leio Kštev. f3t Ljubljana, nedelja 7. junija 1925 Poštnina pavšallrana. Cena 3 Din Irhala ob 4. i|ntra|. ea Stane mesečno Din »s —; ca ino »erastvo Din 40*— neobvccno. Oglasi po tarifo. (JpedniStvo I dnevna redakcija: Miklošičev« eeat» Stev t6 I. — Telefon itev. 7». Jjana it 11 842, • Praha čislo 78.18» Wien Nr. 105.141. LJubljana, 6. junija, jutri se menda sestane v Ljubljani ,-odstvo SLS pod predsedstvom dr. Ko-pšca. 2e samo dejstvo, da ie sklicano na intimen sestanek samo nekaj vodilnih mož. ne pa širši izvrševalni odbor stranke, priča o zagati, v katero je za-f!a klerikalna stranka. Dnevni red sestanka javnosti nI poznan. le beograiski listi poročajo, da jledaio nani blokaši z velikim zanimanjem in pričakovanjem. Namizu.ie.io. da bo SLS jutri zavzela svoje stališče k novi oriientaciji. ki .ie postala vsled nevzdržnih razmer v opozicijskem bloku ootrebna Nai bo sestanek namenjen temu ali onemu vprašanju, eno je gotovo: slavno vodstvo bo imelo dovolj vzroka da razmišlja in raznravlja o obupnem Dobžaiu. v katerega so spravili klerikalni voditelji nekdaj mogočno in vplivno SLS. Današnia mla:ša generacija skoraj tja do tridesetega leta. niti ne v6 več. kaj le bila svoj čas SLS. v tistih časih, ko vladala v deželnem zboru in deželnem odboru kranjskem. Volja klerikalnih vodi tel ;ev je bil takrat pri nas ukaz, ki je neredko gazil tudi vse zakone in vse moralne principe. Veliko goria Je prizadejal takrat klerikalni teror Slovencem in slovenski narodni misli, resnica pa je tudi. da ie navzlic vsemu temu vendarle mogel pokazati na vidne. deloma celo orav lepe uspehe svoiega udeistvovanja. Leta 1914. je nastal za klerikalno stranko usodepolrii preobrni SLS se je ; vso svojo politično in cerkveno moc-0 angažirala za zmago nemškega orož-a in proti iugoslovenski narodni misli. Toliko nesreče, toliko materiialne ln noralne škode slovenski rod menda se ilkdar nj pretrpel, kakor v svetovni vojni. Ljublianskemu škofu Jegliču in Irugim voditeljem klerikalne stranke, ki o kot avstro - ogrski vojni priganjači jlagoslavliali slovenske može in fante ired odhodom v strelske iarkes doma pa ■ršili neusmiljene rekvizicije ln najsra-notneiše ovaduštvo, gre žalostna zgo-Jovinska zasluga, da so v službi smrt-\ih sovražnikov našega naroda gnali ifovence v obup in pogin. Ljudstvo je prisegalo svojim zapeljivem in škodljivcem maščevanje in zde- 0 se je. da bo SLS uničena v navalu iudskeza gnjeva Klerikalci so spoznali masnost: Da rešijo same sebe in vpliv [ierikalizma med Slovenci ter pridobe !asa za zooetno okrepitev svoiih popol-loma scodkopanih postojank, so — ka-:or potriuie tudi šestletna politika SLS 1 Jugoslaviji — proti koncu svetovne mine izpremenili taktiko ln so iz hinavstva in strahu postali Jugoslovenl Cez nč so prekrstili svoie glavne zavode z katoliških v jugoslovanske. Katolika tiskarna se ie spremenila v »jugoslovansko*: Katoliška tiskarna ie postala jugoslovanska. Prišadši v Beo-■ad. so klub poslancev SLS imenova-, Jugoslovanski klub. Vse te izpremem-ie so se vršile s tako nujnostjo, kakor se vrše preimenovanja firm po kon-rarzu. Dokler niso klerikalci pokazali svoje itare politike in dokler so io tihotapsko Vrivali s taktiko jugoslovenstva, so 1 živali v naši novi državi, zlasti pa v ieogradu ne le ugled, marveč tudi ve-ik rešpekt. Vsa nota 33 jim bila v dr-avn; oblasti na široko odprta in dr. hrošča ie doletela celo čast rninlstr-kega podpredsednika. Ce bi klerikalno ne.islovenstvo ne b'1o le taktika, mar-•eč tndi iskrena politika, kie bi danes le znr>et b'la SLS! Tudi meni naiod-nčneiši nasprotniki bi morali nriznati. a ie SLS vsai deloma pooravila stra- erehe svoi-e preteklosti. Toda klerikalci niso razumeli, da za-itevaio čisto rove razmere novih sme-, novih potov, a tudi novih Hudi. Mor-\ ie bilo za SLS raiusodneiše. da je :tal tndi v Jugoslaviji nien faktičnl šef kof Jeglič, ki ie bil vslad svnie senil-Msti nesposoben. da spremeni svoio fam avstro - klerikalno miselnost. Po-icr-^"a a vedno očitne^š? ie pričela SLS sro'e nove taktične kulise in 0 vračat! v predvomo rea>fl'o Isto- ie začel padati nien politični vnliv. ^doslednost, rH^renost in vrtngla-n'enih voditeliev so prizadejali ;i S udarec za udarcem, polom za po-Svoje te?ke noraze so pr<*d "Hstvom maskirali s čim dalje radi-ra'nf.:;irni d°maeošVimi programi in so 'amMi narod z novimi obetani in z no-i'mi varani?. Priroiena lahkovernost in in«f>rvarivnost kmet«kih mno*ic s+a še pomagata, da se v Sloveni'1 '"liki kolos klerikalne stranke ni še drobil. četudi sra ie na znotrai črv že vse strani nreglodal. Liudstvo čim e boli snozuava. da ie klerikalni rv>-v Jugoslaviji za vedno odklenkalo. Na današniem se«tanku vodstva SLS 1 moral dr. Korošec priznati, da ie v V^radu dnig^al ter da drvi politika S v rrvnad. iz katerega ni zanio no-:ne rešitve. Priznati bo mo^al. da ie oda za °nergi;o. ako nai se io še na-rei porab1;a za boi. ki ie brezupen. Vse zavoženo, vse 'zg"bl'eno. Lepe prili-. ki so se nudile SLS. so zamujene bi;e fil-5 Radič prosi za milost Pisal je vladarju posebno prošnjo, ▼ kateri priznava svoje grehe ter obljublja korenito ooboljšanje. — Popoln neusoeh radičev-cev pri razgovorih s Pašičem. — Kriza opozicijskega bloka. Beograd. 6. juniia. p. Današnji dan je bil v znaku razčiščenja razmerja med strankami bloka. Današnji listi popolnoma potrjujejo »Jutrove* informacije o '-elikem nesoglasju med člani narodnega sporazuma. Posebnih dogodkov na ni Wlo. Delovali so le parlamentarni pododbori. ki razprivljajo o poedinih zakonskih načrtih. Tudi na ministrskem predsedništvu ie bilo danes precej mrtvo. ker ie bil g. Pašič skoro ves dan (•otna. Večina poslancev in ministrov ie ripustila nocoj Beograd, da bi preb'li rrsvoslavne Duhove doma. Prihodnia seja Narodne r^u^ščine je sklicana za torek donoldne. Današnje «No-ocri» obiavlirio pod naslovom «Prošnia z. Stiepana Padida za pomiloščen.ie» senzaciionalen članek, za čigar verodostojnost na ni moroče iamčitL List pravi, da ie sredi maia Pa-dič v zaporu spisal in podpisal prošnjo na drugecra ustavnega činitelia. V tem pismu priznava Radič monarhijo, dinastijo in ustavo in izjavlja, da ie z niimi popolnoma zadovoljen in da ne zahteva nobene revizije. Prosi tudi op-oščenia in se kesa svoiega nečednega dela in se končno svečano obvezuje, da se odreče za vedno vsemu, kar bi utegnilo škodovati okrepitvi države in monarhije. Radič prosi tudi naj se mu veruje in nai se ne izvaiaio posledice Iz tera njegovega priznania. To lastnoročno pismo Radičevo ie prinesel omenjen visoki uradnik v Beograd in ea predal g. Pašiču. ki ga ie izročil dne 28. maia na niegov naslov. «Novosti» ootriuiejo tudi prejšnie informacije vašeca dopisnika o razkolu med člani HRSS zaradi postooania Pavla Radiča. List nravi, da so nezadovoljni. ker se ne vršijo noraiania za dosego sporazuma, ampak da gre le za to. da se izpusti Stiepan Radič iz zapora. List ugotavlja nadalie. da ie eosnod Pašič zato povedal v svoiem govoru resnico. «Novosti» navaiaio. da snloh velik del radičevcev boikorita svoi 00-slanski klub. tako r nr. dr. Buč. Čiž-mekovič. Uroiič in Miklandžič, ki že nad mesec dni ne prihaiaio več v klub. Tekom dneva so dogodki oonolnoma potrdili sinočnie mf^rmaciie vašega dopisnika. da le g. P~š'<5 odklon'! predloge Pavla Padiča. Blokaši seveda oredstav-lia'o to v drinri obliki. Tako ie iziavil Ljuba Davidovič. da so orekinieni pregovori med radikali in radičevci. Podobne iziave daiaio tudi radičevci sami. Vsekakor ie tako niihovo onznanie zadosten dokaz, da ie g. Pašič odklonil radičevske zahteve. Pogajanja so prekinjena Izjava uglednega noslanca Beograd, 6. juniia. r. Zelo ugleden radičevec ie iziavil danes Vašemu dopisniku, da so pogajanja z radikali prekinjena radi nepomirljivega stališča min. predsednika Pašiča, ki ni hotel sprejeti edine zahteve HSS, nai se iz vladne kombinacije izključijo samostojni demokrati Omenjeni radičevec je Izjavil: cCela naša akcija, ie z ozirom na to propadla in vse ie treba pričeti znova*. Za danes so radičevci naznaniali novo konferenco Pavla Radiča s Pašičem. Vendar te konference ni bilo in izgleda, da ie tudi ne bo. Radičevci so radi tega zelo potrti. Vsekakor se mora smatrati kot gotovo deistvo, da je Pašič odbil ra dičevce, ki morajo sedai sami priznavati, da se razgovori s Pašičem odlagajo na pozneje. To tudi najbolje deman-tira intrigantsko poročanje opozicijskega tiska o sporazumu in v zadnjem času tudi o osnovaniu homogene radikalne vlade. Zagreb. 6. juniia. r. Vesti o razkolu v vrstah HSS vzbujajo tu naivečio oaž-nio. «Hrvat» demantira danes, da bi nameraval dr. Lorkovič položiti mandat. Verjetno ie. da bodo Lorkovič, Trumbič HSS. — Lorkovič in Radič. in tov. skušali potegniti vodstvo HSS v svoje roke. Glede Stiepana Radiča se govori, da namerava v svrho olajšanja svoie situacije odložiti predsedstvo HRSS. Beograd. 6. iunija. r. Kakor poroča »Politika«, razmere v opozicijskem bloku niso več take. kakor so bile prej. To izpremembo niso povzročile ravno r>o-gaianja med radičevci in radikali. Ožii blok nima ničesar prot« sporazumu radičevcev in radikalov in ravno tako tudi ne proti vstopu radičevcev v vlado. Preobrat ie pripisovati predvsem razgovoru s St. Radičem. ki ga ie objavila »Politika*. V včeraišnii seii opozicijskega bloka se ie raznravlialo o tem razgovoru. ker se smatra položaj v bloku za znatno poslabšan. V sredo po pravoslavnih binkoštih se vrši seja širšega odbora opozicijskega bloka v svrho proučitve novega ooložaia. Po mneniu muslimanov in davidovičevcev more priti do izstopa radičevcev iz bloka, ako bodo izostala njihova noiasnila. Pav le Radič ie včeraj obvestil voditelje ono-ziciiskega bloka o svoiih razgovorih s Pašičem. Ukinjenje avtonomije slovanskih in nemških občin v Italiji Občinske tajnike naj nc nestavljajo več občine, ampak prelekti. Inten>elacija v rimskem "->?t(cnxu. Rim, 6. junija, a. Nemška poslanca Sternbach in Tienzl sta naslovila na ministrskega predsednika in zunanjega ministra naslednjo interpelacijo: »Podpisana vprašujeta, kako se strinja cela vrsta iziemnih zakonskih odlokov, naperjenih proti nemškemu ljudstvu, s tolikokrat zatrjevano enakopravnostjo vseh državljanov. Ta vrsta zakonskih odlokov se je sedaj še pomnožila z novim odlokom, ki jemlje nemškim občinam in edinole tem pravico imenovati občinske tajnike in jo daje prefektom ter določa še posebne pogoje za imenovanje. S tem se popolnoma uničuje nem škim občinam še oni drobec avtonomi-ie, ki ra iim priznavajo občinski in po-kraimski zakoni*. Zadeva je izredne važnosti tudi za slovansko manjšino, ker se brezdvom-no enaka odredba pripravlja tudi za občine v Primorju in se s tem uvaia nekak nov način komisariiata, ker bi po nrefektu imenovani občinski tajniki ime li absolutno oblast v občinah -359- Položaj v Bolgariji Sofija, 6. juniia. p. Uradna brzojavna agentu ra objavlja: Vojaška oblastva so storila celo vrsto korakov za omil.ienje obsednega stanja, da bi se omogočil povratek normalnih razmer v državi. Preiskave pri sumljivih ljudeh se navzlic temu živahno nadaljujejo. Vojaška sodišča bodo v kratkem končala sodne razprave zoper glavne člane tajnih organizacij. Vojaško sodišče v Sofiji uvede jutri preiskavo proii Mirteno-vu, ki je preskrbe! zarotnikom razstreljlvo. Isto velja tudi za one osebe, ki so pripravile skrivališče, kjer so našli voditelja tajnega komunističnega kluba Jankova. Večina ljudi, ki so bili prijeti dne 2. t m. je zopet izpuščenih. Popolnoma Izrnlšliene so vesti nekaterih listov, ki govore, da so se našla v velikem številu trupla komunistov, baje v bližni Vrače in Ferdinandova, in o spopadih med orožniki in uporniki v ču-stendilu in drugih mestih. Napačno je tudi poročilo o aretaciji ravnatelja arsenala v Sofiji Kongres inženjerjev in arhitektov Beograd, 6. junija, p. Jutri se začne kon» gres inženjerjev in arhitektov iz vse drža« ve v Skoplju. Po kongresu posetijo udele> ženci Kosovo. in se ne povrnejo nikdar več. Sedaj nič ne pomaga lamentiratl, da ie Radič radi osebnih interesov ali zato, da se ^koplje do vlade, izdal osnovne misli svojega programa. Na nestanovitnost in nepoštenost radičevščine src bili klerikalni voditelji leta in leta opozarjani. Ako niso hoteli verieti nam. bi lahko verjeli drugim. na ne bi tako grdo nasedli, kakor so. Tudi vsi drugi izgovori s") »alovi. kajti spretnost ln sposobnost voditeliev bi mogla predvideti in preprečiti katastrofo. ki ie morala za SLS nujno slediti. ' Mj nasvetujemo drju. Konošcu v tem težkem trenutku eno. kar ie za klerikalca silno hudo. a Je neobhodno: iskrenost Naj odkrito razloži položai in jasno pove, da on z dosedanio politiko nikamor več ne more. In če je vodstvu SLS res kaj za interese Slovencev in Slovenije, nai pozove poslance SLS. da polože mandate ter prepuste politiko ljudem, ki jo razumejo. Rešitev SLS je edinole možna z novo politiko in z novimi ljudmi, vse drugo znači zanio le vegetiranje, propadanie in odmiranje. Zakon o kmetiiskem kreditu v načelu sprejet Na vče-^jšnji seji Narodne skupščine. — Odgovori ministrov na vprašanja. — V torek bolgarska debata. benega drugega kriterija. Posl. Pušenjak Beograd, 6. jun'ja. r. Današnja seja Narodne skupščine se je pričela ob pol 10. dopoldne. Poslanci Krsta Marič in tovariši so predložili zakonski predlog o izpremerrbl teritorialne pristojnosti okrajnih sodišč v Zvoniku, Dijelini in Brčki. Minister socijalne politike Marko Gjuri-čič ie odgovarja! na vprašanje posl. Rado-slava Agatonoviča o neizplačilu invalidskih podpor v niškem okrožju. Minister ie na-glašal, da je potrebni denar že odposlan in da je odredil, naj se preišče, ali so se dogodile kake zlorabe. Posl. A^atonovifi se je z odgovorom zadovoljil. Minister notranjih del Boža Maksimovič je odgovarjal na vprašanje posl. Dimitrija Vujiča o omejitvi svobodnega gibanja prebivalcev vasi Nicmačka in Srbska Trnja v Hanatu Minister sccijalne politike Marko Giuričič e odgovarjal na vprašanje pos!. Vlade Mi-letiča o odrejenem pregledu arhivov pri invalidskem sodišču v Nišu. Posl. Miletič se je z ministrovim odgovorom zadovoljil Finančni minister dr. Stojadinovič je odgovarja! na vprašanje posl. Vlade Miletiča o izpremerrbi pravilnika glede točenja pijač na sejmih, Interpelant se je z ministrovim odgovorom zadovoljil Notranji minister Maksimovič je odgovarjaj na vprašanje posl. Pušenjaka in tovarišev o premeščanju orožništva iz Ljubljane v Srbijo. Izjavil je, da so se ta pr;-meščenja izvršila radi službene potrebe in da se taka premeščenja ne smejo smatrati kot škodljiva ter ne more biti tu tudi no- še z odgovorom ni zadovoljil Predsednik dr. Subotič je nato pri prehodu na dnevni red ugotovil, da so k projektu govorili zastopniki vseh skupin. Razen posl. Pere Milanoviča (dav.) ni prijavljen noben govornik več. Po govoru posl. Milanovida ja minister za kmetijstvo in vode Krsta Miletit še na kratko odgovarja! na pripombe opozicije ter branil zakonski r.ačrt o kmetijskih kreditih, pri čemer je ponovno navajal glavne misli vladnega predloga. Nato se je vršilo glasovanje o načelo. Udeležilo se ga je 195 poslancev ter je bil zakonski predlog o kmetijskih kreditih sprejet z 144 e!asovi proti 51. V podrobni razpravi sta govorila posl. Pušenjak (kier.) in Pankovič (dav.), nato pa poročevalec večine Vaso Franičevič. Pri glasovanju o posameznih točkah je večina sprejela prvi oddelek zakona. Za tem je bila seja zaključena in napovedana prihodnia za torek ob 1^. dopoldne z dnevnim redom: interpelacija posl dr. Voje Marinkoviča na zun. ministra o razorožitvi bolgarske vojske. Razprava o tiskovnem zakona. Beograd, 6. junija, r. Včeraj popoldne je imela sejo sekcija za pretres tiskovnega zakona. Sprejeti so bili vsi členi do oddelka o sodnem postopanju. Sprejete so bile !z-premembe glede kaznovanja radi žaljenja časti potom tiska. Načrt je določal kazen ječe (robije)), ki pa je sedaj izpremenjena tako, da se vsi tiskovni delikti kaznujejo z zaporom in ne robijo. Vedno veče zmede na Kitajskem Širjenje splošne stavke. — Dijaki na čelu protievropskega pokreta. — Novi spopadi v Šangaju. — Nevarnost rusko-japonske vojne. London, 6. junija, s. »Asociated Press* doznava iz Pekinga, da stremi sovjetska vlada z vsemi sredstvi za tem, da na Kitajskem povzroči državljansko vojno, ki bi ji dala v roke kontrolo nad vso Kitajsko. Ta akcija bi mogla po mnenju poročevalca dovesti do nove rusko - japonske vojne. Stari mfcijonarii v Pekingu izjavljajo, da položaj-od bokserskega upora l. 190D. še nikoli ni bi! tako napet, kakor sedaj !n da se more pričakovati povratka ostrega, Angležem sovražnega gibanja. Kot vodja upornikov v Šangaju se sedai imenuje m'ad dijak Lin Ya Tsing. V Pekingu so dijaki stavili zunanjemu minstru nove zahteve. Predvsem zahtevajo ukinjenje eksteritorijalnostl za Ja ponce in Angleže ter izgon angleškega konzula Iz Šangaja. Proti inozemskim tvrdkam se izvršuje pravcati bojkot. Peking. 6. junija, s. Zunanj' minister je odklonil razpravo o celi vrsti zahtev kitajskih dijakov, zlasti pa zahtevo o izgonu ja- ponskih konzulov iz Šangaja in iz Chtgtau. V Kantonu je pršlo do manjših bojev. Brzo lavni promet s Hongkongom je prekinjen. Pričakuje se. da bo v Hongkoingu izbruhni* la splošna stavka. Pariz, 6. junija, a. Kakor poročajo Iz Šangaja, se je stavka razširila in je skoraj sploS na. Agrtacija za stavko se je raztegnila celo tudi na francoska podjetja. Vse trgovine so morali zapreti keT je množica grozila, da jih sicer opustoši. Policija je napadla vse učiliške dijake, sekvestrirala mnogo subver-z'vnih publikacij ter aretirala nekega polkovnika, načelnika sovjetske propagande, ki Je v prvi vrsti hujskal k stavki Večina Evropejcev, ki so zmožni za to. so prostovoljno stopili pod orožje. Represijske akcije mednarodne policije so zelo energične. Nadaljujejo se še vedno spopadi med uporniki in policijo, zlasti pa med uporniki ter Angleži in Japonci. Okoli 400 do 500 kitajskih policajev se je pridružilo stavkujočim. -3S£- Ratitikacija sporazuma o Reki R'm, 6. juniia. o. Agenzia Stephani poroča, da le zbornica rat'f'c'rala danes z 234 oroti netim glasovom sooraz'«m med ItaI'jo in Justos^vlo ^'ede Peke, podnisan dne 27. januarja 1924 v Rimo. Pašič oo^eti Češko^ovaško Praga, 6. junija, s. »Narodni Listv» j a v. liajo: Jugoslovenski ministrski predsednik Pašič bo koncem junija dospel v Mariianske La^ne, kjer bo ostal dalje časa. Posetil bo tudi Prago in grad jugoslovenskega posla« nika v češki Lipi. Vorašanie Železnih vrat Beograd, 6 junija, p. Danes je imela do. poldne in popoldne sejo jugoslovenska in rumunska delegacija za ureditev vprašanja Železnih vrat. Delo komisije bo v kratkem završeno. Kongres davčnfb uradnikov Sarajevo, 6. junija, n. Danes je dospelo semkaj že nekaj delegatov iz Slovenije, Hr« vatske in Vojvodine, ki se udeleže kongre« sa davčnih uradnikov. Računa se da pride okrog 100 delegatov iz cele države, ki bodo reševali važna stanovska vprašanja. Vremenske katastrofe v Rumuniji Bukarešta, 6. junija, k. V okolici mesta Ploesti je divjal močan orkan. Utrg«! se je oblak ter uniči! vsa polja. Tudi železniške proge so precej poškodovane. Promet se je moral začasno ukiniti. Brzojavni drogi so na več mestih izruvsni iz zemlje. Mcčne nevihte so divjale tudi na moldavskem ozem lju. Tudi iz Scdmograške javljajo močne nalive. V Magvar.Berczegu so velikanski nalivi uničili štiri hiše. Sedem oseb je bilo mrtvih. Katastrofalna vročina v Severni Ameriki Newyork, 6. junija, r. Radi silne vročine beležijo doslej 160 smrtnih slučajev in nad 100.000 obolenj. Sole so zaprte. Chamberlain v Parizu London. 6. junija, s. Chamberlain le odpotoval danes v spremstvu svoje soproge in večjega števila svojih sodelavcev v Pariz in Ženevo. V nedeljo dopoldne bo iz Pariza skupno z Briandom nadaljeval potovanje. Na poti bosta oba zunania ministra razpravljala o vseh podrobnosti garanciiskega vnrašania. Pariz. 6. junija, k. Aneleški zunanji minister Chamberlain je na svojem potovanju v Ženevo nocoi dospel v Pariz. Nemiri v Albaniii «7 Peč, 6. junija, p. V severni Albaniji se opaža med Miriditi precej močno gibanje proti vladi Ahmcda bega Zogu. Uporniki imajo velike denarne vsote in organizirajo odmetnike za svojo akcijo. Amundsen Oslo. 6. junija, z. Ladji «Hobby» in «Fram» sta odpluli tik ob meji večnega ledu. da v smislu Amundsenovih in-strukcij križarita in Čakata na povratek polarne ekspedicije. Sedai ie namreč že izključeno, da bi se Amundsen in niego-vi tovariši vrnili 00 zraku. Kljub temu pa se na Norveškem še nikdo resno ne vznemirja, ker vsi trdno zaupaio v Amundsenovo izkušenost in previdnost. Splošno se smatra, da sta se oba zrakoplova, ko sta pristala, tako poškodovala. da ju ni bilo mogoče popraviti, in se zato drzni raziskovalci vračajo sedaj peš. Letalska nesreča v Hercegovini Sarajevo, 6. junija, p. Včeraj popoldne se je pripetila letalska nesreča ne daleč od Mo« stara. Podporočnik Jakob Jungas m nared. nik Milan Miškovič sta sc dvignila s svojim letalom 2000 m visoko nad mesto. Ko sta se obrnila poti Nevesinju je zagrabil apa« rat močan veter, obenem pa je nastal v m o. torju defekt. Letalo se je v zraku parkrat prevrnilo, potem pa strmoglavilo na tla, kjer se je razbilo. Narednik Miškovič je bil takoj mrtev, podporočnik Jungas pa tako hudo ranjen, da nemara nc bo okrcvaL Resolucija beogradskega kongresa Orjune Beograd. 5. junija. Kongres vseh Orjun, ki se je vršil od 31. maia do 3. junija t. 1., je sprejel po vsestranski razpravi o orjunaškem po-kretu in o političnem položaju v državi, naslednje sklepe: 1.; Kongres ugotavlja z največjim zadovoljstvom številno in moralno velik napredek v vrstah Orjune od prošlega kongresa pa do danes, kar se je najbolj manifestiralo v veličastnem nastopu naših četniških sekcij in ostalega članstva na zletu v Beogradu, v dokazani pripravljenosti celokupnega članstva za delo in boj ter v splošni enodušnosti v vseh osnovnih nazorih in stremljenjih. 2.) Orjuna ostaja tudi nadalje izven-strankarski in nadstrankarski pokret ju-goslovenskega nacijonalizma. imajoč vedno v vidiku kot končni cilj močno, edinstveno in celokupno jugoslovensko državo, gospodarsko in kulturno napredno. sposobno za uspešno tekmovanje na vseh področjih plemenske in na-cijonalne aktivnosti v svetu. 3.) Da doseže svoj cilj. hoče Orjuna predvsem delati za zmago jugosloven-ske zavesti in orjunaškega nacijonalizma. smatrajoč jugoslovensko narodno edinstvo za dogmo, glede na katero ie potrebno, da jo osvoje naibolji in končno vsi člani naroda: ona mora postati čim prej izhodišče vse državne politike. 4.) Videč razlog svojemu postanku in obstoju v dejstvu, da današnje strankarske in politične formacije same mso v stanju, uspešno izvesti zgoraj ome-nieni cili in da more to storiti edino Orjuna. smatra, da je njena najnujnejša dolžnost radi splošne stvari in ne radi sebe. da dela za svoje notranje ojace-nie. da sprejema v svoje vrste vse najboljše v državi, meščane, delavce in kmete, ter da napravi iz niih predvsem Or.iunaše, sposobne, čestite in borbene, da bi tako dosegla ono stoonjo moči. ugleda in pripravljenosti na kateri bi mogla vsemu javnemu življenju dati svojo ideologijo. 5.) Napram aktuelni politiki in političnim strankam Orjuna odločno nagla-ša stališče popolne neodvisnosti, ie pa vedno pripravljena, podpreti vsak čin katerekoli skupine, ako ie le v prilog unitarlzma in iugoslovenstvu, a proti de-ietizmu. ekskluzivizmu in separatizmu. 6.) Oriuna še enkrat izraža svojo vdanost dinastiji Karagiorgjevidev kakor tudi svoie spoštovanje vojski, ki ima biti jamstvo edinstva in celokupnosti naroda. . 7.) Težeč po integralni ustvaritvi narodnih aspiracij Orjuna ne bo nikdar pozabila in bo vedno delala za svoie zasužnjene brate, kakor hoče tudi vzdrževati zveze z jugoslovenskimi naseljenci v Ameriki in v ostalem inozemstvu. 8) V sociialr.em in gospodarskem vprašanju je Orjuna proti razrednemu boju, ker onemogoča kulturni razvoj, a proti destruktivnemu komunističnemu delovanju in proti kapitalistični eksploa-taciji delavcev postavlja Orjuna razredno solidarnost. Posebno zahteva Orjuna: Da naj se doseže maksimalna produkcija nacije z izgraditvijo prometnih potov in sredstev na kopnem in na vodi. z osnovanjem domače industrije in obrti, podpiranjem trgovine, varujoč pri tem interese konzumentov. z intenzivnim obdelovanjem zemlje in širjenjem zadružništva, da se agrarno vprašanje končno reši v korist poljedelcev, čuvajoč pri tem dobro narodne celote. 9.) Pozivajo se vse Orjune. naj v sedanji splošni politični desorijentaciji, ojačene z uspehom kongresa, strnejo svoie vrste še krepkejše in krenejo s smelim, polnim korakom k novim osvajanjem in končni oriunaški zmagi Nemška nacijonalna mobilizacija Pred par dnevi je objavila beograjska »Politika* pod gornjim naslovom pismo iz Berlina, ki izhaja izpod peresa enega naših naiodlične.iših diplomatov. Ta članek prinaša tako važne stvari, da ie naša najresnejša dolžnost, objaviti v njem objavljene koštatacije tudi našim čitateljem. Nemčija bo, tako pravi neimenovani naš diplomat, na koncu koncev vendarle izpolnila zahteve antantnih držav ter izvršila v soglasju z mirovnimi pogodbami popolno razorožitev. Toda Nemčija se pripravlja za bodočnost na drug način. Nemčija pripravlja še učinkovitejšo mobilizacijo. Ona hoče izvesti organizacijo in največjo duševno aktivnost vseh Nemcev v vseh državah sveta. Nemška država se smatra kot matica vsega nemštva. ona nastopa sedaj načeloma in zavestno s širokozasnovano akcijo, da se nemštvo povsod razgiba ter dejstvuje za skupnost nemškega naroda. Nemčija pripravlja naci.ionalno ofenzivo svoiih sorojakov v vseh deželah, kjer bivajo ter iih hoče z vztrajno propagando preparirati, da bodo nekoč v bodočnosti stopili v službo njenih stremljenj, kadar nastopi za to prt-ir.eren čas. Nemčija je v preteklosti zanemarjala narodno idejo, ker jej ni šla v prilog; sedaj se ie stvar spremenila in Nemčija hoče izrabiti baš narodni moment. da pomaga zaščiti nemške narodne manišine v vseh državah, kjer sploh eksistirajo. Nemčija je ustanovila pod raznimi imeni nairaznovrstnejše institute. ki se baviio s podpiraniem nemškega živlia v inozemstvu: ti instituti delu-iejo direktno ali irdirektno po skupnem načrtu, po direktivah iz Berlina. Število vseh takih društev znaša nad sto. Nemčija hoče. da nemški narod porazi nekoč vse nasprotnike s svojo številčno premočjo, s svojo premočno duševno organizacijo, zasnovano na zavesti premoči devetdesetmiliionskega naroda In baš to poudarjalo Nemci, devetdeset miliionov pripadnikov svojega naroda. Celokupno število znaša 30 milijonov. Od tega jih je okroglo devet miliionov v Severni Ameriki. Skoro 15 miliionov Nemcev je naseljenih po nemškem predelu Srednje Evrope, ki je po minovnih pogodbah ločen od Nemčije. dasi bi ji moral pripadati na teme-liu geografi ie in iezika. ter je razkosan med enajstero držav Te države so Franciia, Belgija. Danska. Poljska, Gdansk. Memel, Češkoslovaška, Avstn-ia. Madžarska. Jugoslavija in Italija. Med vsemi temi Nemci ie treba z vsemi sredstvi razbuditi zavest, da so kljub umetnim državnim organizacijam z Nem ci v Nemčiji en narod. V imenovanem članku se navajajo tudi z nalovi glavna od nemškonacijo-nalnih organizacij, skrbečih za Nemce izven raiha In tudi sicer so vse navedbe povsem konkretne; o popolni zanesljivosti in točnosti vsega navedenega, kar smo mi posneli samo v splošnih črtah. tedai ne more biti nikakega dwma. Za nas! ki stojimo na oni poti, ki vodi lz Berlina do Jadrana, je dvakrat važno. kar prinravlia prerniaioča se Nem-čtia. Ne pozabimo, da je Nemčiia ogromna država z velikanskimi duševmmijn gmotnimi silami. Vrh tega ie Nemčija sedai prisiliena. ne se brigati toliko za vojaške potrebščine; ogromne vsote, Ki se po drugod trosijo sedaj za vojaške izdatke, lahko Nemčija obrne v druge svrhe. Ako se ta denar vrže za naciio-nalro propagando v očrtanem smislu, si lahko mislimo, da efekt ne bo majhen In mi imamo dovoli vzroka, da postanemo skraino oprezni. Pred Zvezo narodov je zahtevala Avstrija, da se dovoli izvoz desettisočev avstrijskih delavcev v nasledstvene države. Z našimi zastopniki se pogaja Avstrija, da se dovoli nadalina zaposlitev avstrijskih inženjeriev in strokovnih delavcev v naših tvornicah. Propaganda med našim obmejnim prebivalstvom, pospešitev germanizaciie naših sorojakov onstran Kar. vank, vse to so členi v isti verigi, so členi mreže, ki se plete iz Berlina na vse strani. „ Treba je, da se mi zavedamo, kakšen je naš položaj, treba je, da imamo vso nemško akcijo v evidenci in da ji postavimo svoio nasproti. Nemške teze o devetdesetih milijonih ne smemo vzeti tako dobesedno, ker mnogi milijoni v Ameriki, v Švici in še marsikje ne pri-haiajo mnogo v poštev. ali vendar še praostaia dovolj, da je stvar veleopa-sna In proti narodni opasnosti smo se že v nesvobodni preteklosti naučili delati; menda bomo pač znali tudi sedaj v svobodi. kier ta ne ustavi svoje propagande. To je že nekaj drugesa. To ie doslovna ponovitev besed lorda Curzona pri najinem edinem srečanju v Lausanne. Jaz sem Curzonu tedaj odgovoril: »Vlada in njen celi aparat se obvezujeta, da ne bosta uganjala nobene propagande, vlada pa ne more prevzeti odgovornosti za to, kaj pravi kak zasebni državljan. Mi ne moremo prisiliti komunistične stranke, da neha biti komunistična Stranka. Mi ne moremo članov komunistične stranke silit! da nehajo biti komunistu* In Curzon mi ie odgovoril: «Če gre za to, da se ne vodi lOOod-stotna, ampak SOodstotna propaganda, se vlada njegovega Veličanstva o tem ne mor« pogajati.* ... Isti motiv zveni v Chamberlainovem pozivu: »Ustavite propagando!« V nadaljnem je Cičerln razlagal, da ruska vlada kot taka in njeni diploma-tični organi ne vodijo propagande, da pa Rusija odklama zahtevo, da se odreče komunizmu. Izjavil je: »Skušnja prvega leta je pokazala, da se nas ne da vreči, da tu stojimo m bomo tudi ostali. J'y suis. j'y reste.« ln v aluziji na neki Leninov odgovor leta 1910 voditelju menlševikov Martovu. ki je hotel vreči boliševiški odbor ruske socijalnodemokratske stranke, je dejal Cičerin: . ... «Ce Chamberlain nam pravi: »Ustaviti se mora vsaka propaganda, komunistična stranka mora prenehati biti komunistična*. tedaj mu moramo kot_ nekoč Lenin Martovu odgovoriti: »Faites-Ie. citoyen Chamberlain«, »Poskusite, meščan Chamberlain.« »Oni so to že poskusili, oa s^ jim ni posrečilo. Kaj torei hočejo? Vojno.-' Vojne ne morejo hoteti. Novo intervencijo? Tudi to so že poskusili. Kaj torej hočejo? Oni morajo razumeti, da se mora ustvariti med Anglijo in nami, med kapitalističnimi državami in našo državo modus vivendi. Da Pa se ta doseže, mora Angliia urediti svoie razmerje napram nam kot vlada napram vladi in opustiti svojo dosedanjo zahtevo, da komunistična stranka preneha biti komunistična. Na tej podlagi se more razpravljati in sklepati. Ko smo 1. 1921. sklenili začasno pogodbo z Angliio, ki je še danes edino veliavna pogodba med nami in Anglijo, smo predlagali Angliji, da se prouče vsa vprašanja, ki nas interesi-raio, da se ustvari v vseh teh vpraša-niih med nami m Angliio modus vivendi Llovd Georgeeva vlada ni marala take konference. Tudi Macdonald se ni spuščal v podrobno konkretno Proučevanje vseh spornih vprašanj Dokler na se to ne zgodi, bo obstojal med nami in Angliio in torei v celokupni mednarodni politiki oni element nestanovitnosti. k'f h tako mučen za kapitalistične države.« zadevi razpravlja v levičarskem »Oeure« Jean Piol: »To že ni več ljubezen. To ie že ljubezenski bes. Listi desnice in časopisi cen-truma so sladki kot med za g. PaiiVevžja. Oni mu kade. Oni se mu dobrikajo. Oni ga objemajo. Ali ga hočejo morda zadušiti? G. Painlevž ni ničesar storil, s čemer bi zaslužil to svežo ljubezen. V Marokn? Poslal je tja pojačenja, ki jih je pripravilo Herriotovo ministrstvo. V Alzacijl? Ohranil je ravnokar otvorjene medkonfesijonaine šole. Na polju finance? Ni-Ii sam »Temps« pred kratkim z grozo napadal »socijalistič-ne« tendence gotovih Calllausovih načrtov?« Jean Piot vdi v ljubezni desnice željo, da se Painlevč v resnici oddalji od prvotne politike levega kartela, v najslabšem slučaju pa naj hva!a desnice izzove nezaupanje in razdor v levičarskem taboru in zlasti odžene socijaliste. Z izoliranim Pahilevfr denega je razvidno, da radikalna stranka ne pristaja na nobene pogoje radi-čevcev. ki bi izpreminiali sedanjo uprav, no ureditev države in da v tem pogledu ne pristaja na nobeno iznremembo usta- jem bi nato desnica prav hitro obračunala, i ve. /Samouprava« naglaša končno da Jean Piot upa. da levičarski kartcl ne bo nasedel temu manevru in bo ostal čvrst, enoten in neomajen. Ali je to upanje opravičeno? Ker se ra-dikalcev in republikanskih socijalistov tiče. gotovo. Oficijelni sociialisti pa že izgubljajo živce. To so pokazali pri ma-oški debati. (O tem je »Jutro« obširno poroča- i lo.) Sedaj so zopet prišli na dan z zahteva- j mi, ki naj pokažejo, da so samostojni ra ne'le pohlevna priprega k vhdnen-i voza. Radikali so namreč hoteli te dni vložiti nujen predlog za izpremembo sedanjega volilnega reda v korist glasovanju po arron-dissem^ntih. Sociialisti so se sicer tudi doslej jnv—« iz-ažali za proporcij-.mhi volilni cistern, vendar niso tajili, Ja bi tod Herriotovo vlado sprejeli tudi radikalni volilni načrt. Sedaj so se sociialisti oglasili z vso ve-hemenco za propor t Painlevdjeva vlada je prišla s tem v mučen položaj. Ali ods;opi od svojega načrta in popusti socijalistom, ki zahtevajo odgoditev debate o izprmem-bi volilnega reda do jeseni, tedaj bo vedno | imajo Hrvati v naši državi vse pravice kakor Srbi. ako na državna oblastva pobijajo subverzivno akcijo, ne delajo tega. ker je hrvatska, ampak zato. ker je subverzivna. Ta akcija se preganja tudi v Srbiji in kaznuje po zakonu. — Mi bi samo pristavili, da klerikalci za-man upaio. da bi pri »sporazumevanju« med radičevci in radikali odpadle zanje z zelene mize kake avtonomistične drob- tine' . . -f LjudskošolskI zakon in klerikalci. Klerikalni poslanec Sušnik je v sekciji za zakon o osnovnih šolah protestiral, da se o tem zakonu prei razpravi^, predno so se zaključila pogaianja z Vatikanom. Prof. Sušnik ie s tem protestom popolnoma odkril vso klerikalno miselnost svoje stranke, ker odreka naši državi pravico izdajanja zakonov brez odobrenia Vatikana. Klerikalci zahtevajo za Vatikan pravico, ki krši našo državno suverenost, ker more Vatikan samo določati, kakšen verouk se mora nuditi katoliškim šolskim otrokom, nima Rusija in Anglija (Čičerinova Izjava.) Na tretjem kongresu Sovjetske Unije ie imel ljudski komisar za zunanje zadeve Cičerin obširen govor o svetov-nopolitičnem položaju. Najdalje se je zamudil pri Angliji, iz česar je razvidno, kako težko je zadela sovjete angleška odpoved pogodbe, ki jo je lani podpisal Macdonald. Cičerin je trdil, da se opažata v stališču velesil napram Rusiji «dve kategoriji kombinacij, dve važni, takorekoč nasprotni tendenci. Ena kategorija svetovnih kombinacij obstoji v ustanovitvi enotne fronte proti sovjetom druga kategorija Pa v naporih, ki izhaja io iz an-tagonizma velesil in zasledujejo cilj. da se Rusiia pritegne v to ali ono kombinacijo kapitalističnih držav. Tako se je v Franciji za časa Herriotove vlade pojavila v časopisju in v izjavah državnikov ta - le kombinacija: Francija proti Angliji to se pravi Francija, Rusija skupno s Poljsko in Japonsko proti Angliji, ki zopet potegne Nemčijo na svojo stran. Bilo pa je še drugih kombinacij: n. pr. Nemčiia z Rusijo. Treba pa je reči, da v poslednjem času prevladuje orva kategorija. Enotna fronta proti Rusiji se ustvarja okrog Zveze narodov. Glavno ulogo pri tem igra preikoslej Anglija. Angleški zunanji minister sicer oficijelno izjavlja, da ni nikak povznočiltelj in iniciiator kakršnihkoli načrtov za enotno fronto proti nam. da to ni bil in tudi ne bo. Toda neka deputacija konservativcev se je obrnila na angleško vlado z zahtevo, da prekine odnošaje z nami. Kot poroča konservativno časopisje, je zunanji minister izjavil, da Anglija ne more prevzeti sama odgovornosti za prelom s Sovjetsko Rusijo. To bi pomenilo, da bi bila Anglija v stanu prelomiti z nami kot članica enotne fronte. Oficijelno držanie angleške vlade napram nam je bilo v zadnjih mesecih omahljivo. V početku leta je angleška vlada predlagala pogajanja, mi smo se pripravljeni pogajati; naj sovjetska vlada stavi predloge, mi bomo te predtoge proučili. Mi smo odgovorili: »Mi smo z največjim veseljem pripravljeni začeti pogajanja, hoteli bi Ie vedeti, v čem je pogod-ba, ki smo io podpisali z Macdonaldom za angleško vlado nesprejemljiva. Povejte nam to. potem bomo vedeli, kakšni predlogi so mogoči.