51. številka.
Ljubljana, v četrtek 4. marca 1897
XXX. leto
Izhaja vsak dan »vcf er, izim&i nedelje in praznike ter velja po posti prej<mnn za avstro-ogersk e de&ele za vbc leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden ■ii-sec 1 gld. 40 kr.— Za Ljubljano brez pofiiljanja na dom za vleto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr,
na mesce, po 30 kr. za Četrt leta. — Za taje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plaCnje se od fitiristopne petit-vrste po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po o kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali veCkrat tiska. Dopisi naj se izvole frsnkirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnifitvo je na Kongresnem trgn St. 12. Dpravnittvn naj se blagovolijo pošiljati naroCnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Deželni zbor.
(XIV. seja dne 3 marca t. 1.)
Po prečitauji in odobrenji zapisnika zadnje seje je poni. baron Schv/egel nnjno predlagal: 1 ) Vlada se pozivlje, naj izposlnje premembo zakona z dna 31. decembra 1895. drž zak. št. 2 ex 1895. glede pospeševanja malih železnic, tako, da bodo na deželni garanciji sloneči zavodi smeli izdajati zadolžnice tudi v drnge investic jske in melioracijske namene in ne samo za železnice; 2.) Dež. zbor naj voli posebno komisijo, katera naj stvar preišče in o njej poroča v prihodnjem zasedanja. V tej komisiji naj bodeta poleg dež. glavarja dva zastopniku dež. odbora, vsaka kanja naj voli jed-nega, jednega pa izvolijo vsi člani skopaj.
Po korenitem   utemeljevanji  je zbornica ta v/elevažni predlog soglasno vzprejeia in pot* m pre stepila na dnevni red.
Posl. baron S c b w e g e I poroča o proračuna deželnega zaklada za L 1897 in se sklicuje na tiskano poročilo.
V glavni razpravi bo oglasi za besedo posl. dr. M a j a r o n , Češ, da noče provzročiti kake politične in budgetarne debate, pač pa pri tej priliki opozori ti na gospodarski položaj mesta Idrije. Zavzemati se imamo za gospodarsko stanje vseh skapin, čeprav direktno pomagati ne moremo. Idrija stoji in pade z eraričnim radnikom. Tercu poteka letes 400 let, ko je neki aodar nadel živo srebro. To je bil rojstni dan mesta Idrije. Od tedaj so so v nekdaj posti dolini razvijali rudokopi, ki so že pred 300 leti pr sli v Jaot države in so danes podlaga dragemu mestu v deželi, broječemn 5000 prebivalcev. Nam mora biti na tem, da idrijski rudnik obdrži svoje imo in krepkoet, od katere je naša država že dobila milijone in milijone. Ali na srci nam mora biti tudi blagostanje idrijskega rodu, ki se odlikuje po mnogih moralnih vrlinah, čigar duševna razvitost je dala deželi in državi mnogo slavnih mož. Pogoji za blagoataDJe Idrije so pa skoraj jedino le zavisni od države, ki ima tamkaj svoje rudnike in gozde. Žito je naša dolžnost, apelirati na visoko vlado, naj kaj izdatnega stori za Idrijo, za njene delavce in s tem za vse prebivalstvo. Povodov imamo dovolj, da povzdignemo svoj glas. Pritožbe delavcev, provizijonistov, vdov in sirot so znana. Vse delavstvo sicer danes teži po zboljšanji stanja, bolj ali manj epravičeno. Gotovo pa, kdor pozna tipično skromnost idrijskega rudarja, ta ve, da, če on toži, le v največji sili toži in opravičeno. Visoki vladi so te težnje dobro znane iz drž. zbora in iz peticij. Razmere v resnici niso take, kakor bi bilo želeti, marveč po nekod silijo v obup. Govornik navaja le nekatere reči. Večina idrijskih delavcev dela po jamah. Delajo pri slabi luči, v slabem zraka, njih življenje je, kakor kaplja na veji. Za 8 ur služijo na mesec 12, 11 ali 10 gld-, a tretjina se jim odtegne za brat. skludnico, avetljavo in strelivo. Dobi torej 8 gld. S tem naj živi sebe in rodovino. Naši kmetski posli so pravi grajščaki proti delavcem v Idriji; a delavci, ki so kakor navedeno plačani, so zopet srečni v primeri z dragimi tovariši, ki delajo v akorda. Govornik navaja nekatere mesečne zaslužke, kar obuja v zbornici začadenje. V istotako slabem položaji so tadi gozdarski delavci. Govornik še ob kratkem nariše, kako so slabo preskrbljeni onemogli delavci v starosti, delavske vdove in sirote, za katere ss preskrbnina še vedno odmerja po sto let starem pravilnika   Pri vsem tem ni čada, če
rod v Idriji fi'.ično propada. Da se to odvrne in ohrani dobro ljudstvo, treba je, da vlada delavcem dii do?olj težko zasluženega plačila za dobro hrano, da njim skrbi za zdrava stanovanja in da konečno zbeljša provizije in preskrbnine. Država je dolžna to storiti pri obilih dohodkih iz rudaika in da po kaže sscijalnopclitičen vzgled drugim podjetnikom. Deželni zbor pa naj v ta namen povzdigne svoj glas. Govornik predlaga naslednjo resolucijo: .Visoka c kr. vlada se poživlja, da blagovoli kar največ mogoče pospešiti zboljšanje položaja delavcev, provizijonistov, njihovih vdov in sirot pri ces. kr. rudniškvm in gozdnem trarja v Idriji." (Splošno odobravanje.)
