142. številka. Ljubljana, v soboto 25. junija 1898. XXXI. leto. Izhaja vsak dan av«4er, icimil nedelje in pramike, ter valja po posti prejotuan za avet ro-ogerske deftels «a vaa leto U p'd., ta pol leta 8 gld., za četrt leta 4 rt.t., za jeden meeec 1 gld. 40 kr. —- Za Ljubljano 'tm pošiljanja na dom na vt»o leto 13 gld., ta fatrt leta 3 j=ln. 30 kr. ca jedan mesftc ] gtd. tO kr. Za pošiljanje na dom račoua se po io kr. na >.;iBaec, po 30 kr. *a četrt leta, — Za taja delale toliko veo, kolikor n<-fitrnna ana&A. — Na naroebe, brez istodobne vpofiiljatve naročnine, se ne ozira. Za rinanila platoje ea od stinatopne petit-mte po >> kr., Če m oananilo jedenkrat tiska, po 5 kr, As m dvoJuat, in po 4 kr., 'ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj st urvolf frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo »n n pr e\ niitvo je na Kongresnem tr^u st. 12. U prav mit v n naj en blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oanarula, t. }. vat* admiijUtn.tivno stvari. Brezpravnost slovenskega jezika pri višjem sodišču graskem. Višje sodišče grafiko, čigar členi bo prav te dni z velikim patosom proglasili, da bodo delovali „unbpfangen, fr*i von jedjer Parteileidensch&ft und unb*eir Husst von der Tagesetroumng nach der nn G"setz gegriindeten LJeberzeugung", se je v četrtek, dne 23. junija a. d. 1898. proslavilo s sklepom, kateri sicer se nam ne zdi v posebnem soglasju s navedeno izjavo, pač pa se vredno pridružuje slav-noznanemu, po nepozabnem Waserju narekov anemu njegovemu sklepa, da slovenski jezik na Kranjskem ni — deželnonavadni jezik. Višje sodišče grafiko je v četrtek proglasilo brezpravnost slovenskega jezika pri grafikom nadsodiščn in določilo ne m-ičinoza jedinirazpravni jezik tudi v pravdnih zadevah, katere bo se obra v n a v a I e v p r v i instanci izključno v slovenskem jezika. Slučaj, za kateri gre, je našim čitateljem znan. Pravdna stvar, katera se je v prvi instanci razpravljala izključno v slovenskem jezikn, o kateri se je sestavil slovenski razpravni zapisnik in izdala slovenska razsodba, je vsled slovenskega priziva prišla pred višje sodišče grafiko, to višje sodišče pa je ukrenilo, da se mora prizivna obravnava vršiti v nemškem jeziku. Po našem svetem prepričanju je ta ukrep flagrantno kršenje pravice in pravičnost! i, proti kateremu se mora vse slovenstvo postaviti kakor jeden mož. Višje sodišče je utemeljilo ta svoj ukrep z dvema razlogoma, katera sta oba tako niče v na, da se jima je samo čuditi in morata naravnost obnjati dvome o j u r i d i č n i sposobnosti v dotičnem senata združenih višjesodnih svetnikov in še vse druge dvome, katerih nam eicer ni dovoljeno povedati, katere pa bodo morali povedati naši po* •lanci. Prvi razlog, a katerim je višje sodišče utemeljilo svoj ukrep, je ta, da se § 19t>. civilnopravdnega reda in § 123. sodnega opravilnika ne nanašata na razpravni jezik, in da sedanji zakoni in sedanje naredbe ne zadoščajo, da bi se vsled njih razpravljalo v slovenskem jezika, zlasti ker za ustno razpravljanje pri drugi instanci v obstrječih naredbah ni tacib direktiv, kakor za pismeno razpravljanje. To argumentiranje je jako kla verno. Res, da direktnih predpisov o razpra vnem jezika pač pa je indirektnih in sicer nista to f-amo § 196 civ.-pr. r. in § 123. sod. opr. ampak tudi § 182. in § 215. sod. opr. Višje Bodišče je tudi samo pri znalo v razlogih svojega ukrepa, da obstoje naredbe za pismeno razpravljanje in zato je bila njega dolžnost, stare naredbe analogno porabiti, to je razpravljati in razsoditi v slovenskem jeziku. Drugi razlog, s katerim je višje sodišče utemeljilo svoj ukrep, je ta, da je nemški jezik pri višjem sodišča kot s la žb e n i in poslovni jezik v navadi in da se zategadelj ne sme razpravljati v slovenskem jeziku. Ako čepa prvi razlog na cbeh nogab, je drugi razlog naravnost udarec resnici v obraz. Pri višjem sodišču je sestavljen pestben slovenski senat. Skoro dve tretjini vseh pravdnih zadev, kar jih ima višje sodišče rešiti, sta slovenski in samo vsled doslednega kršenja § 215. sod. opr. more višje sodišče tudi sedaj Se izdajati nemške razsodbe, i'z-daja pa tudi odločbe v slovenskem jeziku. Trditev, daje nemščina izključni službeni in poslovni jezik, je od konca do kraja neistinita, in nikdar ne more veljati, ker graško sodišče ni ustanovljene samo za Gradec, ampak za tri krono-vine, v katerih je polovica pribivalstva slovenske narodnosti. Pravno utemeljenje višjega eodišča graškega je torej piškavo, a nobena stvar ga drastič-nejše ne k a ra kt er i z u j e, nobena ne kaže jasnejše njegove tendence, kakor dejstvo, daje višje deželno sodišče v Trstu akcep" tiralo tiste razloge, na katere opiramo v Gradcu svojo zahtevo, da je iz tistih razlogov uredilo va*', kar treba za slovensko razpravljanje pri višjem sodišču. V Trstu je višje sodišče brez težav našlo, da se mora v srninim veljavnih zakonov in naredb v slovenskih pravdnih zadevali slovenski razpravljati, česar graški senat ni mogel najti. Pot, katero nam je sedaj nastopiti, je jasna. Vigilantibua jura! Združiti moramo vse svoje sile, da priborimo našemu jeziku tudi pri graskem višjem sodišču pristoječe mu pravice. Pričakujemo, da bo vsak s) (J venski odvetnik storil svojo dolžnost in da pojde do zadnje instance, pričakujemo, da se oglasi odvetniška zbornica, da se oglase vse avtonomne korporacije in končno da tudi vsi slovenski poslanci energično nastopijo in začno energično akcijo, vsem pa bodi vodilo zahteva: dajte nam za slovenske pokrajine nadsodišče v Ljubljani. Avstrija in Črnagora. Zdi se nam, da je naš minister zunanjih del storil zopet, jedenkrat veliko nerodnost, s katero sebi in monarhiji pač ni nikjer pridobil ng'eda. Časnikarska polemika, katera se je na njegovo, v „Frem-denblattu" dano znamenje začela proti Črni gori in njenemu knezu, je kraj vse svoje drvarske surovosti vendar le smešna tel naredi utis, da se je osla armada s topovi in mitraljezami lotila bornega vrabca. Polemika pa ni le sama na sebi nedostojna, tudi v bistvu je neopravičena, iz trte izvita, ker sloni na podvrženih premisah, na navadni falsitika-ciji razupite „Nene Freie Presae". Ta list in „Pester Llovd" sta bila pred kratkim javila, da je črnogorski uradni list „Glas Crnogorca" priobčil komunike v katerem je bilo rečeno, da je črnogorski knez pridobil Angleško za srbsko stvar, a da podpora Angleške in Rusije poleg pod- LISTEK. Adam Mickievvicz. (K odkritju njegovega spominka v Krakoveni dne 26. t. m.) Spisal Teodor D o k s o v. Vsemogočni Bog sam je poslal v svoji neskončni previdnosti — kakor vesolj nema svetu Krista — tudi pojedinim slovanskim narodom može, katerih vsak za-se je dalekovidno do cela izpoznal, kai J* pojedinim rodovom ? prid, kaj jih reši večne narodne smrti in kako naj jih vzpričo narodne njihove fizične in duševne moči dovede na tisto stališče, da se bo vsak rod zavedal samega sebe, da bo vedel ceniti svoje moči, svojo preteklost in da bo mogel na podlagi teh dejstev sklepati v mogočno bodočnost Slovanstva In res, dalo nam je nebo tacih mož! Ob tistem času, da, v tistem letu »odila sta se našim nevernim bratom Palackv in Mickievvicz, nam, Jugoslovanom pa čea dve leti Proširen. Kaj znači vsako teh imen v kulturni zgodovini posameznega naroda F Mickievvicz! Sto let promine 24. decembra 1898, kar se je rodil poljskemu narodu njegov Orfej. Usmilil se je Bog poljskega naroda in poslal mu za božičnico spasitelja, dete, ki naj, če ne io iz okov in verig suženstva, reši narod svoj iz duševnega robstva. Poslal mu jo A. Mickiewicza, dosedaj največjega poljskega pesnika, kateremu se dne 26 t. m. slovesno odkrije spomenik v kraljevem Krakove m, kamor so leta 1890 iz Pariza prenesli zemeljske ostanke slavnega pesnika. A. Mickievvicz rodil se je 24. decembra 1798 v Zaosvi pri Novogrodku. Dasi revnih starišev sin, dovršil je s pomočjo dobrotnikov gimnazij in počel 1. 1815 pohajati univerzo v Vilni, kjer se je posebno temeljito pečal s filozofijo, zgodovino in literaturo. Dovršivši nauke v Vilni, poučeval je latinski jezik v K(>wnu. Tu se je temeljito začel baviti s pesništvom. Poleg narodne poezije so mogočno nanj vplivali Shakespeare, Gothe in posebno Byron. V pceziji je bila njegova maksima to, da poj, kar si resničnega doživel v življenji. Na prvi hip bi se to človeku zdelo nekako v navskrižji z njegovo muzo. Saj je bil v prvi vrsti romantik! Da, bilje! Vendar je znal romantiko z realnim življenjem in s čuvstvovanjem poljskega naroda spajati tako, da ne velja danes svojemu narodu kakor kak fantastičen sanjač, ampak da mu je ob jednem umeten in naroden pesnik, ki je lepo v sebi dražil Gothejev realizem z Bvronovo romantiko in Homerjevo plastiko. L. 1823 prifili so na Poljskem na sled nekim nakanam poljskih študentov proti ruski vladi. Ker je bil Mickiewicz tudi v zvezi s .filareti", prognali so ga v notranjo Rusijo in odtod v Odeso, kjer je pisal svoje krasne „Krimske sonete". V teh sonetih slika nam tako verno, živo in istinito poljske in ruske razmer*, da se jih sme po pravici prištevati biserom lirske poezije. Pre. edeni so skoro v vse evropske jezike L. 1828 je v Petrogradu izdal svojo lepo epsko pesem .Konrad Vallenrod*, ki je silno vplivala na narodno samozavest poljske mladeži. L. 1829 potoval je po Nemškem in Švici. Na Nemškem seznanil se je z Gothejem, ki je visoko čislal nadarjenega in svobodoljubnega Poljaka, v Švici pa se je sešel s svojim rojakom, najboljšim poljskim lirikom, Krasinskim. L. 1830 mudil se je v Rimu, kjer je zložil svojo, s srčno krvjo pisano odo „Mladini", ki je postala nekako poljska „marsellaise". Julijska revolucija v Franciji 1. 1830 pretresla je poleg vse zavedno Evrope posebno še Poljsko. Naj plemenitejši poljski rodoljubje žrtvovali so blago in kri za osvoboditev svoje zemlje, meneč, da se obnovi stari sijaj in stara slava Poljske. Podlegli so. Od tedaj ni bilo Mickiewiczu več obstanka v nesrečni domovini. Šel je 1. 1832 v Pariz in se tam oženil 1. 1833. Tu je napisal 1. 