« To se ni zgodilo. Vprašanje propagande. Danes je stališče angleškega zunanje ga ministra nekoliko drugačno. On pravi da ie obnova prijateljskih odnoša-jev s Sovjetsko Rusijo nemogoča, do- Razpoka v francoskem vladnem bloku Pariz. 4. junija. Painlevčjevo ministrstvo Je po svojem izvoru čista vlada levičarskega kartela. Po padco Herriotovega kabineta, ki je doživel poraz v senatu radi svojih neuspehov v ii-nančni politiki. Je prevzel nasledstvo Pain-lev6 z možmi, izhajajočimi brez izjeme iz treh »meščansko-demokratlčnih« skupin levičarskega bloka. Sociialisti so tudi novi vladi kartela obljubili svojo dosedanjo pod- poro. , _ , , Opozicija je spočetka sprejela Painlev«-jevo ministrstvo neprijazno. Najbolj ji Je bil na poti fin. minister Cail!aux, ki ga Je ista opozicija dala pred leti obsoditi kot političnega zločinca in »izdajalca domovine«. 21. aprila js vlada dobila zaupnico s pomočjo socijalistov, dočim ie opozicija glasovala proti. Kmalu pa Je prišlo do zanimivega preo-kreta. Ze vladna deklaracija je deloma zadovoljila opozicijo (ohranitev poslaništva v Vatikanu, opustitev davka na kapital, omi-IJenJe režima v Alzaclji-Loreni) in vznemirila socijaliste. Volitve v občinske zastope pa so ra-zčistfle politični položaj v Franciji in manifestirale razmerje moči med strankami. Izkazalo se Je pri teh volitvah, da levičarski kartel r.i prav nič opešal med ljudstvom, da Je ponekod celo napredoval. Zlasti so beležili ospeh sociialisti in eks-tremni radikale!. Iz tega dejstva je levica izvajala zaključek, da ni nobenega razloga za popuščanje desnici in da je narod dal zaupnico Herriotu in Leonu Blumu. voditelju socijalistov. Začelo se je že šepetati o odstopu Painlevžja in o povratku na levo, o vladi Herriot II., v katero bi vstopili tudi socIjaiistL Desnica je, kot se zdi. povzela tudi svoj pouk lz občinskih volitev. Prepričala se Je, da je dosedanji način boja proti vhdnemu kartelu brezuspešen. Pretirano zavzemam Millerandovih naciionalnih republikancev za ultraklerikalno gonjo skrajne desnice je na deželi le ntrdilo položaj raincalcev in socijalistov. Opozicija Je uvidela, da se mora njena taktika irpremeniti. Na e.ikrat se je opazil zanimiv pojav. Isti časopiis centruma in desnice, ki so prej liu-to napadali Herriota. so začeli hvaliti Painle včja. En primer: »Temps«. ki Je vneto podiral Herrfota, piše sedaj tako-le: »Pod Herrio^vim ministrstvom so soei-JallsH vladali, ne da M bfli odgovorni. Pod sedanjim ministrstvom oni gbvijejo ne da bi bili gospodarji. Prej Je izvalil geste marksističnega boga g. Herriot. H koncu svojega kraljevanja Je celo prišel dotle, da ie v imena vlade predložil projekt za premoženjsko oddajo, kopiran po socialističnem načrin. Današnja vlada pa Izvaja svoie čine v Imenu Franclie.« Tako in še lepše piše sedaj ooozicija. Vladno časopisje Je postalo pozorna na te Izraze simpatije in jih tolmači po svoj j. O bolj padala" pod lišhov vphv. Ali pa ne od- , Pa nobene pravice soodločevati P" neha tedaj je prelom tu in z njim concc ureditvi našega šolstva. Bedasta pa je kartela. Seveda so žive sile levice na delu. da premostijo nasprotstva in ni izključeno, da pride do začasnega kompromisa. Vendar eno je gotovo: če bo Painlevž nadaljeval sedanjo zmerno politiko ob podpori ali vsaj z dopuščenjem opozicije, postanejo s^etja-listi peto kolo in ne bo se jim več izplačala zveza z vlado. Če pa prodre socialistična volja, bo postalo nerazumljivo, Čtrru je bil potreben padec Herriota :n prihod Painlevčja. V tem zadnjem slučaju bi bila odprta pot k ministrstvu Herriot II. Politične beležke + Radičevci ln vidovdonska ustava. »Vreme« poroča, da radičevci odkrito iziavliaio. da so za sporazum na podlagi vidovdanske ustave, ter odločno de-mantirajo vse vesti nekih listov o posebnih pogoiih. v katerih se zahteva avtonomija hrvatskih krajev. Poslanca P. Radič in Nikič trdita, da njihov klub ne postavlja nobenih pogojev preko mej ustave. Radičevci streme samo po ureditvi razmer v državi ne glede na to, pod katero ustavo se to zgodi: »Vreme« trditev, da je načrt šolskega zakona nedemokratičen, ker postavlia šolstvo! pod državno nadzorstvo, določa enotnost pouka v osnovnih šolah in priznava staršem pravico, odločati, v kateri veroizpovedi nai se otroci uče verouka. Ravno klerikalne zahteve so nedemokratične. ker streme po nekih pred-pravicah. ki jih moderna demokratična država nikomur priznati ne more. Ravno tako neflemokratična .ie zahteva po konfesijonalnj šoli. Še celo klerikalna] stara reakcijonarna Avstrija take sole Od I 1867. ni več poznala in še manj bi mogla Jugoslavija na to pristati, da bi župniki postali zopet komandanti sole, učitelii pa šli za farovške hlapce in rnez-narje. Liudstvo bi seveda Pri konfesijo-nalni šoli ne imelo nobene besede. S Sušnikovim govorom so se klerikalci | zopet enkrat pokazali v svoii pravi bar-vi. Razkrinkali so sebe. šole pa nam naj srečo ne moreio pokvariti. + Radikali odobravalo PašKevo tak-tika Včerajšnja opozicijska »Pravda* piše. da so razgovori med Pašičem in P. Radičem ustvarili zanimiv polozai v Beogradu in Zagrebu. Medtem ko žive v Zagrebu v nadi na sporazum, ker jun ________________________________pošiliaio taka ponočila iz Beograda, ve- prinaša tudi razgovor z nekim radičev- ^^ v Beogradu večji del bloka, da dela j cem. ki iziavlja tole: »Mi zahtevamo, i pa§^ saIT1o taktične soleze. Pavle Ra- naj se predvsem izvedejo samouprave, ki so zajamčene z ustavo, inda se čim prei Izvrše oblastne volitve, da bi narod preko oblastnih skupščin vršil svoje nadzorstveno pravo in da bi občutil da ne plača samo davek, temveč da je faktor, ki izvršuje svoj vpliv na državno upravo.« Radičevci se torej hitro iz-preobračajo. Ako smemo verjeti vestem »Vremena«, potem pomenjajo te iziave radičevcev popoln razpad opozicijskega bloka. Polagoma se ie v tem oogledn začelo svitati tudi »Slovencu«, ki poroča včerai. da opozicijonalni blok še ni zavzel definitivnega stališča, da pa zahteva od Pavla Radiča pojasnil radi raziasnitve položaia. Zato je tudi Pavle Radič odpotoval v Zagreb ter se bo vrnil v Beograd v torek ali sredo, ko bo seja opoziciiskega bloka. Kakor znano, je tudi dr. Korošec prišel v Ljubljano, kjer bo danes na seji vodstva klerikalne stranke skušal ceni. članom vodstva natakniti primerne »špegle«. Kakor se vidi. se te dni odločuje usoda bloka narodnega sporazuma, ki se bo v kratkem razšel v največjem nesporazumu. K di« daie referate opozicijskemu bloku. y kolikor navaia svoie razgovore, blok mu iih odobrava, razne izjave Stiepana Radiča ter njegovih poslancev m novinarske vesti, da so pogajanja o »sporazumu« pred zaključkom, na so ustvarile neko nezaupanje, vsled katerega sol odnošaii neiasni in nerazčiščeni. V nio-1 ku menda uvidevaio. da ie zelo nern-l lično, ker molče napram vladi in Ker I stranke onoziciie ne daiejo svoiim vrlu-cem določnih poročil Nastala ie gotova zmešniava, iz katere bo vsekakor te dni došla jasnost, ker se opaža gibanie v tei I smeri Stiepan Radi« je sam povzroči, da so se odnošaii poslabšali. Izjavil e, da upa v snorazum in ie z ozirom na to izrazil svoie želje. Te iziave so navile slab utis v vladi in bfcoku. Vlada noče čuti o teh novih zahtevah, blok na zonet sumi v novih odnošaiih. da sc je zgodilo kai brez njegovega znanja. Bližnji dnevi bodo no'asniH vse te odno-šaie. Končno ugotavFa «Pravda», da solutna večina radikalov odobrava Pa-šičevo taktiko. 4- Clara pacta. boni amici. Pf>d tem vsemu temu je vredno pripomniti, da ] nasiovom raznravlia v »Reči« oosl. dok- poroča davidovičevska »Pravda«, da je Pašič v četrtek popoldne podrobno obvestil Pribičeviča o razgovorih z Radičem in da v vladi obstoja popolno soglasie. 4- Radičevi pogoji za sporazum. — Pred dnevi so zemlioradniške »Novosti« navedle Radičeve nogoie za sporazum z radikali. Ohiavil iih ie tudi ljublianski »Slovenec«. Radikalna »Samouprava« označuje vse omeniene oogoie za glupo-sti ln pravi: »Radikalna stranka se je nepomirljivo in zelo ostro borila proti vsem tem gluoostim ter ie zmagala pri volitvah. Podtikati kot pogoie sporazuma. kakor to dela Geca Pižon. vse ono, proti čemer se je odločno in energično borila radikalna stranka, oomenia naravnost delati nroti sporazumu.« Nadalje nravi »Samouprava«, da so s Driznaniem ustave, državnega edinstva. monarhiie in dinastije Karagiorzlevičev po Radičevi stranki odstranjene glavne težkoče za politični sporazum med HŠS in naimočneišo politično skupino v Srbiii. radikalno stranko. Po tem orl-znaniu oa so po duhu in besedilu ustave izključene plemenske avtonomije, ki nomeniaio razkosanje države, ostajalo pa občinske, srezke. okrožne m oblast tor Milan Popovič o odnošaiih nanram radičevcem ter naglaša. da ie po vsem tem. kar so radičevci celih šest let delali proti kraliu, državi, voiski in vsemu, kar tvori temelje naše države, stvarno in psihološko nemogoče, da bi se vse to dalo izgladiti in izhrisati z eno samo izjavo. Tudi do razpustu komunistične stranke leta 1921. ni nihče mislil na to. da bi komuniste pozval v vlado, ako m podaii v skupščini slično iziavo kakor radičevci. Država ie mirno čakala celin šest let. da se il radičevci prilacoae. in ko se to ni zgodilo, se ie posluzila opravičenih zakonskih ukrepov, ki so dovedli do znane izjave v Narodni skupščini. Sedai pa je vrsta na radičev-cih. da kot lojalna onoziciia skozi let" dni ali pa dve leti pokažeio v de„t. _____________________ vene v vseh jezikih kupuic po ne samouprave brez kakega plemenske- ! primernih cenah Ljudska knjiž-ga obeležja, v okviru katerih je mogoč s . Mariboru, Narodni dom popoln razmah razumnega m potrebne- I nu-a v - ga razvoja teh organizacil — Iz nave- TC in ljudje Ob groba Sokola-dobrovoljca (Stanku Gabršku v spomin.) »Kako vroče bom poljubil ob prihodu v domovino svoio rodno grudo, ki mi je tako draxa.» si drhte vzkliknil, ko si v mrzli Sibiriji doznal. da ie napočil Sloveniji veliki dan Vstajenja m Svobode Včeraj popoldne je poljubila slovenska zemba svojega zvestega sina in ga spreiela za večno v svoie okrilje! Stanko Gabršek ie bil velik idealist, prorok lepše bodočnosti naše domovine, dober in nesebičen tovariš, ki ie dem žalost in radnst z nami. Bil ie vedno v prvih vrstah, kadar ie šlo za domovino. 2e v predvojnih časih ie bil eden najboljših' telovadcev ter je z veliko vnemo deloval pri Sokolu 11. in dijaškem Sokolu v Narodnem domu v Ljubljani v svetovni vojni ie prišel 1. 1915 v rusko ujetništvo. Po nesrečnem naključju je moral prebiti prvo leto v znanem taborišču Tacks^, kier so bile razmere tako žalostne, da je v eni sami zimi umrlo preko 10.000 ljudi. Le slučaju se je zahvaliti, da je prišel iz onega groznega kraia v Berezovko v Sibiriji, kjer je kmalu stopil s tovariši v dobrovolice m postal navdušen bojevnik za svoje ideale Predno pa ie mogel iz ujetmskega tabora, ie moral okusiti še bridko spoznanje. ki pa ga ni omajalo v njegovem navdušenju. Komandant tabora ga ie dal zapreti v temnico, ko ie javil da odide k dobrovolicem. Le s težavo m zviiačo so ga tovariši osvobodili. Ko je I jugoslovenski dobrovoljski polk taboril v Tomsku, ie cokoini Stanko z brati Čehi organiziral Sokola in priredil v me stu lepo uspelo sokolsko akademijo, s katero je tako navdušil Ruse. da so si takoj tudi sami ustanovili Sokola, ki je postal kmalu središče narodnega in kulturnega dela v Tomsku. Z vztrajnim in smotrenim delom ie Stanko v razmeroma kratkem času dosegel častniski čm zastavnika. . , ... Šele 1. 1920. se mu je mogla izpolniti niegova vroča želja po povratku v domovino. Usoda pa mu tudi to pot ni bila mila in ga ie gnala po čudnem naključju z Daljnega vzhoda tja do Arhangelska na skrajnem mrzlem severu, kjer so ga boliševiki kot dobrovolica zaprli v hladno in vlažno podzemlje murmanskih trdniav. Tu se ga je lotila zavratna bolezen. od katere ni nikdar več okreval. Oslabljenega so pripeljali v Moskvo, kier mu je hrepenenje po domovini vlilo v žile'novih moči. Končno ie le dospel domov, kjer mu je bila kot staremu Sokolu prva pot v telovadnico. S svoiim nrikupljivim značajem si ie na mah pridobil srca vseh. Stara vez in liubezen ter skupno trpljenje pa .ie obenem priklenilo na tovariše dobrovolice, ki so mu bili vselej najljubša družba. Nemila usoda mu ni dovolila, da bi se po tolikih mukah in trpljenju odpočil ter si ustvaril mirno živlienie. Našel je večni počitek v hladni zemlji. Prvi si — Stanko — izmed dobrovoljcev 1 jugoslovenskega dobrovoliskega polka, ki smo Te včerai izročili materi zemlji. Strohnelo bo Tvoje truplo, a duh Tvoj bo živel med nami in nas utrjeval v bratski ljubezni. Tovariši - dobrovoljci. Tujski promet o njega pomenu in pospeševanju. Problemi tujskega prometa so predvsem gospodarski in moramo radi tega obračati nanje prav posebno pozornost; obenem so to tudi problemi največjega n a-cijonalnega, kulturnega in političnega pomena. Razni sloviti na-cijonalni ekonomi so si v tem edini, da spada tujski promet med petero najvažnejših faktorjev, iz kojih se sestavlja državna bilanca. Tujski promet je za plačilno bilanco držav tolike važnosti, da ima pri gotovih državah (n. pr. Angliji in Ameriki) znaten vpliv na njeno pasivno, pri drugih (Švica, Italija) pa na njeno aktivno stran. Švici je pred vojsko donašal tujski promet letno nad 500 milijonov frankov, Italija pa je cenila tujski promet aktivam letno na 600 milijonov lir. Samo ob sebi se razume, da v onih državah, za katere ie tujski promet vitalnega pomena, merodajni faktorji na vse kriplje delujejo na t da se dotok tujcev, ki potujejo za zabavo, čim najbolj mogoče pospeši. Vzemimo za primer klasično deželo tujskega prometa, Italijo. Italijanska vlada žrtvuje vsako leto naravnost bajne svote v ta namen: ti izdatki pa rode stotere sadove. Ogromne mase tujcev, privabljene največ po znižanih železniških tarifih in neštetih udobnostih ter ugodnosti na potovanju, prinašajo v deželo težke denarje, od katerih živi brez dvoma petina domačega prebivalstva. Tujski promet tvori znatno aktivno postavko v italijanskem državnem proračunu, pomeni važno kvoto italijanskega eksporta (čeprav zveni to *ekam paradoksno), od tujcev živi tam doli berač, cicerone, kolporter, trgovec, gostilničar in hotelir. In ta val tujcev, ki preplavlja vsako leto spomladi in jeseni Italijo z zlatom, narašča leto za letom v ogromne dimenzije po zaslugi vlade ln v to poklicanih faktorjev, ki so si v polni meri svesti velikanske važnosti tujskega prometa za svojo domovino. Naša domovina je prepolna naravnih krasot in narodopisnih posebnosti ter tvori radi tega tujskoprometno deželo par excel!en-ce: prelepi alpski kraji, mična jezera, pestre orijentalske slike v miniaturi, krasota hr-hatskega Primorja. topla južna lega ln bogati zgodovinski ter kulturni spomeniki Dalmacije, njena bizarno razčlenjena obala. ki nima enake v Evropi, nudijo tujcu mikavnosti, ki v marsičem ne zaostajajo za italijanskimi In kljub temu je tujski promet pri nas šele v povojih, to pa zato, ker obračamo nanj premalo pažnje, ker ga celo omalovažujemo, ker naša javnost, naši pridobitni krogi in celo v to poklicani faktorji ne uvidijo, kake bogate sadove bi nam lahko rodila smotrena in dalekosež^a organizacija našega tujskega prometa. Tujski promet 'e v različnih državah in deželah različno organiziran. V nHcaterih državah spada pospeševanje tujskega prometa v kompetenco državnih in komunalnih inštitucij, v drugih pa se bavijo z njim privatna društva in zveze, pri kat"r:h so udeležene deželne in občinske uprave. Vzorne so te naprave baš v Švici. Zato so naše organizacije ustrojene po njih vzorcu. Za povzdigo tujskega prometa so predvsem potrebni prometni in informacijski uradi za tujce, ki mu morajo pomagati pri sestavi potovalnega programa, pri ureditvi formalitet potnih listov, nuditi dobre in zanesljive informacije in ki si morajo v vsakem oziru prizadevati, tujcu čim bolj olajšati in omiliti bivanje v dotični deželi. Državne in občinske oblasti bi morale gledati na to, da pri predpisovanju davkov ne pozabijo interesov tujskega prometa. Semkaj spada primerna odmera davkov, ki hotelsko in go-stilničarsko obrt prav posebno obremenjujejo (hišnonajemninski, poslovni davek Itd.), prav tako pa popolna odstranitev pristojbin za p o t n e 1 i s t e, ki so ponekod prav pretirano visoke. Važna je tudi skrbno sestavljena tujskoprometna statistika, ki ie pa žalifcog pri nas zelo pomanjkljiva. Ta statistika je pa neobhodno potrebna predvsem za pravilno odmero tujskoprometnih davščin in pristojbin. Ni treba posebno poudarjati, v kateri meri pospešujejo tujski promet urejene mednarodne železniške zveze. Italijanske in švicarske statistike kažejo, da se je ravno radi izboljšanja mednarodnih železniških zvez v zadnjih letih dotok tujcev znatno pomnožil. Smotrena ureditev tarifov za osebni promet po železnicah igra tudi važno vlogo pri pospeševanju tujskega prometa. Za primer navedimo zopet Italijo, ki nudi potnikom vse mogoče prilike za znižano vožnjo po železnici (sveto leto, razstave, velesejmi, diferenci-jalni tarii itd.). Italijanske železnice so naravno vsled tega pasivne, toda fiskvs kljub temu pride stoterokrat na svoj račun. Zelja vsakega iskrenega Jugoslovena bi morala biti, da se tujski promet v naši državi mogočno razvije, da bo postala naša kraljevina obljubljena dežela, ki bo zadostno preživljala svoje sinove, da jim ne bo treba hoditi za boljšim zaslužkom v tujino. Plntar. Blaž Jurko Blaž Jurko, poosebljen Vefovškov Blaž Mozol, krali na Razboru pod sivo Lisco, pohorska grča z mehkim srcem, stara korenina z mladostno dušo, je odšel po 461etnem nad vse uspešnem delovanju kot šolski upravitelj v Razboru v pokoj in se na stara leta liki Cankarjev hlapec Jernej preselil iz svojega planinskega kraljestva v savinjske nižine, da v svoji novi domačiji v družbi svoje vdane soproge neogrenjeno uživa večer svoiega živHemn. Vsestransko in zelo plodonosno .ie bilo njegovo delovanje v razborški občini. Vzgojil in izšolal ie celi dve generaciji v narodno - zavedne in razumne Jugo-slovene. Udeistvoval se ie ne samo kot izboren učitelj, temveč tudi kot sadie-reiec, domači zdravnik, pevec, godbenik, lovec in turist, o čemur pričajo njegove skrbno ureiene botanične, mineraloške, starožitne m numizmatične zbirke. Jurkova koča na Lisci je viden spomenik njegovega truda, nevidnega pa si ie postavil v srcu prebivalstva, med katerim ic deloval. Višji šolski Tonžek že željno pričakuje svojo Miciko! Saj ji je tudi prinesel od trgovca priljubljene „Toro" prsne karamele, ki tako blagodejno učinkujejo na dobro voljo in želodec. Nele izvrstno sredstvo proti prehlajenju in slabi prebavi, obenem najcenejše zdravilo za ljudstvo. Dobi se jih povsod za 3 dinarie. svet sra ie nagradil o prilik! upokojitve s pohvalnim priznanjem, planinsko društvo za Posavje pa ga ie imenovalo častnim članom. Gorenjska v sezoni Gorenjska — naša jugoslovenska Švica — ie letos vsako nedeljo polna izletnikov in turistov. Posebno iz Hrvatske jih je nenavadno veliko. Goreniska pridobiva nedvomno leto za letom velik razmah v tujsko - prometnem oziru in odpira se ji krasna bodočnost. Izpregovoriti pa hočemo pri tej pri liki --^aj resnih Merodajni "i- niteHi -lelujejo sic"" ~ -so vnemo raz*"v Oljskega prometa v Sh>veniii 'n posebno na Goreniskem. a fn še kor ni dovolj. V prvi vrsti je potrebno, da tudi interesirane občine same iz^A,i šujeio v svojem okolišu razne nar-"v-p in skrbe zlasti za d<-bre ceste. Sw°-časno so bile pri nas ceste v najlepšem redu. Ie žal. da danes r* več tako. Med cestami, ki so jako važne ravno iz tujsko - prometnega stališča, so ceste rr~-ti Bohinju. Te so nasuli šele sedai z gramozom. tako da imaio avtomobili vsak čas kak defekt, ali sc iim raztrga celo pnevmatika. Na tak način se seveda izletnike direktno samo odgan;a. ker drugič gotovo ne bodo več prišli. Najhujše pa ie z avtoomnibusi ki često obtiče z vsemj Izletniki sredi pota in nazadnje celo zamude vlak. Cestni odbor naj takoj popravi in izbo1isa cesto med Sotesko in "d Bohinjske Bistrice do hotela sv. Janeza. S tuisko - prometnega stališča js to neobhodno potrebno. V prihodnji pa naj se ceste nasipajo že v iesem SRAJCE~»S barvate i 2 ovratnika Din 85 — baniMa & 2 ovratnika Din 110'— bel« piane prša Din 95"— Panama (eike Din 95<—105-Hlače gradi Din 44 — Tetra hlada Din 60 — Krasni izbora! Dobro blago! P. MAGDI C, Ljubljana. Obisk pri kmetijskem kemika Maribor, v začetku junija. Solnčnega pomladanskega dne sem prišel mimo državnega kmetijskega kemične-ga zavoda, ki je nameščen v dolgočasnem starem poslopju kraj mesta, v bližini pTej-njega v.ijaškega vežbališča. Bil je nedeljski popi'ri Ji. pa sem se zato čudil vodji zavoda inženjer ju Mohorčiču, da prihaja iz urada. Z vso resnostjo mi je zatrjeval, da so baje ravno nedeljski popoldnevi naj^rl-kladnejši za delo kemičnih preiskav, in me povabil, da si o priliki ogledam njegove laboratorije. Inž. Mohorčič je pri nas precej znan iz raznih vinskih in mokarskih procesov, pa sem zato naslednji dan povabil še sodnika, ki je lansko leto zašil tiste nemške mokar-je. G. inženjerja sva našla ravno pri delu. S svojim pomočnikom dr. Cazafuro sta ravno preiskavala galico, katero je ponujala inozemska tvrdka mariborskemu trgovcu v nakup. In tako smo posegli takoj in medias res. G. inženjer je razlagal: Kmečki narod smo, vendar nam manika zelo mnogo, da bi se mogli z lastnimi pridelki preživeti. Posebno mi Slovenci bi morali zato iskati noč in dan poti in sredstva, da zmoderniziramo svoje gospodarstvo do največje intenzivnosti. Glejte bližnje Pohorje! Na planoti v izmeri okrog 60 ha ne raste nobeno drevo, ampak samo zelo bujna trava, ki pa je ne-porabna za živinorejo. Ugotovili smo, da manjka tej zemlji apna. Ako najdemo sredstva in možnost spraviti v tisto zemljo potrebno apno, imamo na Pohorju ogromen kompleks zemlje za živinorejo. To je le en slučaj, kolike važnosti so za našo bodočnr%t takšni kmetijski kemični zavodi,, kojih delokrog pa je ogromen in skrajno pester. Na drugi mizi preiskujemo pravkar kaljivost cvetnega prahu naših sadnih dreves. Sedaj gojimo pri nas okrog 20 vrst jabolk in 10 vrst hrušk, kojih mnoge pa zelo malo ali sploh redkokdaj rodijo. S to preiskavo pa bomo že na cvetnem prahu dognali, katere vrste so za naše kraje najbolj plodne, da jih bomo potem mogli priporočati ljudstvu. Isto je s preiskovanjem galice. Ljudje izmečejo ogromne vsote za manjvredno galico in trpe potem še škodo v vinogradih, ker se trgovci premalo brigajo za kakovost blaga. Kraji v bližini železnic in državne meje bi lahko imeli krasne dohodke z gojenjem mlekarstva. Avstrija mora kupovati v inozemstvu mleko. Kupuje ga na Češkem in Madžarskem ter pri nas. Doslej še uživa naše mleko najboljši sloves. Samo iz Maribora ga uvaža tvrdka Bernhard v Gradec in na Dunaj dnevno 20.000 litrov. Toda naši ljudje bi že radi tudi vodo prodajali poleg mleka, s čemer pa si le škodujejo za bodočnost. Naš kemični zavod ie preiskal mleko v 4372 slučajih in našel le 2936krat neoporečeno mleko, 1127 krat vodeno in 309 krat posneto, koliko vodenega in posnetega mleka pa prodajajo ljudje zlasti na trgu nepreiskanega. Vprašanje je torej, koliko časa bo še naše mleko obdržalo svoj sloves v inozemstvu in posledice? Smo sredi vinskih goric. In vendar je po kleteh in gostilnah dve petini vin slabih. Saharin in voda sta že dnevna znanca kletarja. Zavod je pri slučajnih preiskavah ugotovil v 16 slučajih mesto vina le vino-vito pijačo, 14krat pokvarjeno vlnovito pijačo, neužitno dvakrat, potvorjeno z ani-linsko barvo, bolno enkrat, plesnlivo enkrat, motno vsled bakterij lkrat, clknjeno lkrat, prodano s krivo označko 4krat, ln to le v Mariboru in bližnji okolici, kar kriči po energičnih ukrepih proti brezvestnim škodljivcem vinarstva. Imamo itak vinsko krizo, ker je izvoz malenkosten in se še celo uvažajo k nam nemška in avstrijska vina pod blestečimi imeni. Zavod pa je le v enem slučaju našel vino, ki nadkriljuje naše. V omari je /ličen aparat za preiskavo vin, sladkorja in alkohola, ki ga lahko kupec vtakne v žep, pa ga menda malokdo pozna. Tudi pristnost vina se s tem aparatom takoj ugotovi. Nič "boljše niso razmere pri najvažnejši ljudski hrani moki. Pri 3S preiskavah moke je bilo le 10 dobrih in 28 ponarejenih ;n pokvarjenih (pleve). Krivi so mlini, ki niso v Banatu nič boljši kot v Mariboru. Velikanske dohodke bi lahko imelo naše ljudstvo vsled -*obro razvite živinoreje iz us-(Dalje na 4. strani.) k LJUBLJANSKI DVOR i n o Telefon 730. Predstave: ob delavnikih ob 4., H 6., % 8. in 9. — Ob nedeljah ob A 11., 3., A 5., 6, A 8. in 9. uri. Danes do torka 9. Junija 1923 Brilantna Ossi Gswalda v elegantni, pikantni in smehapolni 6 dejanski burki 9> Colibri" Puleg Ossi Os\vaide nastopi ljubljenec Bruno Kastner. EEEESEaHSSEFSFSK Naša mala letovišča Kopališče in letovišče Rimske Toplice Manjša in cenejša zdravilišča v Primorju Srednje in manje imoviti sloji ki si hočejo ali vsled zdravniške odredbe morajo orivoščiti oddih pri morju, pojdejo v take kraje, kjer jim ni treba preveč trošiti denar, ampak hočejo živeti svoiim imovinskim razmeram primerno. Tem bi priporočali spodaj opisane kraj«. Kraljevič? .ie najbližje Sušaka in ima prav čedno kopališče tudi s peskom. Kraljeviča je čedno mestece z več hoteli in mnogimi privatnimi stanovanji. Komur ie hotel predrag, dobi prav lahko ceneno privatno stanovanje in je tudi lahko zadovoljen z dobro hrano pri »Mami Lizi«. Mesto ima v nasprotju z drugimi pomorskimi mesti precej široke ulice in tudi Drecei znamenitosti. Znamenit je Frankopanski grad Novigrad. ki leži pri vhodu v bakarski zaliv. V bližini je vila Nirvana na vzvišenem mestu in bližje mesta krasen hotel Li-burnija. Na potu v kopališče je velika ladjedelnica, v kateri se je zgradilo že mnogo naših trgovskih brodov. Selce. Tudi tu je prijetno kopališče in vse oskrbovalne možnosti bodisi v hotelih bodisi zasebno. Kdor hoče uživati pravo kopališko življenje ob morju. lahko vsak dan obiskuje Crikvenico, ki ne leži daleč. Novi leži južno od Selc jn je tudi priznano morsko kopališče in klimatsko zdravilišče z lepim parkom in udobnim kopališčem. Cene so malo višje kakor v prej naštetih in v nasledniih kopališčih. Na otoku Krku je omeniti Baško in mesto Krk. ki imata oba tudi restavracijo in penzijo «Pri Slovencu«. Omeniti je tudj Malinsko. Aleksandrovo in Omi-šali. kjer sicer ni tolike udobnosti, ampak gost doseže v zdravstvenem pogledu z manjšim denarjem iste uspehe. Tudi staro mesto — nekdaj sedež morskih roparjev — Seni je priporočati: le da vlada tu večkrat kakor v drugih krajih velika burja. Kot prav prijetno in ne drago kopališče je priporočati Rab na otoku Rabu, kamor Slovenci prav radi zahajajo. Rab je znan s svojimi prirodnimi lenotami in zgodovinskimi spomeniki. Ulice so jako znažne in mesto nudi tudi vse udobnosti glede oskrbe, kakor tudi kopališča. Zgoraj našteti kraji imaio vsi ugodne parobrodne zveze s Sušakom, zato jih priporočamo tudi s te strani, ker niso daleč od Sušaka in za naše letoviščar-je. ki hočeio cenejše živeti, prav primerna morska kopališča. Na dalmatinskem Primorju in na dalmatinskih otokih je tudi več kraiev. ki so priporočljivi radi nižjih cen. Tako na otoku Braču Milna. Južno od Splita je priporočati Oraiš na izlivu Cetine in mesto Mn!icrs'>a. z jako ugodno lego in prijetnimi sprehajališči. Na otoku Hvaru. ki je znan zaradi bujne južne vegetacije je več krajev, v katerih je človek prav dobro spravljen. Poleg Hvara ie omeniti Stari grad in Jelšo. Dalje je priporočljiv otok Korčula z glavnim mestom Korčula. jako zanimiv kraj po svoiih zgradbah in ladjedelnicah. Poleg tega je na tem otoku tudi Velaluka. Blizu Dubrovnika ie manjši toda iako ljubezniv kraj Slano. V kotorskem zalivu ie priporočati Ercegnovl. Perast, Tivat in Kotor. Južno kotorskega zaliva je Budva, ki ima krasno naravno kopališče in kjer jc oskrbovanje zelo poceni. Kopališče in letovišče Medžja-Izlake Med našimi manjšimi kopališči in letov!« šči zasluži posebno pažnjo termalno kopali« šče Medij&lzlake pri Zagorju ob Savi. Prijazno idilično kopališče Medija»lzlake leži ob cesti Zagorjc»Trojane. Od postaje Zagorje je oddaljeno 8 km, avtomobilisti dospejo tja po krasni državni odn. deželni cesti preko Trojan, od katerih je še 7 km do kopališča. Kopališče je torej najbližje Ljub« ljanL Znano že Valvazorju, je bilo kopali« šče zgrajeno 1. 1877 ter je bilo dolga deset« letja vsled svoje zdravilne vode, milega podnebja in slikovite okolice (krasni gozdo« vi, lepi izleti) zelo dobro obiskano. Pozneje je propadalo in prišlo skoraj popolnoma v pozabljenje. L. 1920. je prevzel kopališče sedanji lastnik rud. ravnatelj g. J. Baloh, ki je kopališke naprave popravil in prenovil ter ustvaril udobno in praktično lečiiišče ter lc« tovišče, ki sc zlasti priporoča s svojimi niz« •rimi cenami. Termalni vrelec je radioaktiven in po svo« ji ana'izi sličen onemu v Dobrni, Voda je kristalno čista ter se uporablja zlasti pri revmatizmu, podagri. kožnih in ženskih bo» leznih, eksudatih. Priporočajo jo tudi za želodčne in očesne bolezni. Kopališče ima velik odprt solnčnat plavalni bazen, zaprto družinsko kopelj ter vroče kopelji v kabi« nah. Celodnc\na oskrba s stanovanjem, i zvrst« no hrano (trikrat dnevno) in kopaniem v hasenu ali družinski kopelji 65 Din. Vroče kopelji v kabinah po 10 Din. V vili Valva« sor je prostora za 40 oseb. Kdor si želi oddiha v mirnem, tihem ft prelepem kraju bo z Medijo«Iz!aki zado« voljen. Pojasnila daje Termalno kopališče Medi» jaslzlakc pri Zagorju ob Savi. Planina ori Črnomlju Poldrugo uro hoda od postaje Semič do« lenjske železnice, belokranjska vas- sredi krasne pokrajine z lepimi razgledi in gozd« nimi sprehodi. V bližini je Mirna gora. kjer se gradi zrini belokranjski Planinski dom. V vasi jc dober vodovod. Na razpolago st« 2 lepi sobi s 6 j>osteljami, event. tudi celo stanovanje s kuhinjo. Cena za postelj in zdravo kmetsko hrano (3kat na teden me« so) 40 Din dnevno, z boljšo meščansko hra« no (2krat dnevno meso) 50 Din dnevno. Informacije daje šolski upravitelj Ivan Za« gažen, Planina, pošta Semič, Bela Krajina. Moste pri Žirovnici Vas Moste leži v neposredni bližini želez« niške postaje Žirovnica, kjer je tudi pošta in brzojav. Od gostilne nekak razgovor s potnim maršalom italijan« skega moštva Venezia g. Scalabrijcm. Po naših razgovorih, ki smo jih imeli z Itali« jani moramo reči. da je v članku dopisniku mnogo njegovih primesi, ki izvirajo očivid« no iz nezadovoljstva vsled še nc prebolele« ga poraza Gradjanskcga po Iliriji. Italijani so bili polni hvale nad igro Ilirije in so tu« di o publiki izrekli najugodnejše mnenje. Veselilo jih je zlasti dejstvo, da so bili v Ljubljani sprejeti z vso ljubeznivostjo, ki jc pač lastna našim športnikom. Tudi za« grebški klubi so se o tem že lahko prepri« čali, seveda je žalostno to, da so ob vsako« kratnem porazu pisali naravnost gorostasne vesti o Ljubljani. Mi smo veseli vsakega le« pega uspeha zagrebškega nogometa, ker se zavedamo, da uspeh kateregakoli našego moštva dviga naš ugled v tujini, le Zagreb« čani so žal tako športno zagrizeni, da naše športne uspehe sploh ne zabeležujejo ali pa v taki obliki, ki nikakor ni v interesu no« šega športa. Dopisnikova trditev, da so naši nogomet« ni sodniki »naravnost škandalozni*, jc več kot smešna. Italijani so sc sami izjavili, da je bil g. Planinšek dober, le da je pri dikti« ranju .enajstmetrovk® za prijateljsko tek. mo bil nekoliko prestrog. Ugotoviti pa jc treba, da mora sodnik postopati strogo po pravilih in bi eventualni obziri tudi pn pn« jatcljskh tekmah bili zlasti s športnega vi« dika povsem napačni. Pa naj gospodje po* gledajo svoje sodnike? Baš na isti strani pi« še «Jutarnji list«, da sta bila sodnika pr, tekmi Gradjanski : Vicnna celo gg. Fabns in \Viller slaba! No sodniki so pac vedno HARLEY-11 D AVI D SO N Motocikei 3'|2 HP 350 ccm dospe v kratkem Stroj jc opremljen kakor svetovno znan: 7/9 in 10/12 HP ter je senzacija na svetov, nem trgu v svoji najmodernejši konstruk« ciji, izpeljavi, štcdljivosti ter nizki ceni. Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: O. žužek Tavčarjeva ui 11. krivci, kadar izgubi moštvo kako važno tek. mo. Nas taki izpadi gotovo ne bodo spravi, li iz tira, ker vemo, da je Ljubljana še pri vseh klubih, ki so nas posetili iz tujine, ostavila najboljši dojem. Naj imajo torej Zagrebčani svoje veselje naprej. V ostalem pa bomo poročali o italijanskih glasovih o teh tekmah čim dobimo beneške liste. Ea-ka * Jogo — Torpedo g Bianchi n so najboljfta najceneje pri J^ Palača Ljubljanske |a|||'G F kreditne banke in eUIlVl mk Wk Gosposvetska c. 14 ¥•1 na doaestnl daU ln oprema. Vrstnice (Praga) : Sešk 2 : 1 (1 : 0). V četrtek je na povratku iz Beograda igral sloviti praški klub Vršovice v Sarajevu, kjer je po težkrni boju zmagal nad Saškom z 2 : 1. Sarajevrki listi naglašajo, da je bila to izredno napeta in zanimiva prva medna, rodna tekma v tej sezoni, ki se je odigrala v Sarajevu. Po tem rezultatu sodeč, more biti Sašk sedaj v zelo dobri formi. Vršovi« ce so iz Sarajeva odpotovale v Split, kjer nastopijo proti Hajduku. Kotesarsk.i dirka Posa\>č^ncn>, ki jo je priredil na binkoštno nedeljo Krški športni klub, je dosegla na 42 km dolgi, vsled nc ugodnega predidočega vremena prav slabi progi razmeroma ugodne rezultate. Vozili so: 1. F. Mikulavčič 1:17:30. 2. Zv. Vahčič 1:20, 3. T. Dvornik 1:22. Mladi klub se je s tem prav lepo in simpatično uvedel. Narodni lahkoatletskl miting priredi v nedeljo. 28 t. ra. S. K. Concordia v Zagre« fcu. Na programu so običajne discipline (100, 400, 3000, 4 X 100 m, skoki, krogla, disk, kopje). Prijavo (prijavnina 15 Din) do 20. t m. na naslov: Milan Naprta, Zagreb, Ju. goslavenska banka. Akademsko prvenstvo za darilo Sporh ne zveze se vrši v Ljubljani letos v nedeljo 14. t. m. Tekmovanje ima formo olimpij« skega petoboja (200 m, 1500 m, skok v dalj. z zaletom, kopje, disk.) Tekmujejo fakultc« te med seboj ne glede na število tekmoval« cev in njihovo pripadnost posameznim klu« bom. Tekmovanje se vrši na igrišču Pri« morja ob 1630. Prijave do 12. t. m. na Iva« na Baltezar, direkcija drž. žel. odd. III/3. Prijavnina 5 Din. Dirke kolesarske sekcije Primorja se vrše v nedeljo, 14. t. m. ob 16. na klubovem dirkališču in obsegajo med drugim: novinci 2 km, juniorji 2 km, glavna 10 km, pomožni motorji 10 km, dirka v parih 20 km. Prijo« ve do 10. t. m. ob 22. Prijavnina 10 Din z» točko, pri motociklistih 20 Din Hermes rez. : Primorje rez. Danes od« igrata navedeni rez. moštvi predtekmo Cro. a tia : Hermes, prijateljsko tekmo, ki uteg« nc biti zanimiva. Začetek ob 16. Prvenstvo na Dunaju. Pri včerajšnji pr» penstveni tekmi je zmagala Hakoah nad Rapidom s 3 : 1 (1 : 1). Italijanski lahkoatleti v Budimpešti. Po mitingu v Pragi so sc italijanski lahkoatleti podali v Budimpešto, kjer so nastopili proti madžarski lahkoatletski reprezentanci. Ita« lijani 90 v štirih od 13 konlcurenc sploh niso plasirali, zmagali so edinole v skoku v da« Ijavo. Rezultati so: 100 m Roszagcy (Ma« džarska) 11.2, skok v daljavo Tomasi (Itali« ja) 6.83, 400 m Barczy (Madžarska) 50.4, met krogle Bedo (Madžarska) 13.69, 1500 m Csekey (Madžarska) 4:12.2, skok v višino Orban (Madžarska) 1:84, met diska Egri (Madžarska) 42.40, tek na 110 z zaprekami Somfay (Madžarska) 16.4. met kopja Jur« ko (Madžarska) 55.84. 