Pes). Ažman pravi, da se dež. zber letos s trm, kar je storil, ne bo mogel pohvaliti, kajti v resnici ni za ljudstvo storil nič posebnega. Kriva je tega sestava strank v dež. zbora. Nobena v dež. zboru zastopanih strank nima zase večine. Gotovo je čedna prikazen, da ravno katoliška stranka ne more ničesar doseči. To pa zategadelj ker se pri vsakem njenem predloga združita nasprotni stranki in ga pokopljeta. Katoliška stranka je vedela, da v zbornici ničesar ne doseže in zategadelj ni nič predlagala. Ker ljudstvo zahteva, pravi govornik, da vzdigne klerikalna stranka svoj glas, naj se zgodi, in nadaljuje potem: V narodnem ozira so razmere na Kranjskem boljše, kakor v drugih deželab, koder žive Slovenci, vender pa naš jezik tadi na Kranjskem še nima tistih pravic, katere nsu gredo in se tadi v nas še prezira naša narodnost. Pri železnicah se naša narodnost dosledno prezira. Vozni listki in druge tiskovine so izključno nemške. Ali bi ne mogle biti dvojezične? Napisi v vagonih so napravljeni v vseh jezikih (Posl. Višnikar: Celo v madjarskem!), Ie ne v slovenščini. Navadno se bere le „Nichtrancher — Nem dohanv coknat" (Posl. Kalan: Slovenec torej lahko kadi!) Tudi osobje ne zna slovenski. Ni še dolgo tega, kar sem na neki postaji vprašal eprevoduika, kje je kupe II. razreda. Odgovoril mi je BRiickw;irt8a. Hitel sem na konec vlaka, a H. razreda tam ni bilo. V tem se je začel vlak pomikat*. Jaz sem skočil na desko in se prijel za držalo ter ne tako kakor sprevodnik moral peljati do prihodnje postaje. (Posl. dr. Tavčar: Ste pokoro delali 1 — Veselost.) Na kamniški železnici je neki sprevodnik, ko se ma je reklo, da se vloži pritožba, ker izklicuje postaje samo nemški, odgovoril: „Nur zu, ich geh' Morgen so nach Kiirnten". Ni še dolgo tega, kar sem v Lesce poslal prazen sod, namenjen v Pazin. Vrnili so mi ga, češ, da postaje Pazin ne pcznajo, nego le Pi-gino ali Mitterburg. Trajalo je dolgo, predno so se usmilili mene in mojega praznega soda. (Posl. dr. Tavčar: Če je sod prazen, je res hudo!) Tudi poštni pečati in napisi so še največ samo nemški, župni uradi in šolska vodstva pa dobivajo eamo nemške dopise. (Posl. Hribar: Zakaj jih vzpre-jemate? Vračajte jih I) K večjemu dobivamo plačilne naloge v slovenskem jezika. Za časa barona Wmk-lerja se je navadno slovensko dopisovalo, zdaj je drugače. Ljudstvo to žali, če se njega jezik prezira, a žaljen je tudi njega verski čut, (Posl. dr. Tavčar: Zakaj ?) ker se za praznovanje nedelj in praznikov nihče ne meni. Lani je bil na nedeljo sklican v Kranjsko goro kontrolni shod, vsled česar dotični možje niso mogli k maši, v Ljubljani pa se je mestna železnica (Posl. dr. Tavčar: Hribar, to gre nate I) celo na velik praznik merila, kakor je bilo brati v „Slovenca". (Posl. dr. Tavčar: To so Ie redki slučaji!)   To je ljudstvu v pohujšanje.