1834 svoje najslavnejše delo, krasno epsko pesem . Pan Ta-deusz", v kateri ee zrcali navdušeno hrepenenje po obnovitvi poljske moči in poljskega kraljestva. L. 1840 nastavila ga je francoska vlada na college de France, kjer je čital o slovanski -literaturi. O teb predavanjih ni moči sicer trditi pore Italije in Francije nekaj pomeni , to da je očitno Oba rečena lista, „Neue Freie Preske" in „Pe-fiter Llcyd", sta izrecno trdila, da je tako poročal „Glas Crnogorca", kar pa ja nesramen falsifikat, kajti „G!as Crnogorca" ni nikdar tega pisal in nikdar priobčil tacega komunikeja, t*r sti si ga „Neue Freie Prsate" in iPattai LloyJu kar na čistem izmislila. Kmalu potem predrznem s'eparstvu je „Neue Freie Preske* javila, da je lord Salisburv demen-toval „Glasu Crnogorca* podvrženi komunike', torej trditev, katare „Glas Crnogorca4* nikJar ni izrekel, in nradni „Cjrrespondenz Bureau" je ta dementi hitel razširjati po vsem avetu. Treznim pol t.kom s« ježe takrat j.k »čudno zdelo, da je lord SalUbarv dementi podvržene trditve priobčil v „N-ue Freie Presse" in ne v angleških listih, da je nekaj deinentiral, česar „Glas Crnogorca" ni trdil in marsikomu se je vsilila misel, da je „Neue Freie Presso" tudi ta demanti f ilsifieirala, kakor je falsificirala demeutirani. nikdar objavljeni komunike. Sedaj je seveda dognano, da dementi ni falsificiran, drnzega pa ni nič pojasnjeno, in morda ee je dunajska „Arbeiter Zeitung" resnici še najbolj približala, domnevajoč, da si je grof Golucbow ski s posredovanjem „Neue Freie Preene** ta dementi eam naročil. Na to počenj mje „Neue Freie Presse" je „Glas Cmogona" reagoval na način, kateri se nam zdi dosti pohleveu. Pojasnil je vso stvar, konštatoval, da doltČnega komunikeja nkdar priobčil ni, z ozi-rom na to, da je Salisbmy,ev dementi razširil vladni organ, „C >rresoondenz Bureau" izrekel mnenje, da je dementi bržčas skrpan v kaki dunajski pisarni, izrekel ,,N-ua Frsii Presse" ter „ Pester Lloydu* svoje zmčevanje in končal z besedami: „U obče, ove peiiiin« i nizke zadjevice i izazivanja, što su od nekog doba iz Beča t Pešte bezočno učestale, jasni su znaci ouomašnj-*ga razpoloženja i stanja". Ta nedolžna izjava je dala po^od brupni časnikarski vojski proti Crni gori, dasi sta v tej izjavi „Glasa Crnogorca" pač bila razžaljena „N. Fr. Pr," in „Pester Lloy i", nikakor pa ne Avstrija. Ako ju „Glas Crnogorca" izrekel domnevanje, da je dementi skrpan v kiki dunajski pisarni, je bil v tako domnevanje opravičen, ne le ker je tak način dementovanja nenavaden, ampak tudi zato, ker je demantirani komun ke bil falsifikat. Sicer pa je bala ljuba Avstrija mirno iu pohlevno pretrpela že Tla drngačna, resnično krvava razžaljenja, a ni črhnila nobene besede. Ako so zdaj „Fremđenblatt", prvi cficijozus grofa GoIueho\v skega, in „N. Fr. Pr." ter .,Pester Lu>yl" — o katerih se tudi v avatr j-skih liatili piše, da sta on oi j osni glasil; ministarstva zunanjih del, dasi bi to grof Goluehowski moral smatrati za razŽaljenie na tasti — zakrivili drug) falsifikacijo, trdeč, da je „Gl. C." dolžil dunajsko vlado, da je ona skrpala Saliaburyev dementi, do-čim je le rekel, da se je skrpala v kak> dunajski pisarni, ako so planili na Črnogoro na nezaslišano neotesan način, ako so to državico sramotili, ako da bi ja podpisali današnji u'enjaki, kajti v njih je mnogo neverjetnega, neresničnega in pomanjkljivega, reči pa s • mora, da je Mickievvicz že v tistih časih izp revi del, da je prvo, kar more nas Slovane sjediniti, duševna vez. Rekr-1 je sam : „L'teratura je polje, na katerem naj vsi slovanski narodi znašajo plodove svoje nravne in duševne delavnosti.8 L. 1855 šel je po naročilu francoske vlade v Turčijo, kjer je zadnjikrat poskušal zbrati okolu sebe prostovoljnih čet, da bi z njihovo pomočjo osvobodil svojo tlačeno domovino; kar je gredi naj večjega dela nenadoma umrl dne 28. novembra 1855 v Carigradu Mickiewicz je bil reformator poljske literature. On je odprl svojemu narodu pot v tisti hram, kjer ee rojevajo največje in naj blažje misli, on mu je otvoril tempelj kulture, na čigar s'enah se tako krasno bleste umotvori poljskega duha. On je bil tisti, ki je s svojimi nesmrtnimi pesnimi in z gorečim svojim rodoljubjem zanetil v zamrlih prsih svojih rojakov ono vročo iskro domovinske ljubezni, ki je zagorela v vznesenih, navdušenih besedah: .Jenzcze 1'olska nie zginela!8 Iu temu prosvitljenemu proroku lepše slovanske bodočnoti, propovedniku slovanske vzajemnosti, učitelju in buditelju poljskega naroda, kličemo i mi Slovenci ob odkritji njegovega spomenika dne 2G. t. m. v kraljevem Krakovem: Slava! so črnogorskega knezi provali in z isramovali tako, kakor kacega moralno propadlega tolovaja, dasi bi prav knez Nikola bil latiko marsikateremu drugemu potentatu vzgled moralnosti,— potem to ne more biti dnuegi, kakor veliki nerodnost, zaradi katere mora ves svet Avstrijo obžalovati, tudi če je vsa ta gnojnica, ki so jo dunajski in peštanski oticijozi tako pogumno izidi ni Črno goro, namenjena prav za prav nekam drugam tja, kjer bi sa gcof Golu-chovvski ne upal tako govoriti — v Petrograd. To je prav verj-tno. Tako mila državica kakor je Črna gora, pač ne d da velike politike na svojo roko, a kdor je opazoval delovauje kneza Nikite v zadnjem čftsu, tisti bj rad verjel, da je počila najbrž struna, ki je vodila z Dunaja v Petrograd, in da izvira od tod malo diplomatičaa srditost grofa Goluchovvskegi. Črna gora se je zadnji čas očituo pokazala kot nasprotnico avstrijskih name? na Balkanu, zlasti nameri, prolreti do Soluna; a kar je moralo merodajne kroge na Dunaja posebno neugodno za leti, je to, da sta si knez Nikita in bolgarski knez Ferdinand v Opat ji razdelila sf-re na Balkanu, da sta se dogovorila o razdelitvi tistih dežel, na katere že od nekdaj rtfl-)ktira Avstrija in da je bil ta dogovor sklenjen vpričo ruskega poslanika v Cetinju, Gubastova. Ali ni logično, ako sklepamo, da je povod rovtarskim napadom na Črno goro to, da se je Črna gora, brez-dvornno v porazumljenju z Rusijo, postavila na p,)t avstrijskim ekspanzivnim stremljenjem in nameri, anektirati Bosno in Hercegovino, a podvrženi ko munike da je bil le zunanji iu navidezni nagib V Morda nam prinese kaj več pojasnila odgovor „Glasa Crnogorca" in odgovori ruskih listov na dunajske surovosti J W 1 J«ibl|aral, 25. junija. Pri slavnostnem sprevoda šolskih otrok na Dunaja — vseh je bilo do 70.000 — se je zahvalil cesar dunajskemu Županu dr. Luegerjo. ter mu mej drugim tudi dejal: „Uredno je bilo! To mi je tolažba za mnoge britkosti tega leta!" Hinavsko židovsko in nemško nacijonalno časopisje že izrablja i izrek v svoje namen*1, če5, nemški narod deli s svojim cesarjem bridkosti tekočegi lata ter opaža z isto skrbjo prikazni, ki so posledica mnogih političnih napak. „Neue Freie Presse" meni, da bi „modra in pametna" politika mogla oprostiti Nj. Velečanstvo vseh skrbij ia da se to zgodi takoj, ako vzamejo v roke državno krmilo „previdni in dalekog'edni" državniki. Nemci se drznejo torej na-migavat.i, da so Slovani krivi eesirjevih skrbij, da je slovanska večina prouvzroiSitelja bridkosti Nj. velečanntva, da so slovanske politične stranke krive vsega sedanjega nereda v Cslitvaniji ! Kolika hi« navsčina! Kolika smelost v laži ! Seli ne bore z največjim zatajevanjem in brezprimernim požrtvo-vanjem slovanske stranke za pravičnost v državi, za jedoakopravnost narodov, zi m>r in red v parlamenta? So-li obstrukcijoni3ti, VVilf Saho lerer in tovariši Slovani? S )-Ii škandale in pretepe v zbor niči in krvave izgrede na Češkem, v Gradcu in drugod provzročili Slovani? — Seveda žela Nim^i tako „modro in pametno politika" ter take »previdne in dalekojledae" državnike, ki bi razbili slovansko večino, pritisnili avstrijski politiki Čisto nemški pečat ter bi preklicali vsa tiste mrvice, katere so pridobili Slovani zadnja leta! Potem bi »bridkost" in „žalost" izginili iz nešonkik src! Poljaki in Madjari — pa slavnoat |Pa-lackega. »Deutsches Volksblatt", glasilo antisemitske strankp, z veliko naslado člankari o „slabih" posledicah praških slavnostij. Na podlagi izjav nekaterih poljskih židovskih časopisov, ki blujejo žolč na Huse in Čehe, sklepa „Deutsches Volksblatt", da se — poljski drŽavnozborski klub kmalu odcepi cd Čehov in desničarske večine ter se ponudi (!) že v najbližjem času Nemcem, da se ustanovi nova večina z Nemci in Poljaki. aDeutsches Volksblatt" je trdno uverjen, da se tako zgodi; uverjen je pa tudi, da bodo Nemci dobrikanje Poljakov—zavrnili. Poljaki so nakrat za Nemce grdi sebičneži! „Deut. Volksblatt" pa zavrača — imenom vsega nemštva seveda ! — tudi približevanje Madjarov, češ, da se obračajo M uljari sedaj samo zategadelj do Nemcev, ker se je v Pragi demonstriralo tudi proti madjar-skim nasiUtvom na Ogerskem. Dunajski antisemiti tudi madjarskega prijateljstva nočejo, saj so Madjari prav taki egoisti, kakor Poljaki. Take duhovitosti in globoke politične misli nudi prvi in naj- odličnejši antisemitski avstrijski list, glasilo dr. Luegerja! - Gali š ki protiiidovaki izgradi še vedno niso prenehali. Vsak dan se poroča o novih krvavih napadi h in roparskih revolt ah fanatiziranih kmetov in delavcev. Vojaštvo in orožništvo pa postopa pri tem z nečuveno ostrostjo ter strelja m<»j mase pri vsaki priliki. Seveda obnja tako postopanje grozno ogorčenje ter le neti odpor. M Frysztaka je ustrelilo vojaštvo pred cerkvijo mej trgujoče kupce in prodajalce ter ubilo nakrat 12 kmetov, mej temi dva 70!etna starčka. Celo uradna „Gaze ta Lwowski* pravi, da je vsa dvanajstorica nedolžna, da je bilo streljanje neumestno ter da treba vojaštvo strogo kaznovati. Židje se mej temi izgredi vedejo jako izzivajoče in predrzno, kar nikakor ne upliva ugodno na besnost ekscedentov. Grof Pininski, galiŠki namestnik, je prišel na Dunaj po instrukcije. Novo francosko minieterstvo sen tavi menda po ponesrečenih poskusih Ribora in Sarriena ven-der senator Peytral. Faare gaje pozval, naj se stavi „spraven" kabinet, in to izvrši Pevtral toliko lažje, ker se kot senator ni vtikal v parlamentarne politične boje ter je tako torej svobodnejši in ne-odvisnejši. Peytral je 56 let star, je bil že dvakrat iiuančni minister ter vživa kot politik vsled svoje mirne odločnosti velik ugled. Imena drugih ministrov še niso definitivno znana. Gotovo pa ja baje, da prevzame stari Freycinet zunanji, Sarrien ju-stični, Cavaignac finančni, Dupny naučni in general S a u s s i e r, bivši pariški guverner in generalissimus, vojni portfelj. Amerikanoi na Kubi. Izkrcanje ameriških bojnih čet se je vršilo na štirih krajih, ki se zo-vejo Aguadores, Ju ragua, Bakiuiri in Sigua. Boji, ki so se vneli mej izkrcanjem mej Spanci in Amerikanci, so bili neznatni. Vendar pa Amerikanci ne prod rajo tako naglo, kakor so si domišljali. Nadpo-veljnik vzhodne Kube, general Pando, ima baič do 3 1 000 vojakov. Ako izkrc ijo Amerikanci vse svoje vojaštvo, bodo imeli jedva 21 GOO mož ter še 5000 ustašev na razpolago. V Santiagu vlada že veliko pomanjkanje kruha in moke, samo koruze je še dosti. Bržčas se tudi mesto Santiago ne bo moglo dolgo upirati, ker lakota premaga tudi največje junake. Dopisi. Z Bleda, 23. junija. „Slovenčev" dopisnik, v št. 130. se zaletava v tukajšnje „liberalce". Mi smo tega dopisn ka že javno imenovali lažnjivca, ali ta dopisnik je vsako tako razž»ljivo, njemu nasproti pa opravičeno besedo, vtaknil v žep, kakor berač krajcar. Kar piše o prihodu tujcev, kaže, da ne razume v tej stvari prav nič. Sicer pa, če bi tujcev ne bilo k nam, ne bi bili tega krivi dopisi v „Narodu", pač pa dopisi v »Slovencu". Dopisnik naj pogleda št. CV. tega listal Spomni naj se na shod v Ribnem, na katerem se je od njegove strani povdrtrjalo, da so tnjci kmetu na kvar. Poslušalci niso na to nič odgovorili, ker so bili SHmo klerikalni pristaši navzočo i. Da delate mej nami sovraštvo, s tem ne boste ne kmetu, ne sebi nič pomagali, le po časopisih in po naših šolah, kar vam je vse trn v peti, se bode nas kmet izobrazil. — Potem pa si bode sam pomagal, drugi mu ne bodo nič pomagali. Dopisniku se zdi, da se bo ljudstvo tukaj k malo še bolje zavedlo. Ima prav! Tudi v drugih podobčinah, ne samo v '/»lečah ali v Gradu, bodo volile;i pokazali svojo zavednost ir. sicer s tem, da si bodo i zbrali sami može. brez vaših nkazov. Ob času, ko so se oblaki prikazovali in se je začelo mračiti, da je bilo treba lampe prižgati, takrat se svobodomiselna stranka na Dledu ni ustrašila bližajoče se nevihte, šla je