200 m Hajdu (Ma« džarska) 22.6, skok ob palici Csakv (Ma« džarska) 3.35, 5000 m Belloni (Madžarska) 16:05.6, štafeta 100 X 200 X 300 X 400 Madžarska 2:00.4. Nogometno prvenstvo Italije. Za na« slov prvaka Italije sta se borila dva kluba v dveh tekmah. Pred štirinajstimi dnevi je Genova porazila Bologno z 2 : 1. a zadnjo nedeljo se je Bologna revanžiraia z istim skorom. Po pravilih sc mora sedaj igrati odločilna tekma, ki sc vrši danes, v nedeljo v Milanu. Zadnji start Nurmi j a v Ameriki je prinesel znanemu Fincu poraz. Startal je na pol angleške milje (880 vardov) dolgi progi. Približno 10 vardtrv pred njim pa je nrišel na cilj A. Helffrich v dobrem času 1:56.8. Nov svetovni rekord v metanju kopia Je postavil Finec Mvrrha na miting-J v Chl« cagu. Vrgel je kopje 67.04 m. Dosedanji sve tovni rekord je imel Svcd Lindstrom s 66.62 lz seje Ljubi j. plivačkega podsaveza z dne 5. t. m. Soglasno se sklene, da se vrši letošnje tekmovanje za plavalno prvenstvo Slovenije v dneh 1. in 2. avgusta t. L na Bie« du. Podroben razpis se objavi pravočasno. Tajnik I. LNP. (Službeno.) V pondeljek 8. t. m. ob 20 uri seja poslovnega odbora. Tajnik II. S. K. Primorja, nogom. sekcija. Za da« našnjo prijateljsko tekmo s Hermesovo re« zervo odrejam sledeče moštvo: Klemene, Berčič, Turkovič. Pečar, Arhar, Pišek. Haf« ner, Bcnedetič, Praunseis, Dečman, Jurkas, Betina, Bervar. Zeme. Garderoba na igrišču , Ilirije. — Načelnik. Domače vesti • Kralj na narodnem slavju. V selu Banalni so dne 3. t m. odkrili spomenik borcem, padlim za svobodo v svetovni vojni. Istočasno se je vršilo tudi narodno slavje na grobu Stanoja Glavaša, junaka iz dobe prvega upora Srbov proti Turkom. Slavnosti so se pretvorile v rravo narodno slavje. Ko je dospel v selo 'u^i kralj Aleksander, burno pozdravljen od veljakov, so m ponudili kruh io sol, a neka starka mu ie darovala krasne vezenine. Tri siavnostih ,e kralja ves čas spremljal invalid Milan PavloviC. ♦ Sestava stanovanjskega sodisča v Bre- iicab. Za srez Brežice je imenoval mini-eter za socijalno politiko v stanovanjsko sodišče prve stopnje sledeče člane: predsednik srezki poglavar dr. Alojzij Gregarič, njegov namestnik vi. svetnik dr. Ivan Vid-,rar, za člana sodnik g. Jori> Kolšek in upravitelj pošte g. Lichtenecker. namestnika pa g. Matija Filipič in veterinar Janko Vizjak. Doktorski izpit iz filozofije je napravil aa ljubljanski filozofski fakulteti g. Roman Savn i k sin višjega fin. svetnika g. Angela Savnika. Čestitamo. ♦ Fran Prijatelj t- Včeraj dopoldne je preminul v Tržišču na Dolenjskem v starosti 67. let g. Fran Prijatelj, trgovec in veleposestnik, oče g. Frana Prijatelja, blagajnika Kmetske posojilnice v Ljubljani. Pokojnik je bil skoinskoz samonikel človek. S svojo marljivostjo, vztrajnostjo in varčnostjo si je v mladostnih letih prištedil toliko, da se je kmalu osamosvojil in razvil potem svojo trgovino v cvetočs podjetje, ki slovi danes po solidnosti in reelnosti po vsem Dolenjskem. Kot umen in podjeten gospodar, trgovec in vinogradnik je pokojnik veliko storil tudi za povzdigo domače občine tako v gospodarskem kakor tndi kulturnem oziru. Dolga leta je bi! ob-finski odbornik in član krajnega šolskega sveta, kjer so bili njegovi trezni in stvarni predlogi vedno uvaževani. V njegovi do-iračiji je vladala prava slovanska gostoljubnost. Nikdo ni odšel praznih rok. kdor se je obrni! nanj, vsakomur je stal z veseljem z nasveti ob strani! Kot pristen Dolenjec je bil prikupijivega značaja, ki si je znal na mab osvojiti srce vsakogar. Kot kremenit narodnjak in naprednjak je z veseljem podpiral narodna iu napredna društva. Bodi mu ohranjen blag spomin, težko prizadetim pa naše iskreno sožalje! ♦ Gasilski Izlet v Brno ln Lvov. Od 5.— 7. julija se vrši v Brnu II. zlet CeSkosIov. gasilske zveze. V Brnu bo ob te; prilli otvorjena tudi velika gasilska razstava in se bodo vršile velikopotezne gasilske vaje po najmodernejših metodah. Vse prireditve se vrše pod pokroviteljstvom č.-škoslov. prezidenta Masaryka, ki je obljubil tud! osebno udeležbo. — Skoro istočasno (3.— 5. julija) se vrši tudi zlet pol.-skih gasilcev v Lvovu. K obema prireditvama smo povabljeni tudi Slovenci in JGZ toplo priporoča vseim gasilcem, ki ,im ;'e le mogoče, da se bratskemu vabiln odzovejo. Klor more in hoče v Brno al! Lvov, nai sporoči to do 20. t. m. JGZ, ki preskrbi legitimacije. Na Češkem in PoUsken znižana vožnja po železnici. * Mednarodni profesorski kongres v Beogradu. Meseca avgusta se vrši v Beogradu mednarodni profesorski kongTes. Ob tej priliki priredi profesorsko društvo razstavo ki naj predoči življenje in duševno stanje naših srednjih šol in sicer kolikor mogoče pregledno in popolno. Razstavljena bodo pomožna sredstva za pouk, ki se nahajajo v rokah učencev, kakor pismeni izdelki, razne risbe, nadalje ročna dela učencev in ženska ročna dela, učila, ki jih izdelujejo šole same ali pa ki se izdelujejo v naši državi, slike, fotografije ln načrti šolskih poslopij, igračke učencev in učenk, ki jih otroci sami izdelujejo, kakor tudi njihove iznajdbe, ter vse drugo, kar je posebno karakteristično za šolstvo, pred vsem lz sokolstva, vseh vrst športa, skavtizma, alkoholnega gibanja, organizacije pomladka Rdečega križa, in končno sporedi šolskih svečanosti, koncertov, akademij ter literarna dela učencev. Razstavljeni predmeti se Porabijo za' osnovanje srednješolskega muzeja, ki se ustanovi v Beogradu, in se zato ne bodo vrnili. Predmete za razstavo je treba poslati do 25. t m. prosvetnemu oddelku velikega župana. V Ljubljani se je osnoval za prireditev razstave pododbor iz članov profesorskega društva, čegar predsednik je prof. Fr. Jeran. * Sprejem v nižjo šolo voine akademije. Letošnjo jesen se sprejme okoli 300 mla-deničev v nižjo šolo vojne akademije v Beogradu. Podrobni pogoji za sprejem kakor tudi program sprejemnega izpita so razvidni v natečaju, ki je bil poslan vsem šestrazrednim gimnazijam, komandantom vojnih okrožij, srezklm načelnikom in oblastnim' županom, kjer so mladeničem-konku-rentom in njihovim roditeljem na vpogled. 4 Izdajanje objav za vožnjo po polovični cenj za drž. nameščence. Generalna direkcija državnih železnic v Beogradu je odredila, da se morejo izdajati objave za polovične vozne karte drž. nameščencem in rodbinskim članom še nadalje do 30. junija 1925. * Amerikanci za moderniziranje Beograda. Zastopnik ameriške fin. grape Charles Daniel je ponudil beograjski občini posojilo 3 do 4 milijone dolarjev z 8% obrestmi, ki naj bi se uporabilo za napravo novega modernega tlaka in za asfaltiranje cest. Delo bi bilo gotovo v treh letih. * Obrtna zadruga lesnih strok v Št Vidu Pri Ljubljani razpisuje pomočniško preizkušnjo oz. vajeniško preizkušnjo za vse v nji združene obrte lesnih strok. Nekoleko-vane prošnje je predložiti načelstvu najkasneje do konca meseca junija. Prošnji je priložiti: učno izpričevalo, šolsko Izpričevalo, pomočniki pa tudi pomočniška '»p-ičevala (delavsko knjižico). Prepozno dospelih prošenj radi reda ne bo mogoče upoštevati. — Vačelstvo zadrur >snih strok v št Vidu Ljubljani. * Sklep leta. Šolsko l*to na vseh šolah v Sloveni>i se zakljuf* *. f>hoto t m. s spomincVo slavnosti« '"d^ega -»nu Ustanovi zt v vajence, letno pi 1500 Din, sta iar*isani. Podrobnejše po-'•vtke vsebuje ra7"'-s velikega žfr»ia, objavljen v »Ura'1—r- listu* št. 43 „ dne 12. maja. Prošnjr jt treba vWvt; '.ajkasneje do 15. t. m ari velikem županu m Ljubljani. * 70-IetnIco r-.tanovltve osnovne šole obhajajo dne 15. junija v Preserju nad Ljubljano. Slovesno cerkveno opra--I'i opravi ob 9. bivši preserski župnik, sedaj stolni kanonik g. dr. Čekal. Nato sledi šol. slav-nest ,na katero so vabljeni vsi še živeči učitelji in katehetje, ki so kdaj tam delovali. Slavnosti se udeleže pa tudi mnogi učenci, ki so črpali prve nauke na tej šoli, zdaj pa delujejo in opravljajo razna važna mesta bodisi kot uradniki ali zasebniki. Sedanja šolska mladina nastopi z nagovori, deklamacijami in petjem. Radi skupnega kosila se je pravočasno javiti pri šoL ravnateljstvu. * Sprejem učencev v L razred ljubi], srednjih šol. Vpisovanje v 1. razred na I. drž. gimnaziji, n relani gimnaziji (Poljanska c.), III. realni gimnaziji (Beethovnova ul.) In na drž. realki v Ljubljani bo v nedeljo 21. L m. od 9. do 12. ure. Učenci naj Sfe prigla-se v spremstvu staršev ali njih namestnikov ter nai prinese s seboj krstni list in zadnje šolsko naznanilo z opombo, da je izdano za sprejem v srednjo šolo. Zunanji učenci se lahko priglase pismeno - Sprejemna preizkušnja se prične v petek dne 26. junija točno ob osmih zjutraj. * Vs udeleženci svetovne vojne morajo na vsak način prečitat znamenito delo Fran-cesca Nitti, bivšega min. predsednika Italije: MIR, ki je prevedeno na trideset tujih jezikov. Hrvatski prevod se dobi po ceni 60 Din v vsaki knjigarni ln pa pri zalo-žitelju: Biblioteka »Bankarstva« v Zagrebu, Marovska 30. * Zahvala. Gremij trgovcev v Ljubljani se bratom Leon Tomašič v Opatiji (Pensi-on Housner) za Izkazano naklonjenost ter pogostitev trgovskih vajencev o priliki izleta na Reko ter Sušak tem potom najtop-leje zahvaljuje ter posestnikom iz Slovenije Iste toplo priporoča. * Služba babice. V drž. bolnici za ženske bolezni v Ljubljani se sprejme v službo babica. Prednost imajo samske Podrobnosti se izvejo pri ravnateljstvu, kjer se je osebno zglasiti do 13. Junija 1925. * Poprava kaznilnic. Ministrstvo pravde je dovolilo večje kredite za ureditev in delno preustrojitev večjih kaznilnic v naši državi. Mnoge stare stavbe bodo popravljene in dograjenih bo tudi več novih zgradb V teku so že popravila pri kaznilnicah v Nišu in Požarevcu. * KJe pa le metla? Pišejo nam: V pre-valjskem srezn — tako se vsaj tujcu zdi — mora biti še nekaj nemških občin. Planinec, ki se je za binkošti mudil na Ple-šivcu in se potem vračal mimo Rimskega vrelca skozi Kotlje v Guštanj na železniško postajo, je dognal, da nosijo hiše v lepi vasi Kotlje, kjer je slovenski občinski urad, še vedno nemške tablice »Kčttelbach«. Istotako je Guštanj seveda Gutenstein. Drugod In ne samo v omenjenih krajih so na hišah tndi nemške tablice graških in dunajskih zavarovalnih družb. Zakaj neki vse to? * Reklama »Invalid«. Z odlokom mono-polske uprave je bilo izdano Središnjemu odboru Udruženja vojnih invalidov pooblastilo, da sme oglaševati na ovitku škat-Ific od vseh vrst vžigalic, ki se izdelujejo za celo državo. Interesenti se oi>ozarjajo na to novost v reklami, ki garantira vsakemu oglaševalcu siguren uspeh. Pojasnila daje: »Reklama Invalid«, Liirbljana, Št. Pe-terska vojašnica, soba št. 49. Sokoli In sokolski prIJateIH Is ljubljansko okoNco, donos vsi - iapuio pri Š* WWm nad Uo«M» as sokolsko prireditev k»toro prfrodlto ob S. uri pop. rofcolski druitvi Is St. Vido ln JoIKe. UublJanCane opozarjamo na •utosveso St. Vid-LJubljana. . . Jot Mihec, kje si ps dobil lak velik kos • „M IRI M" čokolade?" „Ja. noj striček ml jo (e kupil, ker ta "i-čeva žena Katarina 'eži te*ko bolna v brl-nici in sploh ne ve za težko nesrečo, k. je zadela moža in njenega sinčka. Ameriške oblasti io misliio sedaj deportirati, ker ni ameriško državljanka. • Katastrofa rad) uporabe napačnega v-piva. Srezki poglavar v Brežicah, p. dr Oregorič, nas prosi za objavo sledečli. vrstic: »Z ozirom na članek z navedenim na slovom v št. 129. »Jutra« se uradno ugo tavlja, da se v brežiškem srezu do danes še ni pojavil noben slučaj svinjske kug. vsled napačnega cepljenja. Vsi prašiči, ki so bili letos cepljeni proti rdečici, so zdravi.« ♦ Mlsterijozna smrt carinskega uradn'ki. V Novem Sadu so pred dvema tednoma ugotovili, da je izgini! carinski uradnik Ve limir Angljelkovič. Te dni pa je došlo iz Smedereva poročilo, da tamkaj našli v vodi truplo moškega, za k*tero se je ugotovilo. da je identično s pogrešanim Angjel-kovičem. Nekatere priče pripovedujejo, da ie carinik igral karte z nepoznanimi osebami In dobil od njih velike vsote. Verjet"" je. da so ga ljudje nato oropali, ubili in vrgli v Donavo. Preiskava ie v teku fn ie bila doslej aretirana neka ženska, ki je podala na policiji zelo sumljive Izjave. Važno za dame I anefor n t t vseh lekarnah In drogerijah. G^vna zaloga Cbemotcchna. M stn> trg 10 in ,S-- lus1 d. d. L)nbl)»ti». Dr. A. Jenčič, Maribor. Iz Ljubljane • Današnji Izdaji »Jutra« je priloženo pojasnilo bančnega komanditnega društva A. Reln I drug v Zagreba o 10 kolu drž. razredne loterije, ki ga posebno priporočamo pozornosti naših cenj. čitateljev. * Udruženje jugoslovenskih narodnih železničarjev ima danes v nedeljo svoj 11. redni letni občni zbor v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani. Začetek ob 8. zjutraj. Pokrajinski odbor s tem lavna vabi vse svoje člane, da se tega občnega zbora, če jim čas dopušča, v čim največjem številu udeleže. ifira »aUHHBOI MODEL 12 najnovejši AMERIKANSKi PISALNI STROJ. - Dobavlja same Frane Bar, Cankarjevo nabr. 5 mm a— jubilej. Pišejo nam: Dne 4. Jun ja smo praznovali jubilej 30-Ietnega službovanja strugarskega mojstra In delovodja Franca T e r a n ki je vstopil leta 1895. v prejšnjo tovarno TSnnles kot strugarskl vajenec in se vsled svoje Izredne marljivosti in sposobnosti v kratkem povspel do preddo. lavca :n končno do delovodja. Proslavi so prisostvovali: predsednik upravnega sveta g. A. Zabkar, ravnateljstvo ter zastopniki uradništva in delavstva. V imenu upravnega sveta In ravnateljstva je čestita! jubi'an-tu v lepem nagovoru g. poslevodeči upravni svetnik in ravnatelj :nž. J. Boncelj in mu izročil malo darilo kot spomin na ta v današnjih časih redek Jubilej. u— Pogreb Stanka Gabrška. Ob lepi udeležb: so spremili včerai popoldne Sokoli in občinstvo Sokola - dobrovoljca. S:anka Ga-! brška k večnemu počitku. Mariborski Sokol I ie prihitel polnoštevilnc in z zastavo, da iz-j kaže zadnjo čast svojemu idealnemu in agil-| nemu članu. Žalnega sprevoda sta se udeleži la tudi višj: šolski nadzornik, g. Eng. Gangl in vladni svetnik dr. Mencinger, pokojnikov sokolski vzgojitelj br. Bojan Drenik tovariši I. Jugosl. dobrovoljskega polka ln precej pokojnikovih oži h prijateljev in znancev. Učiteljski pevski zbor mu je zapel pred mrtvašnico pri Sv. Krištofu in pred kapelico na Mar Hnovi cesti ganljive žalostinke v zadnje slo vo. Ob odprtem grobu se mu Je zadnjič po-kVonla zastava mariborskega Sokola, br. Milost se Je poslovil od njega imenom mariborskega Sokola, g. Završnik pa imenom tovari. šev I. Jug. dobrovoljskega polka. u— Sestava stanovanjskega sodišča v Ljubljani. Minister za socialno politiko Je postavil za predsednika stanovanjskega sodišča za Ljubljano ln okolico velikega župana dr. Vilka Baltlča. za njegovega nafhert-nTta višjega komisarja dr Antona Mraka za sodnike sodnega svetnika dr. Alojzija Gradnika ter okrajnega glavarja Miro-slava Senekovlča, za njune namestnike vladnega svetnika dr. Antona Mencingerja ter šefa odseka poštne direkcije dr. Janka L e b a r j a. Sodišče prične poslovati z 9, junijem in sicer v prostorih prejšnjega invalidskega odseka v šentpeterski vojašnici v Lipičevj ulici. Za pisarniškega šefa v smislu ČL 29. stan. zak. ie postavljen g. Karol Š i n-kovec, sodni višji oficijal v p Stranke se opozarjajo, da je edino pisarniški šef upravičen sprejemati prijave, pošto, voditi pregled izpraznjenih stanovanj m dajati strankam pojasnila in da se morajo zategadelj v vseh navedenih primerih obračati nanj. Z ozirom na to veliki župan n<> more in ne bo sprejemal nobenih strank v stanovanjskih zadevah. u— PogM na sokotokl Tabor. Dela na ljubljanskem Taboru, tej monumentalm" zgTad bi našega Sokolstva, vzbujajo stalno največji interes narodnega občinstva. Vodilna ideja kiparskih ornamentov je solnce, svetloba. Vedno bolj se kaže, da združuje sokolska zgradba na Taboru umetnost, dovršenost v arhitekturi z dobro proučeno uporabljivostjo za svojo svrho. — Oddana je tudi naprava za osrednjo kurjavo in vodovod. Naravno da so vsa dela zvezana z velikimi izdatk5. Zato Je za Sokola L zelo važno, da doseže društvena loterija v jeseni čim večji uspeh. Vsi poveriem:ki, ki razpečavajo srečke, so vabljeni, d? spravijo čim več srečk v promet n da oddajajo tudi manjše zneske sproti na Taboru v društveni pisarni, ki posluje vsak dan cd 16. do 19. ure. Prott l"»rpulenel (debelost') uč.nkuV edino t izkušeno in nrnovejše sr^d-tvo Lrpoform 'aNete. Glavna za'oga: Lekarna Babo-ec. L'"N;ana (In Sa'u^ 283* Danes ofc Vi 30 na igrišču tllirije* nogomet' na tekma Hermes : Croatia Med odmorom tekme rokorobra tn boks S. K. Slovar f Ob 3. pop. v restavraciji BcHevue velika vrtna veselica z bogatim sporedom. u_ Podpis rr Izenačenje dednega prava moških in ž°n-kih potomce- r Jugoslaviji se obirajo za enkrat iz prijaznost1 tudi v Narodni knjigarn5, Prešernova uMc^ in v trgovini ge. Jos Pcdkraiškove. Jurčičev trg. Slovenka. misli na v/oio in svojih hčera bodočnost! u— Scko» I. priredi na praznik, v četrtek, o'o 4 uri popoldne na Taboru javno telovadbo. pri kateri nastopijo vsi oddelki. Po telovadb' velika narodna veselica m ogledovanje Sokolskega doma. 2e'ezn:čarska godba in orkester Sokola I. Vstopnice v trgovini A. Turk Prešernova ulica 48. u— Sofco!sko društvo na Viču vabi svoje članstvo, da se v čim večjem štev lu udeleži letne prireditve bratskega društva Sokol H. v Ljubljani, ki se vrši dane« rb 3. uri popolne na letnem telovadišču na Prulah Zbirališče ob 2. uri popoldne pred Sokolskim domom, nato skupen odhod 0V.0V-SKI 0A ^ v štepanji vasi # V nedeljo vsi v Štepanjo vas tam dan sokolski je za nas; po telovadbi bode ples, zabava prosta bode vmes. Jedača je pripravljena, pijača je nnstavltena; kdor razvedrila si želi, ta z nami naj se veseli! I u— Tenis - čevlji, angleški damski 130 dinarjev. Ten s - čevlji, angleški moški 150 dinarjev. Beli platneni otroški in dekliški po izjemnih cenah samo pri «VOIKA» Krekov trg 10. I. nadstr. 1208 u— Udeležite Se danes dopoldne ob pol 10. uri pohoda z godbo po mestu ln popoldne ob 2. uri cestne dirke, na kateri bo star-talo 57 dirkačev. Po d rki ljudska veselica na Dolenjski cesti v senčnatem vrtu s bogatim In zabavnim sporedom. Za obilen obisk se priporoča kolesarsko in motociklistič-no društvo «Sava». 1200 u— Kam pa danes? Vsi, ki smo radi dobre volje, jo mahnemo v Zg. Kašelj k Gradu, kjer ima tamošnie gas'lsko društvo vrtno veselico. Zabave in razvedrila ne bo manjkalo. Kdor rad pleše, se bo vrti!. Za lačne in žejne bo vsega v izobilju Kdor noče peš pa z vlakom v Zalog Ugodne zveze! u— Orjuna Šiška vabi članstvo, da se ude'eži pešizleta v Do'nice, ki bo danes, v nedeljo. Zbirališče ob 15. uri pred gostJno Štepic. — Odbor. 1204 u— Na vrtu hotela «Unlco» vsak torek in petek koncert ob vsakem vremenu. 1207 u— Izgubljeno. Kdor ie našel odl kovanje Belega orla III. st. z meči. se naproša, naj ga prinese v komando mesta (belgijska vojašnica!. kjer dobi 100 Din nagrade. u— Policijske prijave. Od petka na soboto so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 telesna poškodba, 1 prestopek kaljenja nočnega miru, 7 prestopkov cestnega policijskega reda ln 1 prestopek v zglaševaln h predpisih. Aretacije so se izvršile 4 ln sicer: 1 radi grožnje požiga, 2 radi postopanja in 1 radi beračenja. u— Smolo je imela. Ko je pri vozla po-sestnica Neža Hribar v petek iz Bizovika po Poljanski cesti proti mestu, se Je na Ambroževem trgu v diru zaletela z enovprežnim vozom v hidrant ravno v trenutku, ko so mestni delavci škrop:1i cesto. Hidrant je voz pokvaril, da ni bil trenutno več za rabo. Hribarjeva pa bo morala šteti mestni občini odškodnino v znesku 468 Din. u— Pobegi brez konca. V petek dopo'dne se Je odstranil od svoj:h staršev v Sp. Šiški, Verovškova ulica št- 15, 17-letni dijak V. re-aike, Josip Thuma. Odpotoval je baje v Ma- Po celem sveta danes taka je navada, da pije se Bonattijeva čokolada. ribor, vendar to ni sigurno. Mladenič ima železniško legitimacijo, izstavljeno na svoje nn\ Iz Maribora a— Parkkoncert priredi danes ob pol 11. ■ir dopoldne mariborska volna muzika. Program: Vinš: .General Teržič», marš. Linke: Uvertura iz opere *Lizistrata». Zaic: «More» sinfemična slika. Puccini: 3. Qn iz opere «To-wa». Remec: »Zagorski Glasi«, po i puri. Vite: «Jugos!avenski», marš. a— Stanovanjsko sodišče I. stopnje v Mariboru je že začelo poslovati. Včeraj pred-rvoldne je sekc. svetn k g. dr. Fran Ratej kot namestnik predsednika novega stanovanj ckega sodišča velikega župana dr. Pirkmaier ja prevzel od bivšega predsednika mestnega stanovanjskega urada urad. Novo stanovanjsko sodišče začne takoj z rednim poslova-niem za mesto Maribor in za sreza Maribor desni in levi breg. Uradni prostori ostanejo v dosedanjih lokalih na Slomškovem trgu št 5 I. nadstr., kamor se je obračati v vseh stanovanjskih zadevah. a— Člč In Žlahtič pred poroto. Po dolgotrajni preiskavi je državno pravdništvo v Mariboru končno vendarle tudi proti Zlahti-ču in Ciču vložilo obtožnico radi roparskega umora Miklove rodbine v Studencih pri Mariboru. Razprava o tem doslej gotovo najbolj senzacij«na1nem kriminalnem slučaju v Mariboru se bo torej vršila že iekom letnega porotnega zasedanja. a— Policija je prejela od avstrijskega orožništva dva mladeniča, pristojna v Zagreb ki sta osumljena komunistične propagande. Nadalje je aretirala v hotelu «Pri zamor-nekega sleparja, ki je tudi prispel iz Avstrije in je nadavno osleparil posestnike Dravske doline za večjo množino lesa. Naročil jim je, naj mu pripeljejo les na postajo Vuhred. kier jini bo takoj izplačal kupnino. Ko pa so pripeljali les, ni bilo sleparja tam. Kmetje so pustili les na kolodvoru v nadi, da J'm ga bo drugi dan plačal. Prihodnji dan pa ni bilo ne lesa, ne sleparia ne denarja. a— Nastop B?n - Alija doVtorJa medicine kazenske univerze v mariborskem gledališču. Danes in jutri obakrat ob pol 21. uri bo nastopil v gledališču Bcn - Ali. svetovni halucinator in hipnotizer. Spored, ki Je zelo zanimiv in obsežen, je razviden na lepakih. Ben - Ali je dosegel s svo]:mi čudovitim!, zelo interesantnimi produkcijami povsod lep uspeh in obče občudovanje. Omenimo naj še, da dr. Ben - Ali ne nastopi samo pri nas v gledališču, ampak je nastopil tudi drugod v g1edališk'h poslopjih in sicer v So'rtu. Sarajevu itd. Srečke razredne loterije kupite ori Dobrovnltafik! banki, L'ubl vek zločinec v Italiji. Treba samo, da se ču)' ilovenca, pa je dovolj, da pride na sta« tožno klop. • Nesreča na morju. Prošle dni je divjal v bližini Trsta silovit vihar, ki je zahteval tudi človeške žrtve. Vihar je zalotil na od« prtem morju več manjših čolnov. Gnal jih je deloma proti Gradežu, deloma pa proti Sv. Križu. K Sv. Križu je neurje zaneslo tu« di čoln ribiča Martinčiča iz Nabrežine. Dru« go jutro po nevihti so našli ribičevo truplo mrtvo nedaleč od izliva Zdobe v morje. Tudi Martinčičev sin, ki je bil z očetom v čolnu, je postal žrtev morskega elementa. S tema dvema žrtvama pa še ni vse pri kraju. Domačini pogrešajo še tri ribiče, bra« ta Rudolfa in Maksimilijana Štefančiča in Josipa Bogatca iz Sv. Križa. O njihovi usodi se ne ve sedaj še nič. • Tatvina kolesa. Peter Plez iz Romansa se je te dni pripeljal na svojo njivo s kole« som. Skril je kolo v travo in se lotil dela na polju. Medtem je prišel po cesti neznan zli« kovec, ukradel kolo in še izpraznil stekleni« co vina, katero je imel Plez poleg kolesa. O tatu ni ne duha ne sluha. • Cigani v rokah pravice. V Čedadu so goriški orožniki aretirali cigansko tolpo Hu« dorovič, ki ima na vesti več tatvin in dru« gih prestopkov. Cigani so bili velika nadle« ga domačega prebivalstva na Goriškem. Vesti iz Prekmurja Sokolski župni zlet v Murski Soboti. Ka« kor je »Jutro* že poročalo, se vrši v nede« ijo, 14. t m. v M. Soboti župni zlet m ari« borske sokolske župe. Zleta se udeleži 34 sokolskih društev. Na impozantno priredi« tev ponovno opozarjamo občinstvo. Gledališka predstava. Pred kratkim so tjprlzorili v M. Soboti sokolski diletanti Iz Ljutomera Golarjevo »Vdovo Rošlinko». Komad sam, pa tudi izboraa igra neumor« irih Ljutomerčanov sta zaslužila, da bi se predstave udeležilo soboško občinstvo v Teč jem številu, kakor se ga Je ▼ resnici Številni iolskt Izlett v Prekmurje. Odkar )e Prekmurje z novo železnico zvezano z Octalimi deli naše države se vrstijo šolski bdeti v Prekmurje, drug za drugim. V zad« njem času je izletela v Prekmurje ljudska |oU iz Ljutomera ter ona Iz Ptuja, razen« tega pa sta priredila stičen Izlet tudi ormo« Jko učiteljsko društvo ter g. vseuč. profesor dr. K. Ozvald s 17 akademikl.filozofi iz Ljubljane. Kakor smo zvedeli, je Prekmurje napravilo na vse najboljši utisk. Prav je, da Be zanima Slovenija za to pokrajino. Nezgoda G. Kazimir Klimek, državni ko» mlsor veieposestva v Gornji Lendavi, je padel tako nesrečno s kolesa, da mu Je po« čila kost levega stegna v dolžini 15 cm. Ne« zgoda se je pripetila na ta način, da mu je prišel pod kolo pes in s tem povzročil ne« srečni padec. Gospoda komisarja so prepe« Ijali v bolnico v Radgono. Poprava Kolodvorske ceste v M. Soboti. Vsled rastočega prometa po Kolodvorski cesti je postala poprava te ceste nujna. Zato jo je tukajšnja gradbena direkcija začela popravljati in tudi kanalizirati, da bo cesta sposobna za povečani promet. Kakor je iz« vedel vaš dopisnik, ta poprava ni v nobeni zvezi z napadi v «Morszki krajini«, ker je gradbena direkcija predvidela napravo že mnogo prej, kakor si je g. Kuhar spomnil nato. Izgleda torej, da se za pisavo »Mor szke krajine* nihče ne briga. Križevci. Zaprli so pred kratkim ženo in hčer našega gostilničarja Šakala, ker sta skozi dve leti kradli pri trgovcu Nemčiču. Tudi proti ostalim družinskim članom je uvedena preiskava. Bog ve, kaj namerava srezko poglavarstvo ukreniti z gostilniško koncesijo tega vzornega gostilničarja. Ljubljana, 6. junij«. Posilstvo Današnja dopoldanska porotna razprava ki se je vTšila proti Andr. Zalarju iz St Vi« da pri Rakeku, ki je bil obtožen po § 125., je bila tajna. Zalar je bil obsojen po kriv« dorekli porotnikov na eno leto težke ječe. Tat LJubljani. Snoči so ponavljali »Pikovo uatno« v deloma novi zasedbi glavnih partij. Izvrstna stara grofica je bila ga. T h i e r r y-K a v f n i k o-va, ki se je odlikova.i zlasti s francosko arijo pred smrtjo. VzgteJuo marljivi in uporabni g. L. Kovač ,e «el Hermana jfko dostojno. Čustvenost t az čnega junaka pa bo po svoji premieri pal poglobil Llzo je podala ga. Lov še to v a, Pavlino ga Smolenska. 2enski zbor n' bil siguren. Deioma nova odrska oprema ie dobra: le v prvi sliki, naj bi odstr3 u.i vodomet ln vsaj dva kipa. da bo več pror.i'*. Produkcija dramatične šole r Ljubljani, napovedana za nedeljo dne 7. t. odpade, ker je zbolel eden izmed gojencev, id bi moral v važnejši vlogi sodelovati predstavi Shakespearjeve komediji »Kar hočete«. Razstava Dobrovlč, Kos. Dolliar v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani Di skoro zaključena. Obisk žal še nI dosegel normalnega števila posetntkov, česar ia prireditev nikakor ne zasluži. Ker so pokazali razstavljale! svojo tvorbo mnogih let v zaključenih zbirkah, je pregled njihovega dela dvakrat potreben: kaže nam vezano razvojno dobo posameznika z doseženim rezultatom In kaže nam v dobri tekmi dva temperamenta, slovenski in srbski: primera je izredno poučna in koristna. Kvalitetno je razstava vredna vsega upoštevanja In ljubitelji upodabljajoče umetnosti ne bo. do v zadregi pri izbiri za nakup enega aH drugega dela med 120 slikami, kipi, risbami in akvareli. Sicer do sedaj ni b;!o "e ničesar kupljenega, upamo pa, da Ji za kl.iučka razstave vendar tudi nekaj tel proda. Razstava je odprta dnevno od 10. do 1. in od 2. do pol 7.: na razpolago je s 16 Eddie PoEo in njegovi neverjetni doživljaji v vseh šti« rih delih sveta. — Vratolomne scnzacije — vrhunec sportske ambicije. — Smrtni skoki — z visoke pečine v globoko morje — z avtomobila na dirjajoči vlak — z ladje ni ladjo._Smrtnonevarni polet z aeroplanom. — Strahote v Numidiji. — Brezkrajna Sa> hara — London — Liverpool — itd. Itd. itd. Jutri 8. junija v Elitnem kinu Matica. djbiimi reprodukcijami opremljen katalog, ki Je koristen pripomoček za trajno evidenco dela vodilnih umetnikov mlajše gen^a-cije. Knjige srbske Književne Zadruge. Pre-teklo leto je srbska Književna Zadruga prvič po vojni dosegla v svojem 27. kolu število svojih letnih izdanj pred vo.ino in se tako vrnila zopet k normalnemu delovanju. Izdala je sedem knjig, namenjenih zabavi in pričela z novo serijo, ki je namenjena pouku. V zabavnem delu je poleg domačih izvirnih de! važen Maretičev prevod iz sta-roindijske književnosti in sicer iz Mahel. harata. ki je eno najznamenitejših del svetovne literature. Ker je celotna pesnitev preobširna, je Maretič prevedel iz nje !e odlomek in sicer »Pesem o kralju Nalu». — Glede 28. kola svojih knjig — za letošnje šeto — je upravni odbor Književne Zadruge že predložil dela, ki prihajajo v poštev ln naprosil člane, naj pomorejo pri izbiri. Predloženih je dvajset del serije zabavnih ln pet del serije poučnih. V prv! seriji se nahajajo Pesmi Vladimira Nazora. Pesmi Iz drame Milutina Bojiča, Povesti Milovana Giišiča in Sime Matavulja in Velika Petroviča, več prevodov, večji del iz francoske književnosti in en roman Turgenjeva. Poleg tega knjiga «0 Slovencih«, ki jo ie napisal dr. Fr. Ilešič. — K. Smrt francoskega pisatelja Pierra Lo. uysa. V Parizu je te dni umrl francoski književnik Pierre Louvs. Dosege! je starost 55 let ter je bi! posebno znan po svojen. romanu »Afrodita«, ki je prestavljen v mnogo kulturnih jezikov. Louysovo prvo delo je bilo »Chansons de Bilitis« ter Je izšlo leta 18iH. Motiv knjige je antičnega značaja ter obravnava pesmi lesbiške hetere. Roman »Afrodita« je nastal dve leti pozneje. Vsebina mu je erotična. Pozornost je zbudil posebno radi tega, ker je prišel na svetlo v času, ko je obvladoval francoski roman Zolajev naturalizem. »Afrodita« pa ni bil samo največji, temveč tudi edini uspeh Louysa. Kar je napisal pozneje, je brez posebne vrednosti in cene. V zadnjih letih je živel Louys čisto sam zase. Thomas Mann pctdesetletnik. V soboto dne 6. junija je praznoval petdesetletnico svojega rojstva največji nemški sodobni pi-setelj Thomas Mann, sorodnik pisatelja Heinricha Manna. Mann je najznamenitejši predstavnik nemškega realističnega romana. Znan je posebno po svojem delu »Bud-denbroockovi«. Njegova prva zbirka novel je izšla L 1898 pod naslovom »Der kleine Herr Frledmann«. Zgoraj omemeni roman »Buddenbroockcvi« je nastal v letu 1901, Neki kritik ga je nazval »labudji spev 19. stoletja«. L. 1909. je Izšel roman »K nlgli-che Holieit«, ki obravnava miljd na dvoru. Mannove mojstrske novele so: Der Tod in Venedih, Tonio Kr6ger, Herr und Hund, Ge-sana von Kindchen in der Kleine Herr Friedmann. Poslednje veliko delo Tomaža Manna je znameniti roman »Der Zanber-berg«. V tem delu obdeluje skrivnosti smrti. Na Dunaju so proslavili Mannov jubilej tudi v gledališču. Vprizorill so dramo »Fioren-za«, kateri ie v sredo zvečer prisostvovat tnd| avtor. Daruimo m sokolski Tabor! n> ,Zakon o stanovanjih" v Zbirki Tiskovne zadruge Kakor o vsaki dobri stvari, je tudi o tej bito nekai polemike. Dobili smo namreč istočasno 4 slovenska izdanja zakona o stanovanjih, — (z onim v Uradnem listu torej 5!). Primerjal sem jih med seboj in z izvirnikom in moram reči. da »Slovenčev* prevod zares kar mrgoli netočnosti in da ie neuporabljiv. Najboljši je pač Gradnikov v izdaniu Zbirke zakonov Tiskovne zadruge. Tekst Je skrbno revidiran in zanesljiv. Kai to pomeni. v6 vsak praktik. Opetovano se .ie namreč v praksi občutilo, kaj pomeni netočen prevod. Dasi bi to moralo biti umevno ob sebi Je z ozirom na izkustvo treba to sigurnost vendarle še posebej naglasitl. Posebno vrednost pa daje temu izda-nju komentar, »Pojasnila*, ki so na 30 straneh dnobnega tiska dodana tekstu zakona. Sestavil jih ie izborni poznava- _ # ^ lec te snovi, deželnosodni svetnik dr. Kdo še ni uvidel, da postajajo zobje (zlasti kočniki) kljub vsakodnevnemu čiščenju z zobnim praškom ^^JlJ^^Sgg; ali čistilom pogostokrat slabi in votli? Ni U to najboljši dokaz, da čiščenje ust s praškom ali čistilom nikakor ne zadostuje ? Zobje nam ne bodo tako naklonjeni, da bi samo na onih mestih gnili, ki jih ioV.tr, rin^vpmo 7 zobno kriačico Draškom ali čistilom. Nasprotno, ravno na onih mestih najbolj mere iz dosedanjega sojenja, in kritika lanKO * ^ y , l x .1 i v . . l,,!,-,:^ zakona samega, v kolikor je potrebna s gnijejo in se kvarijo, ki so težko dostopna, kakor so notranja stran kočnikov, zobne špranje in luknje. ^ Ako hočemo svoje zobe obvarovati gnilobe, torej da bodo zdravi, moremo to samo na en način doseči, namreč da si jih redno vsak dan čistimo in izpiramo s tekočim, resnično neškodljivim ba občinstva. Kdorkou bo odslej imei _ _ . _ . . • . • a • a ta #t_ _ 1* __•! _ I _ 1! Vi___ _ •« ff aKm/\ uuscu, nai i ii uu j—• • ----- ---- ------------» —----nosla s stanovanjskimi zadevami, bo antisepiikom - in to je OdoL Odol zaide pri izpiranju tudi v najbolj skrite količke usi, v zobne šoranie na notranjo stran kočnikov iid Odol ni edini lekoči zobni anliseptikum; n. pr. poprej so bpianjc, na niMiaiijv ........................uvorien. kmalu poŠta, čeprav le na> špranje, na nuuaiiju a.iu" ------------------------------■ - - - ^"SSa™ 1= priporočali razsiopine kalijevega klorata in kalijevega hipermangana, toda pokazalo se ]e, aa ie raz- vi5ja (cena pa prav n«ka. ciomne razjedalo zobe in uničujejo zobovino (emajl). Odol je nasprotno resnično neškodljiv in obvaruje ji-gj.j-gj; zobe, da ne obolijo in ne postanejo votli. To Je ;nan'stveno dokazano. Iskreno in z mirno vestjo nasveiujemo vsakomur, ki si hoče ohraniti ušla in zobe zdrave, da rabi za redno čiščenje ust Odol. * ^ in sveta Ustroj telesa in značaj Oblike telesa so pri različnih ljudeh nič manj različne kot njihov značaj. Med obema pa obstoji ozka vez. Ze pred desetletji, da, pred stoletji, so veliki duhovi skušali najti zvezo med ustrojem telesa in med značajem. Opa* zovali so posamezne dele telesa, n. pr. roko, lobanjo itd. in na podlagi doblje« nih podatkov so iskali skritih vezi, ki vodijo od človeškega telesa do njego« vega značaja in obratno. Morda bo kdo skomignil z glavo, češ kakšen smisel naj ima to raziskavanje? Na to mu lahko odgovorimo: velikega pomena je, ker moremo, če poznamo vez med teles som in karakterjem, spoznati človeka, oziroma njegovo notranjost, že na prvi pogled. Prvi, ki je znanstveno utemeljil teorijo odvisnosti značaja od telesnega ustroja, je bil psihiater Kretschmer. Simboliko človeškega telesa je učil že Carus, podrobnosti o lobanji pa nam je podal Gall v svoji frenologiji. V principu lahko vsakega človeka podredimo enemu izmed treh tipov, ki govim značajem obstoječo zvezo, po čemer nam bosta dobro služili sliki 1 in 2. Za samozavestnega človeka je znači» len izredno razvit gornji zadnji del gla« ve, kjer imajo sedež takozvani vlada= joči nagoni; nasprotno pa ima priktični človek, n. pr. trgovec, glavo najbolj rizvito v okolici ušes. Tam ima sedež kompleks praktičnih čutov, ki se tudi nazivljejo nagoni samoohranitve (glej sliko 2). Umetnik ima glavo razvito na strani, kjer se nahajajo čuti za umet« nost, istotako tudi izumitelj na polju tehnike. Človek domišljije ima visoko, ozko glavo v nasprotju z realnim praks tikom, ki je znan po široki lobanji. De« beli, mastni tilnik družabnega, pohot« nosstrastnega bon«vivanta je pač vsa* komur tako poznan tip, da ga skoraj ni vredno posebe omeniti. Zdaj pa k čelu. V niegovem gornjem delu je po naukih frenologije sedež čw tov mišljenja, dočim so v spodnjem de* lu lokalizirani opazovalni čuti. Tako do* bimo v praktičnem življenju ljudi z iz« razitim spodnjim delom čela predvsem čuti ,opaz» J vaaja I I mt^ljeaja vladajoči nagoni p^aagomtamc h*.M ohranitve (miiiiiii'i imrtd zet iifliimu aružabooit jih v naslednjem naštevamo: 1. tako« zvani tip uživanja (Ernahrungstyp), ka« mor spadajo ljudje mirnega, flegmatič« nega, ravnodušnega značaja; 2. tip gi* banja (Bewegungstyp) in 3. tip občutja (Empfindungstvp). S to razdelitvijo pa nikakor nočemo trditi, da mora človek, ki spada v 1. kategorijo, vedno misliti zgolj na uživanje, da se mora tip druge kategorije pečati izključno samo s spor* tom in tako naprej. Marveč hočemo povdariti, da je karakteristična poteza poteza človeka uživalnega natureia nje; govo stremljenje za udobnostjo, ko= modnostjo, preudarnostjo in počasno premišljenostjo v vseh kretnjah. Tak človek ima mnogo smisla za dobro je« dačo in pijačo, prav nič pa za urnost. Maratonski tekač bi se v tej kategoriji ne počutil doma. Človek gibanja je docela različen od pravkar omenjenega tipa; on je vnet !e za življenje in gibanje, zato se tudi sam giblie urno in okretno in ljubi sle« herni duševni in telesni napor. Človek občutja je nežen, pogosto sla* botne konstitucije, občutljiv v najvišji meri, giblje se gracijozno, skoraj boje« če, njegove kretnje so lahne kakor piš, Med moškimi so tipi te vrste redkejši kakor pri ženskah. Med naštetimi tremi tipi je seveda mnogo prehodov, ali v glavnem je struktura telesa vendarle v eni izmed teh treh smeri najbolj povdarjena. Trije osnovni tipi se med seboj zelo slabo skladajo, zakaj vsak čuti privlač« nost le do ljudi svoje vrste, vsakdo gleda na svet z drugega vidika in misli, da je edino njegov pravilen. Poklic si izbere vsak človek tak, ki najbolje prija njegovemu naturelu. S tem pa seveda ni rečeno, da morajo biti vsi ljudje uživalnega tipa krčmarji, češ da imajo kot krčmarji največ prilike do uživanja. Človek gibanja si izbere za svoje torišče poklic, ki mu nudi do« sti možnosti za gibanje; v prostem času goji tak človek rad šport. Človeka ob« čutja vleče k umetnosti in znanosti. — Če upoštevamo navedene osnovne prin« cipe, nam ne bo težko najti normo, po kateri bi bilo mogoče svetovati otro« kom, kateri poklic naj si izvolijo. Kot posebno važen del v poglavju »Ustroj telesa in značaj« se je že od nekdaj smatral nauk o ustroju lobanje. Ne bomo na tem mestu podrobneje go« vorili o njem, hočemo navesti le nekaj praktičnih vzgledov, ki jasno potrjujejo med ustrojem človeškega telesa in nje« v krogih gotovih umetnikov, kot n. pr. pri kiparjih, risarjih in slikarjih. Kant kot strogo abstraktni mislec ima poseb« no razvit zgornji del čela, Schopenhauer — opazujoči praktik — pa spodnji del. — Glava muzika je karakteristično raz« vita nekako v okolici št. 32. in malo višje. Širok nos je značilen za ljudi, ki imajo smisel za oblike. Da to drži, se lahko uverimo pri naših krojačih in modistinjah — če so dobri, seveda. Naj bo dovolj. Hoteli smo podati v našem članku le glavne, bistvene pote« ze v zavisnosti med ustrojem telesa in značajem, podrobna razprava pa bi nas dovedla predaleč, in bi najbrž široke kroge naših čitateljev celo dolgočasila. POJASNILA K I. SLIKI. Sedež! različnih četov in lastnosti v lobanji po mnenju današnje frenologije. 1. Spolni nago::. 2. Ljubezen do otrok. 2.a Ljubezen do domovine, smisel za domačnost. 3. Zmožnost zbranosti (koncen-tiacije). 4. Udanost. 5. Bojevitost. 6. Nagon za ude.istvovanjem. 6.a Nagon za uživanjem. 7. Nagon za skrivnostmi. 8. Nagon za pridobivanjem. 9. Čut za ustvarjanje. 10. Samozavest. 11. Domišljavost. 12. Previdnost. 12a Mir. 13. Naklonjenost. 14. Vera v avtoriteto. 15. Trdnost. 16. Vestnost. 17. Upanje. 18. Vera. 19. Smisel za idealizem. 19a Smisel za naravne lepote. 20. čut za kontraste. 21. Nagon za posnemanjem. 22. Zmožnost opazovanja. 23. Smisel za oblike. 24. Čut za velikosti (dimenzije). 25. Čut za spoznavanje teže. 26. Čut za barve. 27. Čut za orijentiranje. 28. Smisel za števila. 29. Smisel za red. 30. Spomin. 31. Smisel za čas. 32. Smisel za godbo. 33. Čut za jezike. 34. Smisel za kombinacije. 35. Kritika. Če ženske pišejo Margot Asjuithova. soproga znanega angleškega državnika, priobčuje svore «SDomine». v veliko veselje publike in v še večjo zadrego svojih prijateljic. V nedavno izišlem zvezku se je lotila bivšega angleškega premier.ia Lloyda Georgeia. ki ga obdelava zelo prostodušno. Med drugim pravi: «V Madridu sem obedovala z nekim Francozom, ki me je vprašal, če je Se na svetu kdo, ki verjame besedam Ltovda Oeorgeja. Odgovorla sem mu, da si je Llovd George s popolnim pomanjkanjem političnih principov, s patetično ignoranoo v zunanjih zadevah in z nepoštenostjo v občevanju sam naora- Romanje v Rim Pismo našega, povodom slovenskega romanja v Rim odposlanega posebnega poročevalca. V vatikanski glavni ladji blizu Petro« vega groba sedi na precej visokem podstavku bronasti sveti Peter, ki mu romarji in vsi njegovi čestilci poljublja« jo nogo. V starih časih je to bila Jupi« trova soha, česar duhovni gospodje sa« mi ne tajijo, a so jo nekako v petem stoletju preblagoslovili, dali v levo ro« ko velik ključ, desno pa dvignili k bla« goslovu. Odkar ta kip stoji v glavni ladji vatikanske bazilike, se mimo nje« ga skozi stoletja vrstijo procesije, po« ijubljajoč mu nogo s tako pobožnostjo, da je prednji del stopala že ves oli« zan. «Kdo bi preštel tisočere množice, ki so že šle mimo tega kipa in mu s po« ljubom izkazale čast!» pravi slovenska romarska knjižica. Jaz sem jih opazo« val samo pol ure in ni mi več bilo do smeha. Poljubljanje je kar deževalo. Najprej starka ženica, ki «kušuje» po« časi, za njo se s krajšim poljubom od« reže brhka Rimljanka, sledi ji bogve« kak star grešnik iz province, pa zopet vrsta španjolskih matron s slabšimi po« '.ovicami in familijo, in končno morda še mlad zakonski par. ki si želi posebne priprošnje. In tako dalje, ves dan, ne« prestano, osobito pa zdaj ob svetolet« nih romanjih. Le malokateremu pade v glavo, da bi vsaj malo z robcem otrl sline svojega prednika. Nasprotno, ne« katerim ceio poljub ne zadostuje, mar« več še z obema rokama otipavajo Pe« trove noge in se nato križajo vso pot okrog glavnega oltarja. In tako se ato« mi brona — naj bo še tako žlahten in posvečen — z bacili vred selijo v širni svet. Naravno, da so se tudi naši in hr» vatski romarji poklonili svetemu Pe» tru s poljubljanjem, ker to vobče spa« da k romarskemu obisku vatikanske cerkve. In čudil sem se, vrlo čudil — ne našim preprostim ljudem, ker ti pač verske običaje opravijo v najpoljud« nejši obliki — pač pa posameznim go« spodom in nekaterim dokaj elegantnim hrvatskim damam, ki so sicer v pom« paduri nosile seboj po tri robce za po« klekanje (da ne bi zaprašile potne ob« lekel), škoda pa se jim je zdelo enega samega, da bi obrisale Petrovo desno nogo, katere bo v letošnjem svetem le« tu precej skopnelo. Kajti romarski vla« ki še dalje dospevajo iz raznih krajev in dežel, a prva pot romarjev ie ravno k Jupitrovskemu kipu svetega Petra... Menil sem že pomeriti njegovo desno vil konec svoji bizarni karijert Pranem je nato dodal: »Danes je Lloyd Georx* razkrinkan in nihče ne vidi več v nfont resnega politika.* Nakar sem mu odvr-vrnila. da pridevka *resen» LIoyd fVs-orge sploh ni nikdar užival. Naravno je. da so čitatelji z veliko naslado uživali pikanterije. ki jih je Asquithova soproga tako neženlrano iznašala Pred široko javnost. Njene izpo-vedbe na pikantnosti le še pridobe, če pomislimo, da je gosp. Asquith eden prvih voditeljev liberalne stranke. LIoyd George na — njegov adlatus v taisti stranki. Zena šefa stranke blati in ponižuje prijatelja svojega moža in vodjo njegove stranke! Bogrne, publika se le upravičeno nakrohob»la! A najlepše pa šele pride. London«Re «Tim^c» so zadnjič objavile pismo, ki ga jim je pisala gospa Asjuithova. V tem pismu iziavlja gospa Margot svoje najgloblje obžalovanje, da je vsled nepozornosti. ki pa jo ;e sama zakrivila, dotični pasus v knjigi zagledal beli dan. Obenem piše. da ie L'oyda Georgea ?e posebe prosila opnoščenia . . . Toda kar ie nanisano. je naoisano. To bi lahko vedela tudi gospa Asqulthova. Nienemu nreklicu se svet le smeji. — Zlobni jeziki pristavljajo, da je bil hud boj med Asquithoma. predno se je sji-spa Margot odločila obiavitj svoj pr* klic v !;stih. Klub proti dečji frizuri V Parizu so pred kratkim ustanovili čuden klub, čigar edina naloga ie, da z vsemi sredstvi pobija najnovejšo žen« sko modo: dečjo frizuro. Člani tega kluba morejo postati edi« no le ženske, ki si niso dale šc nikoli odstriči las. Pred sprejemom mora vsa« ka članica svečano izjaviti, da si ne bo dala nikoli skrajšati svojega največjega čara in da tega tudi še ni nikdar srorila. Ustanoviteljice kluba naglašaio, da ho« čejo zbrati «vse dobro misleče žene, ki naj čuvajo svete tradiciie ženskega spola*. Klub pravi, da so bili dolei lasje že od nekdaj znak prave ženskosti. Le žene z dolgimi lasmi morejo nostati do« bre gospodinie in matere. Dečja frizit« ra, tako naglašajo te vnete pobornice stare lasne mode. ovira ženske pri iz« vrševanju svojih najvažnejših dol« žnosti. Navzlic najobširnejši propagandi ni mose! klub zbrati doslei pod svoie okrilje več kot 28 članic. Iz tega se da sklepati, da dnevi dečji frizuri moder« nega nežnega spola k'ub vsem proro« kovanjem še niso šteti. Eden največjih nasorotnikov nove ženske mode ie ameriški kralj lasnic S. H. GoMberg. Da je jezen na novo mo« do, mdi veriamemo, ker porabijo žen« ske 7 Hečio frizuro bore malo lasnic, ali bolj rravilno, sploh nič. Kralj lasnic je prišel v Evropo in organiziral pravcato vojno zoper novo modo. V to svrho je dal lepe denarčke na razpolago, ker je uverjen, da so ti izdatki, dasi niso majhni, izvrstno naloženi. Ako se mu posreči ljuta kampanja proti frizuri «na piskerlonec», se bodo njegove velikan« ske zaloge lasnic zopet jele redčiti in njegove tvornice se bodo zopet povzpe« le na preišnio stopnjo. S. H. Goldberg, seveda mož s krivim nosom izjavlja, da kratko ostriženi lasje v Zedinienih državah že niso več v modi in da bo dečja frizura najkasne« je v poldrugem letu izginila tudi v Ev« ropi. Zdi se pa. da je to le njegova po« božna želja in da zaenkrat lasuljarji in kozmetiki še ne bodo prišli na svoj ra« čun. Ko bo prej ali slej jela pojemati nova moda, stavimo glavo, da bodo vsi listi polni najrazličnejših inseratov, kjer tvornice z lepotili in podobno šaro na vse pretege hvalijo svoia mazila in ču« dotvorne vode, ki omogočajo, da ti v najkrajšem času zrastejo zopet naj« mani takšni lasje, kot si iih imela pred uvedbo dečje frizure, ako ne boš celo NfljhM, noMša in najcenejša izvršitev letnih oblek in suknjičev iz slovitega »tropicel* blaga ali Iz pristnega češkega platna ali list m, je nedvomno r>ri tvrdki Drago Schwab - Ljubljana operno konkuriral« s slavno AanoCail« 1*2 z njenimi 185 cm dolgimi lasmi. Blažena Bernardka Prihodnjo nedeljo, dne 14. junija, bodo v Rimu slovesno proglasili blaženim sestro Marijo Bernard, ki se je zvala pred vstooom v samostan Bernardette Soubirous. Je to slovita lurSka "ird- CllchS d' apres «JUtin« ka, ki se ji je kot 14-letni deklici leta 1858. baje prvič prikazala Devica Marija v sloviti lurdski jami. Lurd je postal od takrat svetovno znana božja pot in Bemardka s tem največja dobrotnica svojega roistnega kraja. Umrla je v samostanu kot sestra Maria Bernard leta 1879., stara šele 36 let. Cerkveno slovesnost proglašenja blaženim bo opravil papež Pij XI. osebno v Rimu. kamor bo ob tej priliki prišlo na tisoče katoliških romarjev iz Francije, ki se jim bo s tem Izpolnila njihova davna že'ia. Vittorio Emanuele III Ob priliki 25 letnice vladanja. Trst. 5. junija. V nedeljo, 7. t. m. praznuje Italiia narodni praznik državne ustave, »la festa dello Statuto«. ki se bo letos praznoval še tem skrvesneje, ker se bo ta dan praznovala tudi petjndvajsetletnlca vladairia sedanjega kralja. Vittorio Emanuele, stri kralja Umberta in kra!j:ce Margerite, je bi! rojen 11. novembra leta 1869. Prestol kraljevine Italije je zasedel po nasilni smrti svojega očeta 29. jnllia 1900. Poročil se je še kot prestolonaslednik 24. oktobra 1896. s čmogoTsko princeso Jelene, roleno 8. januarja leta 1873. Iz tega zakona je lašlo peter;'' otrok: Jolan-da, rojena 1. 1901., sedai poročena z grofom Calvi di Bergolo; Mafafda: rojena 1. 1902.; prestolonaslednik Umberto, rojen 1. 1904.; O'ovanna, rojena 1. 1907. in Marija, rojena 5. 1914. Ker Je kraljica Jelena sestra knjegi-nje Zorke. srvproge kralja Petra so kralj Aleksander in otroci italijanske kraljeve dvojice sestriči. Kralj VittoTb Emanuele je precej nizke postave, tako da ga kralvca Jelena presega za dobro glavo, in nekoliko visokopleč, vsled česar ga le v času svetovne vojne tržaško italijanstvo, večm-vma zelo avstrijsko navdahnjeno. popo'noma p-> krivem zasmehovalo 7 zlobnim pridevkom »il gobbo* f.grbavec«). Ko>t prestolonaslednik se je Vittorio Emanuele temeljito bavi! z razno-vrstn:mi študijami, med katerimi pa so seveda zavzemale prvo mesto vojaške vede. Ker je po italijanski ustavi prepuščen kralju kot drugemu ustavnemu činitelju le zelo neznaten delež v državnem živ! len ju in je državna uprava izključno le v rokah obeh zbornic narodnega predstavništva, ostaja kralju edino le sankc')a od zbornic sklenjenih zakonov in pa vrhovno poveljstvo nad oboroženo silo države. Sama ob sebi je umevno, da ima kralj pravico, da odreče ■sankcijo kateremukoli zakonu, kakor ima tudi pravico izreči nezaupanje vladi in Jo tako prisiliti k odstopu; toda kai takega se še ni zgodilo v vseh 25 'etih vladanja kralja Vittoriia Emanuela m menda tudi prej ne, ves čas, kar ima zedinjena Italija svojo ustavo. Prva leta vladanja Viktorja Emanuela so potekla Se dosti mirno, ker je podedoval po svolem očetu »trozvezno« politiko, s katero Je bila Italija zaščitena pred stresljaj! od zunaj; pozneje pa so prihajali časi, ki so bili vedno burnejši. V dobi bosanske anek-sijske krize, ki Je resno načela albansko vprašanje, je vsa ItaHja drhtela od razburjenja in želje po vzhodm obali Jadrana. Do stopalo, da bi kdaj prihodnjič kontro« liral manko, toda kar nisem prišel na vrsto, zato sem se raje podal počasi navzgor na kupolo, premišljajoč spoto« ma: čim prvi Jugoslovan postane pa« pež, ga mi barbari za božjo voljo za« prosimo, naj kip svetega Petra dekori« ra z malo tablico: Poljubljanje ... ne« zdravo! Da, ta velikanska kupola! Cel Pan» theon, ki si ga prej ob cesti videl mi» mogrede s tramvaja, pa menda še ne» kaj več. presajen naravnost na srednje oboke Petrove cerkve, čepeč na štirih silovitih stopih. Sele ko premeriš 142 navrtinčenih stopnic — lahko pa se tu« di z liftom dvigneš do strehe — in ko se razgiedaš naokrog, uvidiš, kako so oči nezanesljive v merjenju vatikan« skih proporcij. Po strehi šetaš komod« no sem in tja, saj je celo par stanovanj tam gori in neizbežna prodajalna «su» venirjev* ter — z dovoljenjem — tudi «00»; in ogledaš si apostole na proče« lju: bogami sami kameniti ajdi. Ko se nato riješ znotraj kupole na gornji hodnik, se še dobro oznojiš posebno zato. ker veš iz «frej glave»: obseg ku« pole 192 m. notranji premer 42 m, vi« šina od strehe do vrha pa 94 m. Raz« gled je sijajen tudi brez daljnogleda. In družba je gori vedno vfifccla, Posebno j dekleta čebljajo in čakajo venomer, da | zlezejo še v jabolko, kamor gre lahko , samo po 14 oseb in se je torej treba ' vrstiti. Skratka, tura na vatikansko ku« polo je za zvedava dekleta vrlo primer na avantura, ki ni opasna. Zdi pa se ti, zdaj, zdaj se bo ta ogromna gomila starega, debelega zidovja, ki je vsekri« žem vezano z oboki, zrušila v notranjo votlino. Pa se ne zgodi in se ne bo kma« lu. Kako da ne? I no, ker je stvar na« pravil Michelangelo! Poldan je, visoki rimski poldan, ko se vrnem s kupole in pohitim narav« nost na tramvaj. K San Pietru in Vin« coli se popeljem; že vem zakaj. Tam je Michelangelov« druga mojstrovina: srditi Mojzes. Pravijo, da v posamezne rimske cerkve v pol danskih urah ni vstopa. Jaz sem ga dobi! vselej, za par lir seveda, in ravno k MicheUngelove« mu Mojzesu sem zahajal v vas najra« je opoldne, ko je zunaj v prašnih in razpaljenih ulicah vladal trušč: nvdva z Mojzesom pa sva bi'a sama v h^du in tišini Srditi Mojzes! Sem so ga po« tisnili, v ta skromni božji hram. ki pre« more poleg njega samo še eno zname« nitost: ostanke verig, v katere je bil vklenjen sveti Peter... Ko sem strmel vanj in ga meril od glave do sandalov, se ai je zahotelo, da bi ga pobožal po izbruha tri pHSh. Potem ie prišla TripoKta-nija, nad katero je bila L 1911. izrečena suverenost Italije, ki pa še danes zahteva težke žrtve. V balkanski vojni je Italiia skrbno čuvala svojo albansko interesno sfero. Naposled Je priSa svetovna vojna, ki Je vsa državo razdelila v dva med seboj se ljuto boreča tabora: za 'ntervencijo, proti intervenciji Toda še Je veljala »trozvezna« pogodba, lo se je imela obnoviti leta 1915. Na eni strani Salandra, Orlando, Sonnino, na drugi GJolitti: oni nroti obnovitvi »trozvezno« pogodbe in za vstop v vojno na strani antante, ta za obnovitev Ln proti vstopu v vojno. Večina naroda izvzemši socijaliste Je bila za vojno, ali do odločitve ni prišlo. Tedaj je posege! vmes kralj in Italija Je na podlagi londonskega pakta, s katerim si je zasigurala že vnaprej plačilo za svojo intervencijo, stopil' v vojno ob strani zapad-nih velesil. 24. majnika 1915. je napovedala vojno Avstriji. V povojnem času, dobi težkih notranj h kriz, ko so komunistične množice okupirale industrijska podjetja m je vse kazalo, da gre naravnost za obstanek kraljevine Italije in njene vladarske hiše, je kralj stal ob strani in prepuščal kot strogo ustaven vladar narodu ;n njegovim voditeljem, da odločajo o usodi države. Komunističnim nemirom so sledili fašistovski, liberalni vladavin1 Je sledila fašistovska, kralj pa je ostal na Kvirinalu kot vladar, ki ima strogo začrtano svojo pot visoko nad burno valovečim političnim življenjem kot najvišji predstavnik naroda in države. Italija ima v svojem kralju vladarja, kakor bi si boljšega ne mogla želeti. Za petindvajsetletna) svojega vladanja je kralj Viktor Emanuel izrazil željo, naj bi se praznovala pred vsem z dobrodelnimi ustanovami. Ker se pa na praznik ustave redno \Tše vojaške parade, bodo uporabili to priliko, da bodo te smotre še tem stjaj-nejše. Meseca mainika leta 1922. si je kralj Vittorio Emanuele s kraljico Jeleito ogleda! no-voprisvojene dežele, naše Primorje. Naš narod ga je slovesno sprejemal in kralj in kraljica sta ljubeznivo govorila s predstavniki našega ljudstva in poslušala njihove želje. V nedeljo bo naš narod zopet praznoval kraljevo pefindvajsetletnico ir. si bo zopet marsikaj želel. Kako se izpolnjujejo poiem take želje, govore dnevni dogedki katerim pa seveda kralj n: vladar, temveč tisti, kl vladajo v strogo ustavni državi. —r. K zverinskemu umoru m Dunaju Povprečni dunajski deklici. 231etni Adeli "Schultzovi, se gotovo ni nikdar sanjalo, da bo šlo njeno Ime po vsem svetu. In ravno tako gotovo bi si tega pod temi žalostnimi pogoji tudi nikdar ne želela. Niena tragična usoda danes ne razburja samo Dunaja, ampak budi zanimanje tudi daleč naokrog. Neprimerna bestijalnost zločina ne najde zlah ka primere v evropski kriminalni kroniki in se zato ž njim bavijo več ali manj vsi večji listi. Adela Schultzova je bila pristna Du-najčanka. Bolj *feš» kakor lepa. malo sentimentalna, malo koketna. malo tudi — saj zdi se tako — pokvarjena. Vlekla je po več fantov hkrati, šla tako daleč, da je. samo da bi dražila svojega ljubim ca Baara, koketirala celo s pritlikavim grbavcem Meisingerjcm. Ta pa je vzel njene plamteče poglede resno ln tragično in si stavil za cili svojega življenja, da mora postati Adela njegova žena Ko ga je ta seveda odbila, ij je v sovraštvu, njegovi herkulski roki, zamotani v bra» do... da bi ga ublažil v strahotni jezi. Ali pa — tako se mi je zazdelo — če bi iz groba vstal njegov stvaritelj in mu le še z eno samo magnetizujočo gesto dal življenje, bi Mojzes, silni Mojzes planil, kamor mu je obrnjen obraz. Za* trepetal bi Rim pred njun...! • Na popoldanskih sprehodih so lepe romance in laške signore vedno pri« jaznejše, vedno ljubeznivejše. Osobito med hrvatsko ekspedicijo je nekaj vr« lo srčkanih kebrčkov, v spremstvu dra. gih majčic sicer, toda te so še kar naj« bolj dobrodušne in hvaležne za domač pogovor kje na klopici sredi starodav« nih palm, ali pa na terasi pri sladoledu. In črnooke španjolke v temnih narod« nih nošah, s pajčolani. kakor melanho« lične nunice! Pa hladne albionske blon« dinke! Temperamentne Francozinje iz Alzaciic; mnogohesedne Portugalke; in neizbežne Nemke iz vsega german« skega severa! Le ene sem se oprijel, mlade fanatične Germanke iz čeških Sudetov. ustregel njeni naivni želji in jo spremljal v Domitiline katakombe, ali čegave že. Tudi naši romarji so se mudili tam. molili in častili mučeni« štva prvih kristjanov. Midva s češko Nemko pa sva — bogme ne po moji kl je lastno mnagitn pohabljencem, prisegel maščevanje in smrt in izvedel svoio namero z demonsko vztrajnostjo. Kako se je zločin zgodil, smo že poročali, ravno tako tudi. da sta oba morilca že aretirana in da sta svoj zločin priznala. Camille Flammarion umrl V četrtek ie umrl v svoji zvezdami v Ju-vlsy-sur-Orge blizu Pariza znameniti zvez-doslovec Flammariom. Smrt ga je zatekla sredi plodovitega znanstvenega delovanja, kateremu je posvečal vse sile navzlic visoki starosti 83 let. Osebnost tega astronoma; je bila zadnja leta njegovega življenja nekako pozabljena tudi med širšimi sloji laične javnosti, za katero le bil pokojni nekoč med vsemi znanstveniki najpopularnejši. Vzroke moramo iskati v dveh smereh'. Camille Flammarion, pravi zvezdoslovec-samouk, je imel takoj spočetka namen popularizirati astronomijo, ■ki so jo smatrali do njega za privilegij strokovnjakov. Imel je pri tem srečo in knjige, ki iih je izdal, so kupovali ljudje tako radi kakor najboljše romane. Njegova »Popularna astronomija. (1. 1880), odlikovana z nagrado Francoske akademije, velja še danes za mojstrsko delo v tej stroki. Ta knjiga je Sla po svetu v milijonih izvodov. Flammarion je znal tudi o astronomiji pisati tako, da je pojasnil celo najtežje probleme astro-nomične matematike podrobno in pregledno. Znano je, da ie postal Flammarion zagrizen spiritist in da je imel nagnjenje k sp> ritizmu že v zgodnji mladosti. Spiritizem je smatral Flammarion za vedo, ne pa za vero. te v prvih njegovih knjigah — »Bog v prirodi« (!R67). se skriva, kakor pravi niegov življenj episec. »za znanstvenikom pesnik in filozof z mističnimi nagnjenji«. Vse to je Flamtnarionu zapiralo vrata v oficijd-ni znanstveni svet, ki ga nikoli ni priznal za učenjaka, dasi je nap^al celo vrsto strogo znanstvenih del. Poleg delovanja v lastnem observatoriju, ki si ga le bil uredil v Parizu je bil Flammarion urednik al' sotnidmk številnih' poljudnoznanstvenih revij, od lžaterih' je najbolj znan .t revija »Cosmos«. Prirejal je sijajno obiskana predavanja, t 1887 pa ustanovil Francosko astronosirično društvo, čizar prvi predsednik ie bil sam. V poznejših letih Je zgradil na podarjenem posestvu v Juvisv-sur-Orge blizu Pariza zvesdarno. ki spada med najboljše urejene observatorije v Franciji. V nlel je neumorno delal bi izdal še celo vrsto deloma strokovnih, deloma popularnih' znanstvenih knjig. Veliko senzacijo so zbudili svoj čas Fiammarionovl polet! v balonu (1867—73)', ko Je hotel proučiti atmosfero. Rezultate teh opazovanj Je opisal v knjigi »Atmosfera« (1871)' ki velia za njegovo najboljše, res čisto znanstveno delo in za najvažnejše delo o pojavih v našem ozračju. Flammaaton je b;i rojen 26. februarja 1842 v Monrtig*iy-le-Roi, vzfiodno od Pariza. Najprel Je študiral teologijo, ter pa je Ma njegova rodbina v denarnih stiskah, le moral testom h semenišča ter se loitfti praktičnega poklica. Učil se je pri nekem eraverju, obenem pa je študiral tudi privatno, tako da je 1. 1858 z uspehom maturiral. Takoj naito le vstopil kot dijak na pariško zvezdaroo. Pokopan ba v lastni trotaid pri observatoriju v Juvisy-sur-Orge. Kopenick v duhovniškem nika Antona Tanona. ki ie že večkrat predkaznovan. Pred par leti ie prišel kot laiik v samostan v Ogrskem Gradišču na Moravskem, kjer se je naučil cerkvenih ceremonij. Kmalu oa se je pregrešil zoper nekatere zakone in so ga spodili, ker so prišli na sled precejšnjim poneverbam. Potem je hodil slepar oo deželi in se izdajal za meniha-prosjaka. Ker ima prebrisanec silno namazan jezik, se mu ni slabo godilo in je živel naravnost v izobilju. Kar je nabral, in tega ni bilo malo. seveda ni nikamor oddal, amoak je leno porabil 23.SC Tako se je Taoon potepal več let po Moravskem in tudi Češkem in je slepa-ril kar na debelo in se izdajal za dušnega pastirja. Sam se je po potrebi povišal v župnika, če je bilo treba, tudi v dekana ali celo kanonika, kakor je pač naneslo in kakor je kazala konjunktura. Nekoč ie prišel kot kanonik k olo-muškemu nadškofu in se znal uvesti. Dušni nadpastir mu je slepo verjel m ga celo povabil na imenitno pojedino, ki jo je bil priredil visokemu cerkvenemu dostojanstveniku, ki je bil takrat baš njegov gost. Tapon se ie znal tako izvrstno vesti in je imel tako uglaiene manire, da ga tudi sam oaoež ne bi spoznal. Ko se je dobro najedel in napil in izvabil nadškofu mastne stotake. pravijo celo tisočake — natančno se ni moglo nikdar zvedeti, ker so cerkveni gospodje vso nemalo blamažo skušali prikriti — je zopet šel prebrisanec po svoiih potih in vlekel verne ovčice za nos. Končno je privedla bivšega brivskega pomočnika pot v Prerovo, kjer se mu je k6peniki.iada tudi izvrstno posrečila, toda le za kratek čas. Prijeli so ga in vtaknili pod ključ. Pred sodiščem ga bodo prav gotovo temeliito poučili, da •čevlje meri nai kopitar« in da ni dobro hvaliti se s oavovim perjem, čeprav sleparija dobro nese. Je pač na mestu pregovor, da «vsaka stvar en čas trpi«. 0 nastanku rumenega pi« talarju Slavni KSpenlck je imel že več po- snemalcev. ki pa vendarle niso dosegli svojega mojstra, kl je dal drznim pustolovščinam svoje ime. Zdi se pa, da mu je nrišel najnovejši Kopenickov učenec v Prerovu na Moravskem precej blizu. Pred kakimi 14 dnevi je prišel k župniku v Prerovu mlad kaplan, ki se je z nenavadno vnemo lotil svojega posla duševnega oastirstva. Priredil je več procesij, bral pridno maše, imel ognjevite pridige in rohnel proti slabemu časopisju in končno pokopal več fa-ranov, od katerih se je ob odprtem grobu ginljivo poslovil. Vsa fara ie bila kajpada zadovoljna z novim kaplanom, ker takšnega že dolgo niso imeli. Kar bali so se. da ne bi postali gospodje pri škofijskem ordinariiatu pozorni na njegove vrline in ga prestavili kam drugam med garjeve ovčice, ki potrebujejo pokrepitve v veri. Nenadoma pa je kot strela z jasnega ndarila med župljane vest. da pobožni in čedni kaplan sploh ni duhoven, ampak gre za 25 letnega brivskega pomoč- lemena [V Indokini so pri kopanju naleteli na prazgodovinske najdbe, ki so dale po« vod za zanimive ugotovitve. Teorija o nastanku rumenega plemena je jela s tem stopati v novo fazo. Geolog Mansuv je našel v dunlini go« re Bak Sona pri Dong Tuoku plist lepo poliranega kamenega orodja. Našel je razne sekire, kladiva, svedre in drugo orodje, ki morajo izvirati iz veliko sta« rejše dobe kot ostale izkopnine, ia ka« tere so naleteli tekom let v onem kraju. Med tem orodjem iz kamene dobe sta ležala dva dobro ohranjena okostnjaka, ki so iu merili in prišli do presenetlji* vih zaključkov. Že leta 1906. je našel Mansuv v duoli« ni Fobin Gijl dve lobanji, ki izredno soglašata z onimi ljudmi starejše kame« ne dobe v Zapadni Evroni. Lobanji sta dolihokefala, dočim so današnji prebi valci lAdokine brahikefali. Novi lobanji sta znatno daljši kot prejšnje in se da« sta primerjati le z glavami Papuancev v Novi Gvineji, ki so najizrazitejši vseh znanih dolihokefalov. , Mansuy sklepa iz teh najdb, da je prvotno prebivalo v Indokini in Tong« kingu pleme zamorskega tipa z izredno dolgo lobanjo. Od njega mora izvirati primitivno orodje, ki so ga našli skupaj z okostnjakoma in ki je bilo polirano le na rezilu. Je to torej tip kamenega orodja, ki ga v Evropi ne poznamo. Kasneje je moralo osvojiti dežele dru« go, morda belo pleme, ki je znalo ka« men bolje obdelovati. Ostanki prazgo« dovinskega zamorskega plemenn re na« hajajo danes le s* na Andamanib Fili« pinih in na Malajskem polotoku. V najoddaljenejših krajih Kitajske, kamor še ni prodrla niti najprimitivnej« ša kultura, so se našli pri prebi bistvu zastopniki zamorskega, pa tudi cvrop« skega tipa. Nove najdbe zato potrjuje« jo domnevo, da je nastalo današnje ru« meno pleme v Aziji, ki ga imenujemo mongolsko, tekom stotisočletij vsled križanja med belim in zamorskemu po« dobnim plemenom. X Uspešno pokončavanje gozdnih škod' Ijivcev s plinom. Po ameriškem vzorcu so začeli tudi v Nemčiji iz letal pokončevati gozdne škodljivce. Nad gozdovi, kjer uni« čuje mrčes debla in povzroča ogromno sko« do na lesu, krožijo letala in spuščajo na tla strupene pline, ki hitro ugonobijo vse škod« ljivce. Uspehi so se izvrstno obnesli Zato bodo prihodnje dni pri Berlinu izplinili nad 500 ha velik gozd. X Priden psiček. Na Rue de Vaugirand - Parizu je stal pred kratkim zasebni avto« mobil, ki ga je stražil živahen psiček. Ko je stopil nekdo k •vtomoiblu, je psiček ta« koj skočil k h"pi, ki je parkrat glasno za« trobila. Šofer je takoi pritekel iz hiše in izjavil začudenim gledalcem, da je njegov nsiček boljši čuvar kot marsikateri človek. Naučil ga je paziti na avtomobil in trobiti s hupo, ako se psičku kaj ne zdi v redu. X Koliko se pokadi cigaret? V r.emških listih beremo zanimivo statistiko, koliko se pokadi cigaret na svetil. Na prvem mestu ni več Francija, ampak Zedinjene države, kjer pokadi na leto v*ak prebivalec 62* ci. garet. Potem pride Nemčija, kjer odpade •ia glavo in leto 599, Belgija 513 in Italiji 234 cigaret. Francija, ki je do pred kratkim orednjačila na tem polju, ie padla ct peto mesto Z 249 cigaretami. Na 'vedskem po. kadi vsak prcbivalcc po 1*4 cifaret na leto. Statistika nič ne omenia Jugoslavije in sploh Balkana. Menda na.".i država ne bo ravno na zadnjem mes u. Saj je znano, da kadi« io Balkanci kot Turki, ki so baje zanr-sli to razvado med nas X S\*toletni rcnar]!. Do 30. maji je pri« šlo v Rim na romanje, o priliki svetega 'e« ta, 26.000 Francozov, 24.000 Nemcev, 6000 Angležev, 4600 Jugoslovenov. 3900 Span« C3V, 23P0 Portugalcev, 5000 Severnih Ame« rikancev, 3500 Južnih Amerikancev, 3O00 MadJarov, 2600 Avstrijcev, 2300 Skandinav icv. 3400 Belgijcev. 10^0 Švicarjev. 7000 iz drugih dežel, 250.000 Italijanov. Skupno te« daj do 350.000 ro-narjev. Pravijo, pa da je treba podvojiti to število, ako se računajo še oni, ki so romarje spremljali, oz. ao pri« Sli skupno ž njimi, a niso bili priglašeni kot romarji. X 317 biografov v Berlinu. V Berlinu je danes 317 biografov a 124.000 sedeži. Zidajo pa prav sedaj šc 13 ogromnih biografov 3 21.000 sedeži. Ra-.vcj brezžičnega brzojava. Po podatkih mednarodnega brzojavnega urada " Berilu ic bilo koncem leta 1913. na vsem svetu 3998 brezžičnih postaj. Leta 1919. je narastln število že na 6623. L 1920. na 13.694, 1921. na 14.821, 1922. na 15.730, 1923. na 16.122 in lani na 16.971. V teh številkah so vštete le one brezžične postaje. ki služijo javnemu prometu, trgovini in časnikarstvu ter oddajne stanice na ladjah. Novo radioionske oddajne postaje v Italiji. Italijanska broadcasting-družba je po pogodbi vezana, da še letošnje poletje dovrši radiofonsko oddajno postajo v Milanu. Ko bo ta postaja zgrajena, pride na vrsto južna Italija. Za sedež južnoitalijanske postaje se potegujeta Napoll in Palermo, a se družba že ni definitivno odločila. Nato mora družba zgraditi še tri oddajne postaje in sicer v Benetkah, Firenzi in še v tre*-jem severnoitalijanskem mestu, ki pa ga še niso določili. Doslej je italijanska broad-castinr: - družba oddajala le iz postaje v Rimu. kl Je tudi pri nas znana po izvrstni rrodulaciji. Poskusi t kratkimi valovi Pariška radio-fonska oddajna postaja »Petlt Parislen. bo napravila vrsto poskusov brezžičnega telefoniranja na kratkih valovih. Oddajali bodo 9., 16., 23. ln 30. junija od 12. do 2. ponoči. Valovna dolžina 60 m. Radio ln prohlblclla. V Ameriki vlada grozna alkoholna suša. ?e dolgo ne moči več blagodejni alkohol suhih grl. Američani pa si znajo pomagati tudi v tej stiski. Praktični kakor so, si tudi v tem pogledu pomagajo z modernimi tehničnimi sredstvi, kajti dobrote vinske trte niso mogli pozabiti. Kljub strogim kaznim so se lotili dela na pristno amerikansk! način. Znano je. da z ladiami utlbotapliaio v Ameriko ogromne množine alkohola, kar je tembolj plodono-sen posel, čim težje je. Ameriška polletja zasleduje tihotapske ladje ob obrežju z motornimi čolni z vso vnemo, a kljub temu dostikrat brez uspeha. Tihotapci alkohola so namreč opremili majhne ladjice z oddajnimi in sprejemnimi radioaparati, s katerimi obveščalo tihotapske ladje, ali je okolica vam* pred policijo. Enake postaje so postavili tn-di na skrivnih obrežnih krajih, kjer nadzirajo njihovi »upniki kretanje policije. In tako se čujejo ponoči pogovori naslednje vrste: «Diši?« — »Smrdi!« — Cez nekaj časa pa: »Cisto! Pomol 45, tretja baraka«. Newyorška policija se pa seveda čudi, kako da sama voda »meče« ljudi po cestah. Radiopromet med Norveško in Švico. V kratkem prične s Curihom poslovati norveška radiofonska oddajna postala »Asle-sund« z valovi 515. Razdalja med Cu I )m in Aalesundom je sicer velika, vendar pa se je bati interierenc. Veliko radlotelegralsko postajo bo zgradba Italija v Frascatti. Postaja bo oddajala z energiio 400 km in je namenjena predvsem telegrafskemu prometu z italiJansKi-mi kolonijami. Filatelija Novosti Češkoslovaška: 30 h. lila, zobčana 14. s sliko goloba: 5 h. temnomoder uatisk na 2 h temnozeleni časopisni: 60 h. temnomoder natisk na 250 h. oranžni portovni. Francoska: 25 c. modra, vijolčasta spominska znamka ob razstavi dekorativnih umetnosti s sliko razstave, zobč. 14:13A, širok format. Italija: 10 c. s črnim natiskom »DIECI« na 15 c. sivi; 20 c. na 25 c. modri; 30 c. na 50 c. vijolčasti. Letska: 25 santimu modra, filigran: valovite črte, zobč. 11, erb. Lihtenštajn: 10 rp. svetlozelena. zobč. ll/j, slika grajskega dvorišča v Vaducu v ba- krotisku. . ,„,. Nizozemska: 20 c. modra s sliko kraljičine glave .ie izšla tudi v zvitkih, vodoravno samo š po štirimi luknjicami, ki so med seboj po 3'A mm oddaljene. San Marino: Nove frankovne s sliko Molite Titana, kakor znamke leta 1903., in por-tovne s staro risbo in druge barve, zob-čane 14, filigran krona: 5 c. rdečkasto-lila, 10 c. olivna, 15 c. rjavkastolila, 2o c. vijoličasta, 30 c. rumenooranžna, 40 c. rjava, 50 c. siva, 60 c. rjavkastordeča, 2 1 zelena, 5 1. modra. — Portovne z rjavo številko: 5 c. sinja. 