v boj in v podobčinah beleče, kakor v Gradu, sijajno zmagala. Kar se tiče stanovskega združenja, vam mi liberalci le častitamo na tej misli, samo to svetujemo, da se bolje in resno poprimete tega, ne tako, kakor gosp. župnik Oblak, ki podpira domačo posojilnico s tem, da denar drugam pošilja. Morda razumete združenje tako, da se vam mora vsak popolnoma podvreči vašim zahtevam. Tako se vsaj kaže pri naši šoli. Proti gg. učiteljema v Grada in v Kihnem, ki ne trobita v vaš rog, proti njima vam ni noben korak pretežaven, bodi opravičen ali neopravičen. V Gradu vam pomagata pri tem bogoljubnem delu obe učiteljici, ki sta z vami proti šolskemu vodji, da spodkopujete s tem ugled šole in šolsko avtoriteto. Kar pridigujete o stanovskem združenju, to pokažite najprej sami z dobrimi izgledi, ne samo z besedo! V „Slovencu* št. 134. nam g. kapelan našteva naše grehe, in daje dobre svete, tako da kar žaluje. Mi pa vam svetujemo, da prav nič ni treba žalovati. Že jedenkrat smo vam povedali, da gospodje pomedite pred svojim pragom, zato odgovarjamo in zapomnite si to-le: 1. Ni res, da vas je BbjF" Datlja v prilogi. Prilog* „Slovenskomu zaroda" M. 142, dne 25. junija Iggg. kdo iaooej w* težd, ampak tožil vae je c kr. državni pravdnik; 2. Gospodje ste tudi združeni z namškutarji in wmi imenujete to renegatstvo, 3 Vi Digte zmožni dokazati, da bi pri nas kdo kmeta sovražil; 4. Gg- Oblak in Mrak ata uplivala, da se ne zida prepotrebna ubožna h'ša, k*r je ne privolita bolnim beračem; 5 V župniji se najmanj toliko uradu je nemško, kakor pri šolskem vodstvu ; 6. Kdor proti župniku ali kapelanu govori, ne za bavlja proti veri; 7. Če kateri tujec druge vere obdrži klobuk na glavi ob Marijinem zvrni.nju, se mu to ne more šteti v zlo; 8. Gosp. župnik in g. kapelan ata pri naa tako priljubljena, da želimo, da bi se čim prej po mag da drugam; 'J. Pred občinskimi volitvami je bil mož pri vas za spravo, pa ste jo odklonili; 10. Gosp. župnik Oblak naj nikar revežem javno vodu ne prepoveduje jemati, ker nima te pravice; 11. Potrudite se za cerkev sv. Martina, ki je poprav«) potrebna; 12 Vsako poleno, katero nam vržete, hočemo vedno točno odbiti. Več občanov H Korošlit'jjru, 22. junija. (Nemci pri delu. — Od na« se učijo. — Učimo se tudi mi od njih!) Našim nasprotnikom sh mora priznati, da so v svojem, če tudi nepoštenem in nasilnem boju marljivi, dosledni in podjetni. Nobenih težav se ne ustrašijo, kadar j. re, da si utrdij« svojo pozicijo ter morda še celo pridobe kako novo postojanko. Ze zadnjo soboto smo na kri tko poročali, da h< čejo Nemci osredotočiti vse svoje delo vanje v društvu „Sudmark44. Kakšno tendenco da ima to društvo, ni treba danes tu razpravljati, kajti zadostuje dejstvo, da jako uspešno upliva na naše koroške razmere in s cer v prid Nemcem. To dokazuje dan za dnevom izguba sloven^-k h krretij, katere prav pndno prehajajo v nemške roke. Da društvo tudi drugače ukusa vplivati na raznarodovanje slovenskega življa, tega ni treba posebej poudarjati, opaža rja mo le, da so učitelji glavni faktor potnrčenja, saj zato neki posebne nagrade dobivajo vsako leto. Zloglasna „Sudmarka" se reorganizira pri nas, da bode tem lažje dosegla svoj kruti namen, nbiti Slovence na Koroškem V ta namen so se zbrali 19. t. m. v Beljaku zastopniki raznih podružnic koroških in priredili shod, na katerega so prišli mej drugim tudi zastopniki glavnega vodstva vGradci, predsednik dr. Hittrnan WV'.lenhr f, njegov namestnik H. W.-*stian tt-r člani dr. Arnbro-žič in tržiški ravnatelj Rieger. 01 podružnic j'hje bilo komaj deset zastopanih, nekaj se jih je opravičilo. Sklenilo se je, naj bi glavno vodstvo upoštevalo, da bodo v bodoče koroške podružnice številnejše zastopane v glavnem vodstn Navzoči členi vodstva so obljubili, da se hode po možnosti nva zevala ta želja. Dalje naj bi se priredil vsako leto redno shod koroških podružnic, zajedno pa se je izvolil odbor, ki imej nalogo, kako in kje osnovati nove podružnice „S u d m a r k e*i V tem odboru sta tudi mej drugim soproga pripravniški ga ravnatelja v Celovcu, znana krepostna gospa Iv na pičeva, in velikovški župan Pinterič. Prezreti ne smerne to najnovejšega počenjanja koroških naci-jonalcev, kajti sčasoma utegnejo priti v mreže, katerih ee jim nikdar več ne bode možno osvoboditi. Zategadelj naj bi slovenski poslanci, ki so baš sedaj na počitnicah, izpolnili dano obljubo, da h -čejo v kratkem ukrepati, kako se je treba Slovencem tudi v gospodarskem oziru organizovati. Zakaj ravno Nemci opazujejo previdno vse naše delovanje in kar se jim zdi dobro in koristno, takoj nasve-tujejo po svojih listih svojim somišljenikom. Tako hočejo odslej posnemati hranilno in posojilno dru štvo v Celovcu, ki je povodom zadnjega občnega zbora dovolilo za družbo sv. Cirila iu Metoda 50 gld. Ali se naj Slovenci šele takrat ganemo, kadar nas zadene trda gorjača naših nasprotnikov ? Ne, sedaj je najlepši čas, da odgovorimo na njihovo rogovilenje. Slovenski veljaki naj brzo stopije v razgovor, kako treba pogumno odbiti napad naših sovragov in preprečiti poželjivo stezanje nemških krempljev po slovenski zemlji. Posebno toplo pa moramo priporočati centralnemu vodstvu družbe bv. Cirila in Metoda, naj, če prej ni mogoče, vsaj na glavnem letošnjem občnem zboru sproži misel, kako bi tudi mi Slovenci pospešili hi trejše ustanavljanje Ci ril - M o to do vi h podružnic, kajti veliko je še krajev, kjer bi morale in tudi lahko obstajale podružnice. Ne držimo vender križem rok v tem opasnem tre not ku ter preprečimo so vragu Črne nakane, katere se jo zaklel izvršiti 1 Vedno se naglasa, naj bi koroškim in sploh izvenkranjskim Slovencem došla kaka pomoč iz središča, in z zasluženo pravico smemo to terjati, saj če sovrnžnik poseka veje slovenskemu drevesa, tedaj bode kmalu tudi deblo v nevarnosti. In v tem slučaju bi i>e gotovo najlnglje dalo kaj dobrega ukreniti. Končuje ta resni opomin do vseh Slovencev, moramo se pa tudi — žalibog — pri družiti Vašemu dopisniku , ki je nekoč karal slovenske koroške poslance, naj vender pridejo msj ljudstvo, da mu razložijo in pojasnijo obupno stanje slovenskih trpinov na Koroškem. Treba je samo pogledati na Nemce, kako ti po rabijo vsako priliko, da gredo mej volilce. Slovenski poslanci vzdramite sel Ali nas le takrat poznate, kadar nas potrebujete, posebno pri volitvah? Sapienti sat. J e k 1 i n o v. Dnevne vesti. V L i n bi jam, 25 junija — (Brezpravnost slovenskega jezika pri višjem graskem sodišča.) Sklep graškega višjega sodišča, s katerim se je proglasila brezpravnost slovenskega jezik«*, je obudil največjo senzacijo v celi Avstriji. „Narodni L i s t y", „Politi k". „Ed i-nos t" kritkujejo sklep jako ostro in pravijo, da je nezakonit. V pravniških krogih se je spr< žila misel, naj bi se vsi slovenski odvetniki in n o t h r i i čim prej sešli v središču Slovenije i> a n h o d , da ukrenejo kar treba v obrambo ravnopravnosti alovenskega jezika pred graškiru nvlolšr.m oziroma za peticijo, da se listano, i v Ljubljani nadsodišče za slovenske pokrajine. Vse na ta shod nanašijoče želje itd. naj se takoj naznanijo ali odvetniku g dr. Štoru, ali odvetniku g. dr. K r i s p e r j u. Od kranjskih odvetnikov pa se v pravniških krogih pričakuje, da takoj zahteva o izredni občni zbor. — (Osebne vesti.) Generalnim vikarjem je iujeno»an stolni kanonik g. Ivan Flis, njegovim namestnikom prelat g. dr. Kulavic. stolnim župnikom kanonik g. Jos. Erker, stolnim dekanom pa kanonik g. Ivan Sušnik. — Glavna davčna kontrolorja gg. Kurol Morschner in Rkard M ur gel sta imenovana glavnima davkarjema, glavnima davčnima kontrolorjema pa sta iuienočal o požrtvovalnost in hvaležnosti njihovih pradein*/ do svojega Orfeja, ki nam je „srca vnel za čast. dežele". Na delo tedaj, in veliki vapeh plemenitega našega stremljenja gotovo ne izostanal — (Poročil) ee je danes odvetniški kandidat gosp. dr. Boi dar V dušek z gdč Minko Prele s n i k o v o. Čestit, mo t — (Izlet peoskega zbora rGlasbene Ma tioe" v Zagorje) Priprav za izlet v Zagorje obetajo odeli žene.ern jntn najlepšo zabavo. Zanimanje pa je tudi Hplosno Ako hode Se Jupiter Pluvius privolil nekoliko lepega vremena, tedaj bode ndeleŠba gotovo taka. kakor jo po vsi pravici zasluži vedno marljivi pevski zbor „Glashene Matice44. Pri koncertu v Medtji p-1 bode mešani zbor najbolj priljubljene skladbe iz domačega reper-toirja in pri tem nastopil z i m pozam ni m številom pevskih grl Naši bratje tam gori na periferiji ožje domovine bodo imeli priliko ■ a domačih tleh slušati zvonke glasove vrhh pevk in pevcev, ki so pred dvema letoma ž njimi očarali celo razvajene Dunajčane. Zares, privoščimo Zagorčanom ta užitek, saj pa se tudi sami trudijo kakor se nam poroča, da vzprejmo udeležence izleta kar najaijajnej&e Štirje slavoloki, okičeni z zelenjem in trobojnicami, bodo s svojimi napisi prihajajočim Matičarjem tol mačili srčne pozdrave. Pri prihoda zbora bo zbran ves občinski zastop in zbrana bodo vsa tamošnja slovenska društva ter po svojih zastopnikih v nagovorih izražala čntila bratske ljubezni. Ker je ad hoc sestavljeni odbor .Glasbene Matice" i sa zabavni dsl dnevnega reda i za dobro is osno po* strežbo vse potrebno nkrenil, nadejamo se, da se bodo udeležniki t-ga izleta s solnčnim zatonom v svoj dom vrnili s prepričanjem, da je naš* „Glas-bena Matica" zmožna zadovoljiti ne le stroge kritike na odru nmetne glasbe, ampak tudi udeležnike poletnega izleta na prijaznih tleh sredi svojih bratov in sester. Ne dvomimo, da se bodo zboru pridružili mnogi Ljubljančani, prijatelji glasbe in po-spešitelji narodnega napredka. P. n. gg. izlotniki se opozarjajo, da se še jutri zjutraj na postaji pri pevskem odboru dobivajo železniški listi po znižani ceni. Vlak odide ob 6. nri 23 min. zjutraj iz Ljubljane ter zvečer ob 10. uri iz Zagorja in pride v Ljubljano ob 11. uri 15 min. zvečer. — (Konoert za Prešernov spomenik.) Koncert, katerega priredi pevsko društvo „Slavec4* v soboto dne 2. julija na vrtu „Narodnega doma44, vršil se bode v korist Preširnovemu spo meni k u. Zbor pel bode mej drugimi veliko kan-tato „Na Prešernovem domu", katero je priredil skladatelj g. B. Ipavic za spreraljevanje z orkestrom — („Zveza slovenskih kolesarjev") ima, kakor že naznanjeno, svoj letošnji r*dni občni zbor v sredo 2 9. junija 1.1. Prostor: „Narodni dom41. Dopoludne vzprejem p. i. členov iz raznih krajev slovenske dežele; opolu me skupen obed v „Narod-nem domu"; ob polu 3. uri zborovanje, po zborovanji izlet v ljubljansko okolico. Vabila z natančnim vzporedom posipajo se že raznim zvezi pripaiajočim društvom. V imenu celokupnosti slovenske želeti je prav obilne udeležbe iz vseh stranij mde nam domovine slovenske Zlravo! — („Slovensko planinsko društvo41.) So-j ška podružnioa napravi dne 29 junija t. 1. izlet v B"hinj k Bohinjskemu jezeru, kjer bo ob 1. uri popoludne skupni obed, popoludne izlet ni jezero in k slapn Savice. Zvečer jirosta zabava v Bistrici. Dne 80 junija t. I. se vračajo izletniki čez Bačo. Podbrdo v Tolmin. Tem izletnikom se tudi pridružijo členi osrednjega društva iz Ljubljane, ki odidejo iz Ljubljane ali po noči od 28. na 29. junija, ali pa dne 29. junija zjutraj, ter se opoludne snidejo s soško podružnico na Bohinjskem jezeru. Tudi