10 c. sinja, 30 c. sinja, 50 c. sinja, 60 c. sinja, 2 1. oranžna, 3 1 oranžna, 5 1. oranžna, 10 1. oranžna. Mornariške slovesnosti na Seini Povodom mednarodne razstave dekorativnih umetnosti. ki ie kakor znano nameščena na obeh straneh reke Seine sredi Pariza, je priredila Francoska pomorska liga prošlo soboto in nedeljo na Seini velike mornariške svečanosti. Obsegale so tekme najrazličnejših vrst, parade vojaških in privatnih ladij in čolnov, ilu-minacije itd. Seveda so se prireditev udeleževali tudi hidroavijoni. Naša slika predstavlja pogled na detile okrašenih ladij in čolnov, v medaljonih zgoraj in spodaj pa dva odlikovana čolna. CiicUu d' j pre3 «lUtin» Razno Zopet itove Jugoslovanske znamke. Komaj smo se navadili sedanjih na Angleškem za drag denar tiskanih znamk, že dobimo zopet nove, ker ima naša poštna uprava to hvalevredno navado, da po izidu novih znamk kmalu izpremeni potne tarife, katerim nove znamke ne odgovarjajo, a.i pa naroČi premalo znamk. Zato so že pošle vrednosti po 50 p in 1 Din, potrebne vrednosti po 25 p pa v londonski izdaji sploh ni. Ker so klišeji za globoki tisk zelo draga stvar, bi jih pač ne bilo treba takoj uničiti, da bi se z njimi lahko tiskala še druga Izdaja brez novih stroškov — če pa klišeji niso uničeni, pa ni potrebno novih kllše-jev in drugačnih znamk, kakor so sedanje. Tako postopanje namreč vzbuja sum, da se misli tudi naša država pridružiti Portugalski, Italiji in drugim lačnim državam, ki morajo svoje finance krpati na račun filatelistov. Ministrstvo za pošte je namreč razpisalo natečaj za oddajo tiska teh treh vrednosti ln končno vendar enkrat dobi naročilo za tisk domač grafični zavod »Ma-kariia« v Beograd—Zemunu, če ministrstvo oddajo dobave potrdi. Znamke po 25 in 50 p bi bile podobne znamkam amerikanske, vrednost za 1 Din pa znamkam londonske Male. Naša zračna pošta Je od 5. majnlka otvorjena s Češkoslovaško, Francijo, Avstrijo, Madžarsko, Poljsko, Rumunijo In Turško na osmih črtah. Vse različne pisemske pošiljatve — paketi še niso dovoljeni — se zbirajo v Beogradu ln morajo biti frankirane s 50 odstot. nad normalno tarifo ter označene, da so namenjene za odpravo po zraku. Pisma so frankirana z navadnimi znamkami, dokler ne dobimo posebnih za zračno pošto, kar se gotovo tudi v kratkem zgodi. Aerofilatellsti pa pridno izrabljajo to kratko dobo do izfcla posebnih znamk, ker bodo z navadnimi znamkami frankirar.a pisma gotovo Tedke predhodnice naših prvih znamk za promet po zraku. Sestanka slovenskb filatelistov v Celju se udeleže odposlanci vseh naših krožkov, katerim je pri srcu razvltek slovenske flla-telije. navzoče pa baje nI fflatelistično društvo iz Ljubljane, ki se imenuje slovensko. Zakaj? krivdi — politizirala o narodnostnih manjšinah in se končno po veselem prepiru pobratila v bližnji trattoriji. Elza ie njeno ime ... morda se ga spom nim, kadar drugič sam pojdem v rim« ske katakombe.,. „.,.., Janez Svetoletmkt Dr. Robert Kermauner: v Krmavner m orožnika Tisoč metrov nad morsko gladino — So rekii _ ie dom njegov. Oče mu je bil doma iz Srednje vasi; vozil je oglje po dolžini Bohinjskega jezera iz Ukane v Srednio vas. Bil je znan kot zanesljiv brodnik, ki je zial krmalo prav obrniti ob vsakem vetru — na tem jezeru brez vetra ni.. Ze praded je bil «krmavnar»! Sin se je priženil visoko v gore k Bohinjcu. Imeli so ga vsi zelo radi, ker je bil prijazen in izvrsten planinski vodnik. V nedeljo stoji sedemletni JanezeK pred hišo. Jutro ie krasno. Deček gleda doli v ravnilo, kier je toliko ljudi . . . «Dober dan, Janezek!« se zasliši glas. Janezek pogleda: kdo more biti danes, ko je nedelja? Izza dreves se plavita dva oroznflea. «Dober dan, gospodje!« «Ali so Oče doma?« *So.». Janezek steče v hišo. V hiši — to je po gorenjsko v sobi — stoji oče Janez in nepremično gleda skozi okno. Zena Mica leži v postelji in zraven ije njen najmlajši sinko, ki bo jutri krščen. «Janez, kaj pa je?» .. »Mica, zdaj me Pa imajo! Zandar.u so zunaj . . . Pušo snažim. pa je že prepozno. da bi jo kam skril.« «Daj pušo pod mene v posteljo, saj bodo videli, da sem bolna!« «Mica, prav imaš!« veli Janez, jo vzdigne in skriie pušo pod nio — Janezek oa gleda. «0 Marija, sveta pomocmca, basalo sem pozabil na klopi, ki sem z ajim pušo snažil.« «Za hlače si sa vtakni! . . Janezek je že zunaj — nekaj čuti. aa ne bi bito zanj. če bi dobil pouk z ba-salom... ,. «No, Janezek,« reče zasopli vodja straže. «kje pa so ata?« •V hiši! Sem že povedal.« •Janezek, ti si pošten. Povej, ali imajo oče kakšno pušo?» •Imajo, imajo.« •Kje Pa imajo?« •Mati imajo pušo v postelji, oče pa basalo za hlačami!« «Ti luntp. ti. se boš ti iz poštenih orož- nikov norca delali?« Janezek ie bil že za četrto smreko nad hišo in ugibal, kai je zagrešil 11 gledal, k 3 j bo 'utrujena od hoje Po strmem bregu, orožnika stopita v hišo. •Dober dan, Janez!« •Dober dan. gosp6da! Kai ra .ie vaju prneslo sem gori. pa v nedeljo.» »Janez! Nič se norca nc delaj, saj veš. kolikokrat smo bili že tu gori. Včeraj se je v dolini zopet natančno slišalo — dva strela sta poč:'a dopoldne. Nobeden drug ne more biti nego ti! Kje imaš puško?« •Gospčda jaz puše nisem imel v rokah. kar sem prišel od vojakov!« Janez se vzravna, ker ga tišči basalo za hlačami, in se odkašlia. da se ne bi smejal in da se ne bi prekmalu vrnil izdajalski in pošteni Janezek. •Janez, tukaj gori ste bolj pokvarjeni, kot pa v dolini. Vi mislite, da vam nobeden nič ne more . • • Pa b?s tl vldel fn bo tvoj Janezek videl da tako ne gre. Nalogo imava, da izvršiva zopet hišno preiskavo.« •Prosim. gosprtdaN •Zakaj pa šepate?« •Drvaril sem v gozdu. Padaioca smreka me je oplazila po kolenu — sam Bog me ie rešil da ni šla noga.» •No. vesel b<>g1eda plašno v hišo. •Poidi sem. Janezek! Ali si kaj govoril z orožnikoma?« •Sem!« •Kai sta te pa vprašala r"« •Ce imate kako pušoN •Kai si iima pa odgovoril^ •Da imaio mati pušo v postelji, vi pa basalo za hlačami.« •Dobro. Janezek, prav si povedal! Le zmeraj pošten bodi in resnioo govori. Da se ti bo zmerom dobro godilo na svetu . . .«_ Kumijte srečke za Razlagov spomenik Frank Orlov: ## Cirkuška storija Bil sem kakih sedemnajst let star in saj sami veste, kakšen ie mladič v tistih letih: v meni je vse vrelo in se podilo in sam nisem včasih vedel, kai je z me-noi. Pa sem hodil čestokrat sam do parkih in gozdovih in silno sanjaril o drugih deželah, prebivalcih in življenju. Sama Afrika in Indija me ie bila. dasi-ravno nisem imel v zemljepisju posebno dobrega reda. «Le proč odtod v daljne. leDŠe kraje!«, je vse vpilo v meni in komaj sem čakal trenutka, ko mi bo to mogoče. In ko sem dobil se v matematiki prav posebno izdatno dvoj-, ko. sem bil prepričan, da sem pesnik in sploh bitje, ki ga človeštvo ne ra. zume. najmanj pa moj proiesor mate- matike. . Takrat se je nekaj zgodilo, kar bi bilo lahko usodenolno za moie življenje, da ni čuvalo nad mano strogo očetovo oko. Najbolj sem mu hvaležen, da mi je izbii iz glave pesnika, hvaležen pa sem mu. da mi ie izbil iz drueih nic manj važnih delov telesa še druge nič mani neumne ideje. .... V mesto ie namreč orisel takrat potujoč cirkus. Jaz sem bil kuhan in De-2en ori vsaki predstavi Kaj to. še oo« Kraljestvo mode Eva potuje j «. Hoče se ji izpremembe zraka, hrepeni po tujih krajih, po čisto tujih ljudeh. Zadnji čas prelistava razne gramatike, ponavlja italijanščino, francoščino s či-tanjem romanov. Da tuje ljudi tudi razumeš, je dobro, večkrat prav prijetno. Dobro in večkrat prav prijetno pa je, da tuje ljudi opozoriš nase, no, recimo: se jim malo dopadeš . . . Zato treba finto okusnih modernih oblek. Obleka naredi človeka. Lahko je potovati damam, ki gredo za nekaj dni na oddih v miren kotiček našega Jadrana. Tem zadostuje homespun - kostum z dvema jumperiema ali športnima bluzama, tri lahke obleke: bela, karirasta in živopi-sana, pa kopalna garnitura. A vsaka dama vendar ne potnie na oddih. Bože mili, ko pa se je oddihavala doma vse leto. Sai veste — ljubosumen mož, neznosna tašča, stroga mama in pa mar Iomestna morala spredaj, zadaj in krog-Likrog ... Eva torej potuje. V brzovlaku: fino prikrojen burafyl - komplet t. j. oblekca, jopica in kep prijetne rdečeriavkaste barve in istobarvni klobuček iz najlažje klobučevine. Čeveljčki so iz mehkega usnja: jelenova koža ali spleten che-vreau. Rokavice iz istobarvnega usnia. V škatlastem kovčku iz svitlorjavega svinjskega usnja se ljubko stiska pol ducata crepe-de-chinastih ali vsaj batisa-stih kombinež, dalje brezrokavne, na rami zapete ali zavezane dolge spalne košulje, nočne čepice, jutranja halia itd. V kovčku - omari visi izbira promenad-nih in večernih toalet. Na krovu parnika: angleški kostum z visoko zapeto športno bluzo iz sirove svile, preko tega kasha - plašč, okrašen z umetno vezenino; majhen klobuček iz filca ali mehkega usnja ie poveznien globoko preko čela. V avtu: Obleka je iz lahkega kasha ali sirove svile, tudi športno krilo in usmat telovnik s svilenimi rokavi, praktičen sivobarven plašč iz imoregnirane svile; Pod plaščem se ob neugodnem vremenu zapne podloga iz mehke kameline dlake, na glavi usniata kapica, pod brado zapeta z jermenčkom, preko nogavic visoke gamaše. V vodi: za plavanie fin bel triko, kratke, zelo kratke hlačke, v pravi višini precej širok pas, na glavi gumijasta če- Damam so zopet na izbiro izgotovlje-ne najnovejše promenadne toilete. Modni atelije M, ŠARC Ljubljana Kongresni trg 4 pica ali nič. Na pesku: kopalna obleka iz satena ali svile ter zelene, rumenkaste alj živopisane barve, pri vratu navadno okrogel izrezek. Zivobarvni cape in praktični kopalni čevlji. Povsod: denar in prijazen obrazek. Dobra. Nove nogavice Tudi nogavice se ne morejo izogniti modnim spremembam in novotariiam. Zato se temeljito moti, kdor misli, da mu zaloga svilenih nogavic, kupljenih kdovekdaj na priložnostni razprodaji, zadostuje vse žive dni. Ostanimo n. pr. takoj pri barvi. Do zadnjega časa je tri-umfirala kožna barva. Povsod in ob vsaki priliki je bila v modi ta barva. A čemu baš kožna barva. Zato. ker so nosile dame kratke rokave, pa jim ie b"-> mnogo ležeče na tem, da se barva nog in rok ujema. Odtod tolika ljubezen do kožne barve, ki je bila v zadnjih sezonah edini svetli ton v splošno temnih modnih barvah. Alj ženske so že tako ustvarjene, da rade pretiravajo in zato se tudi glede takih nogavic niso znale omejiti tako, da bi ne zbujale splošne pozornosti, včasih pa tudi smeha in upravičenih opazk. Nogavice kožne barve so namreč elegantne in zel^ drage, pa so odgovarjale samo večernim toaletam. kvečjemu še obleki pri posetih. Naše dame pa so šle predaleč in nosile te vrste nogavice tudi zjutraj, v de^ju in na ulici. In tako so postale te sicer elegantne nogavice banalne tem boli, ker f-'o "h r.nfi^in no«-«« ♦••-n " —' - ki o —1 Za promenado dnevi, že dopoldan sem lazil okrog šotorov, prinašal od doma skrivaj živil za zverine, za jahalko Amaris pa bonbonov in cvetlic. Cirkuški ljudje so me imeli radi, se z menoj pogovarjali in celo Amaris me je iz samega liubega usmiljenja včasih zaljubljeno pogledala. V takih trenutkih sem mislil, da sem med samimi angelci, če sem sploh kaj mislil. Teh zadnjih misli ie bil tudi moj oče. ki je napravil temeljit konec vsem mojim cirkuškim obiskom in ko je cirkus odjadral iz našega mesta, sem prve mesece še spustil par Iimonadnih sonetov na lepo Amaris. pozneje pa sem ozdravel. Ene storije iz tega cirkusa oa nisem Pozabil. Med ljudmi, ki so me pri cirkusu posebno zanimali, je bil tudi stari levji kroiilec Pedro. Bil je ponosen na svoje živali in nekega večera sva odšla po predstavi v predmestno krčmo, kakršne je on posebno ljubil in tam mi ie pripovedoval tole zgodbo: «VprašaIi ste me. odkod imamo lepega leva Lorda, kajne? In če je prišel v cirkusu na svet? No, da ne bo. ste morda mnenja, da smo cirkuški komedijanti sama ničvredna drhal, kakor misli gotovo marsikateri filistrski meščan. ki nas gleda udobno iz lože in Drvih sedežev, vam pa povem povest našega malega Lorda. Saj je njegova povest v ozki zvezi z zgodovino in vsem razvojem našega podjetja. Upam, da se je njeno zadnje dejanje, ki je bilo dovolj krvavo, za vekomaj končalo. Ko sem bil v vaših letih, sem se pretepal v Transvalu, in sicer na angleški strani. Kaj me je zaneslo v Južno Afriko in kako se je ta nesrečna voina končala, vam ne bom na dolgo razkladal. Samo to vam rečem, da sem imel v tistih burnih časih dobrega prijatelja Oliver Goulda. Bil je Anglež iz dominijonov, odločen in mrk dolsrin. a midva sva se pobratila prvi dan in ostala neločljiva prijatelja. Ko se ie voina končala, sva prišla slučajno do malega kapitala, ki sicer ni bil najbolj poštenega izvora, to vam kar v naprej oovem. pristavim pa tudi to, da nisva s pridobitvijo tega kapitala prav nobeni živi duši niti za las napravila škode. Torej po angleško-burski voini se nas je zbralo mnogo, ki smo hoteli nazaj v Evropo. Slučaj je nanesel. da smo se vdinjali neki laški ekspediciji, ki je v centralni Afriki lovila. Izraz cloviti« naj pomeni za vas loviti le divje živali za menažerije in cirkuse. Zame pa je ta izraz pomenil še mnogo več. Kar smo doživeli na teli ekspedicijah med divjaki, zverinami, pragozdovi in brezvestnimi podjetniki. modi nimajo pojma. Takih kričečih nasprotij z elementarnimi pojavi o modi ln oikusu imamo žal še danes v izobilju. Kar oglejte si našo promenado, kjer lahko opazite na vsakem koraku prav neokusno oblečena dekleta, ki pa mislijo. da je elegantnost že tu, če nosijo nogavice kožne barve. Splošno se je udomačila navada, da se nosijo take nogavicc k črnim toaletam pri popoldanskih čajankah ali večernih posetih. Nogavice kožne barve k taille-uru so pa naravnost smešne. Ali moda zahteva zdaj čevlje iz srnjakove kože. ki se moraio čim bolj ujemati z barvo kostima, ker namreč predpostavlja, da je kostim beige, sivkast ali kostaniev; ali pa čevlji «emi-tcinte». če je obleka zelena, modra, rdeča itd. Torej se morajo tudi nogavice ravnati po čevljih. Ce so čevlij črni. se nosijo nogavice nevtralne barve: med nevtralnimi barvami je zdai menda naibolj priljubljena tako zvana bobrova (castm). Pri večernih toaletah kažejo nogavice neverjetno fan tazijo. Inkrustaciie iz pristnih ali pa celo zlatih čipk so na dnevnem redu. Dalje vidimo na modnih nogavicah razne okraske " obliki cvetlic ali ptic. Reprezentančnim večernim toiletam sc zelo dobro Drilcgaio redko pletene, mrežaste zlate ali srebrne nogavice, v katerih sc zdi noga na prvi pogled gola. Ker Pa kožo draži kovina, se prevlečejo te ekstra-vagantne nogavice s finimi nogavicami kožne barve tako, da ostane zlato ali srebro samo firma. Senzacijonalna novost letošnie mode so nogavice pastelo-vih barv. torej bledih, ki sc nosiio pri večerni toaleti in morajo biti v skladu s satenastimi čevlji. Te nogavice so tako fine in učinkovite, da napravijo vtis. kakor da bi sploh ne bile resnične, nego samo nekaka senca čevljev na golih nogah. = BLUZE = Krep........ Din 60-— Ooal Batist ... od „ 110»- EtamSn .....ii |f 115.— Obleke, etamin, krep od Oin 195 P. N2AGDIC, Ljubljana. Krasna izbira! Čipke v modi Menda zato. ker je moda zadnje desetletje čipke tako nehvaležno odklanjala. hoče zdaj popraviti svojo krivico s tem, da iih na vse mogoče nači^- favorizira. Čipke najrazličnejših vrst in oblik ne krase samo večerne toalete, nego tudi volnene popoldanske obleke in celo razne petites robes ne moreio biti brez njih, ker imajo vsaj ovratnik iz čipk. V novejšem času se je pojavilo vse polno tovarniških čipk. ki pa vkljub svoji lepoti zaostaiaio za domačimi čipkami. Na roko nareiene čipke imajo še vedno svoj prestiž in svojo ceno. Med tovarniškimi čipkami so naiboli znane šnan-ske in japonske, med domačimi, pristnimi pa beneške čipke, znane v trgovini pod imenom «Venise». Beneške čipki zahtevajo mnogo truda, potrpežljivosti in spretnosti. Zato so tudi precej drage. Nailepši izdelki iz teh čipk so ovratniki okrog okroglih izrezkov in odgovarjajoče manšete. nareiene do mušketirskem vzorcu. Mislite si črno. povsem gladko obleko, okrašeno samo s takim okroglim ovratnikom barve «čcni» ali «ancien> Iz krasnih beneških čipk. To je nekaj najlepšega. kar si more moda sploh izmisliti. Beneške čipke imaio svojo stoletno tradicijo. Izvirajo iz 15. stoletja. V več. ji množini so se poiavile v 16. stoletju in sicer na jugoslovenskih tleli. Cesar Zigmund ie Odstopil današnjo Dalmacijo z urelenimi otoki Bensčanom. ki so se v teh krajih naselili. Praktični trgovski duh novih gospodarjev tega ozemlia je Novost! — Novost! ZobčKi in modeli iz gumija po najnižji ceni edinole pri ANTON CERNE graveur, Ljubljana, Dvorni trg 1. je bilo tako odurno in grozno, da sem si želel nazaj na vojno. Toda končno smo z božjo pomočjo vse prestali in ko smo se v angleški luki vkrcali na parnik za Evropo, smo na glas molili in hvalili Boga. da smo ušli tolikim nevarnostim. Na krovu smo imeli leve, slone. eno že precej staro žirafo. nebroj opic, kač in drugega drobiža. Oliver in jaz sva bila ori levjem oddelku. Že zato sva si ga izbrala, ker sva sodelovala pri lovu na te imenitne živali. Ostala živina pa je došla iz drugih oddelkov. Pri levih mi je skoro najbob ugajalo, prosim vas. že radi ponosa. Še danes, lahko mi verjamete, ko sem že v letih, da komaj še krotim svojo staro, kje neki Ieva!» Pedro se je smejal in Pil. Bal sem se že, da ne bo končal do ure. ko zapirajo krčme in on. kakor da je uganil mojo bojazen, ie nadaljeval: «Bom bolj na kratko povedal. Slučaj je hotel, da nismo pluli na Angleško, temveč da smo morali pristati na španskem. Med vožnjo namreč, ko smo za-čeli živalim vtepati v glavo in hrbet evropsko civilizacijo, razne predpise dostojnega vedenja, se je pojavila med nesramnimi opicami neka bolezen, gar-iam podobna in mi sino morali na suho. Po par mesecih se je en oddelek levov iskal takoj ugodnosti in dobička v novi državi in tu se ie obrnila njihova pozornost na ženske noše na otoku Pagos. ki so bile sicer primitivne in grobe, vendar pa originalno okrašene z neznanim umetniškim delom. To so bile domače čipke. Tam, kjer so hotele imeti ženske na oblekah okraske, 93 vlekle iz blaga nitke, ostalo blago pa so prepletale in vezale, kakor delajo naše ženske še danes s posteljnim in drugim perilom. Benečani so takoj najeli šivilje, ki so bile pripravljene odpotovati v Benetke in delali tam za plačo ali pa učili beneške ženske, kako sc delajo šivane čipke. Takratna moda. na katero je že vpliva-la renesanca. ie začela te čipke propagirati, ker ni bilo lepšega okraska za široke ovratnike in manšete. Prvotno slovansko delo je dobilo italijansko ime «reticella». t. j. mrežica. Pozneje so prenesli te čioke v Francijo, kjer jih jc država za časa Ludvika XVI. monopolizi-rala in ustanovila tudi prvo državno čipkarsko šolo. Iz te dobe izvirajo vzorci Pagana. Serena. Parosole in dr., ki so bili natisnjeni v letih 1527—1530 kot navodilo in pripomoček za razne šivane čipke Nailcpše vrste teh čipk so poleg beneških ženevske, bruseljske in dalmatinske. Zadnja novost je kombinacija ozkih svilenih, po potrebi tudi žametastih trakov z beneškimi čipkami. Ce imate torej kje v stari zalogi koščke teh dragocenih čipk. lahko napravite iz njih prav ličen širok ali ožji ovratnik, ki krasi dar-1'- d-, i« -«-T'~dati. Na avtomobilskem izletu Vražji deček pride tudi v Ljubljano Še nekaj o modi in lepotičju V zadnjj modni rubriki je «Jutro» priobčilo Doglavje o modi in lepotičju, ki je zbudilo med čitateljicamj splošno zanimanje. Da bo poglavje popolno, hočemo postreči še s kratkimi navodili, kako ie treba skrbeti za zobe in noge. Skrb za zobe ie zdaj splošno dobra, Ce odštejemo najnižje sloje, ki se za take reči sploh ne brigajo. Pred 20 leti je bilo nekai strašnega, če si ie moral kdo dati plombirati ali izdreti Zob. Danes so predsodki premagani in vsi vemo. da ima taka neznatna operacija blagodejne posledice. Za noge ie treba skrbeti prav tako kakor za roke. Pri civiliziranem človeku je samo ob sebi umevno, da si vsak dan umiva noge, da redno čisti ln striže nohte na nogah, obrezuje mo»> le in kurja očesa ter skrbi za dobro obutev. Zdai se menda več ne pripeti, da bi moral kdo pred zaključkom predstave pobegniti iz gledališča, ker si njegov sosed več tednov ni umil nog. Včasih so bili taki slučaji na dnevnem redu. V tem oziru pomaga mnogo šport in skupno kopanje, pri katerem mora vsakdo pokazati svoje telo in noge. Kaj pomaga lepota las, obraza in rok, če so noge umazane, zanemarjene, polne mozolov in nekaterih drugih živali priključil španskemu cirkusu v Barceloni. Oliver in jaz sva poveljevala temu oddelku. Z dresuro je šlo res počasi od rok. toda rečem vam, da sem bil živ dan raje med levi kot med zlobnimi ljudmi. V zveri je samo naravski nagon, človeški nagon pa je s hudobijo cepljen in zato boli nevaren kot kačji strup. Ni minilo pol leta našega lepega življenja v Barceloni. kar smo se vzdignili naprej proti severu s trebuhom za kruhom. Šele drugi dan Dota sem opazil, da ima Oliver pri sebi neko črno špansko punčaro. Kako so se pogodili. z ravnateljem iu kdo in kai ie bila ta ženska, takrat nisem vedel. Na prvi naši novi postoianki ie že ialula na Oliverovem belcu in ni bilo pol leta, je že tvorila z levom, belcem in nama krasno atrakcijo, za katero nam je ravnatelj izplačeval posebne honorarje. Oliver in iaz sva izučila namreč levinjo Lord. vdovelo po starem leva Lordu in zato po njem imenovano. da ie skakala, kadar je bil belec v najlepšem galopu, konju pod trebuhom. ga zopet ujela, preskočila itd. Stvarca nam je siiaino uspela in živeli smo prav lepo. Pri cirkusu je bil za kuharja močan mulat. menda iz Hava-nc doma. Kuhal je dobro, bil jc snažen in ker ie pri predstavah »igrala še za- Proti oslabelosti deluje s kolosalnim uspehom ssmo .Vilfanov čaj". Dobiva se v vseh lekarnah in drožerijah. Proizvaja: Laboratorij Mr. D. Vilfan, Zagreb, Ilica 204. in kurjih očes? Prava eleganca se začenja tam. kjer se to ne vidi. namreč pri snažnem telesu in perilu. Minili so časi. ko ie begala gospa do večera v nočni srajci ali spalni suknji s cofkom pod hrbtom pred možem in deco in ie šele zvečer napravila veliko toaleto, ko je bilo treba «med ljudi*. Isto velja tudi za moške. Ves dan so hodili v starih copatah, neumiti in neobriti, dajali so slab zgled deci in izražali svojo netaktnost napram ženi — zvečer pa so se našopirili in nališpali, da jih je bilo veselje pogledati, ker so šli med kolege v goste, kjer jih je čakala kaka fletna .Micka. Kar velja za ženske, velja tudi za moške. Moški z nečistimi, nepočesaniini lasmi. neobrit — človek ne more razumeti, da so na svetu moški, ki se ne znajo briti in se ne brijejo vsak dan. ki vedno opraskajo ženo ali deco. kadar jo poljubijo — z umazanimi nokami, pogrizeni-mi nohti in zanemarjenimi nogami, na drugj strani pa v najmodernejšem klobuku in shimv-čevljih, to ie parodija na civiliziranega človeka. Pri tem se pa še baha, da je vzvišen nad takimi glupost-mi, kakor je manikura in dnevno britie. Za vzgled nam lahko služijo angleški vojaki, ki so se vsak dan tudi pred ata-ko redno obrilj in umili Na2i gospodje pa odlašajo z britjem do četrtka, češ da bo prej sobota. Danes ie lepa in demokratična moda, Vsakdo si lahko izbere, kar mu jc všeč in kar mu dopušča žep. Snažen je lahko tudi najskromnejši človek. Lepo počesano ie lahko vsako dekle. V starih časih je bila moda preveč komplicirana, draga in nerodna. Tesne obleke, težke lasulje, umetne pričeske, čipke in druga taka nopotiia je bila ljudem samo v napotje. Danes je telo v obleki svobodno in se lahko razvija. — Kratka krila uče žensko lepo hoditi in paziti na noge že v zgodnji mladosti Šport krepi telo in duha. Mogli bi hoditi lepo in elegantno, če bi nc bilo« te vražje povojne psihologije, tega pretiranega razkošja in uživanja. Pa tudi to izgine in kot dobra posledica sedanje dobe ostane več skrbi za zunanjost za telo in ude, ki moraio biti vedno snažni, da ostane človek dolgo zdrav, lep in mlad. In to je pravi smoter pametne mode ta kozmetike. Za vesele ljudi Rahločutnost Moia žena ima tako nežno in mehko srce. da ne more gledati, kako nala tau harica kolje piščanca. Kadar pa obešajo kakega človeka, b! bila tudi ona strašno rada zraven. Na izletu. ; Profesor: »Našel sem!» Zena: »Kaj pa? . . . Štiriperes&o deto* Ijlco?» Profesor: «0. ne! Besedo s Štirimi črkami za križanko; iskal sem Jo že ves dan.» - A>»ar ■ Po poroki Pri podpisu poročne listine v zakristiji želi župnik novoporočencema veliko srečo in mnogo otrok. »Enako, gospod župnik!» odgovori ginjeno novi soprog:. Rodbinska sreča. Neki sodnik .ie bil srečen oče šestilt hčera in sj je silno želel dečka. Na dan, ko so zopet pričakovali veselega dogodka v rodbini, je imel razpravo pri sodišču in ie naročil doma, naj ga nemudoma obvestijo. Sredi razprave priteče kuharica in zakliče: »Gospod. je že! .. »A , . . fant?» «Nc. gospod ...» »Deklica?« »Ne. gospod ...» »Dve punčki! ...» Pri glavnem uredniku. Urednik (romanopiscu, ki pride vprašat ali bodo sprejeli za podlistek njegov športni roman, ki ga ie predložil pred par tedni): Gotovo, mladi mož. Vaš športni roman vzbudi v človeku velikansko veselje do boksanja. Bolje bi bilo, če se izgubite takoj, kajti drugače vas zboksam, da bo grdo! 1 morca, smo ga imeli prav radi. Toda človek ie uboga stvar božja. Še nismo bili dolgo v Toulonu na Eran-coskcin. se je nekai zgodilo, nekai je zavrelo, kar se je pa že prej dolgo kuhalo. O ti Drokleta ljubosumnost! Oliver se jc sorl s Španko, kateri ie očital mu-laia in postal jc mrk in brezbeseden. Postalo je neznosno v cirkuški družini, za oubliko pa smo seveda igrali kakor doslej. Takrat ie neko noč levinja Lord povrgla mladiča. Silno veselje je zavladalo po cirkusu in vse ie bilo dobre volje, razen Olivcra: tisto noč je porodila tudi Španka. Jaz sem otroka videl in sem zatrjeval prijatelju, da je izključeno, da bi mogel biti glede očetovstva le malo v dvomih. Oliver ni nič odgovoril, pač Da je pil in se ogibal družbe. Levitija, ki ie živela samo za mladica, se ni dala izriniti iz kletke in sploh ni hotela nastopiti. Da pa tudi Španka ni mogla takoj na konja, ie jasno. Naša atrakcija je morala tedai mesec dni izostati. Še predno na ie ta rok minil, ie prišel nekega večera Oliver naznanit da morajo Lord. belec in Španka nastopiti. Ze to in pa dejstvo, da so morali nastopiti brez poizkušnie dre-sure. sc mi je zdelo ogabno in .iaz se nisem pokazal v maaeži. Slišal sem samo, kako ic levinja rjula in se proti- Do Ohrida in Bitolja 7. Bardovcih, turški graščini Pri Skoplju Naš drtgi izlet ie bil v Bardovce. vas, ležečo zapadno od Skoplja v ravnini Pravzaprav pa je veljal izlet graščini Bardovce, ki stoji tik vasi, m p« nedaleč odtod se nahajajočim razvalinam starega rimskega mesta Scupi. — predhodnika današnjega Skoplja. V Bardovce smo se peljali na vojaških tovornih avtomobilih. Ker poveljujočega oficirja precej dolgo ni bilo, se je velik del izletnikov, ki so že stali na kamijonih. zopet izkrcal; preostali smo se dasi s precejšnjo zamudo, komodno vozili do Bardovcev. To se pravi: komodno v relativnem pomenu; malo nas je bilo ostalo na avtomobilih, a pretresalo nas zato ni manj. in avto se je mo tal često ustaviti ker mu je zdaj odje-njalo to. zdaj ono. Ne vem — kako je pravzaprav s temi vojaškimi tovornimi avtomobili; trdilo se je, da so nam dah najboljše na razpolago — m vojaška oblast gre izletnikom zares vedno na roko v največji meri — ali vendar so funkcijoninali slabo. Cesta na Bardovce h glavna cesta, nekoliko sker jamasta. vendar drugače v dovolj dobrem stanj".. Vodi sprva tiK ob Vardarju. ki se tu cepi na široko v rokave, najprej mimo elektrarne, potem po polju, kjer so na desno in levo lepo Obdelane njive. Na levi od ceste je popolna ravan, na desni pa pričenjajo oni nizki položni griči, komaj do 50 m nad ravnino, na katerih leži stari del Skoplja. Ob cesti, kako uro hoda iz mesta, smo videli izkopanine, kjer so pričeli odkrivati staro rimsko-grško »koplje, t j Scupi. a se je z delom šele pričelo. ' Ko smo se skozi vas Bardovce pripeljali do graščine enakega imena — nekateri so se pripeljali s kočijami — se je pripetila aranžerjem mala nezgoda; nihče se ni oskrbel s ključem do graščine v kateri se sedaj hrani mumcna m ki'je voiaško zastražena. Morali so se tedai peljati nazaj v Skoplje po ključ, mi pa smo se ta čas razgledovali m hcu mesta. „ .. Graščina Bardovce ie mnogo vec nego običajna begovska graščina, ie prava trdnjava. Okrog in okrog je obdaja visoko in debelo obzidje, velikih dimen-zii tako da spominja na majhno srednjeveško mesto. Sezidal ga ie eden od gra-ščakov, ki ie bil hkrati sultanov namestnik v Skoplju — imenoval se je menda Abdurahman — a uporen avtokrat. ki ie prav tako kakor njegov sodobnik Paz-vanoglu Vidinski. znan iz zgodovine Kardjevega upora, gospodoval v svojem rajonu kot samostojen vladar. I ra-njavsko obzidje si je zgradil, da bi bil kos tudi sultanovim četam. Pozneje je obzidje ostalo, za njim je bila prava graščina begova, ena najimenitnejših v vsej Južni Srbiji Begu v Bardovcih so bila podložna sela daleč po ravnini. In kako podložna! Tu so bili kmetje se begova last, vladalo je tedaj stanje, ki se v nemški terminologiji označuje z leibeigen. Beg jih je imel naseljene na svoji zemlji; če se mu Je zdelo pa jih je premestil v kako drugo selo ali jih pognal. Seveda slednjega ni storil, ker mu je bilo dO tega. da ima kolikor največ podanikov. Ki so mu obdelovali zemljo. Taka sela so se imenovala čifliki ali čitluki. a kmetje v njih čivčije. čivčijska so bila vsa sela v Skopski ravnini; to so bila najsho-mašnejša sela, dočim so bile vasi v br-dovitnem obrobnem predelu svobodna in premožneiša. Civčijske vasi so bile dvoine vrste; ali je zgradil beg čivčuam skupno bivališče v obliki velikanske pravokotne barake, v katere enem oglu ie bival beg sam al! pa njegov valnet. ali pa so bivali čivčifi individualno, v hišah. begovo bivališče pa je bilo izven vasi. K drugi vrsti so stadali Bardovcl Eden od kolegov domačinov je razlagal te razmere, ko smo čakali pred trdnjavo na ključ. Ko pa je to le predolgo trajalo in je večina posedla po travi, smo se štirje Slovenci ločili ter stopili nazaj proti vasi. ki stoji le dve minuti od graščine oddaljena, da si ogledamo, kako je to še pred leti tako nesrečno čivčijsko selo od znotraj. Pred vasjo je stalo par kmetskih ljudi ter ogledovalo izletnike od daleč. Nagovorili smo prvega možaka in mu povedali. da bi si radi ogledali vas in hiše. Takoj je bil pripravljen, da nam postreže in povedel nas je po cesti skozi selo. Hiše na desni in na levi so tičale za sadnim drevjem, ki ga je obilo, in vsaka za svojim plotom, ki okrog in okrog obdaja sleherno gospodarstvo. Mimo vasi teče potoček, ki je razpeljan v strugah tudi skozi vas; po vodi je brazdalo izredno mnogo raznovrstne perutnine. Kmet nas je povedel iz ceste skozi plot po širokih vratih na dvorišče svoje hiše. Dvorišče je zelo veliko, na desni stojijo poslopja, spodaj pa je, nekako sredi dvorišča, hiša. Ogledovali smo prvo kolibo, štirioglato neznatno zgradbo. stoječo na štirih kolih, pokrito s slamo. brez oken. Zavzeli smo se. ko nam je kmet prv*dal. da so v turški dobi spali v njej; zakaj ležišče v njej je napravilo zares skrajno beden vtis: mogli bi si misliti kvečjemu, da i? bil to svinjak. »Sega ne spavame ovdeka,« se je smehljal zadovoljno kmetič ter nas vodil dalie. Pozneje smo izvedeli, da ima vsaka zadruga toliko takih kolib, kolikor je mladih parov v nji. Pred hišo se je med tem zbralo obilo domačih, vrsta odraslih žensk in kopica otrok. Ženske so se nam priklanjale spoštljivo ali celo slovesno in nas pozdravile resnih obra zov: videli smo. da je izšla vsa družina pred hišo. da nas pozdravi, kakor hitro so opazili, da je gospodar pripeljal goste. Hiša je pritlična, iz ilovice in lesenih prečnikov. pokrita z žlebasto opeko. z zelo položno streho. Sli smo notri. Prostor je znotraj zelo velik, na okrog stoie posamezni komadi poljedelskega orodja in razna drobnarija. Na enem koncu je prostor, kjer spijo; spali so tukaj na tleh. postelj niso imeli, marveč so si vselej sproti postlali s plahtami, blazinami in odejami. Nekateri spijo tn še sedaj. Na sredi je ognjišče pri tleh: tu se kuha in peče. Vse je tu še borno, zakaj to je še stara čivčijska hiša. to je še turška nesvoboda. Stopili smo zopet ven: na strani nam je gospodar pokazal novo hišo, lično enonadstropno zgradbo, spodaj, če se prav spominjam, zidano, zgoraj leseno. Postavil jo je sedaj. pred tremi leti: to je t*dai že uspeh svobodne dobe. Šli smo r>& stopnicah navzgor; š:rok hodnik vodi zgoraj v prvem nadstropju naokrog, iz njega je vhod v sobe. tri ležijo druga poleg druge. v dveh ie v kotu ob steni posteljnina. Tu tedai spijo sedaj, dasi ne še vsi: v sobah so tudi že stoli moderne vrste. V eni sobi ie zidan podstavek, na katerega postavijo štedilnik, da jim pozimi greje sobo; za dim so napeljane cevi: v drugi sobi je še podstavek za ogenj no starem. V tretji sobi smo gledali velike bale suhega duhana, ki se ga moji ljubi prijatelji niso mngli nagledati in naduhati. Na koncu hodnika stoji miza in okrog nje klopi ter stoli. Gospodar nam ie ponudil. da sedemo. Razgovarjali smo dalje in se razgledovali po š'rokem dvoru; vse nam h bilo novo. poučno, razveseljivo Po steni na hodniku so visele slike kralja, kraljice s P-trčkom. kraljevska svatba itd. Gospodar. možaK kakih 45 let je pripovedoval, kako je sedai vse drugo življenje, odkar ni več Turkov in bega. On je postal povsem svoboden, razen hiše ter domačije je dobil od agrarne reforme okrog 15 ha zemlje, vse v rodovitni rastmi. Sedai se nima pritoževati, nasprotno, zadovoljni so in dobro jim gre. Postavil si je novo hišo. da stanujejo v njej kakor se spodobi, dokupil je živina, popravil orodje itd. Poprej je moral dajati begu polovico od svojega bornesa pridelka, zdaj je vse njegovo. Samo za drva je težavno, ker jih morajo hoditi nabirat v goro štiri ure daleč. Poprej Je bilo tamkai ooasno. ker so prežali nanje Ar-navti in iih oropali ter nagnali, kakor hitro so jih spoznali. Živi še vedno v zadrugi, in sicer so štirje bratje z ženami; vsa družina njihova šteje sedai vsega skupaj devetnajst oseb. Ves zadovoljen je odgovarjal na naša vprašania in pojasnjeval, kar smo iz-praševali. Med tem je bila ena od žena prinesla na pladnju malo pogoščenje, vsakemu kozarec dobrega hladnega ze-lo oslaienega mleka. Mali sinko Imiat ki že hodi v vaško šolo, je pričel vedno pogumneje odgovarjati na naša vprašania, posebno odkar ga .ie prijatelj Jug pridobil s škrniceljčkom bonbonov. Že- na je takoj odšla in nas pustila same z gospodarjem. Posedeli smo še nekoliko, potem smo pogledali še oni del dvorišča zadaj za hišo; tam je velik, prazen prostor. kjer se mlati; mlatijo seveda še po starem, tako da namečejo žito po tleh, po žitu pa gonijo živino, dvoje, troje ali celo več glav. toliko časa. da se zmane miljč. ki smo ga imeli priliko gledati tu. a trdih ilovnatih tleh. je treba nato zrnje prečistiti, kar se izvrši v vetrovnem vremenu. Še en važen napredek smo opazili; Mm na dvorišču je ležal plug. pravi, skoro nov železni plug. Tudi to je pridobitev zadniih treh let, zakaj poprej ?ela soseska ni poznala drug-ga kot "•?lico», to je 1o«°no oralo. Vi se drži le z eno roko; *~stoji le iz primitivnega l^sonega lemežo. ki pa ne za?l»ži tega imena, opremljenega spodaj z irijhno železno konico: vse skupaj sež« lc prav plitvo v zemljo in jo bolj razkoplje, ne Po slovanskem svetu Dan rnske kulture Na raicijativo ruskih organzacii v P rasi (osrednje zveze društev ruskih učenjakov, osrednje ruske učiteljske zveze, osrednje zveze ruskih študentov. Ruskega pedagoškega bureau'ja in dr.) bo praznovala letos vsa po raznih državah raztresena ruska emigracija -Dan ruske kulture«. Za ta dan le določen dan 8. junija (26. maja po st.) kot rojstni dan Aleksandra Sergejeviča Puškina. Spcmn na velikega narodnega pesnika zedini tega dne vse Izven domovine nahajajoče se Ruse. Dan ruske kulture bo za Ruse dan rta-rodne žalosti, obenem pa dan narodnega ponosa in simb-l kulturne enotnosti vsega ruskega življa. Dan ruske kulture se bo posebno svečano praznoval v Pragi in po drugih večjih ------ . —........ - _ , , . mestih na Češkoslovaškem. Tudi v Jugo- go odreže ali obrne. Tudi ta Pl"g zgo- slavjj! w-rajoči praznujejo ta dan z vorno priča o novi dobi. ki io ie pri-nes'o nacijonalno osvobojenje. Od drugih posebnosti naj 5" rnenu-jom vozove, ki so le na dveh r-očmh. virokih kolesih, z nekako visoko, lestvi rcdobno ograjo na vsaki strani. V ta - oz se vprega vdno po par valov ah tr^olov, vprežene v skupne jarme kakor pri nas, le de. jarmi niso tak' presno izdelani. Ko smo se poslovili, je bil' zopet ,-!-~ana vsa velika družina nr*d HSo ■— le ostalih bratov ni bilo doma - . Gospodar nas je pospremil po cesti skozi v-js; na obeh strmeh ceste so »Hi varani Jn še več vaščank. starih in mladih. Pogled n* živhno pisane -prodne wyše ie bil ze'o slikovit, med d?k1eti nnogo lepih obrazov. Prevladnj' pa tu popolnoma tfp Sinkih, okrogli'' obrazov. kar se cr.-zi najmočneje i ri otrocih in ženskah. Ob cesti je vse mrgolelo perutnine. Ukoši in rac. menda tudi Soyo dobo, ki je prinesla osebno in socij'h-0 svobodo, prestavila ljudi iz najtežjega srednjeveške* fevdalizma v moderni svet, jim d»ila z agrarno reform? možnost solidne gospodarske eksistence, s šolo m osebno svobodo pa jim odprla pot do izobrazbe. do kultur«. To so dejstva, n? katerih se morajo razviti intimne vezi med osvoboditeljem in osvobojenimi. Tu se ti zazdijo papirK?. mrtva teoriia, vse pravde o bugaraštvu Južne Srbije. Ta milijž, ki smo g* imeli priliko gledati tu. za take pravde ne more imeti niti najmanjšega zmisla: on pozna državo, ki vila zapustiti mladiča in videl sem. da je imela Španka objokane oči. Da nisem ženskega srca. to boste staremu krotilcu levov že verjeli. Toda tisti večer sem hodil od enega mladička do drugega, od mladega leva do Špan-kine punčke in ju gledal. Oba sta mir- cije ... no snaJa m "ista nič vedela o vseh cir- Dva potomca, ki pa zajso to storuo knških neumnostih ubogega človeka. V ničesar ne vesta, sta pa se pn nas. To maneži pa s"a se medtem producirali | sta oba mladička lev Lord in vaša ja-obe materi pred zijalasto publiko. udrli v zamreženo manežo. sta se zv\ iali na tleh dve telesi v smrtnem boju: Oliver in levinia. Cisto ob strani pa ie ležala nepremično Španka. Cez dober dan smo pokopali tn glav ne predstavitelje naše slavne atrak- raznimi narodnimi kulturnim- prireditvami. V prvi vrsti pa mora b'ti ta dan praznik ruskeg-. dijaštva. Vs'ed *ega priredita v Ljubljani ra dan ruske kulture, dne 8. iunija, R- ska Matica in ruska realka v Po-novičah aHdemiio gojencev in gojenk ruske rcr'ke Akademija sc vrši v Uniorski dvorani Začetek ob '.*20. Na sporedu so sledeča -'čke: ruske cr kvene pesmi (zbor), recitacije iz Pušk^a (Sanje Tatjane iz »Jevg.,uia Onjegina«), /leksjeja Tolstega (Aljršn Popovič in Zmaj Tugarin), ruski plesi (bojTišniin ples, ples iz pravljice »Konjiček - Grbiček« in ruski narodni ples), orkester balalajk, ru.ke narodne pesmi (zbor), slovanska binna in »Koli slavim (zbor). Dve poglavji neznanega ?«mana Leva N. Tolstega V zadnjem zvezku moskovskega literarnega časopisa «Novi mir* sta izšli dve poglavji doslej neznanega romana Leva Nikolajeviča Tolstega. Ideja romana ^ga v dobo Petra Velikega. To dobo 3"» Tolstoj potem ko je dovršil •Veric in mir* strastno in natanko proučevat. Pisatelj ie že tedaj imel v mislih svoje rirugo največje c^lo »Ano Kart-nino* in je začel pisati roman o Petra Vel;V?m meseca januarja 1873. Z veliko vnemo se je bavil % dokumenti in listinami. ki se nanašajo ra genijalnega vladarja v ruski prošlosti. O romanu je govoril tudi svojim prijateljem. Strahov u je n. pr. pisal: »Kamor pogledaš, povsod uesnka, uganka, katero more razrešiti samo poezija.« V ti dobi tiči vozel ruskef.1 življenia. Tolstoj je videl v Petru Velikem venk pojav svoie dobe ter je v neki skici, katero j" sedai preštudiral literarni zgodovinar nref. A. E. Ruzinski. označil velikega reformatorja takole: »Velika strast v napakah, zločinih ir. čudesih civilizacije: kam iadramo? Stvarno, toda brez Zanimivo je, da se nahaja med prevodi tudi naš K s a v e r Meško. — Knjižico je na-tJsnila «Politika» v Pragi. Cena 6 Kč. Zapiski caria Aleksandra III. Sovjetski listi poročajo, da so našli v nekdanji car. ski palači v Livadiji na Krimu množico lastnoročnih zapiskov carja Aleksandra III. Zapiski ki obravnavajo vse mogoče stvari, se nanašajo na leta 1887-1S*>. Papirje so poslali v Moskvo. Stavbno gibanje ▼ Moskvi. Moskovska zveza za stavbno zadrugarstvo ie odobrila letošnji načrt za tekočo stavbno sezono. Zadruge v Moskvi bodo v svrho omiljenja stanovanjske krize tekom letošnjega pole:-ia zgradile okolu petdeset hiš iz lastnih sredstev in sto hiš na račun zadružnih or-ganizacij. Pr« ridaniu stavb v Moskvi ie sedaj zaposlenih nad 24 tisoč delavcev. Petletnica Vojanove smrtL Dne 31. maia je poteklo pet let, odkar je umrl največ:: češki gledališki umetnik Edvard Vojan. Vojan ni bil znan samo na Češkoslovaškem, temveč tudi daleč preko mej svoje domovine. Gostoval je v raznih evropskih me-stih ter je ohranil do zadnjega svežost telesa in duha, ki je gledališkemu umetniku potrebna v enaki meri. Dasi je bil Vojan za svojega življenja zelo uvaževana osebnost v igralskem svetu, so vendar le Čehi še'e v petih poslednjih letih spoznali, koga so izgubili v njegovi osebi. Nobeno tuje še ta. ko sijajno gostovanje jim ne more nadomestiti velikega domačega umetnika. Vojanov repertoar je obstojal v glavnem lz Shake-spearejevfh in Ibsenovih figur. Na dan pete obletnice Vojanove smrti se je zbralo na pokojnikovem grobn na Olšanlh mnogoštevilno občinstvo. Obenem so na ta dar. priredila vsa češka gledališča spominske pro-slave na čast velikemu pokojniku. V gledališčih so se vršile akademije s predavanji Češkoslovaški tisk je bil ob t! priložnosti posebno na mestu ter je proslavljal Vojanove zasluge kakor pri malokaterem drugem sinu češkoslovaškega na-oda. Dve zanimivi gledališki preaiijert ▼ Var javi. V VaTŠavi sta bili zadnje dni dve za nimivl dramski premijeri. V Fredrovem gledališču je nrišla na oder igra, ki se n igrala že 13 let, Krlžanovskega »MarvSa So!tysjanka«. v kateri obdeluje pisatelj zakon velikomestnega umetnika s preprostim kmečkim dekletom. Drama je dosegla lep uspeh. Avtor drugega komada je Kier dzynskl. Napisal je komedijo »Najsrečne; ši med ljudmi«, ki je v oderslrem oziru na ravnost odlično uspela. ga je osvobodila in ji je hvaležen, on neh^nia ru§j Peter Veliki stare kamne pozna državo, ki mu prinaša šole, mu živijenja. Te kamne hoče izkoristiti za __:__7P1GZnC ! i______ ___npk-pm dru- prinaša pošteno domovališče. železne pluge, gospodarski napredek. V tem je njegova politika, vse drugo ne raste iz te zemlje, ni iz območja njegovega zanimanja. Še več. tu celo razume«, da mora biti kmet faktično vedno pristaš vladne stranke, zakaj moderna naša država. ki prihaja k njemu, recimo, v obliki vladne stranke, mu prinaša toliko novega in dobrega sama po sebi. da človek pri tem ce more imeti več smisla dosego svojih ciljev.« Na nekem drugem mestu karakterizira Tolstoj Petra Velikega z besedami: »Bes ga je tresel » Osnov, ideia Tolstojevega romana je imela postati borba starih življenjih običaiev proti Petrovim izoremembam in novotarijam. Uvodni poglavji sta naslovljeni: Staro in novo. Epopeja se je imela začeti s Petrovo mladostjo. Članka v »Novem miru« sta stvarna Petrova biografija iz vladarjevih mladih let v za malenkostne razlike med vladno in j drugem poglavju opisuje Tolstoj pohod opozicijsko skupino: to je že za drobno glede razvajene ljudi s severa. In narečje njihovo? Razgovarjali smo ss z ljudmi in razumeli smo se povsod. To narečje je domala isto kakor se govori ob Južni Moravi in Nišavi. kjer se oovsod ljudje štejejo med najboljše Srbe. Razlika med tem narečjem in književno srbščino pa je še vedno manjša nego je med marsikaterim slovenskim narečjem in književno slovenščino. Da, narodnostnega problema v Skop- pod Azov. . . . S čisto formalne strani ima to delo velik pomen, ker je dokaz Tolstojeve velike umetnosti v stilizaciji in karakte-riziranju. — Ruska literarna zgodovina smatra ta odlomek.nenapisanega romana za lep primer Tolstojevega literarnega delovanja v času. ko se je romanopisec pripravljal na svoje največje delo. Pisatelj je ostavil roman v kosih. Najbrže se mu je videlo zgodovinsko proučevanje Petrove dobe silno težko. da eden par nogavic z žigom in znamko (rdečo, modro aH zlato) 93-a C „klju&" «Ja kakor itirje pari drugih ako kupite eden par. Dobivajo! se v vseh prodajalnah. &v™ Naenkrat sem za zastorjem dobil ob- . čutek. da nekaj ni v redu. Stopim pred i zastor in v maneži se mi je nudil silen prizor. Oliver je bil okrog sebe z bičem. v levi roki pa je imel pištolo. Le-vinja ni posebno dobro izvajala svoje krasne atrakcije, poznalo se n je. da je to neumnost že malo pozabila, bpanka se je slabo držala v sedlu in vsa bleda ie bila. Oliverov obraz ie bil kakor iz "jekla in tu in tam je ošvrknil levinjo z bičem. Slišal sem. kako ga ie Španka prosila: »Oliver. ne morem vec . « ••» On pa ie siknil skozi zobe: »Le dalie. še pet krogov. vlačuga!» Po teh besedah jo je z bičem ošvrknil po licu in padla je lz galopirajočega belca vznak na tla. V tem trenutku je skočila levinia na Angleža, ga podrla in ga začela mesariti. Bil je grozen prizor, ki se le končal s strelom iz pištole. Ko smo i halka Amaris.. 1 »In zopet igrata v isti atrakcui svo- jih nesrečnih mater?«, sem se zdrznil. Pedro oa ie dolgo pil in nato odgo- V°»Jaz sem ju vzgojil in izučil. Rekel pa sem vam. da upam. da se je ta rto-riia že končala. To je pač cirkuško življenje. V božjem imenu! Ah oa je morda vaše meščansko vsaj za en pogled k^drugačno?!_1_:_^_ . ixcella« je najboljši In vendar najcenejši stroj za rodbino in obiL — Nadomestni deli za vte stroje. L GOREČ, LJUBLJANA palača Ljubljanske kreditne banke- reformator in končno je posvetil vso svojo pozornost in vse svoje zmoznosti «Ani Karenini«. Gostovanje hudožestvene opere. Hudo-žestveni Teater v Moskvi se je razristel v veliko podjetje, katerega dele tvorijo poleg drame tudi opera in gledališka šola z več letniki. Opera, tkzv. »Muzikalna Stu-dija» je sedaj sklenila pogodbo z znanim ameriškim ravnateljem Gvesiom in se poda poleti na gostovanje v Zedinjene države, oziroma v Kanado. Umetniki ostanejo v Ameriki pol leta, do majnika 1. 1926 ter poidejo na pot pod vodstvom V. J. Nemiro-viča-Dančenka. Na poti v Ameriko bo gostovala opera na Nemškem, Nizozemskem, v Avstriji in tudi v Jugoslaviji. Na repertoarju ima »Lizistrato* kot glasbeno dramo. Karmensito (prenovljeno .Carmen. ki je izzvala toliko napadov v ruskem tisku), opereto »Perikola., in »Hčerk« madame Augot» ter Puškinov večer (Aleko Bahčisa-rajski vodnjak in Egiptovske noči.) Po pravici smo radovedni na to povsem novo umetnost, ki hoče zedlniti glasbo z realistično igro, katero smatra za glavno vsebino odra. ,, , . Nova lužlškosrbska kn?ga. V lužiSkl zbirki »Dom a svet«, ki jo izdaja Kolo serbskich spisovačelov. so izšle kot sed-i pianina * ——.......... , mi zvezek «Dolnoserbske basnje« Mine pobočhi spodai na vznožju VVitkoje. Po dolgi vrsti let je Izšla seda, pooocju.^ i -------------I zopet samolastna zbirka dolnjeluž.šk.h pesmi ki nam dokazuje, da se oglaša Dolenja Lužica, ki največ trpi, zopet k življenju kajti od Kosykovih In Rochovih dob nI imela pesnikov, pa tudi sicer njena literatura le životari. Pesmi, ki so sedaj izšle, se odlikujejo po nežnem pesniškem ču-vstvovaniu. Zbirka sestoji iz štirih delov: Serbam. — Z našeje domowne. — ZpomU nana a cowana. — Pseložki (Prevodi). — ni več. Tu si faktično že v Srbiji; razvoj je zasidran dobro in mora dovesti najugodnejše rezultate. Ko smo se vrnili pred graščino, so bili prinesli ključ in ogledali smo si notranjost. Toda naš interes je pojenjal. Cela graščina, cela trdnjava je fakt. ie organizem zase. A ta je zapadel smrti. Ne vem. kje živi beg sedaj; v gradu se nahaia skladišče municije. kakor ze med vojno. Znotraj za obzidjem je velikanski prostor; ob zidovih gospodarska poslopja, sredi, bolj proti severni strani, dvoje glavnih zgradb, na levi selam ik, kjer je bival beg. a na desni haremlik, kjer je bivala žena, morda njih več. z otroci, oboje enonadstropni. lepi prostorni zgradbi z običajnim na ven pomaknjenim gornjim nadstropjem. Oboje jzdaia že na zunaj luksus, toda notranjosti. ki bi bila še mnogo poučnejša nismo mogli videti. .. ., Pred večer smo se v kamijonih zopet vračali v Skoplje. Na levi. na travnatih gričih se je počasi gibala čreda črnih bivolov: niihova silhueta se je turobno odražala med zemljo in nebom. Na desni se ie širil na široko se razlivajoči Var-dar: tam so bila še nedavno riževa polja. ki so propadla tekom zadnjega desetletja. a se morda obnovijo. Zadaj Vodnjanska planina z znanimi Nerezi visoko v pobočni. spodai na vznožju nov premogovnik, še primitivno urejen, a vendar prvi v pokrajini. Se dalje ob Vardarju se vežba vojska: glej. tam je konj v diru vrgel vojaka raz sebe. konj drvi proti vodi. rojak je obležal na mestu nepremično. Tovariši hitijo in ga vzdigujejo: ne bo hudega, upajmo. Še par ovinkov in pred nami je zopet staroslavno Dušanovo Skoplje A. M. Esperanto Esperanto na Vrhniki V sredo dne 3. m. se je vršil na Vrhniki ustanovni občni zbor tamošnjega esperantskega kluba. Zbor je bil izvanredno dobro obiskan. Ob tej pr liki je imel tudi delegat iz Ljubljane pre davanie o esperantu, ki so mu zborovale: velikim zanimanjem sledili. Občnega zbo ra se je udeležilo tudi lepo število logašk esperantistov. Delavska olimpijada. ki se bo vršila 24. do 28. julija t. 1. v Frankfurtu ln ki bo poselilo po dosedanjih priglasitvah četrt milijona oseb, ima kot oficijelen ieiik — esperanto. Univerzitetna predavanja v esperantu se bodo vršila od 2. do 7. avgusta t. 1, v Ženevi. Razdeljena bodo v štiri skipi ie. Spored predavanj prve Skupine je določil zavod za pedagodiko (institut J. J. Rousseau) pi-d osebnim vodstvom znanega profesorja Pierra Boveta. Razen predavanj o psihs-analizi in moderni pedagogiki se bodo vršili razgovori pod vodstvom prof. Baudolna, Fliigla m dr. 2eneve. Omenienl zav-.c, ki je žarišče in Izhodišče novodobne oei.igogike in tudi središče eperantskega gibanja, t zna! spretno in brez oklevanja izrabiti svetovni pomožni jezik v svrno lažjega in neposrednega pouka moderne pedagogike učiteljstvn vsega sveta. Disertacija o esperantizmn. Na univerzi v Heldelbergo je dosegel absolvent politično - ekonomični doktorat z disertacijo »Svetovni jezik in svetovna ekonomija«, v kateri razpravlja o pomenu mednarodnega pomožnega jezika za trgovino ia promet. Mednaročh! delavski urad t Ženevi s 300 uslužbenci, ki pripadajo 27 narodom, bi predstavlja! pravo babilonsko zmešnjavo, če ne bi leta 1922. pričel uporabljati esperanto poleg angleščine in francoščine. V teh treh jezikih se tudi raspošHjajo njegova obvestila. Esperantskl tekst oddaja Univer-sala Esp. Asodo svojim 8000 delegatom v 54 državah, ki prestavljajo obvestila v svoje narodne jezike. Med Intemacijonatnlml organizacijami. « uporabljaio esperanto, se nahajajo: katoliška cerkev. Rdeči hi Bell križ. svetovno udruženje intemacijonalnih društev, prostozidarji, svetovno žensko udruženje intemz-cijonalnih društev, prostozidarji, svetovno žensko udruženje. mednarodni mirovni biro. liga za pravice človeitva. Kga vojnih pohabljencev, mednarodna zveza transportnih delavcev, mednarodna zveza farmacevtov, mednarodna zveza poštnih, telefonskih in brzojavnih uradnikov Itd. A. V. Pintar: Anton Medved Ob današnjem odkritju pesnikove spominske plošče v Kamniku Letos v prvi polovici marca je prešlo petnajst let, odkar je umrl pesnik Anton Medved. Danes odkrijejo na njegovem rojstnem domu v Kamniku spominsko ploščo. Anton Medved ie bil rojen 19. maja 1869 v Kamniku na Grabnu. Njegov oče ie bil sodar (Medved se ga spominja v neki gazeli, kjer pravi: Jaz delam ode, vi delate sode. moj oče), mati pa je bila. kakor pravijo izročila, mehka pesniška duša. Umrla ie, ko je posečal Medved drugo gimnazijo. Življenjska pot Medvedov? je bila dokaj priprosta. Gimnazijo je študiral v Liubliani (do pete šole je b« v Alojziie-viščuV Že tam je odkril svojo pesniško nadarjenost ter je sodeloval pri »Domačih vaiah». Kot višji gimnazijec pa se ie pridružil sotrudnikom »Ljubljanskega Zvona». Cimperman, ki je bil takrat Zvonov korektor in je urejeval pesniški del lista, ga ie učil posebno jezikovne čistosti, katere se je Medved tako na-vzel, da je ostal v tem oziru vedno vzoren. Ko ie Frančišek Lampe ustanovil esniško torišče poleg lirike tudi epsko pesništvo. Epigonska lirika Josipa Cim-•ermana. Antona Funtka, Mihaela Ope-e. Frana Gestrina. Jesenka - Doksova, , reuensfelda - Radinskega. Trinka-Za-tejskega in enakih je šla h koncu. Tu je astopil Medved, ki je zlasti pd Cim-srmanovi smrti tako napredoval, da > je izoblikoval v povsem samostojno dividualnost. Rekli smo že. da se je Medved zelo rodai posvetil literaturi. Ze v srednji 3li ie stremel za lastnim izrazom. Z elikim pridom se je učil pri Franu Lev-čiku, ki mu je bil svetel vzor zlasti v izikovnem oziru. O tem pričajo vse ledvedove pesmi. Medved pa ie videl, da mu refleksiv-a lirika in epična snov ne moreta dati >opo!nega notranjega zadoščenja. Zato e je zatekel k dramatiki. Napisal je več lel. med katerimi je posebno dobro znala tragedija «Za pravdo m srce», katero so zadnia leta igrali tudi v Ljubljani in na drugih odrih. V zadnji dob' svoje ga življenja se ie Medved zelo resno bavil z dramatiko. Skoda, da ga je smrt pobrala tako zgodai. Če- bi ostal pri življenju, bi nedvomno ustvaril dela. ki bi bila prekosila «Kacijanarja», njegovo poslednio tragedijo v večjem slogu. Medvedova lirika ie veren dokaz pesnikovega čustvovanja in tegobe, ki ga ie vedno tlačila. V vseh njegovih pesmih najdemo neko trpkost in elegič-nost, ki je nara-nost značilna za Medveda. Vendar ta pesimizem ni absoluten in naide vednn neko uteho v etosu. Svoje Desmi ie zbral Medved dvakrat, leta 1906. in 1909 Druga zbirka h neprimerna boljša od prve. Prvi Medvedov dramatični poskus ie bil svetopisemski nrizor. katerega ie napisal pesnik 1. 1891. Ko je kaplanoval v Semiču, je dovrši! romantično tragedijo »Viljem Ostrovrhar». Snov za to dramo ie zajel iz Otiokarjeve kronike. Tragediia obravnava upor Ulrika Vov-brskega proti Mainhardu in Habsbur-žanom. «Ostrovrhariu» ie sledila tragedija v dveh delih »Kacijanar*. Medved io je napisal deloma v Šmarju. Pozneje, na Turiaku, jo je predelal v enotno petero-deiansko tragediii in se ie pri tem delu držal druge polovice. «Kaci'ar,a.» ie nekake vrste slovenski «\Vallenstein»; vojskovodja, deželni glavar kraniski, ki so ga po nesrečnem pobegu pred Turki pri Osiieku 1. 15,^7. na Dunaiu zaprli in ga postavili pred vojno sodišče. Kaciia-nar pobegne od tam v hrvatske dežele in snuie zaroto domačega plemstva zoper habsburško oblast. Zadnie Medvedovo dramatsko delo ie tragedfia «Za pravdo i" srce», ki se bavi s kmečkimi upori na Slovenskem. Stvar je nastala že 1. 1896., a v obliki, kater io poznamo sedaj, je bila dovršena šele 1. 1907. Pesnik jo ie predelal na Brez-nici. Poleg teh velikih dram je napisal Medved še več maniših stvari, tako n. pr. štiridejanko «Na odru življenja®, štiridejanko <.?Posestrimi», veseloigre »Prvi april«, «Na ogledih«, »Pendcz-vous». V posmrtni ostalini so našli drami «ČrnošoIec» ter «Stari in mladi*. Kronika Medvedovega dela je s temi pedatki v glavnem izčrpana, njegovo delo Pa je le površno ocenieno. Velike literarne študije, katero zasluži Medvedova pesniška osebnost, še nimamo. Morda jo napiše kdo iz mlaiše genera-ciie slovstvenih zgodovinarjev. Medved je bii v svoiem literarnem stremljenju zelo resen. Pesništvo mu je bilo odgovoren poklic. Po svoiem značaju je bil Medved izredno odkritosrčen, kar mu ie delalo v njegovem stanu izvestne težave. Pomanikanie podrobne analize Medvedovega dela ie storilo, da so sodbe o Medvedu kot cesniku zelo neenake. Zdi se. da si ni bil o tem niti sam Medved na jasnem. Večkrat je stavil svojim priiateliem vorašanie. če je pesnik, nakar mu je nekoč dober tovariš svetoval. nai izda knjigo, pa bo videl svoj uspeh. Toda s tem še ni bil rešen problem. katerega je želel Medved razvozlati. V današnjem povojnem literarnem kaosu ie Medved po krivici potisnjen v ozadje. Mladi rod se ie navezal samo nase in je pretrgal stike s preteklostjo. Medved, ki je bil ored poldrugim desetletjem gotovemu krogu že program, je danes tudi v tem oziru nekoliko iMab-ljen. Edino njegovi prijatelji se ga še spominjajo, literarna zgodovina pa razpravlja o drugih problemih. Ko napoči čas čistih in pravičnih literarnih računov, pa bo Medved brez dvoma postavljen na svoie mesto v slovenskem slovstvu. Zaslužil si je to mesto s svoiim talentom, svojo resnostjo in možatostjo. V povoljnejših razmerah bi bil sigurno še bolj dozorel in bi nw-da tudi ostal svojemu narodu ohranjen Danes, ko odkrivajo spominsko phščo na njegovem rojstnem domu v Kamniku. pa se ga z iskrenimi čustvi spotni-niajmo vsi in vzemimo njegove pesmi in drame v roke. da vidimo, kocra smo izgubili pred dobrimi petnajstimi leti. Iz Medvedovih poezij HREPENENJE Kdo zna zatretl hrrp»nenia moč po ljubi nezvenljr-i sreči? Kogž> ne straši groba črna noč, trhljivost lepih ud" v v strašni ječi? Povrni vendar se, moj mračni duh, v domov je svojega izvora! S solzami ie nemočen je moj kruh, opra\'ljcna za greh pokora. MRTVAŠKI ZVON Mrtvaški zvon. kako tesn6 srce ob glasih hi BREZ KONCA In sodbe si navskriž gredo br~r. sklepa zaželenega, iz misli nove misli vro, in konca ni nobenega. Ne čas. ne prostor za seboj ne pred seboj ne vesta mej. A kje. moj duh. je konec tvoj? — Tam, kjer ne moreš več naprej. SAMOZAVEST Ni malo me ne briga kaj svet o meni klepeta, v nebo deveto nai me dviga, ali peha na dno pekla. Nikomur nI pogodi na kakovem človeku vse. Ni vreden, da po zemlji hodi, kdor sam ne ve. kaj ni, ka) je. SREDNJA POT Krepost na sredi. Zlata sreda, kako preslavlja te zemljan! A kdo po sredi mirno stopa in koga ne zanaša v stran? Jaz iščem bližnjice do smotra, čeprav se sam po njej peham. jaz ne preslavliam srednje poti, ne vprašam kod. jaz vprašam — kam Socijalna politika Brezposelnost v Sloveniji Delavska zbornica za Slovenijo v Ljubljani je ministru za soc. politiko predložila posebno spomenico, ki se dotika problema brezposelnosti v Sloveniji. Neumestno in stvari boil škodljivo kakor koristno je. da delavska zbornica kot javnopravna institucija dela reklamo za gosp. Kremžarja m nekako njemu pripisuje (edino?) zaslugo, da se problem brezposeVosti pr! nas spravlja v javno diskusijo. 7a problem brezposelnosti bi se morala predvsem brigati delavska zbornica sama In ni potrebno, da ji inicijativo daje šele interpelacija v skupščini. Saj povdartti bi tega ne smela, ker vendar vemo, kakšne namene zasledujejo organizirane en mas interpelacije. O teh klerikalnih interpelacilah, ki naj zasenčijo brezdelnost in nezmožnost kleri-kalnh posbncev smo v »Jutru« že povedali svoje mnenie. Ni treba, da zanje dela reklamo tudi delavska zbornica — v javnih vlogah. Problem je gospodarskega in socialnega značaja in se mu ne sme dati politične barve in iz greha delati čednost. Kriza brezposelnosti ostro in težko sega v naše narodno življenje. Zavedamo se težkih posledic *ega socijalnega z!a in smo ob vsaki prilki povdarjali in povdarjamo, da tega problema ne bomo rešili, ako se bomo vrteli v zaortl kaibici Slovenije in ne bomo predvem skrbeli za to, da Sloveniji vsaj v lastni državi ustvarimo ugodna tržišča in z 1,-stnim delom in prizadevanjem pravnih in prometn h razmer v celi državi ne izboljšamo. To pa bomo mogli doseči z doslednim n vztrajnim delom v.narodi"' skupščini, ne v pokrajinskem avtonomnem zastopništvu; trdnjave ne zavzamem, ako Je na pravem mestu in ob pravem času ne na-padem. Zato tiči v naši politični ldeo!og!Ji tudi osnovno jedro boja pro>*1 brezposelnosti. Slovenija se mora zlit! v državo !n s pozitivnim delom na pravem kraju sama ustvarjati možnosti svojega razvoja, t. J. možnosti izvoza in s tem Industrijskega razmaha. Povdarjamo pravico do dela. V tej zavesti moramo delovati, da ustvarimo možnost dela in odstranimo vse pojave, ki ustvarjajo brezposelnost. Brezposelno^ imajo na Angleškem, w> Češkem in drugod v znatno občutnejšl meri. Brezposelnost tam ima svoj izvor v snremrnjerih gospodarskih povojnih prilikah. Naša brezposelnost pa izv;ra iz nespremenjenih gospodarskih prilik, oz. gospodarske prilike se prepočasi spreminiaio in ne dajejo ljudstvu zaslužka doma. Tudi preje je bilo tako. Toda takrat Je grozečo brezposelnost para!'zlra'a možnost izseljevanja v Ameriko, \Vestfalilo in druge pokrajine. Danes Je ta odtok zaprt, doma pa nismo znali ustvariti možnosti in pogojev zaooslenja in dela. Kje tiči zlo brezposelnosti? Delavska zbornica Je v svoji spomenici zadela jedro tega zla. Označili bi vzroke t- krize na kratko z ugotovitvijo: v S'overriji je razmerje rojstev 'n smrti v nezdravem razmerju z razmahom naše industrije, trgovine in obrti Preveč rojstev, premalo smrtnih slučajev. Prr^gresl.ia rojstev, novih delovnih rok gre daleko preko razvoja naše poljedelske, industrijske in obrtne produkcije. Malthus'ani smus v živi resnici. Ta pojav more imeti samo dve posledici: ali močno izseljevanje ali pa stalno naraščajočo brezposelnost. Prva možnost )e iz več vzrokov izključena; vse države omejujejo dotok tujcev, da ne povečajo brezposelnosti. Radi tega ie druga posledica neizbežna. Možnost dela ostaja konstantno neizprerrenjena na !sti višini: more se trditi, da črta celo pada. K temu se pridružuje še sledeča resnica. Vs'ed obupno nizkih plač in prejemkov družinskih očetov, so skoro vsi družinski člani že v zgodnji m'ad->st; prisiljeni iskati kruha in zaslužka. Postranske službe niso neredek pojav. Poleg tega je važno povdartti dejstvo, da je Je prebivalstvo Slovenije po nesrečnem „Knez Snežniški" To je Gabriele d' Annunzio, o kate« rem se od časa do časa čujejo razni glasovi, pol reklama, pol porog. Pred vojno smo vedeli o njem. da je novi Carducci. da je glasnik prerojene moderne italijanske lirike, sledili so si njegovi romani «Ogenj», «Slast», «Mor« da, morda ne», zbirke pesmi, tragedije — in vsa ta dela so imela na sebi nekaj očarljivega, vznesenega, pol romantič« nega, pol mistično« tragičnega. Med akorde najbolj vzhičenega navdušenja nad njegovim delom se je pa vmešala disonanca očitkov podlosti napram Ele« onori Duše, podlosti napram lastni ženi in celi vrsti drugih dam, škandalčki, pa /udi škandali, rubeži, pobegi, reklamna lotovanja. kravali, izkratka, izgledalo ;e, kakor da mož ni prav normalen, ali ie pošten, ali vrag vedi kaj. Vsi ti glasovi so pa povečali radoved« nost, popularnost, in so nekako služili v prid nedvomni kvaliteti njegovih umetnin. Bolj ko umstvena vsebina nje« gove proze in poezije je pa dvignila sla« vo njegovega imena jezikovna virtuoz« nost. D' Annunzio je moderni italijan« Sčini mesto klasičnega dal sodobni slog in na neverjeten način pomnožil že itak bogati besedni zaklad ter pesniško ter« minologijo, nekako slično kakor Zupan« čič slovenščini (Tq je p« tudi edin* možna in dopustna paralela med njima.) Ob vstopu Italije v vojno je italijan« ski «naciionalni pesnik* in novi Car« ducci tudi postal glasnik vojne. Pred« stavljal je nekako trobljo razpaljenega javnega mnenja in postal obenem ofi« cielni glasnik vlade. Njegov govor na Scogiio di Quarto v Genovi v maju le« ta 1915 je bil neposredni uvod vojne napovedi. Gabriele je pa tudi sam vstopil v armado, in ta poteza ie sim« patična. Šel je med letalce, bil član na« padalnega oddelka, se hrabro obnašal in dobil končno majorski čin ter od šrap« nela resno rano nad levim sencem ter očesom. Letal je nad Benetkami, nad Jadranom, nad Pulo, nad Trstom in po soški fronti, in koncem vojne je vodil raid letalske eskadre od Pavije na Du« naj in nazaj, kar je končno, čeprav ne bogve kakšno izjemno herojsko delo, vendar le resen vojaški čin, za kate« rega zlata hrabrostna medalja ni bila preveč nagrade. Z vednostjo in sredstvi vlade je na« to organiziral adobrovoljce«, v to svrho odkomandirane iz armade, in jc od Sredipolja (»Redipuglie« v dolini med Sočo in skrajnimi kraškimi obronki) organiziral svoje «legije», s katerimi je zavzel Reko. Naj bo stvar še tako i teatralna in inscenirana od drugih — mi na Koroškem nismo znali najti svo« I jefla d' Annunzija.,« lzqotovljene ^ AT obleke ^ iMibHana --Mestni trs koroškem plebiscitu in rapalski pogodbi pomnožilo za nekaj tisoč delovni rok. Te pojave Je komaj absorbiral povojni porast naše industrije in trgovine. Oni. ki odgovarjajo normalnemu porastu atitohtonega prebivalstva sedanje Slovenije pa niso imeli in nimajo prostora, kamor bi zastavili delo svojih rok. Nemožnost dela in zaslužka ima tudj za posledico, da se množe kvalificirani a?! izučeiri poklici; brez sistematične organizacije se ustanavljajo šole; izbera poklicev je samovoljna, zelo slučajna, dostikrat motivirana le v psihologični domnevi, da bo »učen« človek lažje dobil zaslužek. Pa ni tako. Regulacija poklicev je nujno potrebna. Po podatkih, ki jih Je zbrala delavska zbornica, je znašalo število delojemalcev zaposlenih v obrti, industriji tn trgovini (in železnicah), na sedanjem ozemlju Slovenije v l. 1910 skupaj 81.518 oseb. Ako to številko primerjamo s statističnim! podatki zavodov, ki izvajajo socialno zavarovanje delavcev, vidimo, da upr. okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani, ki prometnega ln trgovskega osobia ne zavaruje, izkazuje povprečno število članstva na 72.000. To znači. da bi krize brezposelnosti ne smelo biti. Zaposlenega namezdnega delavstva je bilo v I. 1910 približno isto število, kakor v I. 1924. Okrožni uradi lz raznih vzrokov, zlasti beg pred prijavami in neodjave ne-pVno zaposlenih, ne podajajo točne slike o zaposienju delavstva. Isto tako ne »Merkur«; železničarske zavarovalnice podajajo zanesljivejšo sliko. V celoti naše zavar. institute, izvzemši brat. skladnlce brez dvoma zavarujejo nad 90 000 zavarovancev. In vendar delavska zbornica število brezposelnih v Sloveniji po raznih kalkulacijah cetd na 25.000. Ta številka se rekrutira iz porasta roistev (letno ca 10.000 ali 5600 delovnih sil) in iz ukinitve izseljevanja iz slovenskega ozemlja ter iz dejstva, da pridobitne zmožnosti ostajajo na mrtvi točk!. Iz vseli pojavov, ki jih ie pri študiji brezposelnosti upoštevati, prihaja delavska zboT-nica do sledečega zaključka: učinkoviti pro-tlnkrep nudi le industrializacija Slovenije •n smotreno odvajanje prirastka prebivalstva v kraje, ki morejo nuditi delo in zaslužek. Pri tem se pojavlja vprašanje, v kakem tempu je industrializacija Slovenije sploh mogoča, odnosno kateri obeh sredstev je važnejši in možnejši. Zdi se predvsem, da Slovenija iz lastnih moči brez izdatne pomoči države industrializacije v svojih krarh ne more dvigniti na ono višhio, ki bi občutno ublažila krzo brezposelnosti. Gotovo pa je, da tega ne more storiti federativna slovenska republika, razun, ako v 3»-bi hrani sorazmerno večie trgovske in industrijske talente in finančne sile kakor An-flija aH Nemčija m imamo večjo poetično s!!o kakor AmerSca. Sekundarno sredstvo, ki naj blaži bolett-ne brezposelnosti je podpora brezposelnim. Zakon o zaščiti delavcev predvideva poseben pravilnik, ki naj ureja te podpore. Pravilnika rd, nasprotno pa zavar. zavodi iz n»-tfoispeh ter so bili očuvani interesi in ugled rašega ban« karstva sploh in posebej ko-isti vložnikov. Nadaljni potek občnega zbora se da z ozirom na prečitano letno poročilo in na pojasnila podana na dotična od strani del« ničarja g. Aee Stamenkoviča stavljena vpra* šanja, katera pojasnila je le*ta vzel z zado* voljstvom na znanje, reasumirati v slede« čem: Z izdatno pomočjo Pod-mavskega Tr» govačkega Akcijonarskega Društva, ki se je fuzljoniralo z Jadransko banko, je le=ta izšla obnovljena in očvrščena iz težkega po* ložaja, v katerega je bila zabredla ter je danes postavljena na trden temelj, na kate« rem se bo mogla uspešno razvijati ter priti nasproti vsakršnim opravičenim zahtevam našega gospodarstva. Po izvršeni fuziji ni Upravni svet štedil ne truda ne časa v svrho saniranja poslov bivše Jadranske banke, posebno onih, ki so bili posledica medvoj« nih in povojnih razmer, kakor tudi v svrho odstranjenja težav, ki so bile rrstale vsled selitve sedeža banke iz Trsta na Dunaj, od tu v Ljubljano in slednjič v Beograd. V tem cilju je Uprava JadranskosPodinavske ban« ke z vso energijo delala na tem, da je spra« vik v sklad izdatke z dohodki, postopala vedno z vso opreznostjo v poslih, izvaiala največjo štedljivost v vsakem oziru, izvršila smelo amputacijo vseh nezdravih delov biv« še Jadranske banke ter se končno odločila predlagati občnemu zboru delničarjev, da se za preteklo poslo"no leto ns izplača no« bepe dividende. Da se pravičpo sodi o tem predlogu Uprave, je treba vzeti v obzir, da se je formalna fuzija izvršila šele 11. maja preteklega leta torej skoraj koncem prve polovice poslovnega leta ter da se je Uprav* ni svet v drugi polovici poslovnega leta v prvi vrsti moral baviti z izvajaniem fuzije in z likvidiranjem prejšnjih nezdravih po* slov, vsled česar ni mogel posvetiti vseh svo« jih sil tekočemu rednemu poslovanju. Ba« viti se je moral tudi v tem času z opušča« njem in likvidiranjem nekaterih nerenta« bilnih podružnic in agencij, od katerih ni bilo pričakovati uspešnega poslovanja v bo« dočnosti. Podružnice, ki so še ostale, se ne bodo likvidirale, posebno ne one v Ljublia* ni, Mariboru in Kranju, katere dobe cel6 neko avtonomijo na ta način, da se pri njih postavijo predstojništva, katera bodo skup* no z dotičnimi dirigenti imela svobodnejše roke glede dovoljevanja kreditov in pošlo« vanja sploh, nego so jih imele te podružni« ce doslej. Pri likvidiranih podružnicah se je moralo dotičim vložnikom v izdatni meri povrniti vloge. Vkljub temu se stanje hranilnih vlog v glavnem ni znižalo napram stanju pred« besedo, njegov vzhičeni patos. Neke slavnosti se bližajo, d* Annunzio naj bi prišel v Rim, nagovoril ljudstvo, se po* klonil kralju, naj bi insceniral roman* skim dušam nov teater. Zato je Mus* solini sam šel k njemu v posete, v gra* dič v Gardone ob Gardi. Tu mu je predstavil d' Annunzio štiri svoje pri* ležnice. ki jih imenuje «Klarise», kakor da so to njegove nune in je povedal, da včasih poldiče eno ali drugo in jo vpraša: «Kdo sem jaz?« Ona pa mora takoj izpustiti predmet, katerega ima v rokah, mora roki prekrižati, se globo« ko prikloniti in svečano trikrat odgo« voriti: «Ti si .santissimo, santissimo, santissimo!« (Najsvetejši). Enega svo* jih slug je krstil za Danteja* drugega ja Vergila. češ. sedaj mi Dante čevlje či« sti, Vergil pa krompir lupi. Mussolini« ju je d' Annunzio izjavil: «Lahi misli« io, da sem pol božanskega genija, pa bo* do kmalu videli, da sem cel. Sedaj pi» šem mistično razpravo o šraufu. aero* planu in o drugih takšnih rečeh. To de* Io bo novo in velikansko razodetje.