radovljiška podružnica napravi dne 29. junija t. I. izlet k Bohinjskemu jezeru Pridruži se jim tudi nn\o ustanovljeni kolesarski odsek te podružnice. Skupni seHtanek je dne 29. t. m. na Bledu ter od tam odhod ob 6Va uri zjutraj. — i Udeležniki bosansko hercegovske oku i paoije) imajo v nedeljo dne 26. t. m. ob 4. uri popoldne pri Ferlineu sestanek. — (Kegljanje na dobitke) pevskega duštva „Slavec" nadaljeval*i 8* bode jutri ob 9. uri zjutraj pri Koslerji, ter se zaključi zvečer ob 10. uri. Pevski zbor zapel bode tem povodom, popoludne nekoliko pesmi ter so gostje dobro došli. — (Zopet Tauzher in Exl ) Iz moravske doline, 20 rožnika. Davčno obla.srvo v Kamniku je uradno napovedalo, da bo dne 16, 17. in 18. rožnika prišel v Moravče slavnoznani Exl iz Kamnika in cenil škodo, ki jo je prizadela toča. Toda pretekel je IG. pretekel tudi 17. in 18. rožn k , a Ex«ls ni bilo in cenilni in občinski možje so zastonj čakali v Moravčah To je že malo preveč, da nas davčna oblast in nje šef g. Tauzher tako nesramno vodi za nos. Najprvo uradno napove komisijo p tem pa ni iz vsega iknpsj nič in možje imajo prazna pota. Takemu postopanju davčne kam-niške oblasti napram občinstvu bi trebalo energično konec napraviti. V glavo nam tudi ne gre, zakaj bi moral c niti škodo baš Exl iz Kamnika in ne kak davčni uradnik z bližnjega Brda, kateremu so vrh tega tudi naše razmere bolj znane. Ali ima glavarstvo v Kamniku toliko preveč denarja da bi ga brez pofrebe dajalo za diete Exelu ? Nikakor nem to postopanje davčne oblasti v Kamniku, oziroma g. Teiizberja ne gre v glavo. — (Umor) Ribiča Franc Kosanc iz Slapa pri O. M v Polju in njegov sin Ivan sta dne 22. t m. pri Dnbrinjah potegnila iz Ljubljanice mrtvega meščansko oblečenega človeka, kateri je imel pri aebi 15 gld. denarja. Konstatovalo se je več ran, prizadetih z nožem, iz česar se sklepa, da se je zgodil umor. — (Napaden kolesar.) V Stopu pri Domžalah so predvčerajšnjim ponoči neznani zlikovci napadli z vilami poleg neke ekvipaže vozečega se kolesarja in mu poškodovali kolo. — (Koncert spojen z operetno predstavo) prirede g. Irma Polakova, g. kapelnik H. Benišek, gosp. M. Fedvczkovvski in gosp. Fr. Rus, členi slov. gledališča v čitalnici v Kamniku dne 26. junija t. 1. Vzpored: Samospevi: 1 Auber: Romanca iz opere „Fra Diavolo", g. Rus. 2. Suppe: Arija iz operete „Modeli" in več drugih pesmic, g. Irma Polakova. 3. a) Verdi: Arija za bas iz opere „Ernani"; bi Ipavic: Podoknica iz opere „ Teharski plemiči", g. M. Fedvczkovvski. Dvospevi: 4. Zeller : Iz operete „Obersteiger". g. Irma Polakova in gosp. Fr. Rus. 5. Smetana: Iz opere „Prodana nevesta", gosp. Fedvczkovvski in g. Rus 6 „Čarobne gosli." Opereta v jednern dejanji. Besede C Trenmannove, vglasbil I. Offenbach, poslovenil Jos. Cimperman. (Nastopijo: g. M. Fedycekowaki, g. Irma Polakova in g. Fr. Rus. Koncert in opereta se izvrši s spramljevanjem ' glasovirja gosp. kapelnika H Beniška. Začetek ob 8. ari zvečer. Sedeži prve in druge vrste 60 kr., stojišča 30 kr., ostale vrste 50 kr. in zadnji dve vrsti 40 kr- — (Klub slov. bicikli sto v .Kamnik in okolica" ) prestavi svojo dirko in veselico zaradi občnega zbora slov. kolesarske zaveze na dne 10. julija t. 1., ter ob jednem podaljša čas prijave k dirki do 5. julija t. I. — (Olepševalno društvo v Škof j i Loki) priredi na praznik sv. Petra in Pavla dne 29. junija 1898. vrtno veselico na Štemarjih. Vzpored : 1 Tamburanje, izvršuje tamburaški mešan zbor .Narodne čitalnice". 2. Petje, izvršuje „Škof|eloški pevski klub". 3. Streljanje na tarčo za dobitke. 4. Srečolov. o. Prosta zabava. Začetek ob 4. uri popoludne. Vstopnina za osebo 30 kr. — V korist ^Olepševalnemu društvu" bode kegljanje na dobitke na kegljišču pri Žoržu vsaki dan me f=eca julija. Začetek dne 1. julija, razdelitev d bitkov dne 31. julija. Skupno kegljanje vsako sredo in petek. Dobitki : l. dobitek 1 cekin, 2. dobit>k 8 kron, 'A. dobitek G kron, 4. dobitek 4 krone, 5. do bitek 8 krone, za največ serij Serija treh lučajev velja 10 kr. — (Nova bolnica v Novem mesta.) Iz Novega mesta se nam piše: Dne 9. julija bode blagoslovil knezoškof dr. Jeglič tukajšno novo, razširjeno bolnico usmiljenih bratov v Kandiji. Prizidano poslopje je krasno izdelano in z vsem potrebnim komfortom opremljeno, ter bode imelo za ^0 bolnikov prostora; v starem poslopju stoji nad 30 postelj. Bolnica sprejme lahko nad 110 bolnikov. Nekoliko od bolmce oddaljeno je novo sezidana mrtvašnica s posebno sobo, z vodo vodovt dom in vsemi pripravami za seciranje. — Blagesliivljenju bode prisostoval tudi dež predsednik baron Hein, kateri se potem odpelje v Črnomelj, kjer bode 11 julija slavnostna otvoritev tamošnjega vodovoda — Knezoškof ostane tu in bo v nedeljo 10, julija birmal. — (Napredek.) Iz Zagorja ob Savi se nam piše: Občinski odbornik gosp. Mauer je Bvoje-časno pri občinski seji sprožil misel, občinski zastop naj stori potrebne korake, da bode kakor c. kr. okr. glavarstvo, tudi slavno c. kr. okr. sodišče vsaj je denkrat na mesec imelo v Zagorji uradni dan. To misel je občinski zastop odobril ter vložil dotično prošnjo. Dasi dotična prošnja še ni rešena, vendar je prišel včeraj v Zagorje g. kancelist iz Litije, ki je razpravljal baje s 30 strankami, katere bi bile morale iti sicer v Litijo Naj si je okr. glavarstvo to odredilo vsled višjega ukaza, ah iz lastnega nagiba, vsekakor so stranke bile jako hvaležne, ker so si prihranile čas in denar. — Želeti bi torej bilo, da se prošnja tukajšnjega županstva prav kmalo in ugodno resi, ker ljudstvu bode povsem ustreženo, erar pa ne bode imel ne stroškov in ne škode. — Davkoplačevalec. — (Tatvina.) V Jesenicah je bivši hlapec Dominik Pleš natakarici v Klmarjevi gostim ukradel iz zaprte skrinje 100 gld. denarja, potem več steklenic žganja in mnogo smedk. — i Nova nemška zmaga.) Upravno sodišče je razveljavilo ministersko odločbo, s katero se mestni občini Ormož ni dovolila ustanovitev posebnega šolskega okraja. — iNe bodimo venđer tako površni') Pišejo nam: Kaj nam pomagajo še tako lepi članki, da se moramo posluživan povsod jedino le svojega materinega jezika, kaj razne prošnje in ugovori, če niti sami ue maramo izpoljmevati svojih narodnih dolžnosti ! V dokaz nam je dal neki slučaj pri po rotnem sodišču v Celovca, kjer je sedel na zatožni klopi neki občinski svetovalec O., ki velja za Sta-venca Ta si je najel za zagovornika znanega prijatelja koroških Slovencev, dr. Abujo; poklicane priče niti toliko niso znale nemški, da bi mogle izpovedati vtem jeziku, vsled tega je „funkcijoniral" zopet, sodni sluga kot tolmač. Kako lahko bi se vrnila popolnoma slovenska obravnava, ko bi zagovornik zahteval sestavo slovenskega senati' A ta slovenski občinski odbornik še ne ve", da imamo na Koroškem slovenskega odvetnika, ki ni samo Slovenec na jeziku in besedi, ampak tudi v dejanju in srcu. Slovenci, ne zamudimo te daj nobene prilike, da ne bi jemali svojih mož in za btevali slovenskih obravnav! — (Koroški novičar > Zanimanje za „ubogi* Gradec, ki je brez nhčinskega sveta in župana, je vedno večje, Prejšnjim so se pridružili še občinski svet v Št. Vidu, naOsojah in v Althcfenu. Oudno je le, da jo dosedaj še noben zastop ni apogruutal", kar bi vlado napotilo, da bi se udala. — V kanalski dolini je prejšnji teden kakor drugod močno sneždo. V Ukvah je bilo ondotno šolsko poslopje popolnoma zamedeno, tako da je dne 15. t. m mogel priti v šolo samo jeden učenec. Sneg je ležal Vrč kakor 15 cm. visoko. — V Celovcu se je osnoval odbor pod pokroviteljstvom deželnega predsednika koroškega, viteza pl. Fravdeuegga in Morzello ki hoče slovesno praznovati dne 13 , 14. in 15. avgusta obletnico spomina ja okupacijo BoBue in Hercegovine. — (Šolski dom v Gorici.) Ženska podružnica „Solskega doma" v Gorici je razposlala naslednji oklic: „V Gorici, kjer b jejo Slovenci hud narodni boj, vzdržuje društvo .Sloga" 3 otroške vrte, deset-razredno ljudsko šolo, trorazredno deško in dvoraz-redno dekliško obrtno šolo. Za vse te zavode trosi nad 10.000 gld. na leto Na jsien sprejme vae te zavode v skrb posebno društvo — .Š dski dom". Ker pa doslej zavodi še nimajo svojih prostorov in je vedna nevarnost, da bi lahko ostali brez njih zida zdaj posebno novo poslopje, ki bo st.. lo okob 35 000 gld. — Goriški Slovenci, ki skladajo že za vzdržavanje imenovanih zavodov od leta do leta velikanske s ote, so zložili tudi za novo poslopje v malo mesecih 12.000 gld, kar pa nikakor še ne zadošča Priskočili naj bi torej na pomoč tudi drogi Slovenci, da se častno p »stavi v solnčni Gorici viden spomenik naše narodne aav-dnosti, in skrbi za izomiko naroda. Kar store Slovenci za Gorico, store vsemu narodu, ker to mesto je važna postoianka ob slovensko laški meji. Poverjenica .Šolskega doma" za ta okraj se predstavi Vašemu blagorodju, da sprejme Vaš prispevek, ki se javno pobota v goriških li-rtib. — Kadarkoli so Slovenci drugod kaj potrebovali, vselej smo priskočili na pomoč tudi Slovenci na Goriškem! Rojaki I Zdaj treba doz dati .Šolski dom" v Gonci — pomagajte zdaj Vi nam! Z združenimi močmi nadelo — in dober uspeh ne more izostati!" — Z ozirom na veliko važnost „Š dskega doma" priporočamo rojakom, naj vsak po svojih močen podpira to podjetje. — ^Narodna slavnost v Sežani.) Pevsko društvo .Ljubljana" pnredi narodno stavnost v Se žani dne 3. julija 1898 leta v korist zgradbi .Na rodnega doma" v Trstu. Odhod iz Ljubljane s poštn m vtakom ob 4 24 zjutraj Dohod v Sežano ob 9 13 dopoludne Itazpored: Ob 10. uri -;v. nnša. Ob 12 uri obed v hotelu g. Josipa Vičiča („Pri treb kron-h"). Ob 3,43. popoludne odkoraka pevsko društvo .Ljubljana" na kolodvor k sprejemu tržaških rodoljubov, ki s-* pripeljejo s posebnim vlakom. Koncert ob polu 4. uri popoludne na vrtu hotela .Pn treh kronah". Iz prijaznosM sodeluje g. Jo-np Pa v še k. Pevski zbor .Ljubljana** nastopa pod vodstvom svojega pevovodje g. prof. Fr. Gerbića in izvaja naslednje zbore: 1. Bendl: Svoji k SVOlim, v čveterosi-evu sodelujejo g£. Jakob ZalaSnik, Ivan Grobelnik, Viktor Ciuiko, Josip Kavčič, Ivan Pavšek, Ivan B h, slavoj Polašek in Jesip Rohrsetzer. 2. A- Nedvčd: Popotnik, solo poje g. Josip Pavš'k. 3. A. Nov*k: Bog i Hrvati 4. Dr B. Ioavec: Da te ljubim solo poje g Josip Pavšek 5 Fran G-r-bć: Sliivanski brod 6 F S. Vdhsr: Naša zvezda, solo poje g. Josip Pavšek. 7. Voiarič: Zvečer, solo poje g. Slavoj Pohtšek. 8 A. Nedvčd: Ljubezen i pomlad, solo poje g Jakob Zalaznik. 