® V parku ima «most milosti«, na kate* rem se mora vsakdo odkriti, tudi go* spodar sam, njemu vržeš v nastavljeno kapo miloščino za ^duhovno milost, ka* tere si deležen«. Na ta most pridi, da si izprosiš milost, — prositi smeš tudi za milost erotične smeri. «§ele včeraj sem prejel pismo neke turinske dame, ki me obvešča, da je že prejela tisto sladko milost, za katero je tu molila..» Potem je d' Annunzio vodil svoje go* ste tudi v svojo grajsko mrtvašnico, k svojemu bodočemu katafalku. Vse na okrog črne draperije. svete podobice in ---indijski idoli. Za to mešanico katoliškega in poganskega kulta je pa dal dovoljenje---kardinal Ga« sparri osebno ... Rimske novine obširno opisujejo vse te budalosti. Zdi se, da sedaj že ni več osamljen tisti gardonski delavec, ki je na vprašanje tujčevo za d' Annunzijem namežiknil in se s prstom potrkal po čelu, češ, tu gori pri njem ni vse v redu. In vendar, če tako gledam tega veli* kega norca, — v dobi. ko nore narodi, so takšni ljudje potrebnL Italija sred« njega veka jih je imela na stotine, da* nes ima enega ali dva, in končno... Rusi, Nemci, ves ta «rumel» od sovjeta do Hakenkreuza, ves ta moderni spleen in vse to, — ali imajo ljudje res pravi* co, da smatrajo samo d* Annunzija za norega? Le mi imamo to pravico, ki nismo takšnega norca*junaka znali najti in v pravem času postaviti na pravi kraj. Mi bi sedaj imeli i Koroško i Re« ko. Za to ceno bi mož smel sedaj tudi pesmi pisati in vile krasti. — saj jih drugi tudil preteklega leta ter so se vloge posebno pri centrali v Beogradu izdatno zvišale in stal« no naraščajo, kar svedoči o zaupanju, ki ga uživa zavod Temu se ni čuditi, ako se uvažuje, da je Jadransko*Pod inavska Banka danes eden največjih, najmobilnejših in najsigurnejših denarnih zavodov v naši državi. O njegovi mobilnosti najboljše svedoči dejstvo.da raz* polaga pri Narodni banki na odredjeni mu večji reeskoptni kredit še z okoli 6" 000.000 d-narji neizrabljenega kredita. JadranskcuPodupavska Banka je i-dele« žena pri mnogih p-v^vrstnih indus*-iicVih in trgovskih podjetjih. Lz vsega tu navedenega je razvideti, da je Upravni svet s svojim načinom poslova« nja. z realnim bilneiranjem in z odkrito« srčnim predstavlja-iem dejanskega položa* ja banke zaslužil veliko zaupanje, ki so ga vanj stavili delničarji fuzijoniranih zavodov ob priliki fuzije, kar so le*ti potrdili na tem občnem zboru po fuziji s tem, da so mu enoglasno podelili absolutorij, kakor Udi nadzorstvu, ter odobrili istotako enoglasno način njegovega poslovanja z naročilom, iz« rečenim od delničarja g. Ace Stamenkoviča, da naj nadaljuje svoje poslovanje v dose« danii smeri. Končno je omeniti, da sta bila izvolie. na v Upravni svet, namesto odstopivših čla* nov istega, dr Božidar Cerovič iz Sarajeva in dr. D ršan Ivaniševič, advokat v Beogra« di ter da so bili zopet izvoljeni vsi prejšnji padzorniki brez enega odstopivšega. name« sto katerega je bil izvoljen g. Vlada Gru« jičič, inšpektor Na-odne Banke SHS. 1155/n Ugodni izgledi nove sladkorne kampanje Zaradi obilr.e ponudbe sladkorja in ugodnih izgledov letine sladkorne pese so svetovna sladkorna tržišča še vedno slaba, dasi je kupčija Po praznikih bila nekai živahnejša kot prošle tedne. Produkcija stavi vre svoje nade na povečan konzum. ker bodo sicer ostale velike zalege nerazoečane. Po statističnih podatkih pokazuie uporaba sladkoria v statistično kontroliranih evropskih drŽavah izredno covoljen razvoj. Celokupni konzum dotičnih držav (Češkoslovaške. Nemčije. Francije. Holandske. Belgije in Angliie) . pokazuje od septembra do marci napram prošli enaki dobi povečanje za okrog 16 %. Največji porast konzuma izkazuje Nemčija, namreč za okrog 50 Konzum v Zedinjenih državah pa ie precej razočaral, kajti narasel je v istem času samr za 2 %. Pričakuje se. da bo sedaj, ko pridejo najmočnejši konzumni meseci, tudi v Zedinjenih državah nastopila večja uporaba siadkoria. Velike važnosti za nadaljnji razvoj cen na sladkornih tržiščih so izgledi nove pesne letine. O obsegu s peso obdelanega polia v Evropi za kampanjo 1925.—26. sta sestavila te dni oba znana evropska statistika F. O. Llcht (Mag-deburg) in dr. Gustav Mikusch (Dunaj! cenitvi. Po F. O. Lichtu je v Evropi s peso poseianih 2.04S.946 ha. a pd dr-Gustavu Mikuschu 2.032.000 ha. Razlika med obema cenitvama ie torej majhna. Zmanišanje pesnega pol-a napram letu 1924.—25.. ko je bilo s peso posejanih 2,061.618 ha. torej ni znatnejše, kakor se ie obetalo. V !. 1923,—24. je bilo s peso obdelanih le 1,637.331 ha. Po F. O. Lichtu pridejo v letošnji kam panji na posamezne evropske države naslednie pesne površine (v ha): Nemčija 380 000. Češkoslovaška 304.000, Francija 185.000. Holandska 65.000. Belgija 72.000. Švedska 40.312. Danska 38 tisoč, Poljska 169.000. Madžarska 66.134 Avstrija 19.000, Remumja 61.500. Jugoslavija 40.000. Italija 60.000. Skupno 2 milijona 48.946 ha. Napram lani se je površina nekoliko povečala v Nemčiji. Češkoslovaški, Danski. Poljski. Avstriji. Rumuniji in Rusiji: zmanišala pa se zlasti v Italiji (od i36.300 na 60.000 ha), dalje v Franciji. Belgiji. Švicarski, Madžarski, Jugoslaviji (po tei cenitvi od 55.000 na 40.000 hektarov) in ostalih državah. Omeniti je treba pri tem še, da so številke glede Rusiie nezanesljive in da se končno še ne ve. ali se ie ta načrt popolnoma udejstvil. Poročila o stanju pese se glase v pretežni večini ugodno. Zlasti v Srednji Evropi ie bilo vrome za poljska dela okrog pese povolino. Mariborski trg Včerajšnji trg je bil dobro preskrbljen. Prišlo je na trg 13 slaninarjov lri so proda* jali svinjino in slanino po 15 do 30 Din za kg, torej ceneje napram prejšnjemu tednu. Domači mesarji so prodajali razno meso v glavnem po nespremenjenih cenah. Cene ostalim živilom so bile: Perutnina: kokoši 30 — 45 Din komad, piščanci 30 — 55 Dm par, gosi 50 — 55, race 35 — 75 Din komad. Domači zajci: 10 — 40 Din komad. Kozliči: 60 — 70 Din komad. Jajca: 1 — 1.25 Din komad. Mlečni proizvodi: tr>'cko 2.50 — 3, smetana 11 - 14 Din liter, siro« vo maslo 44 — 45, k"hano 50 — 60 Din 'cg, sir 3 - 8 Din komad Zelmjava in sočivje: čcbuN 4-5. česen 15 — 20 Din kg. Hi« marire 3 — 10 Din komad, fižol v stročju 2 — 2.50 Din liter, grah v ttTOČju 2 - - 2 51 Din liter, grah v stročju 7—8 Din kg, '-ar« fijola 2 — 15, kis'o zelje 330 — 4, kisla e« pa 2. glavrata solata 1 — 130 Dia komad, špinača 1 Din kupček. Sadje: češnje 7 — 12 Din kg (3 — 6 Din liter). Kmetje so pripeljali 5 vez sena, 6 voz sla« me in 3 vozove skopo-v na trg. Cene: seno 56.25 — 62.50, slama 30 — 45 Din za 100 kg, skop 2 — 2.50 Din komad. Tržna poročila Dunajska borza za kmetijske produkte (5. t. m.) Ameriški tečaji so zopet v Sil, kar pa je 'melo na dunajsko tržišče le neznaten vpliv. Ponudbe so bile malenkostno višje, ne da bi se dosegle višje cene. Stalno večje povpraševanje je le po turščlci. v kateri je tendenca čvrsta. Notirajo vključno bagovno-prometni davek brez carine za 100 kg v šilingih: pšenica: domača 51.50 — 52.50, madžarska s Poti si a 54.50 - 55.50, Rosafč 53 — 53.50; rž: domača 46.50 - 47.50; Ječmen: domači 40 — 45; t u r š či c a: 30-31; oves: rumunski 4330 — 44.50. = Ljubljanski velesejem. Prijavni termin za udeležbo na letošnjem ljubljanskem ve-lesejm-' se bliža svoiemn koncu; zaključi se s 1. julijem. Nekaj lanskih razstavljalcev je letos izostalo, zato pa Je prišlo Mnogo novih. Ko smo vprašali nekega veletrgov-ca, zakaj se ne misli letos udeležiti velesejma, nam je odgovoril: »Lani nisem napravil skoro nikakih zaključkov, zakaj bi potem zastonj razstavljal!« Kdor za-ponjava velesejme z navadno trgovino, ta ima krive pojme. Kdor čaka ln zahteva od velesejma samo to. da takoi na licu mesta napravi trgovinske posle, ne misli daleč. Velesejmi se nikjer ne prirejalo samo radi n omentanih zaključkov, temveč radi bodočnosti in napredka gospodarstva v obče. Velesejmi dajejo mnogim mdustrijcem, obrtnikom in trgovcem nove pobude za napre^ dovanje njihovih podjetij. Vabimo vse na še pridobitne kroge, ki še tega niso storili, da takoj pošljejo prijavnice za udeležbo na letošnjem ljubljanskem velesejmu. = Izpremembo v pravilniku za carinske posrednike. Po pravilniku za carinske posrednike, ki je bi! te dni objavljen, more carinski posrednik obavljati le posredniške posle, nikakor pa se ne sme bavi« tudi s špediterskimi posli, odnosno ne sme biti v službi pri kakšni tvrdkl, ki mu njegovo poslovanje mesečno plačuje. Carinski posrednik mora biti potemtakem popolnoma samostojen in od nikogar odvisen. Ta na-redba zadene posebno one špediterje, ki so pod lastno firmo, odnosno z lastnim uslužbencem izvrševali opravila carinskega posrednika. Ti se morajo sedaj odločiti, da izvršujejo ali samo špediterski al! samo ca-rinsko-posredniški obrat Ta odredba je stopila v veljavo s 1. junijem t L = Položaj na žitnem tržišču. Ameriška in madžarska pšenica se še vedno uvažata v manjših količinah. Ta teden }e bilo še nekaj zaključkov, v novi pšenici v Ba čki ln Sremu, in sicer na bazi 300 Din s polovično ali celo kaso, a duplikat kasa na bazi 330—340 Din. Ameriška pšenica Je v početku tedna notlrala paritetno v Postojni 435—440, a koncem tedna 430. Madžar ska pšenica stane v šlepu na Donavi okrog 465 Dm. Biška pešnica 76-77 kg, se je trgovala po 475—485 Din. Turščica se je prometaia v glavnem kot šlepno blago po Donavi za Brailo. Vagonski promet za Avstrijo In Italijo je bi! neznaten. Cene tur-Sčici: baška, vagonsko promptno blago 185 —195, ladijsko promptno blago v šlepu 200 —205. V dragih žitaricah in tudi v mo' je bil majhen promet Uvaža se v mani-i količinah italijanska in ameriška moka, k. je cenejša. Cena baški moki »u« 65j—6m dinarjev. — Kdaj stopi v veljavo nova carinika ta. rifa. Kakor poroča nekatero beograjsko časopisje, še ni nič določenega, kdaj stopi v veljavo nova carinska tarifa, ki je že davno izdelana. O novi tarifi še ni znino v javnosti nič drugega, kakor da v večji meri zasleduje zaščito domače industrijske in kmetijske produkcije, a da obenem uvažuje interese konzumentov, kakor se izjavlja s pristojnega mest.a = Pred likvidacijo večje zagrcbilte ban-ke. Centralna banka za trgovinu. obrt i industrija v Zagrebu namerava, kakor poročajo iz Zagreba, na glavni skupščini staviti predlog za likvidacijo. = Stanje "osevkov v prvi polovici ma'a zelo dobro. Po podatkih ministrstva za kmetijstvo in vode je bilo v celi naši državi stanje posevkov v prvi polovici maia zelo dobro 'ako za ozimne kakor jare posevke. Občno stanje sadovnjakov in viio-gradov se je nahajalo med zelo dobri.n in dobrim. Rastlinske bolezni, mrčes in škodljive poljske živali se pojavljajo s;m n tja v manjši meri. V sadovnjakih je povzročila ponekod večjo škodo krvava uš. Občno stanje živine je bilo dobro. V les.ij večii meri je vladala v posameznih krajih svinjska kuga. = Izgledi 'etlne češpelj v Srbiji in Bosni so precei povoljnl. Računa se na dobro srednjo letino. = Carinjenje živine za Izvoz v LJubljani. Po novi naredbi se more živina za izvoz cariniti tudi pri Ijublainski carinarnici = D inavsko-savsko-ladrarska železnica. Z Dunaja poročajo, da se je vTŠila pod predsedstvom predsednika dr. \Veeberja seja upravnega sveta, na kateri se je odobrila bilanca za i. 1924. in se je sklenilo sklicati občni zbor na 24. t m. = Avstrijsko posojilo za etektriFkaclfa železnic. Z Dunaja javljajo: Avstrija je preko Zveze narodov prosila za posojilo 18 milijonov dolarjev v svrho elektrifikacije vseh železniških prog v državi. Zadevna pogajanja se bližajo pozitivnemu zaključku. = Konzularne pristojbine za izvozna spričevala v Poljsko. Kakor poročajo, se bodo konzularne pristojbine za vidiranie izvoznih spričeval za izvozno blago v Poljsko znatno znižale. Nova poljska konzularna tarifa, ki bo v kratkem stopila v veljavo, predvideva za vse države enake vizumske pristojbine za izvozna spričevala, ln sicer 1 % fakturne vrednosti, minimum 2 zlatov, maksimum 50 zlatov. = Ugodni Izgledi avstrijske žetve. Z Du. naja poročajo, da se posevki v Avstriji razvijajo jako zadovoljivo, škode po nevihtah ln toči niso nikjer znatnejše. = Kriza v nemški premogovni Industriji. Iz Berlina poročajo, da je s 1. junijem več nemških premogovnikov odpustilo več sto delavcev zaadl stalno slabega razpečevanja premoga. = Ukinitev nekaterih uvoznih carin t Poljski. Kakor poročajo iz Varšave, se nameravajo ukiniti nekatere izvozne carine, kakor za žito, moko, konje in drugo. = Pasivna trgovinska bilanca Poljske. V prvih treh mesecih t 1. ie znašal uvoz v Poljsko 310 milijonov zlatov. a izvoz 131 milijonov zlatov, tako da je primanjkljaj 179 milijonov' zlatov. CURIH. Beograd 8 60, Berlin 1.2290 Nevv-york 516, London 24 075, Pariz 24.45. Milan 20.45 Praga 15 30, Budimpešta 0.007240, Bukarešta 2.45, Sofiia 3.75, Duma) 72.70. TRST. Efekti: obligacije Julijske Krajine 76.50, Živnostenska 281, Assicurazionl Generali 12.770, Riunione Adriatica A 4200, Riunione Adriatica B 4210, Cosulich 318, Da! maz:a 262, Libera 545. Lloyd 5750, Ozeania 170, Tripcovich 49S, Dalmazia cement 6o0, Split cement 495, Krka 405; devize: Beograd 42.05 — 42.35. Dunaj 352 — 360, Praga 74.75 — 75.25 London 122 70 — 122.90. Nevv-york 25.25 — 25 35, Curih 489 — 492; v a ! u-t e: dinarji 41.65 — 42.15, 20 zlatih frankov 95 — 97. zlata lira 484.31. Izdejetelj in lastnik: sKon/.crcit «Jutra». Odgovorni urednik: Atjdrei Režem Tisk Narodne tiskarne v Ljubljani Vremensko poročilo LJubljana, 6. iunlia 1925. Dubflana. 306 m nad mori-m. Ljubljanski trg Prošli teden se je opažalo na trgu manj jajec. ki so se zaradi tega precej podražila in se še obeta nadaljnje podraženje, ker je produkcija v tom času vobče manjša. V splošnem sta ccnejši zelenjava in sočivje, katerih je sedaj v izobilici na trgu. Le če« bule je še malo; prihaja samo nova na trg. Novega krompirja je prilično. Češenj do« mačih še ni. tuje, ki se dobe na trgu, »o slabe in drage. Goveje meso se je prodajalo po 15 — 22.50, telečje po 2230 — 25, svinjsko po 2230 — 25. kozličje 22.50 — 25, koštrunje 15 — 18. slanina 20 — 25 Din kg. Perotnu na: kokoši 30 — 60 Din komad, piščanci 30 — 65 Din par. Jajca: 2.25 — 3 Din par 0-12 — 130 Din komad). Mlečni proizvodi: mleko 3 — 330 Din liter, sirovo maslo 30 — 35, kuhano 35 — 40 Din kg. Zelenjava in sočivje: tržaška glavnata solata 8—10 Din kg. domača glavnata solata 0.25 — 130 Din glavic, špinača 1 Din merica, grah v stroč« ju 5 — 6 Din kg. luščeni 17 — 18 Din liter, čebula nova 5 Din kg, česen novi 0.25 Din šopek, koren 130 Din komad. Sadie: če« šnje 15 — 16 Din kg, limone 1 — 1.25. poma ranče 1.25 — 2 Din komad. Krompir: novi 7 — 8 Din kg. Kraj opazovanja ob Zračni tlak Zračna temperatura Veter OHa'no 0—10 Padav nt ( mm ' 1 Liubliana . . . 1 LiuHiana ... j Ljubljana ... ; Z-*gieb .... Beograd ... 1 Dunaj .... 1 Praga .... i Inomost • • • 7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7. 765-9 763-2 764 0 765 0 762-9 767-2 157 218 184 180 170 IJO brezv. vzhod txezv. jug. vzh. zap. vzhod obi. del. obL obi. jasno pol. obi. jasno Solnce vzhaja ob 4" 14 zahaja ob 19"43, Barometer nestanovit, S 31. majnikom se je po meteorolo- j škem računanju zaključila pomlad in s 1. junijem se je pričelo poletje. In res se nam je poletje prezentiralo s pravo poletno vročino, ki ie dosegla binkoštne dni skoro že julijsko stopnjo. Prav tako vročino so imeli binkoštne dni tudi v ostali južni Evropi, na Balkanu in v Po-donaviu. Nasprotno pa je imela zapad-na in severna Evropa prav nemirno, bolj hladno, ponekod deževno, povsod pa zelo viharno vreme. Nad lužnovzhod no polovico Evrope ie vladal namreč visok, nad severozapadno pa nizek zračni tlak. Sredi tedna se ie vreme pri nas pre-vrglo. nastopila je močna nevihta, hi ozračje se je precej ohladilo. Enako spremembo je imel tudi južni del srednje Evrope: povsod se je vreme ohladilo. Visoki zračni tlak seje prestavil od juga proti severu, velika depresija pa je bila odšla s Severnega ' nrcria nad Rusijo. luna vzhaja ob 20 "22, zahaja ob 4 52. temperatura višja (ščip). Ta sprememba v razporeditvi zračnega tlaka ie povzročila popolno spremembo vetrov: preko Rusije gredo na iug severni vetrovi in dova:a'o hladen, a s "h zrak daleč proti jugu. Zadnia dva tcJna smo imeli tudi mi severno strujo v ozračju, ki je poslabšala rszzled. a povzročila vseeno pooblačcnje. toda brez zadostne vlage. Koncem tedna je ostala vremenska situacija vendarle nesigurna. Mi se nahajamo baš na južnem robu maksima visokega zračnega pritiska, v bližini Anglije Pa se je pojavila rova depre«i''a. ki bi "mogla svoi vpliv raztegniti proti najn. Zanimivo je. da se ie lani prva ve: a vročina poiavila natančno kot J--tns. Prav tako prva dva dneva v jr*>i;u in da je dosegla prav isto višno kit letos, nakar je nastopila ohladitev kot te dni Dunajska vremenska napoved za nedeljo: V južnih alpskih deželah nejasno. James Oliver Curnood: Onstran pragozda Končno pa je bilo konec njegovemu čakanju. Zaslišal je korake in pojavil se je Roger iz te žolte nočne me» , padu, kjer se je razprostiral zvezdnati nebes nad vrhovi pragozda. Roger je nato stopil v izbo in sedel v temi nedaleč mize. Pik je dolgo gledal na temne obrise njegove negibne postave in poslušal njegovo tiho dihanje. Naposled se ni mogel več pre* magovati in je zacvilil. Ta zvok je premeknil Rogerja. Vstal je, prižgal vžigalico, po* svetil k Piku, ugasnil, pristopil k prični ter sedel tik Pika, gladeč ga Z r°«siišiš, Pik,» je dejal tiho, «mislim, da dobiva opravka. Ti si to danes že začel--jaz pa moram dovršiti: ubijeva Jeda Haw* kinsa!» Pik se je stisnil k Rogerju. «Morda sem grd človek, in morda bi bilo v redu, ako bi me grabil zakon za vrat,» je Roger nadaljeval. «Toda do danes še nisem nikoli sklenil, da koga ubijem. Zdaj pa sem na to pripravljen. Ako jo Jed Havvkins udari še kdaj, ga ubijeva! Razumeš, Pikec?» Vstal je, in Pik je slišal, kako se slači. In pripravil je Piku le* žišče na tleh, sam pa je legel na prično. Pik je poslušal, čakal in na svoj pasji način hrepenel, da bi se vrnila tudi Nada, ter se je čudil, čemu ga je pustila za tako dolgo. . A In nočna bitja so romala pod žoltim mesecem in tam zunaj so bile borbe, strahote in morije. Roger je spal, volk je zavijal bliže, potok je brbral svojo neskončno pesem. In končno so se tudi Piku zaprle oči, in hermelin je gledal s črnimi očesci zvedavo preko praga izgnančeve koče ter je zavohal puh moža in psa . . . Mnogo dni po prvem večeru Pik ni videl Nade. Zopet je prišel dež in potok je stopil še više, da je imel Roger, odhajajoč k Prag« govemu vrhu, vselej življenje v svojih rokah, brodeč preko hudo* urnika. Pik ni videl nikogar, razen Rogerja, a koncem drugega tedna je že lahko šepal po svoji zaceljeni nogi. Nekoliko bo šepal vedno in njegova zadnja desna noga bo ostavljala za seboj pač zmeraj posebno sled. Ta dva tedna nepremičnosti pa sta bila v Pikovem življenju doba odgoje, ki mu je ostala za vedno. Spoznal je Rogerja in nje* gove misli docela, ne le po tem, kar je gledal, nego tudi po zvoku njegovih korakov. Ni bilo ure, v kateri je Pik bedel, da bi se ne trudil razgrniti tajnosti nagle premembe v svojem življenju. Ve* del je, da je Nada odšla, a vsak novi dan jo je oddaljeval bolj od njega in vendar se je nekako zavedal, da Roger odhaja k nji. Kadarkoli pa se je Roger vrnil, je bil Pik poln radostne nadeje, da se vrača Nada ž njim. A Nada se ni vrnila. In polagoma je Pik mislil manje na Nado, a tem več na Rogerja. Končno je ljubil tega moža z vsem žarom in se mu je zdelo, da je Roger večji nego vsi ostali na svetu. Roger pa je v Pikovem prijateljstvu nahajal vedno nove utehe v svojih duševnih bojih in strasteh ter skrbeh, ki so ga včasih mučile. Pik je videl vse to — ure, ko je Rogerjev glas m smeh napol* garoaiXLiLOJJLJULioaixiixjuLJUuuoixiDaaDaaD B V modnem salonu M. Sedej-Strnad njeval kočo z radostjo in srečo, in ure, ko so preprezale njegovo obličje mračne vraske in je bil v njegovih očeh trd, raztresen po* gled. Bilo je to v trenotkih, ko je Roger Čutil, kakor da bi mu nekaj dušilo ljubezen v srcu. In v teh trenotkih je pripovedoval Piku, česar bi ne zaupal nikoli nobeni človeški duši. V mraku, ko je sedel premočen, ker je bil zopet prebrodil potok, je rekel Piku: «Najpametnejše bi bilo izginiti odtod, pobrati šila in kopita ter oditi takoj — še nocoj. Zakaj — včasih se že boiim samega se* be, Pikec. Moril bi zanjo. Umrl bi zanjo. Dal bi ves svet zanjo, v ječi bi hotel živeti — samo če bi jo mogel imeti poleg sebe. A to je opasno, Pik, zato je ne moreva imeti. Naravnost nemogoče je. Ona niti ne sluti, zakaj sem tu. Ne ve, da sem izgnanec, da sem se pregrešil proti zakonu in se zdaj skrivam tu. ker policiji ne prihaja na misel, iskati Rogerja Mc Kava tako blizu civilizacije. Ako bi ji povedal vse, bi mislila, da sem hujši od Jeda Havvkinsa, in ne verjela bi. d« sem se pregrešil proti zakonu le s svojim talentom in s svojo premetenostjo, nikakor pa ne z orožjem, ter da nisem nikdar nikomur storil tolike krivicc. da bi zaslužil zato ječo. Ne, ne verjel? bi tega. A ona — ona me ima rada, Pikec. Prav to je pekel! Zaupi mi in šla bi z menoj k misijonarju že jutri. Vem to. Vidim to, čutim to in jaz —» Prsti so se mu skrčili v dlaki Pikovega vTatu. «Pik,» je šepetal v vedno gostejši temi. «verujem, da je Bog. Toda Bog je drugačen, nego veruje večina ljudi. Tam zunaj živi, v drevesih, v cvetkah, v ptičih, v firmamentu, v vsem — in upam, da bi me ta Bog ubil z enim samim udarccm, ako bi se kakorkoli pregrešil proti nji . . .» In Pik je videl, da se je Roger nemirno premetaval po prični v tej noči ter da je spal jako malo. Naslednjega jutra pa je zopet prepeval in topli solnem zarKi, prepravljajoči to divjino, niso bili nič radostnejši kakor njegov glas, ko si je kuhal zajutrek. Prav to jc bilo Piku največja tajnost pri tem možu. Mračen in potrt, je lahko naenkrat vstal, žvižgal in pel. Enkrat je rekel Piku: «Ravnam se po solncu, Pikec. Vedno sveti, tudi kadar ga po* krivajo oblaki tako gosto, da ga ne vidim. Smeh ni škodoval še nikomur, razen če je imel prahlajena pljuča.* Tega dne Rosfer ni brodil preko hudournika. V. Bilo je tretjega tedna po njegovi ranitvi, ko je Pik zopet za* gledal Nado. V teir času je že lahko spremljal Rogerja do plitvine, kjer je potem čakal, včasih mnogo ur. Medtem je odšel njegov pri:atelj h Craggovemu vrhu. Roger pa včasih ni prebrodil potoka, nego je ostal tam s Pi« kom je ležal vznak tik travnatega holmca ter čital stare, črne knjige, ki so mu bile tako dra£e Cesto je Pik razmišljal, kaj utegne biti na teh bledih rdečih deskah tako zanimivega. Ako bi zn?l brati, bi bil lahko čital naslove, n. pr. «Margureta Anjouska«, «Napoleonovo življenje«, «Zgodovi* na Petra Velikega; . «Caesar», «Kulumbus Odkrivalec« itd. v dvaj* seterih zvezkih. Roger si jih je bi! pred leti prilastil s pošte v tej divjini in jih je zdaj cenil skorai kakor svoje življenje. Nekega popoldne, ko sta takole ležala v dremotni junijski tišini, je Roger naenkrat odgovoril na vprašanje v Pikovem obličju in pogledu. «Veš, prijatelj, strar sc jc zgodila takole,» jc začel, kakor bi se hotel opravičevati. «Umiral sem od hrepenenja po nečem tiska. nem. In spomnil sem se, da bi »e kaj takega prav gotovo našlo ra pošti — morda kakSne novine. Ustavil sem torej pošto, zvezal postiljona — in našel te.le knjige... In prisegam ti, da nisem vzel nič drugega — takrat. Dvajset jih je, tehtajo deset liber, a v poslednjih dveh letih sem jih prenesel že preko pet tisoč milj. Ne dal bi jih niti za toliko težo zlata, kolikor sam tehtam, dasi sem precej težak. Imenoval sem te po eni izmed teh knjig — po Petru Velikemu, a te zovem Pik — Pied — Bot. Lahko bi te krstil tudi po Krištofu Kolumbu -Kiš — Tof — Kol ali Lumb. A nekega dne odnesem te knjige možu, ki so mu bile namenjene. To sem sklenil. Zdi sc mi, kakor bi bil nekomu ukradel dušo. Le izposodil sem si jih, to je vse. In shranil sem si naslov njihovega posestnika, tam nekje na robu puščave. Nekega dne napraviva izlet samo zato, da odneseva te knjige tja, kamor spadajo.® Pik pa jc naenkrat začutil zanimanje za nekaj čisto drugega, in sledeč njegovemu pomnoženemu vohanju, je Roger zagledal Nado, ki jc mirno stala na drugem bregu potoka in zrla na nju. Pik jo je takoj spoznal ter se tresel po vseh udih, ko ga je Roger vzel pod pazduho s srečnim usmevom na obličju ter je bredel z njim preko vode. Pet minut nato je Roger stal ob strani, zroc na Pika m Nado. in oči so se mu zarosile, ko je opazil solze na Nadinih licih ter jc slišal Pikovo radostno cviljenje, ko ji je lizal roke in lice. Trije tedni so bili dolga doba za Pika, a na svoji gospodinji ni opazil nobene spremembe. Še vedno je imela te svetle kodre, te nežne roke, sladki glas in toploto svojega telesa. A Pik ni vedel, da ima Nada nove čevlje m novo obleko, in ni videl, da ima Nada bledejše ustne, bledejše obličje in da že ne more več zatajevati plašnega izraza v svojih očeh. Roger pa je opažal ta izraz in bledoto že tekom poslednjih štirinajst dni. In ko je tisto popoldne, ko se je Nada vrnila domov, zopet prebredel s Pikom potok, je bil v njenih očeh trd, grozen pogled. Pik je videl ta pogled v poslednji dobi vedno češče. In ta večer v mraku njune koče je Roger rekel Piku: «Kmalu pride to, kar priča knjiga. Nekaj se godi, a ona o tem noče govoriti. Boji se zame. Vem to. Toda kmalu doženem, kaj je. In, Pikec, mislim, da najbrž pobijeva Jeda Havkinsa ter potem odidemo k severu.« Pik je slutil, da preti nekaj tajnega in strašnega. Hitro se je razvijal po svojih kosteh, mišicah in instinku. in polagoma se je v njem začela razvijati tudi opreznost in zvitost, ki sta kasneje imeli zanj tolik pomen. Bil je njegov instinkt, silnejši od razuma, in ta instinkt mu je pravil, da njegov gospod neprestano pričakuje nekaj, kar ne prihaja. In isti instinkt mo je pravil, da je to nekaj, pred čemer je treba imeti pozor. Nič več se ni metal slepo na to. kar se mu je zdelo tajno. . . . Oblazoval je tisto in se trudil, približati se mu odzadaj. Zvijača in pretkanost sta mu spremljali radovednost. Sprejemljiv je postal za pouk in Rogerjeva beseda mu je bila zakon .tako da mu je bilo treba reči le enkrat ali dvakrat in že se je zgodilo s Pikovo voljo. Medtem, ko se je Pikovo bistro, sprejemljivo možganje razvi« jalo po očetu airedalu, se je obenem razvijalo njegovo telo po silnem plemenu njegove matere, mogočne psice od reke Mackenzie. Njegove noge in šape so izgubljale prejšnjo okornost. Glava, naježena z divje velikimi štrlečimi brki. je v svoji rasti nekako obtičala, kakor bi dovoljevala njegovemu suhemu telesu dovolj časa, da se razvije v silnost. In zdaj se ni že več spod tikal sam nad seboj ter je znal korakati brez najmanjšega šuma. O □ a □ □ Ljubljana, Prešernova ulica 3 pravkar došle zadnje novosti v klobučevinastlh (filcastih) klobučkih in najmodernejših slamnikih. Žalni klobuki vedno v zalogi. Postrežba točna. Cene zmerne. □□□□aaaaaatxiaax3aaDaaaixiaiXiaaDnDDaanmanDaani Ha obroke in posodo cm svetovne labrikate: STEOTWA7, FflHSTEH, SflSENDOB-FEH, Original STLNOL Itd. dobite let pri jnuziku-strokovnjaku (bivšem nčltelju Glasbene Matice) ALFONZ BREZNIK Liobilana, Mcatnl irfl 3, poleg magistrat«. Isto tam najbogatejša iibera vsakovntnlb godal, mojstrskih violin io oijtinejiili strun. Najpopolnejša tvrdki Jugoslavije I 61a (□□□□□□□□□□□□aoonnooooDDoc □□□nanoapnoD razdeli Državna razredna loterija na dobitkih pri X. kolu, ki pričenja 13. julija. Vsaka tretja srečka dobi. Z eno srečko je mogoč dobitek poldrugi milijon Din X. kolo Drž. razredne loterije traja 5 mesecev od julija do novembra ter je razdeljeno na 5 razredov. Žrebanje za I. razred se vrši dne 13. in 14. julija t. I. Cela srečka stane 80 Din, polovična 40 Din, četrtinska 20 Din. Pišite takoj ali sporočite ustmeno Zadružni hranilnici v LfuMJani, Sv. Petra cesta 19, ki Vam je z vsemi informacijami na razpolago ter Vam srečke proti položitvi cene takoj do-pošlje. .nnnrinnnnrTTiM^ Pomladanska prodaja! BLUZE i Športne bele, ceru, moderne.......Din 9«'-- . iz opal batista.......Din 165 — iz pralne svile.......Din 320—, Din 390- iz surov« svile...........Din 225"— iz crftp de China...........Din 390 - JUMPERr volnen z dokimi rokavi........Din 48 — svilen z kratkimi rokavi ... Din 118'—, Din 158 — svilen z dolgimi rokavi.....od Din 179-— naprei APASfCE RUTE..........od Din 162— naprej ROKAVICE od Din 19-—, modne z štulpo od Din 34-— naprej VELIKA IZBIRA 0TR0SX1H MAJC in NOGAVIC po znižanih cenah A. Šinkovec nail. K. Sem, Ljubljana Mettni trg 19. PLt.nl !amper Din 30, kambrik {p. bluza Dtn 62, p»„»m» {porta« Din 88, moda. cellr Dtn 73, modna ,,K.e»k* Mn 90, , mttnoija nr avile 1Mb 120. opal-bati.t Din 130, pertlnl crep. georgette Din 140, enrora .vila Dtn 260, trlko-crepe Dtn 290, nfl.nl orepe marooaln Din 320, evUene triko bluze Din !00 do Din 150. Veleu sovina R. Stermecki, Ceiie. Cenik zastonj! Cenik zastonj! Teoti. Korn, Ljubljana Pol|anska ceata si. 3 kroveo, etavbni. ijalanterijekl in okra.nl kleps InaUlaolje vodovodov. Kafram etrolovodov. Kopal.ike in Uoaetno napram. Izdelovanje poeod la pločevina za tirnež, barvo, lak ln med vcake vellkocU kakor tudi posod (ikatle) za konzerve. ra-a Za društvene prireditve n:tdi zalepke in razglednice za Šaljivo pošto, srečolove, korijandole, serpentine in druge okraske po jako nizkih cenah tvrdka Iv. Bonač Predno kupite, oglejte si naio zalogo I Servijete — krolnike za restavra- terje in gostilničarje. v Zimnice matrace, posteljne mreže, železne postelje zložljive, otomane, dlvane ln tapetniške Izdelke lidetuje najcene}« Rudolf Radoiran, tapeinik Krekov trg Itev. I (poleg Mestnega doma) S5SHHHH »Hotel Riviera Selce kod Crikvenice. Sa velikom terasom na moru tik kupa-lišta. — Prvorazredna kuhinja, 60 lije pih soba na razpolaganje, najniže cijene. Preporuča se vlasnik P. Strinovič. Najcenejie ta največje »BadUče dvokole«, motorjev, «tw ' tklh Tozltkov, ilvalnib »trojev, viakovntnlk eadcatataOi delov, pnevmatik«. Poaebni oddelek ra popolno popravo, emajllranje In ponikla. nje dvokoles, ctrolklb vozičkov, ilvalnib Prodaja n« ebrok« — Ceniki franko. LJubljana, K»Howfc» o»»f »t. 4. 106« 244-j K EHEEH DE Sam kapaliSta i Ijetovališta za promet stranaca na Gornjem Jadranu Tel. interurb. 2-52 Sušak — Srednja ulica otvorio je 20. maja o. g. na SuSaku btiietarfticu Putnik gdje se dobiju željezničke karte svih vozova i klasa za čitavu Kraljevimi S. H. S., kao i za inozemstvo. Isto tako dobiju se karte »JADRANSKE PLOVIDBE D. D.« SVE UZ ORIGINALNE CIJENE. Posreduje za vizume, daje informacije o svim kupalištima na 2988a Gornjem Jadranu. Bi Ml Brusilce za kose ,Swatyn" iz najboljšega brusilnega sredstva nudi za preprodajo Pran Swaty, tvor-nica umetnih brusilnih in posnemalnih kamenov, Maribor, Jugoslavija. 2745-. 3176-a Strojnega ključavničarja ■j samostojnega prvovrstnega išče tovarna ,Titan', Kamnik. ^ 3agBsagagagaBSSHe3g3gag3SčSHHt5HP' Razprodaja inventarja in raznega manufahturnega blaga konkurzne mase Prekmurske gospodarske zadruge v Dolnji Lendavi. Blago se lahko ogleda vsak delavnik dopoldne ifl popoldne. Refiektanti naj pošljejo svoje oferte v posebnih zapečatenih ovitkih bodisi ra vse blago bodisi za posamezne partije z navedbo kupnine, ki jo ponudijo na naslov upravitelja konkurzne mase kr. notarja Rudolfa Kramer v Dolnji Lendavi. Ponudbe se odprejo na okrajnem sodišču v Dolnji Lendavi dne 1. julija letos po likvidaciji prijavljenih terjatev. Za slučaj sprejema oferte, plačati je takoj vso kupnino na roki upravnika konkurzne mase in odstraniti vse kupljeno blago iz trgovinskega lokala, za slučaj zavrnitve ofert se vrši 1. julija 1925. od 14. ure dalje javna dražba inventarja in blaga ter dvomljivih terjatev. 2?i7a Malt oglasi, kl s!u2ijo v posredovalne In socialne namene občinstva, vsaka beseda SO par. Najmanjši znesek Din 5"—. p ^Rv-v Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I*—. Najmanjši znesek Din 10-—, Vulkanizira ♦se vrste g n m i j a parna vulkanizacija P. Škafar v Ljubljani, Eimska cesta 11. ' 270 Brivski ln frizerski salon za dame ge proda radi odhoda v Ameriko. — Lovro Folk, Zemtfn, Gajeva ulica br. 2. KUučavničarstvo »ečjo stavbno in strojno — vpeljano in dobro zaposleno. e hišo in stanovanjem, radi družinskih razmer naprodaj. Ponodbe na upravo »Jutra, pod »Zelo poceni.. 12795 Ivan Magrtlč, krojač Gledališka ulica St. 7, se priporoča za Idočo sezono. y ^ 12988 Pekarijo dobro idočo. v Ljubljani — izključena ni tudi kje drugje — v prometnem kraju, vzamem takoj ali pozneje v najem. Pismene ponudbe na upr. »Jutra* rod šifro »Pekarija 6446». " 12977 Akademik absolvent realke, sprejme počitnicah inStrukcijo ali mesto domačega učitelja. Gre tudi na deželo. — Ponudbe z navedbo pogojev je poslati na upr. .Jutra, pod Šifro .Počitnice 6435». ^ 13001 Cltre poučuje gospod. Prvovrstni uspehi. Hodi tudi na dom. — Ponudbe nod »Pouk. na upr. »Jutra.'. 13080 (dobe) Domača učiteljica « znanjem slovenskega in nemškega jezika, eventuel-no francoSŽine in klavirja, te sprejme za poučevanje ffletne deklice in 9Ietnega dečka- Cenjene ponudbe s •liko je poslati na upravo »Jutra, pod »Učiteljica.. 11977 Deklica poltena in pridna, ki opravlja vsa dela, se sprejme proti dobri plači pri majhni rodbini. Ponudbe na trgovino I. F e u e r, Zagreb. Trg I, St. 11. 126S3 Mesarski vajenec zdrav in krepak, poštenih staršev, ee sprejme na de-lelo. Naslov pove uprava »Jutra.. 12634 Nameščenie » vseh strok'h v Sloveniji. Hrvatski in drugje, dobite v najkrajšem času, ako se obrnete pismeno na naslov: Oglasno-Namjestbeni Odsjek Delta-Stan, Zagreb, Ilica 11 12618 Pozor! Pozor! Kdor rabi šoferja samo za nedelje ln praznike. naj poSlje ponudbo na upravo »Jutra, pod znacto »Nedeljski.. Več ustmeno. 12847 Dobra kuharica ki bi opravljala tudi druga hišna dela. ee sprejme v trgovsko hISo na Dolenjskem. Naslov pove uprava »Jutra.. 12839 (ihgso) Primorski rojak nahajajoč se v Ljubljani, z dvorazredno trg. šolo. vešč knjigovodstva — dobro iz-vežban v špecerijski stroki. Seli premeniti mesto v kakem podietju. kot pomočnik, skladiščnih ali v pisarno. Ponndbe na upravo »Jutra, pod značko »Dobra moč 44S2>. 12529 Servlrarico in donaSalko pijače, z dobrimi spričevali, i8če hotel »Štrukelj.. 12836 Postrežnlco ln služkinjo za vsa hiSna delu. ki zna tudi nekoliko kuhati, se sprejme. Naslov pove uprava »Jutra*. 12818 Vajenca za fotografsko obrt od 14 do 16 let starega, e primerno Šolsko izobrazbo, sprejme takoj Ivan Tischler. fotograf na Vrhniki. 12799 Sprejme ee več prvovrstnih dobro izvežbanih kroj. pomočnikov za konfekcijsko delo. — Vprašati: Konfekcijska tovarna Fran Derenda & Cie.. Ljubljana, Emonska cesta P 12885 Pisarniško moč samostojno. iSče veletrgovina z deželnimi pridelki. Predpogoj* perfektna slov., nemška, italijanska in po možnosti francoska korespondenca — izurjenost amerikan. knjigovodstvu in prpdpraksa v trgovini t deželnimi pridelki (fižol, gobe). Nastop takoj. Lastnoročno pisane ponndbe na upravo »Jutra, z navedbo zahtevkov in predraobrazbe pod Šifro »Samostojna pisarniška moč«. 12873 Natakarica za gostilno, se iSče, event. za prevzem iste na račun po dogovoru. Jakob Pišljar gostilničar v Bol. Logatcu. 12771 Vajenca močnega in zdravega za mesarsko obrt, sprejme Franc DobISek, Mozirje. 12945 Išče se sobarica Predstaviti se je v hotelu »Tivoli.. 12907 Krošnjarla prodajalca balončkov za otroke z lastnim stanovanjem v Ljubljani, iSče Leopold Titz, Kranj. Zasln-žes dober. 12979 40 delavcev in minerjev rabim v kamnolomu na VeTdn za akordno delo. Stavbenik Brener v Ljubljani. 13007 Krojaškega vajenca kakor tudi mlajšega pomočnika takoj sprejme Iv. Spanžel v Sevnici. 12997 Abso!. samostojen knjlgovodja-hlianclst z večletno trgovsko, bančno in industrijsko prakso, perfektnim poznanjem več jezikov, želi spremeniti sedanje mesto, gTe tndl na deželo. Razpolaga R primn referencami in eventnelno kavcijo. Cenjene ponndbe pod »Nastop julij, na nnr »Jutra.. 12172 Gospodična z dveletno pisarn, prakso, išče službe v pisarni ali kot blagajničsrka. Ponndbe na upravo »Jutra, pod značko »Zanesljiva 6140.. 12769 Prodajalka vešča mešane stroke, išče službe * mestn ali na deželi. Nastop' labko takoj. Gre 1 mesec brezplačno. Ponudbe na uprave »Jntra. pod značko »Vestna 606* 12573 Prodaifflca začetnica, izučena mešane stroke, išče mesta — najraje na deželi. Nastop po dogovoru. Ponudbe na nnr. »Jutra, pod »Spretna 6M9. 12553 Elektro-obratovodja z večletno prakso, išče mesta kot obratovodja, nad-monter ali kaj sličnega. — Ponudbe na upravo »Jutra, pod »Obratovodja 6057». 12538 Prodajalka špec. stroke ter vajena pisarniških del, išče službe v trgovini ali pisarni. — Ponudbe pod »Vestna 6140. na upravo »Jutra.. 12769 Vodstvo lesne trgovine ali industrijo prevzame strokovnjak (tehnični in komerc.). — Večja kavcija na razpolago, ev. soudeležba. — Dopise pod »Zdravo podjetje, na upr. »Jutra*. 12752 Sedlarski pomočnik mlad. oženjen, vajen vsega dela,' tudi novih atlas jermen, kitanja, želi takojšnjega ali poznejšega vstopa v kako tovarno. Naslov pove uprava »Jutra* Plačilni natakar zmožen kavcije, strokovno izobražen, k: govori 7 jezikov, zanesljiv, išče mesto le v boljšem hotelu ali kavarni. Reference na raz-polago. Delal poprej v inozemstva ia francoski icvi-jeri. Cenj. ponndbe poslat' na upr. »Jutra* pod šifro »6180/V.. 12858 Urarski pomočnik mlad, se sprejme takoj. Kajfež, Ljubljana, Dunajska cesta 31. 12790 Učenka s primerno šolsko izobrazbo, se sprejme v trgovino mešanega blaga v večjem kTaju Notranjske. Ponudbe je poslati pod šifro »Marljiva 6144* na upr. »Jutra* 1 12770 Brivski pomočnik mlajši, dobi takoj stalno mesto pri Albinu Šinkovcu, brivcu na Viču pri Ljubljani. 12764 Postrežnica »e sprejme takoj v Vrhov-Kevi ulici. Vprašati je pri P & O., Kolodvorska ulica H. 35. 