9. Davorn Jenko: Na moru. Bratska pevska društva se prijazno vabijo, da nastopijo s svojimi pevskimi zbori Ples pod mdim nebom. Pri koncertu in plesu gra veteranska g< dba iz Trsta pod vodstvom kapelnika g. F. Majcena. U^topnina h koncertu 50 kr. Proptačila se hvaležno sprejmo. Ustopn.ua za vsako točko plesa 10 kr — (Važna prememba pri tržaškem poštnem ravnateljstvu.) Poroča se, da prtde tržaški poštni ravnatelj, dvorni svetnik Pokornv v Gradec in da postane njegov naslednik ali min. tajnik Hlavaček ali višji poštni svetnik dr. F i mi z e 11 i. .Naša Sloga" meni, naj vlada imenuje za to mestn svetnika Urbančiča „ako se v Beču misli krojiti pravo i za Slovane", a ker po naši sodbi vla ta tega ne misli storiti, zato ee tudi brž čas ne izpolni želja, katero je izrekla .Naša Sloga" in kateri se pridružujemo tudi mi. * (Odkritje spomenika Adama Mickie- wicza) se bo vršdo jutri in poj atraj sne m v Krakovem z vrsto slavnostij. Slavnostij se vde leži tudi mnogo Cehov in Slovakov. Vzpored bode ta: Jutri ob 12'/j ori pop-iludne odkritje spornemka. Govori dež. maršal grof Stan Badeni, na to za-pojo pevska društva slavnostno himno. Končno govore zastopniki raznih društev itd. Zvnčer slavn »st v gledališču. V ponedeljek slavnostna maša Potem sprevod k grobu Mickievv.caa in k spomeniku. Zve čer v gledališču slavnostna predstava in razsvetljava. * (Iz bede v smrt) V vasi S tir bhl o v i na Češkem je žena zidarja Malivskega usmrtila troje otrok in s-ibe. Mož jo je namreč zapustil, in vsled tega je živela v veliki bedi. Ko je pri ljudeh zaman iskala pomoči, šla je s svojimi otroci k vaftk^mu ribnika, ter vrgla vanj najprej svojega lOletnega sinka; potem je nase privezala dveletno hčerko m dojenčka ter skočila v vodo. * (Strašna tragedija v Srbiji) V vasi Gli bivac blizu Belegagrada je zbežala kmetica Natalija Gjurpjevič od svojega moža ter je pribešals k svoji materi. Natalija je imela namreč preš-^stno razmerje z nekim Vasilijem. Mož je storil vse, da privabi zopet ženo domov. Ker pa ni izdalo vse nič, se je odloČil, da mora privesti ženo domov živo ali mrtvo. Šel je torej s svojim bratom v hišo, kamor je žena zbežala Mej tem. ko je šla Natalija iz hiš' po vodo, sta se prikradla mož in njegov brat v hišo. Ko se je vrnila sta jo napadla ter jo skušala odpeljati s siio, toda Natalija je začela kričati na vso moč Na njen krik sta prihitela na pomoč sosed Ilič in Vasilij, s katerim je imela Natalija pre šestno razmerje. Mej moškimi je nasialo takoj pravo mesaijenje, v katerem je Gjurgjevič prebodel II da in Vasila. Nezvesta žena pa je v tem pograbila sekiro ter je udarila tako močno po glavi svojega moža, da se je revei zgrudil. Umirajoči mož je nameril na ženo samokres, a smrt je preprečila njeg >v namen. Hudobna žena je ostala sama ne-ranjena, čeravno je bi* vsega le ona kriva. * (V smrt.) V Parizu so našli pred kratkim trgovko Gharlotto Foucanld in njeno hčer nezavestno v postelji. Foucanld je živela več let v div jem zakonu z nekim lekarnarjem Jeanom Mavrjem, kateri je postal zadnji čas surov in neusmiljen; trpinčil je obe na neusmiljene načine, tako da je končno sklenila nesrečna žena usmrtiti sebe in hčer. V ela je strihnina Ko je prišel M,»yer domov, je na*el že obe nezaveetui. Hči je umrla na poti v hnlmco, a tu li mati je izdihnila kmalu na to. M-iver je našel po smrti obeh pismo, v katerem mu sporoča Foucauld, da mu odpušča vse strasno žalitve, da pa gre rajši v smrt. kakor da bi p.e-našala š < n da je njegove surovosti. Koncem pisma pa je d ostavila hčerka: „Z Bogom ljubi oče!" * (Ženska izobrazbo na Hindostann.) V B >mbay i so ustanovi It pred petdesetimi leti jedva prvo dekiško šol »; dekleta iz najboljših rodbin so znale le pisati, čitati in nekoliko računiti. Poznah« so samo materinski jezik. Toda že 1. 1879. so bi In na II ndos-.inu učiteljice francoskega in angleškega jezika, doktorice itd. No, zdravnice so bile tam prepotrebne, kajti ženska se tudi v najhujši bolezni ni sni la pokazoti mo'keuiu zdra-niku ta se je sme] dot k n 111 k večjem njene žile ali pogledati iezik, katerega jo pokazala pacijent inja skozi malo Inku icn v zastoru. Dandanes pa ima lndia že svoje zdravnica, pisateljice, Inrosliatinjs, L. 1888. j« začrd izhajati prvi žemki list .Stri Mitra". (Ženski prijatelj ) Sploh se v Indiji ženska izobrazba kaj urno razvija. Darilca i »Uredništvu našega lista so poslale: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gg. .Rajheubuurške Slovenke" mestu venca na krsto pokojnega res. svetnika Rosp. Jermana nabrale 22 kron 40 vin. — Živele vrle rodo-Ijubkinje in naj najdejo prav obilo posnemovalk! Tftlofv.nična in brzojavna poročila. Dunaj 25. junija. Ctsarjeve besede pri včerajšnjem jubi ejskem obhodu dunajskih otrok, da je cesar letos doživel veliko bridkosti, so obudile veliko senzacijo. Nemci u videvajo, da so oni tisti, ki so prouzročili cesarju te bridkosti in porabljajo cesarjevo pritožbo v to, da zahtevajo, naj se raz >eljavijo jezikovne ua redbe. > Hm-,; 25. junija. Danes ob 2. uri po poludne sta se sešli kvotni deputaciji. Njiju od seka imata ob 4. uri skupno sejo. Ako niad-jaraki odposlanci ne akceptirajo avstrijskih propozicij ali ne podajo proti propozicij, se deputaciji koj razideta, v nasprotnem slučaji pa utegnejo posvetovanja trajati več dnij. Dunuj 25 junija. V Schonbrunskem vrtu zbralo se je danes 4000 lovcev iz vseh krajev Avstrije, da izkažejo cesarju svojo uda-w st. V imeni lovcev je cesarja ogovoril nad vojvoda Fran Ferdinand d'Este. Cesar se je zahvalil z daljšim govorom in potem šel od skupine do skupine po deželah razvrščenih lovcev in je mnoge izmej njih ogovoril. Him 25 juo ja. Kralj je zopet naročil vojvodi Visconti-Venosti, naj sestavi novo ministerstvo, Berolin 25 junija. Kolikor je doslej snano, 80 Socijalni demokratje pri ožjdi volitvah pridobili 18 mandatov, izgubili pa najstarejšo svojo trdnjavo, mesto S llingen. Libiralne stranke so si priborile 24 mandatov m so mej izvoljenci tudi Itichter, Itickert in Tr&ger. Glede drug h strank je omeniti, d-» sta bila izvoljena konservativca Lewetzow in Stremin, do Čim je pristaš nemške državne stranke princ C a r o I a t h vzlic podpori državnega kancetarja kneza Hohfnlobeja propal. Madrid 25. junija. Minister mornarice je v parlamentu naznanil, da je pod poveljstvom admirala Cainare iz Kadiksa odšlo brodovje namenjeno proti Filipinom. London 25. junija. Iz Washingtona se poroča, da pride takoj ameriško brodovje v Evropo bombardirat španska obrežna mesta, čim odpluje brodovje admirala Gamare skozi Sueški kanal. 1 Slovenci in Slovenke I ne zabite družbe svr. Cirila in Metoda! 1 Prilega „Shvepskemn igijhg St 142, dne 25. junija 1898. „Dramatično društvo" v Ljubljani javlja na razna vprašanja in nar ičila, da ima v svoji zalogi le te-le zvezke „Slove ris k e Tali je'* • Jed n odeja nkc: Serežan, Tičnik, Zabavljfca, Zakonske nadloge, Poglavje I. II. 111., Sara ne ve kaj hote, Uskok, Vdova in vdovec, I okojni moj, kosilu bum pri tvoji materi. Gospod Kodelja, William RatclifT, Moteč, Pes in mačka, Brati ne zna, Igralka, V sparijo. Dva gospoda pa jeden sluga, Stara mesto mlade, Oringoire, Lornjon, Ena se mora možiti, Berite Novice! Oče so rekh, da le! Dva zeta, Nemški ne znajo, Ženski jok, Moja zvezda, Kje je meja, Gospod Zamudi, Krojač Fips, Gospod režiser, Ah plavaj, ali utoni! &tcmpihar mlajši, Zapirajtu vrata l'ol vina, pol vode, Srečno uovo leto, Datnoklejev meč, Franc, pruska vojska, Same zapreke, Perzijski sal, Kdor se poslednji smeje, N.c otrok, Dragocena zavratnica, Garibaldi, Popolna žena, Ulaznica v I. nadstropji, F.oo uro doktor, dr. Rubin, Srce je odkrila. I) vede j anjke: lsče se odgojnik, Ona me ljubi, Gorenjski slavček, Tri vile, Trnje iu lovor, Pesek v odi, Star samec, Št, Žila, Ujetnik carevne, Prepozno. Trideianjke: Rosa. Zapravljivec, Gospa iz Pariza, Dona Ihana, Ženska borba, Ogenj ni igrača, Marija Magdalena, Tonic», Izbiralka. Stiridejanjke: OrajftČak in oskrbnik, Umetnost in narava, Ena se joka, druga se smeje, Lovodska sirota, Precijoza, Kdda, Deborab. Petdejanjke: Požig alčeva bfii, C vrček, Kozarec vode, Marijana, Zmefinjava nad zmešnjavo, Materin blago-alov, Na Osojah, Revizor, Veronika Deaeniska, Refček An drejček. (Cene teh iger bo navedene na ovitku igre „Revček Andrejček'.J Iger v rokopisih „Dramatično društvo" ne izposoja, pač pa jih daje na stroške naročnika prepisati, izvzemsi ona dela, katerih društvo vsled pogodb s pisatelji in založniki rokopisno ne sme raz oi nože \ a ti. Taisto veja o muzikalijab. Oni, ki niso Členi „Dramatićnega društva" (letnina 2 gld.), morajo plačati — poleg prepisnine — društvu za vsako izposojeno delo 1 gld. »Slavne čitalnice, bralna in pevska društvu naj bi pristopila mej društvene člene, katerih število je glede na velike potrebščino in kul turno važnost društva dislej žal, 6e vedno prav minimalno I ■arodna adravllo. Tako se sme imenovati bolesti atelujoče milice in živce krepčajoče, kot mazilo dobro znano »Mali-evo fraseetke ifiaoje ia sol", katero se splošno in aspesno porablja pri trganju po udih in pri drugih nasledkih preblajenja. Cena steklenici 90 kr. Po postnem povzetji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A. AtOLn, c. in kr. dvorni aalagatelj, na DUNAJI, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi Ja isrecno sahtevati MOLL-ev preparat, zaznamovan z varnostno suamko in podpisom. Manj kot 2 steklenici se naravnost ne pošiljati. 2 (5—9; 100.000 kron in Atirikrat 25.000 kron so glavni dobitki velike jubilejne razstavne loterije, ki se iaplačajo v gotovini s odbitkom le 2C*/a. Svoje častite čitatelje opozarjamo, da se vrli prvo žrebanje nepreklicno dne 25. junija 1898.__ Marinerovl sumeči limonadnl bonboni. Opo- aarjajoc na Uanalnjt inserat, tega isbornega napoja pripom-aimo, daje aiovaaki rodoljub Župnik Roman Zaymus v ailaroduieh Noviuah" prav toplo priporočil ta „Božji dar" svojemu narodu, ki s tem napojem lahko pogreša škodljive in drage alkoholične pijače. Ti sumeči bonboni so žganje iapodriuili b uspehom v tovarnah m delavnicah i. t. d. na francoskem, Nemškem in drugod. Vsakdo naj si da dopo-alati cenik teh bonbonov od A. Marlnerja v Pragi, Ferdinandova tfida. Boubon, spuščen v vodo, se v pur minutah Kpusti in da izborno pijačo. Naj bi se vsakdo trudil mej letvom razširjati to zdravo pijačo, katere čala 3—4 de-•ilitrov stane le 2 krajcarja. — Na zdravje! 1)miril mo v" Izubijani: Dna 24. junija: Leopold Zeleznik, kuriloav sin, 2 leti. Tržaška cesta št. 2U, Vnetje sapnika. V deželni bolnici: Dne 21. junija; France Kukovič, delavec, 42 let, Vnetja možganske mrene. Due 26. junija: Neža Majcen, gostija, 75 let, ostarelost. Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 3ut>-2 m. I Čas opazovanja Stanja barometra v mm. t* »2 m Vetrovi Nebo " -S m e ■ •a S 00 «*■ <» 24. 9. sveder 736'3 142 si. jug jasno ;2». 7. ajntraj 2. po pol. 734 6 732 5 120 230 brezvetr. si. jjvsh. megla del. jasno 118 Srednja včerajšnja temperatura 15 0', sa 8 7* pod Tržne cene v Ljubljani dnć 22. junija 1898. Plenica, h ti,, Bi, Ječmen, „ ■ Oves, „ Ajda, „ Proso, , Koruza, „ , Krompir, „ Leča, „ Grah, , Fižol, _ Maslo, Mast, Speh, friten, rl. kr. _ . l! » — . I| 8 . H 20 . 1* 50 \ . " 7 50 60 . ■ 4 50 . \ . 13 — , t . 12 — . 12 — , i_ 94 1_ 72 . ;— 66 Špeh, povojen, kgr. . Surovo maslo, „ Jajce, jedno ...... Mleko, liter...... Goveje meso, kgr. Telečjo Svinjsko n „ Kofitrunovo , a Piianao......... Golob.......... Seno, 100 kilo . . . . Slama, n a . . . . Drva trda, 4 □metr. . mehka, 4 Q , — 7» Um i— 2-i — 10 — 64 -F'8 — 7*.: — 40 — 18 II 1/8 i »;o 6'30 , 4 40 JD^ajn-a^elca. borza dne 25. junija 1898 Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru .... Avstrijska zlata renta...... Avstrijska kronska renta 4«/..... Ogarska zlata renta 4*/....... Ogerska kronska renta 4°/t . . • • Avatro-ogerske bančne delnice . . . Kreditne delnice.......• London viata........• 1 Ne miki drž. bankovci za 100 mark . . 20 mark........... 90 frankov.......... Italijanski bankovci.....