12753 Trgovski potnočmk ■mešane stroke in železr.inar se sprejme. — Ravnotako učenec z dobro šolsko izobrazbo. poštenih starSev. V prometnem trgu Slovenije. Nastop takoj. Ponndbe pod »Zanesljiv* na upravo •Jutra >. 12722 Orodnega ključavničarja spretnega in samostojnega, sprejme takoj puškama v Kranju. 13015 Dekle z dežele pridno in pošteno. išče službe pri mali boljši družini v Ljubljani. Naslov v upravi »Jutra*. 12857 Vajenca ali vajenko sprejme knjigama Tiskovno zadrnge v Ljubljani. Prešernova ulica 54. Lastnoročno pisane ponudbe naj se poSljejo v omenjeno knjigarno. Oziralo se bo le na one pro?J!ce. ki so dovTŠi!' nižje' razrede srednjih So! ali pa meščansko Šolo. Krojaški pomočnik mlad. išče dobro službo. Naslov pove uprava »Jntra* 12S38 Išče se ženska samostojna, zdrava, mo^nn in poštena, ki zro nekoliko kuhati, oskrbovati par živine. op-avliati poljska dela in biti v nomoč gospodinji. Službo dobi v gostilni v zdravem planinskem kraju, kamer prihajajo poleti turisti in 'pozimi smučarji. Nastopi lahko takoj. Ponudbe pod šifro »Planinski raj* nn podružnico Jutra* v Celju. 13087 Železnlnar fcot komisijonar in zmožen vodstva kartoteke, se sprejme. Ponudbe pod mačko »Marljiv 19» na upr. Jutra. 12714 Organizator sposoben, za novo ustanov-Tjajoče se reklamno podjetje. se UJe. Reflektira se na mlajšo, neoženieno moč Ponudbe t navedbo dosedanja delovanja v tej stroki in z zahtevki, je poslati pod »Dober organizator* na upravo »Jutra*. 12713 Ključavničarski pomočnik stavbne stroke, se »prejme. Osebno se je oglasiti takoj pri St Lamutu. ključ, mojstru. Ceplje pri Vranskem. Brivski pomočnik samo prvovrsten, se sprej-me s 15. jnniiem. Dorčec i Bočkaj. Ljubljana, Dalmatinova sHes IS. 1SS53 Iščem žensko za trgovino na deželo, st. 2^—10 let. pametno. 2 otrokoma, starima 4 leta in 17 mesecv — če mn go-, da zna tndi šivati. Plača dobra. Nastop takoj. Naslov pove upr. »Jutra. 13129 Iščem učenko zn trrovino na deželi, staro 14—18 let. poštenih kmet-skih staršev, ki bi prvo leto opravljala tudi drura hišna dela. Stanovanje in hrana v hiši. Vzamem tudi tako. kateri bi za časa 4-letne učne dobe r.apravljal tudi obleko. Naslov pove uprava »Jutra*. 19130 Brivski pomočnik starejši, perfekten delavec še proti dobri plači takoj »prejme. Fr. Novak. Maribor. "I" Ponikluie dele koles airtomobllov otroških vozičkov, zdravniške Instrumente ild. 2893-a „Bistra*\ Domžale največji galvaniradjski zavod v SHS Strojni tehnik absolvent višje strojne Šole s triletno ključavničarsko prakso, išče službe rri strojnem ali sličnem pod-etja. Tudi kot risar. — ?onudbe na upravo »Jutra, pod šifro »Strojni tehnik*. ^ 13025 Gospod mlad in inteligenten, i z boljše hiSe, izuien manu-fakturne in pletilne stroke, zmožen slov. in nemškega jezika, išče službe v trgovini iste strok« v Celju ali Maril>oni za takoj. Cenj. ponudbe na upravo »Jutra* pod značko »Marljiv 6466*. 13050 Dvokolesa otročki vozički in pneuma-tika po znižani ceni. Ceniki franko. Prodaja ra obroke. »Tribnna* F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov. Ljubljana. Karlovska cesta 4. 258 Vpokojen železmčar išče mesto hiSnika v Lju!>-Ijani ali okolici. Tonndhe je poslati na naslov: Rud. Soklič, Florijanska ul. 35. 12973 Prodajalka spretna in prikupljiva, t daljšo prakso v speceriji in delikatesi, ieli mesta izven Ljubljane. — Cenjene ponudbe na npravo »Jutra* pod značko »Takoj 6447». 13086 Dekle pridno in poSteno, i S č e službe v gostilni kot začetnica. Ponudbe pod značko »Začetnica 6486» na upravo »Jutra«. 130C9 2 blagajničarki zanesljivi in inteligentni, iščeta službe v kaki trgovini, event. grest3 tndi na letovišče, v kopališče ali kaj sličnega. Ponudbe pod »Izurjeni* na npr. »Jutra*. 13083 Kateri trgovec na deželi bi sprejel pridnega loletnega fanta kot vajenca. Ponudbe prosim na naslov: Jožef Gospoda-rič, Dulj 7, rosta Trebnje. 13079 Pekovski pomočnik trezen in marljiv. veSč vseh pekovskih del, išče stalnega posla kot skupni delavce, mešalec ali predpeč-nik. Nastop po dogovoru. Naslov pove uprava »Jutra* 13082 Gospodična s prakso v ordinaciji in nekaj v tehniki, išče mesto pri zobozdravniku. Pomaga tudi v gospodinjstvu, Ponndbe na naslov: Bou Pierina. Zemun, Magistrat-ni trg 2. 13104 Gostiln, kuharica samostojna, išče službe. — Naslov pove uprava »Jntra* v Mariboru pod šifro »Samostojna*. 13115 Poštni voz ?e malo rabljen, enovpre?. ni (Einspinnerl s streho, lahek, na peresa (Freiaclv ser1: in zraven_ r padajoče sani. proda Jurij Saveršnik gostilničar. Sv. Peter v Sav. dolini. 12246 Kosilnica in moško kolo, se proda v Črni vasi 10 pri Ljubl;»ni 12823 Stroj za dimniška kolena skoro nov, za 6 velikosti, s« ugodno proda. Ponn-Tbe na upravo »Jutra* pod ši'-o »Lep dobiček*. 12791 Šivalni ln pletihil stroj 3t. 12. se ceno proda«ta v Kamniku St. 24. 12819 ,1 moške obleke dobro ohranjene, se prodajo. Naslov pove uprnva »Jutra.. 12711 Pisalni stroj se ceno proda. Naslov pove uprava »Jutra.- 12809 Ugodno se proda: Jabolčno vino (pristni ja-holčnikV, 2 va?ona sladkega sena v balah. — Novi in rabljeni moderni stroii: bencirmofor »P.oth*. stoječ 4/fi TTP. Dvnsmo »Picbler*, 2 HP, 220 voltov; vitlo pelj) «Maifarth». 1 in ^ vpre?. no. Živina: oolletni montafonski bikec, Pinrgavska. težka, mlada, breja krava: Sletni Irebce dirkač »Tdeil.. krasen. — Vlaste'instvo »Kraljev vre-lec. Podplat pri RogaSki Slatini. 18023 Prodam: dovro ohranjeno plišasto -*v fo. telovadne hlač« tn ma-jice, gumaste nogavic« rn bolne noge, rjave čevlje St. 37 in rnske galoše S6 Breg št. 14/H. 13032 2 krasni otrledall in več zgodovinskih slik. ie po ugodni ceni naprodaj Naslov pove uprava »Jutra* 13052 Mnnufaktura Pod ugodnimi pogoji prodam inanufakturno trgovlr.n v mestu. — Ponudbe pod »Dobro sortiran, na upravo »Jutra.. 12740 Fotoaparat 12 v 15. r. vsemi potrebSči nami. ugodno prodam. — Ponudbe n". upravo »Jutra, pod značko .Aparat 645."., 13040 Avto <1vo?edp£en #Peseot», rVo-raj nov. voril Jcomsj tiaofc !:nom*t-ov, ki »abi 5 litrov bciir:na nn 1M Vm. pro-tam M.OOO Din. — Prosim ponudbe za Stirtee-dežen avto. Naslov pov« r.nrara «Jutrn^ pod zra^Vo cPet litrov bencina*. 128ir* Prodajalka etarejšia moč. vser-transho izurjena v me?:'.ni trgovini, po*^*»na in zarosljiva, z dobrimi sprfffivali, že1! mesta v Jugoslaviji Najraje na Štajerskem. — Naslov pove uprava «Jutra». 12010 Šofer poSten in trezen, z večletno prakso. i*?e me°ta. — Kaslcv pove uprava »Jntra* 12936 Šivilja pomočnica ki je delala pri krojačih, išče pri i?*:h dela. Pismeno ponudbe na upravo »Jutra, pod šifro »SlužIl v Ljubliani.. 12929 Drva za kurjavo (odrezki o! žage! po zm-r-ni ceni — dokler traja za-'o:'u — se dobi pri Ivanu Sišfca. parketna tovarna v Metelkovi nlici 4. 11746 Drva za kurjavo (odrezki od žag"! se stalno prodajajo v vsaki množini ,k> znatno zni?""' ceni — dokler traja zsioga — na parni žagi v Trnovem. Je-ranora ulica 14. 12663 Dekle srednjih let, pridno, vajeno v gostilni, li "prejela mesto v kaki solidni hiši. Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Inteligentna 6179». 12866 Učiteljica klavirja diplomirana — z znanjem češkega, nemškega in francoskega jezika, išče mesta čez počitnice. Cenj. dopis« pod šifTO «Vzgoja» na upt. »Jutra.. " 12821 «Filo'lendron» krasen eksemplar — velik, mlad, lep dekorativen predmet ia Vprejcmnico, salon, ete.. se zrradi pomanjkanja prostora proda. Naslov v upravi »Jutra.. 12609 Motorno kolo znamke »Motosacoche.. 1 in tri četrt HP. v prav dobrem stanjn. proda, za 5000 Din A. Brcar, Ljubljana. Sv Petra cesta 42. 1259S Papirnate servijete priporoča M. Tičar, Ljubljana. 12588 Manufsktur. blaga večja množina, se zamenja za les. živino, nepremičnine. avtomobil, ali se proda pod ugodnimi pogoji in nizki eer.i resnemu kupcu. — Ponndbe pa upravo »Jutra, pod »Resen reflektant. 1 12564 Nov šivalni stroj poceni nroda g . Jebačin Zg. Šiška št. 118. 12976 Za poletna oblačila se Vam toplo oriporoča volneno b ane dalje delen, krep, batiat, saten, rame delen pete, svileni robci itd., iz bogate '-aiuge Franc CR0BATH d. z o. z., Kranj. Najnižje dnevne cene! Na drobno - na debelo! Oddam 2 stanovanji po 3 sobe s pritiklinaoj I 1500 L ji ia i000 i:.i=| Na: o v po»-e uprava »Jutra 129? Sostanovalec se sprejme z vso os-i Istotam te sprejme n< abonentov na hrano. Naslov pove uprava «Jmrr, lSM« Pet let že Joka špekulira, kje lepo našel bi posest; ko povprašuje in prebira, dozna nazadnje srečno vest: da v *Jutru» lična je rubrika, kjer se oglaša laka stvar. Pomisli Jaka: na Poljanski cesti St. U. — Istotam se proda več rabljenega Jedilnega orodja jn toeSnikor. «8W .Wertheim* blagajn.-' pisalni stroj, pisalna miza stelale in razne druge trgovske oprave, se prodajo. Naslov pove uprava »Jntra» lSOPt Orodje mizarsko in kovaško. M p^od*. Na*!ov pov« uprava •Jutra*. 13128 Povečevalni aparat (Tacr. VerjrflO v dobrem stanju, za plo*?e & krat 12, pover-ave IS krat 18, 18 krat 24, 24 krat w BSA nrotomo kofo •2 in ?etrt TTP. kunlir. Ponndb« na rriravo «Jutra» pod šifro «Cimpre)e 6208». 12926 Drva bukova in hrastova, suha, kupim. Ponodbe franko v»- jron rostrja ra naslov: Jna primerna. — Naslnr pove uprava «Jutra> 12778 Vil? v Opatiji e^ntru. R §ob, knhinja kabinet, veliko skladi??e. se po zmerni r*ri proda Naslov pove upr. € Jntra» 12680 Hiša z v«»Hkim cospodar«kim poslopjem. katoro se lahko prerj-fidi za v^čjo delavnic© — tri l*pe stavbne parcele in kompletno mr^ivrio skalno opravo, proda Miri Sva:zar. I»ravlje štev. 74, p. St. Vid nad Ljubljano. 13053 Stavbišče (pororišfce> na prometnem kraju v P t u j u. se pod obodnimi pom;i nroda. — Na«!ov: Jakob Kore«, Vt-čava 11 pri Ptoju. 18100 julij brez Premo sebo s kuhinjo. i?5e za 1. mlad zakoniki par otrok v južnem delu mesta Ponudbe na npravo «Jutra» pod «JuZna l*ga» na upr «Jutra*. 12443 Lepo posestvo obstoječe iz hiše. 12 mernikov po^etve, 2 travnikov in S jrozdov. imam naprodaj. Cena po dogovoru. — Andrej Gaber, vas T-nje 13, p. škofja Loka. 13110 ki kupujejo n prodajajo nepremičnine. hiSe, jrozdove. parcele in f«i, ki potrebujejo, odnosno oddajajo stanovanje in lokale. naj javijo edino le v Realitetni pisarni II. P-:v*ek, Sodna ulica Pt. 5. 13136 Trgovska na rrometni točki v Ljubljani. lokal pro pod . 12683 Opremljeni soba lepa in zračna, se išče za 2 osebi (jrospoda in 141 et-nega sina) pri boljči rodbini. v katere krogu bi se sinko po Soli lahko nahajal Cenj. ponudbe na naslov Luktž, Aleksandrama cesta St. 1 — cPeko». 1264.3 Najugodneje kupuje in prodaja praščine. veleposestva. km posestva, vile, gostilniške, trgovske in stanovaniske hlSe. vodne moči ter preskrbuje posojila «Affrarni biro* — dipl. apT. Jamnlk v Ljubljani S*!enhurgO"ra 7/1, nasproti glavne polite. 253 Nova vila krasDa. v Ljubljani. 4 'O-be, kopalnica, velik vrt. naprodaj za 200.000 Din. Stanovanje « 15. Julijem nrofto. H. Priviek, Sodna nliea 5. 1*1» Trgovska bfša s čpererijo. delikateaami in zaitrkovalnico — v sredin! Ljubljane, naprodaj. Hinko Priviek, Sodna ulica Ht. 5. 13183 Lokal z manufakturo, pripr--en ♦udi ra veletrgovino in skladišče, z nizko letno najemnino, v Ljubljani, se prav ufrodno takoj odda. Ponudbe na upravo «Jutra» po»ko količino prima okroglega orehovega lesa od S em debeline in S ra dolžine naprej, lepo čisto Paro. Cenjene ponudb« je poslati ra naslov: F. Po!-Upnik, eksport lesa, M»ri ID Krai it, UH t-r^ ------- —r " _ . , proda- Ponudb« pod J- O. bor. Temo «, polt. Pjjdjl u upr. »Jatr»», 131« I B- 1 1!UJ Nakun vil ali h'š!c enodruJInsklh v l.lubljjni. Ponudbe z navedlio sob. !ere. cen» !td. na »Gradbeno dru-tvo. na TehniEkl srcl-H šoli v Ljubl:ant. 1SOOO Klet pripravna za vinotoč. se Ukoj odda. — Naslov pove uprava »Jutra*. 1268C Gospodična ki opravlja podnevi naporno službo, išče mimo in snažnn sobo z električno razsvetljavo ter posebuim vhodom, najraje iz ftopnie Ponudbe na upravo »Jutrc pod Iifro »Snažn«*t 6128* 12757 Boljši gospod s« sprejme na hrano in stanovanje na Dolenjski e. »t. 10/1. 12754 Lepo stanovanje družinsko, z vrtom, v novi hi?i v Ljubljani, se takoj odda. Naslov pove uprava »Jutra*. 12845 Mlad zakonski par Me proti dobremu plačilu stanovanje 2 sob in kuhinje za takoj. Marija Vav-potič. Bleiwe!sova ce«ta 15, IE. nadstr., pri g. Ku*ar 12878 Gospa bi za sobe kuhala in go spodinjila boljšemu gospodu v Ljubljani. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod značko »F. S0*. 12944 Opremljena soba lepa, s posebnim vhMrrl in električno razsvetljave I v bli?.iri Tabora, s" o^J boljšemu gospodu. Na? pove upr. »Julra*. 13 7:| Gospodična čez dan duševno na^orr. zapobiena. iRe el-julijt-ar sredini me?ta čieto jj udobno opremljeno eobo i posebnim vhodom — npaoJ tena od sostanovali-pv. . Prednost imajo sobe t rabo klavirja. Ponudbe ko j pod šifro »Dobro bot Stanovanje sobo in kuhinjo, i 8 6 e 1. julij mirna gospa v S Šiški. Plača za tri naprej. Ponudbe pod »Mirna gospa* na uprm »Jutra*. Opremljena soba solnč.na lega. bliru r'ar^J poŠte, ee odda. Naslov upravi »Jutra*. 130S?| Soba se odda solidnemu gospe': na Resljevi cesti St. 121 levo. 1309 Zakonski par brez otrok, išče stanoval«! s sobo in kuhinjo. Ponn'!!"« pod »Takoj ali pozneje nI upravo »Jutra.. 124'2i| Gospod mlad in inteligenten. jšM sol-to. Ponudbe pod znafkoj «8asžna 650S. na up-ar. »Jutra*. l?12ll Novo stanovanje v mestu v Ljubljani. 2 lejM sobi, kuhinja. — Najemnimi 1200 Din. pl.-čljiva 8 mJ sere naprei. Hinko Ptivšm Sodna ulica 5. 131" Na stanovanle sprejme gospoda Sn. Sir ...... ■p. Šiški It. 184. iibertov« u'ir»| 13!!}T Sobo prime ali opremljeno, >1 posebnim vhodom, išče nI takoj ali pozneje soli 'p gospod. — Ponudbe p 1 »Stalen 6513. na upra' »Jutra.. 13121 Gostilno . -: t. tudi večjo restavracijo. vzamem v najem ali nn račun. — Ponudbe pod Takoj 6210. na upravo »Jutra«. 12908 Krasni lokali 7.1 manuTakturno in dansko konfekcijo, v sredini mesta. se dajo v najem. Ve5 se irve v trgovini H. Ken. da. Ljubljana, Mestni trg It. 17. 264 Sobo čedno opremljen*, v sredini mesta, brez perila in otrok, išče zakonski par takoi ali pozneje. Popise pro»im ns upravo »Jutra* pod »Mirna stranka 6196«. 12874 Sobo prazno ali opremljeno, po možno«ti r.a južnem oelu me-to. išče mlad zakonski par. Ponndbe pod značko »Snažno 6174» na upravo »Jutra.. 12865 Trgovina z mešanim blagom na deželi s e ugodno odda s anovaniem. samski ženski Potrebni kapital 12.500 Din Cenine ponudbe je poslati na upr. »Jutra* pod šifro »Dobra eksistenca*. 12877 Zaloga pohištva s« radi bolezni p r o d a v pro metu "m m^tu Slovenije — obstoječa iz 4 pritličnih prostorov. — Ponudbe na naflov: Turk, Ljubljana, Dolenjska cesta štev. 18. 12902 Trgovina meš. blaga stvoznana. ob prometni cesti. f-e z vsem inventarjem, pod zelo ugodnimi plačilnimi pogoji poceni proda, event. odda v najem. — Star.evanje takoj na raz-polaro. Poiasnila daje K. Werli v Cerknici. 12005 2000 Din nagrade plačam onemu, kameri mi podeduje odkup ali najem dobro idoče gostilne. — Ponudbe na npravo »Jutra* pod »Stev. 2000/6454*. 4 1S024 Prazna soba s posebnim vhodom — se išr-A ra takoj. Naslov pod »S. A.» pri unr. »Jutra*. 12852 Stanovanje obstoječe iz sobe in kuhl-nie, ramenjam za enako sli večje. Kdor zamenja, dobi r a-»rado. — Ponudbe pod šifro »A. A.» na unr. »Jutra*. 12903 Zakonski par mlad. d!«tinirfran. Išče s 1. julijem snažno sobo in kuhinjo, ne predale*,. Najemnina se plača event. pol leta naprei. — Dopise na r.nravo »Jutra* pod šlf^o »Mir 6203*. 12928 0prem!jen3 soba s r>osehrim vhodom in električno razsvetljavo, se o^d* Naslov pove uprava »Jutra* 13051 Letoviščarji! Krasna soKa v bližini rovr.ir.e. z r.iztrledom na Bled, Trijrlav itd., se s hrano obla čez poletje eni osehi. Naslov pove uorava »Jutra*. 13002 Sobo separirano. Kče samostojni dama za 10—14 dni tak nji Ponudbe na upravo »Jutm* pod »K. P.» 131^1 Kaj bi storil!, če W zadeli v razredni loteriji l.ftOO.OOO Din Odgovore na n.nslov: P"al| P o h 1 i n, uprava »Jutrav Kapital z osebno soudelribo nu,: idravemu podjetju. — -v-| nudbe pod »Strokov: V »I na upravo »Jutra*. Kot družabn:k s kapitalom .*v>."00 Din sprejme v dobro vpeljan, trgovino z mešsnim bi s. ros — s stanovanjem v bi$i Ponudb" na nnravo »J"'*' pod »Sigurnost*. 15.000 posojila po zmernih obrei>tiu \ jamstvu i?čem za dr,Hp i-drurrejra leta. DotiSnikn e-»topim ra to dobo -'ohrŠ klavir (Tltigen v bre-:!a?| no vnorabo. Cenj. porM-7V»f na upr. »Jutra* pod zr»?kcl »Čimprej*. 1 Posojilo rAOOn—flo.noo Din. za dobo 2 mesecev, i'1-"J nagrade 10.Om Din in resti. Intabiilacija. Event| sprejmem družabnika dmžabnico v industrij Ponudbe na upravo <,T :'ri*l pod »Nujno K493«. Lokal v sredi mesta, se odda. Naslov pove uprava »Jutra. 13093 Htša v Mariboru s ztaro vpeljano gostilno, na prometnem kraju, e tri četrt ora'a zem!ji"a, se v.led družinskih razmer zelo ugodno tako! proda. — Stanovanje kupcu na razpolago. — Na»!ov pri podružnici »Jutra, v Mariboru pod »Stara go«ti!n»^^ kmetovalci, poror! Naprodaj Je posetvo na zelo lenem in ugodnem krafu. IS minut od nvemo-trokopa HHa nov« in moderno urejena. Vsa gospo-dsrtka pcslopis v na.'bo'j-:»in «Ub'u Obde':ne zemlje je 8 johov, « Johov travnika in 11 Johov naj-boljlega gozd«. Kulw ' asravj »Jutra.. 1S0« Skladišče ca. SS0 m» in pisarna na razpobsro v sredini Ljubljane. blizu polte. Pripravno za vsako eksportno in en trros trgovino. — Hinko PrivSek, Sodna ulica St. 5. 13131 V Kranjski gori od''«« opremljeno sobo • kuhinjo za cel mesec julij, event. tudi samo za pol meseca. Naslov pove upr. »Jetra.. 13010 Dva gospoda višja uradnika aH oficirji v pokoju. .. rp-rimeta na stanovanje in hrano. Mir in dober zrak. ca deželi v krasnem kraju. Naslov v opravi »Jutra*. 13068 Sobo Išče šivi?'a in na felio isto odsluži. Ponudbe na nnravo »Jutra, pod Iifro »Takoj 17». 13009 Stanovanje išče zakonski par bre* otrok ali pa dv. prarn! sob!, rsjral" od gospodarja. — Ponndbe pod mačko »M. K. 6231» na upravo »Jutra». 13006 Sostanovalec z nsjtrkom in večerjo, se sprejme. Naslov pove nor »Jutnv 12986 Onrerrllena soba c električno razsvet!'»vo. lepa. blizu sodne pa!a'e se odda. Naslov pove ur-»Jutra*. 12998 Stanovanie S «ob »H S sob in ksbjnMa. irč- trgovec rs etrasle e«e. be) ia takoj ali pozneje. Ponudbe s pogoji ua upr. »Jutra, pod Kfro »Mirna stranka 8464». UM8 Višji drž. uradnik R. K. ne 1. nadstropje — pravilno pritličje, leve 126" «Radovednlcn> Odgovor v upravi »Jctrs. * isfti" Dotično damo kateri je v torek pop"''1« gospod sledi! od kavina Evropa po Dunajski cest do artfl. vojaSnice. se pr» si. ako zblitanje dovoi;er« za oglas in odgovor ' »Jutru* nod Šifro »Geatle man 6!07». Krojaški pomočnik Ieli znanja s premožno M spodiino Šiviljo, ki bi b pomagala do ■»»""" eksi-tene«. ?.»ntt*v ni ' ključena. Tajnost x»!»«•"" na. — Naslov pod r-.s'" «Bodočno»t. pri »Jutra, v Mariboru. Trgovec 42 let star. ločen, trt' genten. simpatičen. veliP [«o«tave. z lepo trgovino " svojim domom, s premo-* njem 500.ono Din. v vefj'^ me«tn Slovenije, se i' seznaniti r naobraženo mo s približno enakim P"' mofeujem. Neanonimne pi^e pod »Polten in deb vea» M upravo «Jotr»^ Kino Kaj igrajo drugod? V ZAGREBU: Biblija (13 dejanj; scene iz desetih bož- jih zapovedi. babilonski stolp. vesoljni po-t!>p, prehod Judov čez Rdeče morje. Film ni ■dentlčen s slovitimi ameriškimi »Desetimi božjimi zapovedi., ki pridejo v Zagreb baje šele ieseni. V Ljubljani bomo torej še lep čas čakali nanje!) — Na zapoved Pompa-darke (Lya Mara). — Le roi de Pariš (pu-ttolovni iilm. V glavni vlogi Jean Dax, ki ;gra 12 oseb, in Susanne Nonte.) — Slava in ljubezen (Mihael Varkonyi.) V BEOGRADU: Ljubezen in zločin. — 6000 kilometrov (športni film.) — Hotel Potemkln. — Admiralova hči. V PARIZU: Mylord 1'Arsouille (5. hi 6. epoha). Peter Pan. — Orel morja (Paramount-jiltn). — Grof Kostja (po romano V. Cher-balieza). — Kraljevski princ (Marija Cor-da in Emil Jannings). — Sumurun (Pola Ne-grO. — Konec sveta (Jack Pickford). — Langealska vojvodkinja (po istoimenskem Balzacovem delu; Norma Talmadge in Ad. Menjou). — Lepi Brumell (ameriški film; v t:a-slovni vlogi najboljši ameriSki komik John Barrymore). — Moški le vara nas (po romanu M. Dekobraja). — Ni dobro igrati so z rgnjem (Dol1y Daviš, Gin. Maddie in Jean Dehe!ly). — David Copperfleld (Dickens). _ Poslednji rendezrous. — Brodolomka. — Strta punčka. V GRADCU: Tri sirote (ameriški film; Wesley Barry. Baby, Bruce-Fuerin, Helene Herome-Eddy). — Black, kralj prerije ali Črni mustang (ameriški šlager z divjega zapada). — Žrtev spovedne molčečnosti (filmska drama po zapiskih patra Spillmanna). — Štirje jezdeci apokalipse (Rudolf Valentino. Alice Terry; režiser Rex Ingram). Velikani pragozda (šlager z divjega zapada). — Cez noč milijonar (veseloigra v 6 dejanjih; v glavni vlogi ameriška igralka Vioia Dana). — Tragedija Habs*inržanov (Marija Cor-da). — Tri ljubice grofa Marana (historična nravstvena drama z R. Schiinzlom, Anito Berber in Lyo de Putti). NA DUNAJU: Bela sestra (Lilian Gish). — Sen kresne noči. — Pasje življenje (komedija s Char-lie Chaplinom v glavni vlogi). — Hčerka prerije (amerikanski šlager z divjega zapada v 6 aktih). — Tajnost kaznilnico Sing-S'ng (ameriški film; v glavni vlogi največji japonski umetnik Sessue Hayakawa). — Pariški tatovi (avanturistična drama v 15 aktih). — Malva (Lya de Putti). - Romeo fr, Julija v snegu (veseloigra: Lotte Neu-mann). — Nemi zvonar (društvena drama). — Bela nuna (Eva May in Alfred Gerasch). Stari zakon (Henny Porten). — Misterijo-zna oporoka (križanka v filmu; z velikimi nagradami!). Švici obsežno zemljišče, kjer bodo smeli v bodoče snimari filme le ameriški igralci in operaterji. Harder namerava v kratkem sam odpotovati v Švico, da dovrSi svoj film eSignal opasnosfh. Kakor poročajo listi, je v avstrijski film. ski industriji vsled pomanjkanja potrebne« ga kapitala izbruhnila resna kriza. Vest ki smo jo zadnjič prinesli le mi* mogrede, da ima namreč Charlic Chaplin dvojnika, se potrjuje. V listih čitamo, da je neki «umetnik», ki je baje Chaplinu p°do< ben kakor jajcu, deset let študiral igro in kretnje velikega ameriškega komika. Ko je mislil, da že dovolj zna, se je prijavil ne« kemu filmskemu podjetju. Da.li g« je po«l» jetje angažiralo, ne vemo. Vsa stvar izgle« da vtIo misterijozna. Prihodi in odhodi vlakov iz in v Ltubljano E. Harder, ravnatelj nekega ameriškega kinopodjetja, je kupil za svojo družbo v Prihod iz Trsta - Rakeka. Ob 0.23 brzovlak Trst; ob 0.53 Trs^-Re-ka (vozi od 5. jun. do 15 sept.; ob 202 eks-pres Pariz; ob 10 39 potniški vlak; ob 11.50 brzovlak; ob 1616 brzovlak; ob 18.43 po^'-ški vlak: ob 22.40 potivški vlak. Odhod v Rakek - Trst: Ob 3.28 ekspres; ob 4.17 brzovhk /V od 5. iun. do 15. sept; ob 4.50 brzovlak; ob 6 02 potniški vlak; ob 8.40 potniški vlak na Rakek; ob 12.15 brzovlak, ob 14 25 potniški vlak; ob 16.49 brrnviak; ob 18 30 potniški vlak na Rakek, o* ?2 45 potniški vlak. Prihod z Je"nlc. Ob 7.18 potniški v1<+; ->b 8.23 brzov'-k": ob 11.37 potniški v1*V: ob 16.30 potniški vlak; ob 18.55 mešani vlak; ob 21.05 ooVtiški vlak; ob 22.20 potniški (le ob nedelji!' praznikih od 5. jun. d" sept.). Odb->d «!> .Vinice. Ob 5.22 potniški "!?'» Oe ob nedelu-'; . i praznikih od 5. jun. ^ 30. sept.); ob 6.43 ponTški vlak; ob 8.25 mešani (z gorenjskega kolodvora); ob 11.40 potniški vlak; ob 14.50 potniški vlak; ob 1740 mešani vlak (le do Kranja z Gorenjskega kolodvora); ob 19.05 potniški vi?V; ob 12.40 brzovlak (Monako-vo). Prihod iz Maribor*. Ob 3.05 pitjvški vlak: ob 4.11 brzovlak (Budimpešta 1« od 5. jun. do 15. sept.): ob 4.43 brzov^V: ob 7.30 potniški vlak (Zidani most); ob 14.00 potniški '"bk; ob 1641 brzovlak; ob 18.06 potniški vlak, ob 21.22 potniški vl-V. Odhod v Marib—. Ob 0.30 brzovlak; ob 0 53 brzovlak (Budimpešta le od 5. jun. do 15. ?-pt); ob 5.27 potniški vhk; ob 7.44 potni*1-'" v!ak; ob 12.2 brzovlak, ob 12.10 potniški "-lak nb 14.20 po'niški vi'k (Zidani mr^t'1; f-b 17.50 potniški vlak: ob 23.15 potnih' "lak. Prihod iz Zagr Ob 31- ekspresni vlak: ob 11.06 brzovlak; ob 22.32 brzovlak. Odhod v Zagreb. Ob 2.12 ekspresni vlak; ob 8.36 brz0 potniški vlak. Prihod iz Kamnika. Ob 6.50 mešani vlak; ob 13.05 mešani vlak: ob 17.40 mešani vlak; ob 22.00 mešani (le ob nedeljah in praznikih). Odhod v Kamnik. Ob 5.15 mešani vlak (le ob nedeljah" ln praznikih od 5. jim. do 30. sept); ob 7.55 mešani vlak; ob 14.10 mešani vlak; ob 18.20 mešari vlak. Prihod z Vrhnike. Ob 6.30 mešani vlak (le od 5. itm. <Žfl .30. sept); ob 6.54 mešani vlak (od 1. okt. do 15. jun. 1925): ob 10.00 mešani vlak (ob 17.30 mešani vlak; ob 21.15 mešani v'ak (ob nedeljah in praznikih od 5. jun. do 30. sept.). Odhod na Vrhniko. Ob 7.48 mešani vlak; ob 13 25 mešan* vlak; ob 18.15 mešani vlak; ob 22.35 mešani (le ob nedeljah in praznikih od 5. jun. do 30. sept.). Dopisovati želi p svrho duševnega spoznanja premožna dri. uradnica II. kat. z višjim državnim irVlnlkom. starim nad 40 i t, ljubiteljem narave. — Dopise na upravo «Jntra» nod »Srčna naobr»zba». F 12999 Mlad trgovec J»li znanja z gospodično i- mlade vdovo čedne zn-E.injostt, katera ima veselje do "trsrovine Ponudbe na r.n-avo «Jutra» pod šifro .Bistra., 12378 rea starSev in bratov ter s^.tr g©5podar. Le resne po-s sliko, paslovom in i rr.nčnimi podatki pod Hfni »Dolenc« na npr.ivo .Ja;ra«. 13017 Soliden gospod »račajen in inteligenten Hr-v^t. 32 let sUr, s dobro eksistenco v Zagrebu, se ? ii seznaniti s slmpr.tično in nežno gosnico ali mlado v :ovo, iz boljše nfiteljske ali trfoveke rodbine v svt-ho žr-nitve. Dopise na npr. .Jutra« pod mačko «U7o-r n soprog«. 13054 Otroškj vozički dvokolesa, motorji in pneu. matika, najceneje. Sprejemajo se vsa popravila — Prodaja na obroke. Ceniki franko. .Tribuna« F, B, L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana. EarlovSka cesta Štev. •! 228 Harmoniko proda po ugodni cenj Martin Dolenc. Cerkvena ulica ii. 21. 12974 Kratek klavir dobro ohranjen, ceno naprodaj. Naslov pove »prava .Jutra«. 13076 Pianino FBrtfer, kraaen glas, ee ngodno proda. Naslov pove uprav* .Jntra«. 13123 Klavir, harmonika (Chromatična) s vsemi dur-mol- in zmanjšanimi sep-timsklml duri. skoro nova, se po ugodni ceni proda. Naslov pove onr. .Jutra«. 12672 Nove koncert, citre >roda Penko, 8t. Vid nad Ljubljano, nasproti Sole. ' ' 129S3 Mladi psi volčje pasme, 8—12 tednov stari, od nalbolje odlikovanega psa in psice, čistega plemena, ima vedno po 500 Din na razpolago pasjereja v ZdenčevI pri Zagrebu. Pes se odprem! za to ceno od postaje dalje. Kjer volčji pes varuje, tam ni nobene tatvine aH vlomal Ponudbe na vzgoje-valca psov .R ibograd«, Zdenčlna pri Zagrebu. 12060 Eksploatacija =rozdov prevzame les. stro-covnjak v lastni ali tuji režiji. Kavcija na razpolago, event. soudeležba. — ?onudbe na upravo »Jntra« pod »Agilen«. 12749 Kolomaz prvovrstne kakovosti, pri-icroča .Jadran«, tov. kem. zdelkov, Ljubljana - Moste. 11914 Visok zaslužek dobi vsak v mestu ln m deželi z majhnim trudom. Ponndbe na poStni predal St. V, Ljubljana. Priložite S Din za odgovor. 190S9 Košnja travnika se vzame v najem. — Ponudbe na upravo .Jutrm« pod .KoSnja travnika«. 13105 Košnja treh velikih travnikov na Karlovskem predmestju, se odda. Naslov pove uprava .Jutra«. 13095 Pozor, trgovci! Trgovcem se naznanja, da cvetličarna .Palma« Stres & drnr v Podčetrtkn izdelnje laznobarvno umetno cvetlično listje, razne cvetlice, sekane ln preSant- ioj ke za svate in neveste, nagrobne vence, rutke. svileni papir, krep papir, razno prašnike ter vse v cvetličarsko stroko spadajoče predmete lastnega izdelka, po najnižji konkurenčni ceni. Trgovci, zahtevajte ceniki 11315 Pst! /if>o Din, prosto st-novanje, luč in po'je, se sprejme takoi * Tovarni tanina MaJSperg. pošta Strnišče. 3246a Večja trgovina na deželi sprejme takoi marljivega mlajšega pomočnika meian^ stnke, močne?« učenca s potrebno šolsko izobrazbo in pridno dobro kuhanco, katera bi opravljala tudi dni»* lalja hišna delu. Ponudbe z n-vedbo pl'*: je poslati na ">P" o .Jutra" pod .Učenec 17*. 3186a Komerciielna moč perieVten kniigovodja-liilanclst slov. *rps'(i, nemšk. koresionilent z delnim znsnjetn Iran cnščine In £e5£ine in la referencami, z večletno prakso v vseh risarnišklh delili, teli svoie sedanje neodpovedano mes o premeniti. Event. ponndbe na adrc. lista sni 3035. Špecerijska trgovina dobro upeljana, v več;em trgu na Dolenjskem se ugodno preda. Naslov pove uprava ,Jutra' 13SSSSSS3 303S-* t)l»IM»»< Službo dobita takoj dva iii iim\n piljmlta (!iro{a£a) proti ugodni plači Pismene ali osebne ponudb? na Konfekcijsko tovarno Fran Derenda & Cle., Ljubliana Emon-ka cesta -tev. 8. 3202a Igralci harmonik pozor! Kdor si žel« ceno in v resnici dobro :n £) ■ lepo harmo"ike. n«i se obrne n« Ale&a I Potočnik, l7d"lova'ca vsakotrst-ih bar-! monik. Selca nri Sfcofji LoM — Slovenca 3gn. Zargi „pri nizki ceni" Sv. Petra cesta štev. 3 nudi ceni. odjemalcem razno damsko, moško in otroško perilo. Najnovejše bluze. Damske obleke od 90 Din naprej. Jumperje. Velika izbira vsakovrstnih modnih nogavic. Velika izbira kravat, svilenih pletenih samo-veznic itd. po primerno znižanih cenah Oglejte si kakovost nogavic po l Din 25 - F*<5 modne fr«-vre! ^jglStiHHSBBHBHBBBHnHIUniSuHBlk H. Kenda, Ljubljana, Ksrtni trg Ste-. 17. Positiv — Negativ — Paus — Skizen — Milimeter in vse risalne papirje v rolah in na metre piiporoča I. Tičai*. Ljubljana. Pozor! 29113 Radi opustitve trgovine r urami v Slovenski ulici 5 so do 1. julija 1925 are ter zlati in srtb-ni predmeti na prodaj po zelo znižanih cenah. I. KNESER, Maribor Slovenska utlca 5. „IU IQ VENEZIfi GlULIfl" v Tr^*u, ulica C. Ghega St. 7 v neposredni bliMni glavnega kolodvora, (lastnik Vacla • S'engel) se priporoča potujočemu občinstvu, Izborna kuhinja, pniArstna domača vina, kraški teran, vedno s\eže pivo, točna postrežba, govori se slovenski 281-a IL__J* ¥ i! Citrsi Si II Oaliio. Jeliivo pesem , PETELINCKOVA ZENITfcV" (in 2.. Red bi imel gosli) za citre, dobite takoj, »ko pošljete 4 In pol Oin 3195-a ali znamke v pismu. IVIN KIFERLE, Ijabljana, Kn aška oiica B.-II. P Prim a dirkop Šivalni stroji in kolesa pri ALOJS USSflR, Krekova ulica 14, 11. MARIBOR Napove za resam plir motorje na paro. bencin in presno olje in PWel motorje dobavlja v najkrajiem časa »Kipobran Ko boste poskusili se boste prepričali, da kipobran štedi mleko in odstranjuje gospodinjam kipenje in prismojenje med kuhanjem vseh tekočin in snovi, ki so tem neljubim lastnostim podvržene. — Kipobran se dobiva v vseh trgovinah z železnino, posodo in z mešanim blagom za ceno 6 dinarjev. Poskusite takoj, ker je sredstvo najnovejše konstrukcije in ekonomskega pomena. Za dobavo na debelo se izve pri upravi „Jutra" v Mariboru. «Jutrov» roman LUC1FER katerega skorinskei napeta vsebina, prepleten* c fantastičnimi zapletljaji od za četka do ki «.•» ki nrina-(ajo navdožecemo Citateljo l ipteresantnitu razmotri-vanjenj v«ak hip presene čt-nja. k. mu te sledi razočaranje tn konsternscij« in zopet presenečenje tako. da so čitatelji ne«trpno priča kovali vsako nadaljevanj« roma na, j- tz»el in s« do biva pri upravi «Jntra» v Ljubljani Vsi ki so sta čitali in oni. ki niso imeli te prilike, naj si ga takoj naroče za domače knjižnice. Jolj zabavati Vas ne more nobena kniisa! Vezan* stane ... 55 Dtn Brolirana pa ____C Dn Wlen mL Mm 70-80 Zs takojšnjo dobavo: naprave n sesani jiir ti 16. 20, 25, 35. 45, SO. eu 7U ioo P3 sini na jičh) in moterie J. a 44. 6, 7, 15. 100-120 £50—400 PS nrtdrj« ni bencin t-f 4, ., 8, 10, ?J- 40 PS 91i motorje na imm olje tO 12, 20 PS VPr» ................... Priporofamo knjigo: Stojanovič A., No mm oprava i a kontekcioniranje. vezenje in plisiranje z materijalom vred. IS atrolev, 6 motmjev, 10 okvir:ev za verenje od Itn—4ra, različno pomožao oiodie ter drago. Potrebna glavnica ca. 200 000 Din. Poda se tndi praktično naTo-dilo za vodstvo trga podjetja. ,LUnWIG BARTH Wien V. Wehrgasse 22/7. 3183-. Telefon »262. HLODI 299a smrekovi ali jelovi od 3 do 7 m dolžine se kupijo v vsaki množini. Ponudbe za zdrav in suh les franko vagon aH za svež les franko žaga z navedbo cene in množine na ,Kon-zervno tovarno Globus d. d., Vrhnika. pravem v Maribora sesto|e6 tz O veh ve6;Qi tfelavnlo (»rvm «0 m dolga, drega 10 m), vperabn« kot vita z električno raziveU|avo ta 0NAT«. Zdravljenje vseh želodčnih ln črevesni bolezni, bolezni srca, ledvic in jeter. Sezona: MA3 - SEPTEMBER. Cene zmerne. — V pred- in po sezoni znaten popust. -Konvertira vojaška godba; - Radio. - Največja udobnost -Prometne zveze ugodne. Zahtevajte prospekte I Ravnateljstvo zdravilišča Rogaška Slatina. 1902-a & TrSOUSKI pomnik, mešane osobito špecerijske stroke soliden in delaven, želi svoie sedanje neodpovedano mesto spremeniti. Gre tudi za skladiščnika v kakem večjem podjetiu, oziroma industriji. Ponudbe na upiravništvo „Jutra" pod »Vesten in marljiv". 2 oralov zemMe, med »em 41/2 orala vinograda, 8 oralov sadovnjaka, pol'«, eord, travniki, vse v naibolišem stan:u pri n-bornem d nosu sa G5CI.000 Oln. V-rasat.: Peltler, Mrabvft pri Marlborn. _ pozori Ali že veste P0Z0R! da se 2410-a trgovina Marija Rogelj sedai nahaja na SV. PTTRA CESTI 26. poleg Kolodvor, ulice Priporoča svojo krasno pomladansko zalogo štofov, caieov klota. cefirja, oksforda, deiena, karrbrika, šifnna bele in rujave kotenine, platna za rjuhe, dal e moško in žensko perilo, svilene jumperje, krasne rute in šeroe, kravate, nogavice, pavolo in drobnarije. Povsod se javno govori, da se pri meni dobro in najceneje dobi! Marija Rogelj. Korespondentiira i zmožna slovenskega, srbohrvaškega, nemškega jeziku strojepisja, perfektna stenoerafinja, se sprejme pri .Saturnus* d. d. v Mostah pri Ljubljmi. mm 1 pohstifa od na'f nejše do najiretvo-stejše opreme po izredno nižanih cenah se -to*' pri ANDREJ KREGAR, tovarna pohištva, ŠT. VIO nad l-JU ^LJANO, 'n«nroti ko^dvora Vižmnlel. t?™. RiFORM; Boii Ločitev zakona steklenice za vkuhavanie sadia ln rovrt-nine so na bot]Ss in naiceneiše. Glavna zaloga za rso drt*vo: Lovro Petovar, Ivan kovcl Istotam se dobe Znpančeve knjige serviranla la povrtnln za domača uporabo*' v sloven-k! in hrvatski irdaii. a -Gospodinje, narollte! = ZAHVALA. Vsem, ki so ob težki in nenadomestljivi izgubi našega dragega pokojnika z nami čutili, nas tolaž H, darovali mnogo krasnega cvetja in spremili nepozabnega pokojnika v tako obilnem številu k večnemu počitku, izrekamo našo globoko in najsrčnejšo zahvalo. Ljubljana. 6. junija 1925. Rsdlriri Toanies in Kienbaaa. je neizogibna, ako do Mm v jedi 8e enkrat ščurka! Zena 1 Bog! Saj mi pijejo ščurki že "es čas kri. Pa kaj pomaga, če pa ni sredstva zoper njel Mož 1 Prei ca res I Mo. Todi koncesionirani zavod „Pana" * Ljubljani na Poljanski o. 12 je iznašel sred s vo, ki po mori biez vsake nadležnosti in brez vseh posl-dic vse ščurke, miši in norijrane. Poidi ali pa piši tikoj tja! Penziionat in restavracija »Slovenec" Vila Ricca, Baika na otoku Krku priporoča svoje lepo urejene in zajamčeno čiste sobe poleg kopališča Hrana prvovrstni, kakor tudi najboljša vina. Preskrba s stanovanjem, hrano In kopališko takso Oln 70*- za osebo na dan. Priporoča se z odličnim spoštovanjem 3J27, Gabrijel Breznik, restavra'er. Kupi se od solidne firme 32i0a rezan mehki les: paralelne deske 12, 18. 28. 38 mm, ostrorobno rezane, na konceh pravo, kotno od-ezane, L. II., III., razr. aii samo III. razr. a) širine od 18 cm naprej (povprečno ca. 24 do 27 cm), b) šiiine od 9 do ink. 17 cm. Takojšnje plačilo faktur se garantira. Ponudbe s cenami franko vagon postaja Postojna-tranzit pod „Rezan les" na upravo .Jutia*. - V V - v—V—W—u u—w w v w w w w 3234a v globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nam je naš srčno ljubljeni, dobri soprog, oče, brat, stric in svak, gospod ri jate I j trgovec in posestnik v soboto, 6. t. m. ob pol 9. uri zjutraj, v 67. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega nam pokojnika bo v ponedeljek, dne 8. junija 1925. ob 9. un dopoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Tržišču. Bodi mu lahka žemljica! Tržišče, dne 6. junija 1925. Rodbine: Prijatelj-Omahen >