* • G kr, cekini.......... 101 gld. 60 kr. 101 . 50 . 121 . 40 . 100 , 8* . 121 , 20 a 98 , 90 , •08 , — t 360 . 25 . 119 , 95 , 58 . 85 . 11 , 74 . * . WVt n 85 s » s Dne 24 junija 1897. /0 driavue srečke iz 1. 1054 po 2r>0 gld. Državne srečke iz I. 1864 po 1O0 ^ld DutiKva reg. srečke 5°/4 po 100 gld. . . VJ.& čemlj. obrt. avstr. 4'/j0/o zlati zast. listi . 98 Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. . . 157 Ljubljanske srečke........, 22 Rudolfove srečke po to gld...... 27 Kreditne srečke po 100 gld...... 201 Trannvav-druSt. velj. 1?0 gld. a. v. . . . 519 Papirnati rubelj.......... 1 168 gld. 25 kr. 10 BO 50 50 2H1 Zahvala. Za mnogobrojne dokaze srčnega sočutja ob bolezni in smrti nas>i preljube hčerke oziroma sestre, gospodičine Adele Reyer -u.£iteIjlS£ne cLr-u.g-oletn.ice kakor tudi za mnogobrojno spremstvo drage ranjce, izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem svojo srčno zahvalo. Osobito pa in se posebno se zahvaljujemo vele cenjenim gospodičnam kranjskega mesta, potem čestitim zastopnicam učiteljic ljubljanskega nunskega samostana za krasen venec in Šopek kakor tudi vsem dragim dariteljem vencev in vsem ».-1 L J.nikoni za tolažbo in tožalje. (998) Žalujoči ostali. aa vizitke v zelenem usuji s srebrnim monodramom H C. se je Izgubil pred 8 dnevi na Marije Terezije cesti. Pofiteni najditelj naj ga proti primerni nagradi odda v vili Wettaoh na Trtatkl oeatl. (99-11 Proda se ▼ Zaajorloah pri Bladn m »«.1111111 lildn z lepim sadnim vrtom, kateri meri 600 □ aežnov, pripraven , da se post-»vi vila. ki bi imela jako lep razgled na jezero. Več poizve si- pri lastnici posestva Mariji Jaro v v Zagoricah, ali pri A. Kaliftn v Ljubljani. (988 — 1) (992) skoro nov, iz najboljše nemške tovarne se za primerno ceno proda. Kje? pove upravništvo „S!ov. Naroda*. © n "C i ~ I c mm s > j* »t) ca *■ »x JS g I g S - 1 -a 2 .5. o~ N 'I g s w ^JS w rt "S £ |S _m rt PM 11J F i N T Ljubljani Priporoma se, paziti na to zna-men,ie, užgano v probek, in na etiketo z rndečini orlom, ker se jako pogostoma prodajajo pona-redbe a—i) MattoniJ8V' Gifisshubler slatine. se dotova v vseh lekarnah, večjih špecerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah. Ces. kr. avstrijske državne železnice. Izvod iz voznega reda veljaven od dna 1. Junija 1898. lata. Odhod Is LJnblJan« juž. kol. IVokh «es Trhli. Ob 12. uri 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec, Franzenfeste, Ljubno; čez Selzthal v Ansse, Solnngrad; čes Klein-Reifling v Steyr, Line, na Dunaj via Arastetten. — Ob 7. uri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, FranzenBfeste. Ljubno, Dnnaj; čez Selzthal v Sol neg rad ; čez Klein-Reifling v Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Progo, Lipako, Čez Amstetten na Dunaj. --Oh 11, uri 50 m. dopoludne osobni vlak v Trbiž, Pontabnl, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popoludne osobni vlak v Trbiž. Beljak, Celovec, Ljnbno; čez Selzthal v Solno^rad, Lene - Gaitein, Zeli ob jezeru, Inomoat, Bregenc, Curih, Genevo Paril; čez Klein-Reifling v Stevr, Line, Budejevice, Plzenj Marijina vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dnnaj via Amstetten. — Oh 7. nri 15 min. zveCer osebni vlak ▼ Lepce-Bled. Pol.-g t^ga vsako nedeljo in praznik ob 5. uri 39 m. popoludne v Lesce-Bled. — Progn v Novo ineato Is v Bt< *f>vje. MeSMii vlati: Oh 6. uri 15 m. zjutraj, ob 12. uri 66 m. popoludne, ob 6. uri 30 a. zvečer — Prihod ▼ E,fnbljftnn j. k. ProRs tu Trbiža. Ob 5. urf 46 na. zjutraj osobni vlak z Dunaj« via Amstetten, iz Lipakega, Pr;i;'c, Francovib varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Line«, Stevra, Ansseea, Ljnbna, Celovca, Beliaka, Franzensfeste. — Ob 7. uri 55 mio. zjutraj osebni vlak iz Lesec-BIeda. — Ob 11. ari 17 m. c1 1;'.-plodno osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov Piznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina Ljnbna, Celovca, Lisca, Poo-tabla. — Ob 4. uri 57 m. popoledne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka. Celovca, Franzensfeste, Pon-tabla. — Ob 9. uri 6 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Lipska, Prage, Francovib varov, Karlovih varov, H -ba, Marijinih varov, Piznja, Badejevfc, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca Pontabla. Poleg tega vsako nedeljo in praznik ob 9. uri 55 m. vlak ia Lesc-Hleda. — Proga Is Novega mesta Ia Is Kocevfa. Mešani vlaki: Ob 8. uri 19 m. zjutraj, ob 2. uri 32 na, popoludne in < b 8. nri 35 m. zvečer. — Odhod Is LJubljane d. k. r Kamnik. 01 1. uri 23 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, oh 6. uri 50 in ob 10. uri 25 min. zvečer, pcBlcdnji vlak samo ob nedeljah in pratnikih. — Prihod v LJubljano d. k lz Kauiulka Ob 6. uri 56 m. zju traj, ot 11. uri 8 m. dopoludne, ob 6. on 10 m. in ob 9. uri 55 min. zvečer., poslednji vlak samo ob nedeljah in praznikih. (17—144) Prodajalka VHiirejine se takoj v trgovino z me6anim blagom v dobri bili, s lepim ravnanjem. ZahtevA se zmožnost slovenskega in nemškega jezika, dobro spričevalo in izurjenost posebno v prodaji ma^ufakturnega blaga. — Več pove upravniltvo „Slovenskt-ga Naroda". (974—2) Uruduf) dovoljena «•»■ [. najstarejša posredovalnica stanovanj ii slniel SMT Cr. FI*UX "dlMB Gospodske ulice št. 6 pri tleh na desni priporoča p. n. gospodi 8 pridne samostojna kaka-rloe a dobrimi spričevali, urna, dedna in brhka , inlo, spretno natakarloo, dobro rafonsetofl j dekla ia vas dela z dobrim letnim spričevalom, kuha lika in pere. Išče se pladalnl natakar za velik Cafč-reatavrant v Zagrebu; blagajnldarlca za kavtrno v Celji, dober zaslužek. (987) L. Luser-jev obtiž za turiste. Priznano najboljše sredstvo proti kurjim očesom, žuljem L t. d. Glavna salngat (2—2.')) L Schvvenk-ova lekarna, Dunaj-Meidling. Zahtevajte L U S E R" j 8 Y Dobiva te v vseh lekarnah. V Ljubljani pri M. MardeUchlaoer-Je ia j. Mayr-ju. — V Kranju pri K. Šavnlku. Dr* Josip Furlas In odvetniški koncipijent pri odvetniku dru. Danilu Majaromi (985) sprejema kazenske zagovore v Gospodski uiici št. 17 v Ljubljani. Kdor li. iV s pleskanjem zavarovati svoje lesene naprave na proMteiii na priproat iu icotov nai'iu za i« (i» proti frotniobl in srobovinl, naj porabi žo več nego -0 let preizkušeni Carbolineum patent Avenarius in naj'sc varuje kupiti manjvredue pouaredbe. Prespjkti itd. brezplačno in franko. Carbolineum-tovarna R. Avenarius Dunaj), III. Ilauptatrasso 81. (420-8) Hišašt.27vŽabnici v prav dobrem stanu, tik glavne ceste, z obširnim sadnim vrtOB, s neka) polja in gozda, je radi preselitve posestnika x vso opravo iz proste roke na prodaj. V tej hiši je že veliko let gostilna in dobro vre-jena prodajalnloa jedilnega in raznega blaga. — ('ena je 3600 gld. Pismene ponudbe izvolijo naj se poslati : Kopad Jfe Kutin, via Seminari it. 1. Gorica lW7—»1 ada\^s>da^jm^am^uanjst>isi.^*^tisa>ir-i en ms Sn a** I ctfotandsko-ameriška črta. j Parniki vozijo po lkrat do 2krat na t*4«s iz Rotterdama v New-York. \ Pisarna za kajuts: Diinitj, I., Kclowratrlng 9. Piisrm u rneJluoi: Dunaj. I V., VVevringerg 7 A. I. kajnta: Od 1. aprila do SI. oktobra . . mark 290—400*) „ 1. novembra do 31. marca . „ 230—320 II. kajnta: Od 1. avgusta do 15. oktobra......mark 200 „ 16. oktobra do 31. julija....... , 180 •) Po legi in velikosti kajnte in po hitrosti in eleganci paruika. (514—13) \w*mr%w%masajspsjisjp %\ ojngp i (Ey pd leta, isea. so Bergerjevo medicinsko kotranovo milo ki je izkušeno na klinikah in od mnogih praktičnih zdravnikov, ne le v Avstro-Ogerski, nego tudi v Nemčiji, Rusiji. Iržavah, Švici itd proti poliulm bolez»lui« balkanskih državah, zlasti proti vsake vrste spuščaj em uporablja s najboljšim uspehom. Učinek Bergerjevega kotra-novega mila kot higijeničnega sredstva za odstranjenje luskinic na glavi in v bradi, za čiSčenjo in dezinfekcijo polti je takisto »plofino priznan, liri* gerjevo kotranovo milo ima v sobi 40 odNtotkov lesneira liolrim i in se razlikuje bistveno od vseh drugih krniano-vih mil, ki se nahajajo v trgovini. Da se pride sleparl|aua v okom, zahtevaj izrecno Berfferjevo kotranovo milo, in pazi na zraven natisnjeno varstveno znamko. Pri neoidrsvl j i vili polt ■ Ih bolesnih se na mesto kotranovega mila z uspehom uporablja Bergerjevo med. kotranovo žvepleno milo Kot blaije kotranovo milo za odpravljanje ■M'MiiHjtr m polti. proti tpuSčajem na polti in glavi pri otrocih, kakor tudi kot neuadkriljeno kosmetično milo aa nmlvsoje Ia kopaa|e sa vsakdan|o rabo služi Bergerjevo glicerinovo - kotranovo milo, w katerem je 36 odst. glicerina in ki je fino parfumovaao Cena komadu vaške vrste z navodilom o aponbi 35 krajo. Od drugih n«*rjrprj*»vlh medleinitko • kesuie« tlealh mil zaslnžijo, da na nje posebno opozarjamo : Benaoe-mllo za fino polt; buraksove milo za priSče : karbolsko milo za nglajenje polti pri pikah vsled koz in kot razkazujoča mila: Hergerjevo smrekovo • tgle> sto milo sa umivanje in toileto, Beraerjevo in Ho Sa ne t no oCroejo dobo (25 kr.); IchCjrolovo milo Eroti rudečici obraza; milo sa pege v obrazu jako učin-ujoče; Canlneko milo za potne noge in proti izpada- S"u las; sobno milo, najboljSe sredstvo za čiščenje zob. ledi vseh drugih Bergerjevlb um U se najde vse potrebno v navodilu o uporabi. Zahtevajte vedno Berjcerjevn mila, ker je mnogo ničvrednih imitacij. (405—9) Prodaja se v Ljubljani v lekarnah gg. V. Mayr, 6. Piceeli, / Svoboda in L. pl. Trnkoizv-ja, dalje skoro v vseh lekarnah na Kranjskem. Jedini dežnik ki valed s*plran|a ne trpi nikake skod*>, fe po petenlot ho*ui načinu Jsdelnni Patent Satin tle Chine (naj se ne zamenja z navadnim Satin de fcfcg-J Chine, Cachemir, Viktoria itd ). Ta dežnik je popolnoma todogont. prlhtnohurteu in po vnanjohti najtintjseuui svilnatemu dežniku jednak. Tudi se blago po mokroti ne skrči in ostane \eiiuo lepo dm|ii in. Kdor je kdaj nosil tak dežnik, ne St^ _kupi nikdar več druzega. j" ■ ■----------- ----------- iDobivaJo se tndl kot solnonlkl. V Ljubljani prodaja take dežnike samo I i Jožef Vidmar izdelovalec dLežnilcoTr. Vsak tak dežnik ima znotraj patentni pečat: Ponare|auJe ali posnemanje va:. 'vem zramke se sodno preganja. Pazi naj se natanko na patentno atevllko. Noben drug deftnlk niiim tulili Isbornlb lasCnosClj. c^i.h-7) 100 VIII. do 300 goldinarjev na mesec 1 »terreiclier, l>eiilM«-ln'UMMMf H, ll-3) Ana ZElarfeld. na 8v. Petra oestl it. 43 v LJubljani. Vožnje karte in tovorni listi v Kralj, belgijski poštni parnik Red Star Liiie iz Antverpna naravnost v Novi Jork in Filadelfijo. Konoetljonovana od vls. o. kr. avstrijske vlada. Pojasnila daje rado voljno (812—4) koncesijonovana, potovalna pisarna E. Schmarda Ljubljana, Marije Terezije cesta št. 4 (pritličje na levo). Off orsko-hrvatsko delniško pomorsko (80 p ar ob rodu o društvo v Reki. ,21) Preko Reke uajkrajSa in najvann jla, mej otoki Be vijoča vozna črti (elegantni, z največjim ^^^^ 'šp-7 5 Redne komfortom eprera- ljt oi, električno razsvetljeni parniki) v v. S? vožnje; V noči od sobote na nedeljo hitri parnik v Zader Spljet Gruča, Gravosa (Ragn-sa -Castelnnovo-Kntor. V noči od nedelje na ponedeljek postni parniki v Zadar-Spljet-Metkovič. V torek ob 10 uri '20 m. >^ dopoludne hitri parniki v Zader, Spljet r^/^* W S Gravoaa (Ragusal in Kotor. V sredo ob pol U) nri zvečer pofit.ni parnik v Zadar, Š. henik, Trau. Spljet. na otoke Brač, Lešina. Vis, Krč, dalje v Dubrovnik do Kotora, petek oh pol 11. uri dopoludne h.tri parniki Zader, Spljet. in Gravosa i nagnal). V* četrtek ob 1. uri Popoludne postni parniki v Mali LoSinj. Selve, Zad.-r, Šebenik, Tniu, Castelvecchio in Spljet. V petek ob 10. uri 30. m. dopoludne hitri parniki v Zader, SJjet in Gravosa. Vsako nedeljo ob 7. uri zjutraj iz'et Reka-Opatija-Lofiinj in nazaj. — Natančni vozni red je v oficijelni knjigi „Der (Jonducteur Št. 593--608. Patentirano žično steklo najboljši materijal za gornje avltlobe, tla, tovarniška okna, razno debelosti, plošče do t 75 Q motruv. Poaebne prednosti: JTaJveoJa varnost proti ^drobljenju, proti prodrenjn in probltjn, nadležne slone mre i« so nepotrebne, varnost proti ognju Je Jako velika, tndl Ae ae slomi c utrne gosto, ker žična vložka drži skupaj steklo, lud prodira Jako lahko, le doslej nepoznan lućnt učinek. Uporabljalo se je z najboljiim vepehom pri mnogih državnih ln zaaebnlh tg-radbah. Knogobrojna spričevala, proapekti ln vzorol eo na razpolago. Vlite steklene plošče za hodilna tla pri gornjih svitlobah Za razsvetljenje prevozov, podzemskih hodnikov ali prevozov pri kolodvorih, v fiksnih masah, gladko ali z raznovrstno izdelani površinami belo, na pol belo (okolu 30 "L ceneje nego navadno surovo lito ttsklo) in v barvah z žično vložko ali brez nje. Stekleni strešniki in stekleni zarazni strešniki v najrazličnejših oblikah in velikostih. Aklien-Gesellschaft fiir Glasindustrie vorm. T. Slemena, Nstisattl bel ELtogen (Hohmen). Dmgi izdelki: Steklenice vseh vrst. steklenični ia maski, steklo v ploščah belgijske in nemške vrste, vlito in predano steklo, patentovsoe črke is prela negs stekla. (198—10) Orožna tovarna Steyer Samozastopnik za vso Kranjsko: Fran Kaiser LJubljana, Šelsnburgove ulice 6. Za spomlad in stavbeno dobo! Vse kar treba pri kmetijstvu, popravljanju in zidanju hiš. Omin, brane, lopote. motlk*-, kruuip*-, vile« vsakovrstne žhuUiViil« (arsba, kotaška in u n u i ur * li u ortMlju. ■cedilniki, pei>lt ko> laiio in ^uijaiin telesa, vsakovrstno bn-lsln|Mko urod|e, kovanju za oknu, tralu I u eele kise. ^eleaul> »ke alne za oboke, Zaradi opustitve trgovine oblastveno dovoljena (808—3i!>) popolna razprodaja. vsakovrstne železnine iiMS• uit in pnrliikana. Tro mite ■m votlo In kii««|iiIoo| avetilke aa voao*e; ra/.lična k<»vnii|a sn ko« <"-l|«. It I |uenliiloe, me- Mliitcaste kliuKe, pnnir In tapahe, pletene omare ln pipe sa pivo itd itd. itd. eoooooesooeoooscoooooooosoooooeo 8 S 41 4744 13370082 H8 V svojo knjigarno sprejmem takoj izurjenega pomočnika ki je zmožen poleg nemškega vsaj jednega slovanskih jezikov Li. Schvvcntner (975—2) knjlgotržec v Ljubljani. 80 svetovnoznanl šumeči iimonadni bonboni B tole varstveno znamko 1 komad 2 novč. 1 zavojček 10 novč. 1 bonbon f dvojni) se vrže v •/„ litra vode, se pusti 1 mi nato stati, potem se močno pomeša in steklenica izborne pijače je gotova. A. Maršner prva češka tovarna orijentalskih slaščic in čokolad Ta za/od priporoča vse vrste fine in običajne čokolade, razno blago lz Čokolade, orijentalske slaščice, ruske marmelade itd. V I.JiiM juul imajo na prodaj tc izdelke: JoMiplufi Humi, icoilitr \ovoOij . \ nI o u .!<-'niiuili , Ktltlolf Peirle« (972—1; S/mVT Kjer ni prodajalcev, postrežemo naravnost. "W •lieONNIIIIItNM9»OM«MHN»3ill ... mli t m S (104) Ljudevit Borovnik (24 { puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem 5 ae priporoča v izdelovanje r«i rs I h pnMrlc ca O za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popol- • ? nim jamstvom. Tndi pre«lelnj«> stare samok'-esnice, J % vzprejema vsakovrstna |»<>pr»vll*» in jih točno in aj • dobro izvrfiuje. Vne puške so na c. kr praskn&evalnici • 9 in od mene preskusen«, — Ilustrovani ceniki zaitoaj. J »*••••es>c?«v»£.»sa««po\a>»w9'jie• Velika prodaja vina! Graščinsko lastništvo Onlarova p sta Kra« pliiMUe Top I le t* odda irnjcenej« okolu 1000 hektolitrov bfclih v;n lastnega p'id^lka od letnikov 18510 - 1897. 1*. n. vinski trgovci in gostilničarji hp na to prodajo posebno opozarjajo s pripombo, da ne utegnejo kmalu SOpet imeti pr.like, da si nabavijo po tako nizkih cenah t;iko dobrih, čistih in nepona-refenib vin. — Ako se odvzam« najmanj o' liektol. se postavi kupljene vino franko, na železniško postajo V v I JU o Tiri;iivi"i(e. («J04-«)) Droga pojaenila dejs graščinsko la-tni.štvo Dubrova, pošta Krapinske Toplica, Hrvatska, The Premier Cyc!e Co. LiF| (Hillman, Herbert & Cooper) I Tvornlcei €'o v v nlr y ti tU (Kgirr) IIoom I (Angleško . (Čefeko). (pri Nurnf>ergu1. Letna Izdelava 60.000 voznih koles. d biva se po najnižji ceni pri (299—18) Andreju iTlaucr-ju v Zagorji ob Sari. Išče se blagajnicarica za špecerijsko trgovino v Ljubljani. Ponudbe pod . blagajnič irica" upravniatva _Slov. Naroda«. (98^—1) Zaloge v Ljubljani: (697-11) , Fran Čuden, Mestni trg št. 25. Ernst Speil, Valv-azorjev trg št. 1. najmočnejša naravna, arsen in železo so-il žujoča mineralna v ida priporoče^ana od prvih medicinskih avtoritet pri: anemiji, klorosi, poltnih, živčnih in ženskih boleznih, malariji itd. I»itim zdrat I j«-11 j» iiporublju m«' «ku?.i eelo leto* Zaloga v vseh trgoviuah z mineralno vodo in lekarnah. Kopal« BiaceOuO-?^ ke 1*/, ure oddal eno od Tridenta, m i iif^Hlnu* IiIhIiim, pHrnn Itopttl), popolno admvl|0U|e S mrflio vo«l«», olelatrote>*Npl)s>, mnanaia, adlrssvllsia ninnmmiiiii. Vili na nad morjem 686 metrov, prekrssns lega. ssAfiitsna od vetrov, diSeč, sub zrak, btvz vse^a praha, stalna temne-ratara IS do a stopinj, E«lmavitleoe prva vrsta z oofiir-iiun lepim parkom prekrasen rnzged na dolomite, 900 sob za tuj e, obedu« alinee in bralne bolie, zd uvifiki salon. Povsod eletttriAna ra/s etljava, adraviika godba, lawn*tennis< Senčnata izpreh;ij;ihš a, lepi izleti. Sezo a maj ■ oktober. Prospekte in pojasnila daje k o pit 11* k » ra \ mil ••! j»f \ O v Koncegnu. (74ti—71 r } I Fran Bartl I rermenar v L ubijani, Šelenburgove ulice. j IzdeiCTratelJ (151—29) i: angleških sedlov in skladišče angleške ■ i oprave za konje, voznih komatov lahke i in težje vrste, civilne in uniformske jez- j dnine opreme in tudi jermenja za stroje, j' Poprave se izvršujejo naglo in jako ceno. 1 Friderik VVannieck & Co. tovarna za stroje, livnica železa in kovin ■v 23r:o."u. na. Moravskem prevzema inštalacija kompletnih parnih epekarnic in zavodov za malto. 0217 5553 Stalna razstava opekarniških str jev IZZZ: llustrovani prospekti brezplačno. — Nad 900 zavodov že urejenih. 1 50 n'. za 4 žrebanja. | Danes zvečer ob 8. uri žrebanje! Gla™SiteM00.O0O!™25.0OOH!J n v, ■ i ,1 • i . i i. Irebsmlei OS. Junij« lftSO. Srečkejubiiejske razstave » -.>...,.„„.. ■„„„,...... ' * I m. Irebnnjei IS. aepteuabs*« (837—H) II 50 lil*. j n. |rebaui|«i 88« oktobra is«»i. priporoča J". C 3^11 u^-"2"E21^. Tostnica, "V Xjj*CL'blja.Xll. —■ Diirhopp-ova 5 Diana-kolesa| presezajo vsa druga po trdnosti, eleganci in lahkem teku! H Leta 1898. modeli, opremljeni z mnogimi novostmi, i so videti pri zastopniku OS6-15 v Ljubljani, Dunajska cesta at. 13 03 « firmo^ g§ Kuverte priporoča po nizki oenl „Narodna Tiskarna" v Ljubljani. „Glasbena Matica" v Ljubljani, Vsled odborovega sklepa pri slavnostni seji, na predlog gospoda odbornika „ Glasbene Matice" Ivana Ven ca j za, r:iz[iisuje „Glasbena Matica" dve jubilejski nagradi ^£2} prvo s 600 kron, drugo s 30O kron za najboljSi dve izvirni, za proizvajanje sposobni epiški skladbi (oratorij, balada, romanca, legenda, epiški ciklus) za veliki orhoster, soli in zbor. Snov bodi vzeta iz domače zgodovine ali legende, iz domačega bajeslovja ali domačega življenja ali se naslanjaj na kak slovenski izvirni (narodni) epiški poem. Po obsegu naj skladba izpolni pol koncertnega večera. K ti konkurenci se vabijo vsi domači glasbeniki. Skladbe je poslati do (991—1) IX^r 1 Janu*arija leta Jttoo ,.Glasbeni Matici'1, v Ljubljani, (na zavitku označene kot konkurenčne skladbe in opremljene s kakim geslom ali drugim znakom. Isto geslo bodi napisano na zapečatenem zavitku, v katerem je ime skladateljevo. Za oceno skladb in razsodbo o njih sposobnosti za proizvajanje se bo sestavila posebna strokovnjaška jury. Skladbe ostanejo z vsemi pravicami last skladateljev. „Glasbena Matica14 ima samo pravico do prepisa in proizvajanja za-se in za „Zvezo slovenskih pevskih društev" kjer in kadar si bodi. K obilni udeležbi vabi odbor „Glasbene Matice" v Ljubljani. Fran Ravnikar sv. r., t. C. predsednik. 99 Pristne rnstc-juhine pata s prpdfevljem iz jednega kosa valjane. Jedino varstvo proti mokroti in mrazu. Neobhodno obntalo za vse slojeve razpošilja fl-imrij Hccler, Dtmiij Llaiiah.llferstiaGsc štev. lOT". Oiilkl »ir«'/plHfii« in IrMiikf. (118—23) Nildas urar in optični zavod Mestni trg št. 8 'i^fp' v Ljubljani. Niklaste čili der reraontoir ure od . 1 g\<\. — kr. nupivj. Srebrne cilmder-remnntoir ure od . 6 — „ ., Srebrne Jamske Ctlittd r-iem ritoir- ure s srebrnim pokrovom • d 7 — „ Srebrne remontoir-ure na sidro od LO ., — „ Srebrni' remotituir-ure s 3. srebrnim pokrovom od............ 10 , M „ Zlati- damske remontoir-ure od It ,, 50 ,, „ Zlate retriontoir-iire z* gospodi ođ 86 ., — „ Zlate rt-montoir-urw aa gospode z dvojnim pokrovom od.....38 „ — Urana nihalo »skrinjici svetli in temni 9 ., — Ure nn nihalo v skrinjii i »vet.li m f.rmni z b tj em ur od ...... 13 ., — *, Ure na nihalo z bitjem čelrtink od 27 — „ Budilke od.............. - ,, — » „!Schw:irzwa:der" z bitjt;rn pol ur od 3 ,, — ,. „ OLST Za dobro biagro in za dela se Jamci TE fl Popravila so hitro, dobro in p; ceni i/.vrsujejo ▼ lastni prodajalnici. Za morebitne potrebščine se najbolje priporoča z velespoštovanjem -9) Franc Karol fttfdholzer. Dobavitelj kontrolnih ur za o. kr av3tro-oa ni ostane v trajni rabi, založil sem s privo trnjem ttavnegs vodstva n«»*'«*» lino svinčnike v k<>rist .Družbe sv Cirila in M toda', izdelane od prve svttovns firme te stroke: L. O. Hardtinuth na Dane. J u Da He udomačijo ti nov'i edino dobri svinčniki v viakti u..n-dni hiši, po pisarnah in Šolah m d\ se moje dobro blago ne zamenja s kakimi slabimi izdelki, isdanimi na ime družbe, zato ?afttevajt$ kupujte in v lastno ko i&t rabite * le svinčnike, ki imaio poleg družbenega imena utišal njeno tudi tovarniško zuamko l mr L. C. Hardtmuth. a BKoJe bistro 1« prlma Mag-o. Le k pri in a- * blagu prlutisne firma L O. Hardtmnth svojo J znamko. JCena ivinčuikom |e po 1, 'i, 'A. 4 in 7 kr. kos; v dvanijstoricah ceneje, prekupovalccm rabat. Zalaga J m produj* | Ivan Bonač M trgovina s papirjem in tolstimi potrebsćl- * nami v LJubljani, /al >žnik priznano najlepšili slo-« venskih razglednih, doplsnio v kcimt .,Družbe J sv. Ciril.t in M^tinia' s poduke nje prvumestuika J velel le HM Zupana. j Cena SS kos 5 kr., 100 kosov 4 gid. franko. Prevzemam naročili za izdelovanje raz- JT S| jrlndnia doplsnio v eni ali več barvah. Proa m, » M da se m< iz vseh krajev slovenske zemlje, kjer še W 3 nimam /,v.".cj. poAl|w p > 10 rnzgleInih dopisnic proti [J 4 takojšnji odškodnini. (M4i)—8) » *_____ * Ts^^a^^4a^»y^ysrn>an#^^^^^a#^^»z>^« Rezalni stroj na kolo in drugo knjigovezniško orodje se radi odpotovanja jako ceno proda. Kapci naj se oglasijo v lclbnlel h. rit. (19. (96G-2) 1'rotf kaliju in uHhuilu, osobito dece, proti bmm!Is«ii|u» bolesuliu v i.iiin, aVloalru in uieliur|u pri poroča se najbolje (1H74—2U) ko M>šKi rimski vrelec. Varstvena znamka. najbolji«- iiiuii um voiln. P-^T- Zdravilišče in trto\ in.o, postnj.-i 1'revnli, poŠta Kotijo (Kottcllach) Koroško. 1?A\ ZaloiSM v l.|ubl|aiil pri Iti. K. Miipnii-ti. in liWHH> ulkn; v Kran|n pri F. D«»len«u , v Itmlot I\tvi pri O. Ilirinttiiiiu; v TrSlcti pii IV. It*'illmrt'U. ZdraviSće Krapinske Toplice na Hrvatskem od za^orjanske železniško postaje ,,Zatok-Kraplnako-Toplico' ' oddaljene za jedno uro vožnje, so odprte od 1. aprila do konca oktobra. 30° do 35u R. gorke akratoterma, ki eminentno nplivsfo pmti protlnu, mi.icai in clonsici rov mi, in njih posledičnim bcleznim. pri iskii, r.jvraljiji, kožnih boleznih m ranah, kronični Brijhtijevi boiezni, otrpnenju, krj ničnem materničnom vnetja, eksudatu pannterinalnih vezin. Velike bazinska, polne, separatne kopeli, kopelji v mra-nzoraatih banjah In tušnj kopelji, izvrstno urejene potUnico ■adsrijl), masaia, elektrika, šved. zdravilna gimnastika. Prllstas stanovanja Dobro in ne drago gostilne; stalna topli-ka godba. Obširni senčni sprehodi itd. Ođ 1, maja vozijo slednji dan ommbusi v Zabok in Polčano. Kopal ški itd ravni k dr. Ed. JHai — Brošure se dobe v vseh knjigarnah. Prospekte iu poročila pošilja (B91-19) kopališko ravnateljstvo. Do 1. Junija ln od 1. septembra atanovanjake tarife 25 „ znižane. ^ Štajerska n§- Tempeljski vrelec * ca. - xr x e 1 e c Vedno sveža, najpopolnejša napolnitev v novozgrajenem :vi polnilnem rovu z direktnim pritokom od vrelca \\-w Dobi si* : Pri slatinski upravi j Bogatcn-Slatina, S -seh trgo muh z mi jr\^: noralnimi vodami, v renomiranih apen arijskih in drogevtjskih prodajalnah —il in lekarnah, kakor tu«ii v deželni Hiši v Gradcu. <11_ t rrjL-mi „va^ u jl^'h Ra*! hTLvUl G. Tonnies, tovarna za stroje« Ljubljani. Izviren „Ottcr- motor za plin in bencin priznano nsjb l|ši, naj varčnejši in nan'.enejši motor. Bencin-motor in bencin-lokomobila nsjjjsdnoatavnsjia in najvarnejša gonilna moč, hrez nevarnosti ognja, brez naaiiniata, vedno za delo pripravljana, (^;it>-9) St. >akl k većjem 3 nov616e na uro za Jedno konjsko moć. Kuncesijoniran po vis. c. kr. ministeratvu z odredbo t dne 7. maja 1894, St h'.M'A. Brzoparnlike vožnje v Newyork: Iz Bremena ob torkih in sobotah. Iz Southamptons Olir. Cher-bonrsja ob sredah in nedeljah, iz Genove oziroma Neapo 11 a via Gibraltar 2-3krat mesečn Bremen-Sev. Amerika. V Ifewyorb. Bremen-luž. Amerika. V Montevldeo. Bremen - Avstralija. V Adelaldo, Melboorno, (325—25) 8ydney. Bremen -Iztočna Azija. V Kino. Prekomorska vožnia v 2Vewyork •>—7 dnij. ;Najboljša in najcenejša potovalna prilika. Generalno ravnateljstva v Ljubljani: Edvaid Tavčar. I mJCs7" Vaaka deseta sreča ilom. Loterija jubJejske umetniške razstave. 300 000 srusk, Diiuaj 1806. 30.000 dobitkov. Žrebanje bode na Dunaju gotovo dne 12. julija 1898. Glavni dobitki kron 2000©, lOOOO, 8000, 6000 i. t. d. vr. Srečke po *SO kr , 10 srečk po »> ^\(\., poštnina in zaznamek dobitkov 10 kr. (Stil—II) priporoča in razpošilja tudi proti povzetji zneska loterijska pisarna zadruge tvarjajočih umetnikov dunajskih Dunaj, Knnstlerhaus, I., IiOthringerstr. 9. Kuponi in pisemske znamke se vzprejemajo v plačilo. Na 10 srec* z zaporednimi steviIk.mii pnpadR ilobuPK. iEn R;1_.nest Speil mehanik Ljubljana, Valvazorjev (Turjaški) trg 1 priporoča vsakovrstne šivalne stroje in bicikle vneli l4at4*K»i'U po nnjnlxjlli ••ciitsli. Izvršuje tudi vsa popravila hitro, točno ln ceno. Za mnogobrojna naročila ae priporoča (811—18) 7. velcspostovanjem Emost 3p>eil. \ 1 \ % Ji Podružnica. 3 R.. A. s patentom proti zmrzliui priporoča tvrdka R. A. Smekal It* katere izključno sama izde> Ijuje, Te brlssjalulee s pstestem proti smrs« lini v najhujši r.lmi ne prvnirsufjo. Dalje priporoča ve vi, paaove, ce-la«le, ksuelljske Ntro|«* itd. itd. (20819) \r Zagrebu. 2801 BOBRAOSPmMA KUCHYN£ HajCici-j*** JmIio« Kalifln je jedina svoje vrste, rla se hipoma naredi vnaka slaba mesna jnba izredno krepka — malo kapljic zadošča. [V izvirnih steklenici h od 50 vin. iiaprej dobiva b« v vseh delikatesnih, kolonijalnih, drogerijokili m apei-ei ijskih prodajalnicah. Istlme »tekl«»ui*lce Ne a Mag-Kt-Jevo aabelo najceneje UHpoIn ju|e|o. (H.JO) & Jjožidar Vodušek <.a Prelesnikova rojen i »)>»■' poročena. ■■^» V Ljubljani, dne 25. rojfnifa 1898. (990) Zadruga gostilničarjev, krčmarjev, kavarnarjev in žganjetočnikov v Ljubljani. Odbor podpisane zadmge je v «voji današnji seji jednoglasno sklenil, da se bode tlne 30. t. m. ob 8. uri popoludne vršil izvanredni občni zbor podpinare zadruge v kavarni in gostilni g. Josipa Kramar-ja (Kopitarjev hram) s sledečim vzporedom; I. Frememba društvenih pravil. II. Razni predlogi Ko bi pa dni' 30. t. tn. obJni zbor zaradi premalo doS'ih članov ne bil sklepčen, vrš I h» bode drugi občni zbor dne 14 julija 1898 ob 3. uri popoludne z jednak m vzporMlom br*>z vsacega posebnega obve tila ravno tam, kateri bode pri vsakem števdn doAlih (lanov pravomoi'no sklepćen, Ker je pr* memba zadružnih pravil za vaucega člana jako važna vabi k Dajobilnejli udeležbi z najodličnejsim spoštovanjem za zadrugo gostilničarjev, krčmar,ev. kavarnarjev in žganjetočnikov v Ljubljani: Fran PoCik, načelnik. (9Sfi) METEOR V (676—11) vozna kolesa naj "bolj šali val ild na znamka. Zastopnik za Kranjsko; IVi Ja Ljubljana, Dunajska cesta štev. 13. 1 i i I M Mg-->r~-tSi-W-«-m~+-»"I-k -Trn--m'--i SŽ-«-m—i—£-i Stanovanje s 4 sobatni, služniško sobo in kletjo ter pritiklinami, se odda na Karlovski cesti štev. 15 s 1. avgustom. Več se iz\ć pri hišniku. (%o—3 Sooooooooooooooooooooooopoj Redka prilika za izredno ugoden nakup! Usojam si velečastitemu p. n. občinstva uljudne naznanjati, da bodem vso svojo zalogo blaga, to je juvele, zlatnino in srebrnino mej tem naj zadnje novosti, ođ wl«"J prodajal po lastni kopni ceni in tudi pod njo. Velespoštovanjem J. KAPSCH (918—3) juvelir v Ljubljani. Zarezano strešno opeko (Strangfalz-Dachziegel) prešano opeko za zid navadu o opeko za zid ponujata po izdatno znižanih cenah (4B7_14: Knez & Supančić tovarna za opeko v Ljubljani. . iT Imate li otroke? Gotovo! To naj Vam bode tim bolj uzrok, da vporab-Ijatfl le popolno Čisto in raakofltl prosto milo, s katerim nmivnte dojenčke in otroke; kajti ojst rolugast.a mila so za naftno otroško kožo naravnost st-up. Kupujte, ako horete dobro kupiti, posebno v novejšem <";isu z dragocenimi tvarinami znatno zboljsauo in spopolnjeno DoPr lnjj-o r o milo s aovo. To milo ne provzroei aikakega žgofega čuta, n kake napet,isti kožo po umivanju, ono je otroško milo par excelleucc in velja le (889-8) 2 30 kr. komad. V LJubljani prodajajo na debele: Avgust Auer, Anton Erlsper in V.-iso Petrič;c. Generalno -zastopstvo i A. fflotseh & Cc, Dnnaj, 1, Lugock 8. Jako inežno! @,©|©|©l@|©l®l©l©l©l©l©l©l@t©l©l©l©t©t©l©t©l©t©t©t©l©t© ^SZ uum as ^a>«. Jedino pravo originalno plznsko pivo | Telefon št. 90. | je le ono iiNlnuovljono \. lS~tt2. .ledino to je bilo odlikovano na vseh razstavah, kjer je bilo izloženo, z najvišjimi počastnimi znaki. Zastopnik: (951—1) J. Gorup v Ljubljani. ©i©!©!©.©.©.©!©,©!©!©!©!©!©!©!©!©!®!©!©!©!©!©!©!©!©!©!© Gtasovirji (I6.15-35) tvrdke Bratje Stingl ■m llimuji in v BSibIiEbiiiionU. Kratki klavirji in piamno najboljšo kakovosti z i/.b. rno glasovno polnostjo ▼ priprosti in elegantni opravi iz oirenjene prvo ln največje klavirsko tovarne s parnim izdelovanjem po solidnih cenah in z desotlotnim Jamatvom. Stari klavirji sa jemljo v zameno. Ubiranja in popravljanja se izvršujejo naj točneje Zalop v Ljubljani: Karol Lorenz izdelovalec glasovirjev in ubiratelj v Ljubljani, v PUMI št. 21, poleg kopališča. V svojo trgovino s papirjem in pisalnim orodjem sprejmem takoj izurjenega pomočnika Slovenca. (976—2) L. Scli"weiitner trgovina 8 papirjem v Ljubljani. Radi preselitve se prostovoljno proda posestvo: lslMta sredi trga 11» Vrlini ki, Ifpa, pripravna za kak obrt, zraven nekaj »veta m gozda. Kupna cena 2600 idd — Več se poiite* v Ljubljani v plinarni pri J Mihevcu ali na Vrhniki št. 123 pn Gr. Mihevcu ^Helolo*va.r^.o poletno stanovanje 2—;»> sobe a 5 posteljami, s brano in dovoljenjem lova, ako možno pri kakam gozdarju, za čas od konca julij« do polovice septembra išij. Ponu be oberstlajtnantu ji«lit*u», Pnlj, Časa Mandusaich [917—1) Pozor kolesarjem-novincem: za vozno vežbanje s kolesom je velikanska dvorana na razpolago, C% 1 "I Velika zalona Pucti, styr/a/r:TT,ta.h w>om> /*II,|B* s,^0^e,' Največja zalnga kole v z vsemi novostmi. P( mana najhol|Sa in pre iHuflena kolesa proti jjuranciji po najnižjib i-<>n»h. Hahanldna delavnic« za vsa popruvtla nahaja se / (412 —18) v I a s t n i h i S 1 na / n PoUanafcl oeetl ' Svetovnoznana lop prostor na , I angleška kolesa prostem za vež- / banje na kolesu. / iz orožne tovorne B. S A Golumbia Helical-Premier po naj ni'j i h cenah. Ceniki ivalnih strojev ter koles se po5i!j:ijj po posti zastonj iti Ir.mko. Priporočam se p. n. občinstva najuljudneje in vabim k obilnemu obisku , urar v Ljubljani. F. P.Vidic & Co. v Ljubljani ponujajo i><» taajial*llli ©»Uskll VNaltokull množino zidarske opeke zarezan« strešne opeke (Strangfalzziegel) (izdelane is najbolje znane Vrhniške gline) z zraven »padajočo % stekleno zarezano opeko in strežnimi okni iz vlitega železa lončene peči in štedilnike 3fc (lastnega izdelka) $*> Koniftn=oement !D©T7-šlsi Poitland-ceraent kakor vse v stavliiiisko stroko upndnjoče predmete. Najnižjo cene !!! (»»«-34) 12 Otvoritveno naznanilo. na Dvorskem trgu, y Pongratz-evi hiši. Visokočaatitemn p. n. občinstvu naznanjam, da otvorim gori omenjeno, popolnoma no\o opravljeno ter z vsemi udobnostmi oprr mijeno kavarno dne 25. junija 1898, ob 12. uri popoludne Dekoracije in pohištvo v tej kavirni izvedena bo V jugoslovanskih motivih po načrtih arhitekta g. J. Jagra in mizarja g. J. Primožiča, tapetaraks dela izvršila je tvrdka J. N. Naglas slikarska g. Kram ar S16 in g. Terdan, pleskarska er. Bricelj. stopnjiee izvršil je g Žabkar in stole tvrdka g. J. VerbiČ V Bistri. Prostori so zračni ln visoki ter obstoje: iz blljardne sobe z dvema biljardoma, bralne dvorane in iz dveh igralnih sob. Na razpolago so vsi tu- in inozemski najbolj čitani časopisi. V nadeji, da sem uredil kavarno, ugajajr.čo vs*m zahtevam slavnega p. n. občinstva, potrudil se bodem, ustreči željam vseh svojih fiastitib p. n. gostov.' Postregel bedem z izvrstno belo in črno kavo, čaji, likerji in z raznimi pijačami, kakor tudi z Anerjevlm :n plznskim pivom; v poletja z vedno svežim sladoledom, limonado, malinovim sifonom i. t. d. ter z izborno kavo za zajutrk, osobito v Ljubljano dohajajoči m goatom v priporočilo. Opirajoč hs na zaupanje, katero mi slavno občinstvo že mnogo let izkazujn, se zahvaljujem za to zaupanje in se nadejam, da mi tato nakloni s* v večji meri v moji novi kavarni .,..-.„. Z nnjodličnej.Him spoštovanjem (98' —2] ■I hiivariiiir. Jutri v nedeljo, 26. t. m., ob 9. uri zvečer koncert vojaške godbe, Izdajatelj xa odgovorni urednik! Joaip Nolii. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".