Zdaj imamo zakon, po katerem morajo biti ob nedeljah prodajalnice zaprte. Zakaj se ne zapro tudi nradi? (Posl. Višnikar: Kako radi bi to imeli!) Naj uradniki v ta namen sami kaj store. V šoli se premalo steri za verski moment. Ugovarja se nam, da je šola že verska (P03I. dr, Tavčar: Saj je!) Vsi predmeti morajo biti prešinjeni verskega duha in tudi učitelji morajo biti vzgojeni v verskem dubu. »Učiteljski Tovariš* je nedavno tega poživljal učitelje, naj pazijo na katehete. Mi smo torej učiteljem na poti. če nas izpodite iz šole, pojdemo v cerkev, a ljudstvo te bode petem vpraševalo, naj h še pošilja svoje otroke v to šolo. (Posl. dr. Tavčar: Sij mora!) Kakor rečeno, mi nismo stavili predlogov, ker vemo, da bi nas porazili (Posl. Hribar: Prazen izgovor!), a jaz sem to povedal, naj ljudstvo ve, da se potegujemo za vero in besedo materino. (Posl. dr. Tavčar: S»j se mi tudi! — Posl. Kalan: Ne! — Posl. dr. Tavčar: To je sumničenje!)
Posl. Lenarčič obžalnje, da en je razdrlo nekdanje razmerje mej narodnima strankama. Klerikalna stranka je tega sama kriva. Ko je narodna stranka izdelala svoj program, mu ni s klerikalne strani nihče oporekal. Iz programa je vidno, da je narodna stranka veiska in narodna. Dasi se narodna stranka ne Btrinja v vsem s klerikalno, bi bilo vender mogoče neko posazumljenje, ali postopanje klerikalne stranke ni vedno narodu v korist. Ako pogledamo pastirski list, kateri je bil izdan za državnozborske volitve, naletimo v njem ua odstavke, kateri so nekako prouzročili sedanjo strastno agitacijo. Volilni boj je neizogiben, ali biti morali bi se z jednakimi sredst' i pošteno in lojalno. Sklicujte shode, a dajte tudi nam priliko, da na njih razložimo svoje misl ! Zadnji Čas ste volilno agitacijo prenesli celo v cerkev. Ia kako se dela. Na Vrhniki so duhovniki pozvali ljudstvo k popola-danski službi božji. Pri tisti priliki se je ljudstva razlagal program socijalne demokracije, in sicer na tak način, da se mora človeku studiti, a naposled se je reklo, da socijalne demokrate še presegajo liberalci. V cerkvi, pred razpostavljenim sv. Rešnjim Telesen?, se govori vsej dostojno, a kdor pred sv. R T. na škandalozen način razlaga prosto ljubezen, kdor govori tam očitno neresnico in to vodoma neresnico, tisti nima nikakegi spoštovanja do živega Boga 1 (Živahni dobro-klici.) Le kdor v Najsvetejšem ne vidi dragega, nego pozlačeno posodo, v kateri je oblat, more govoriti, kakor se je govorilo pri rečeni priliki. Klerikalni stranki ne podtikam, da to odobrava, a proti tej agitaciji tudi ne stori nič. Ta agitacija je prišla do skrajnih mej in lahko pridemo še do gorostasnejših rečij. Zakaj pa se ti agitatorji tako ogrevajo? Krščanski socijalizmi ima v sebi nekaj dobrega, a mnogo pogubnega, če velja to, kar je razvil dr. Krek kot svoj program v »črnih bukvah kmet-skega stanu". Krek pozna samo najrevnejšega kmeta in delavca, prav kakor da bi drugih stanov ne bilo na svetu. Program Krekov je naravnost revolacijonaren in ččuje delavce proti posestnikom. Ogromna večina prebivalstva je kmetskega stana in le životari. Če proti tem naščajete še delavce, mora priti do tega, da reče kmet: Pustimo vse ia pojdimo v Ameriko I (Dobro-klici.) Zdi se mi, kakor bi klerikalci z blagoslovljeno vodo hoteli ozdraviti rane, katere delajo ljudstvu. Želeti je, da se klerikalna stranka zopet postavi na pravo stališče, potem je upati, da bođeta obe narodni stranki skupno delali v prid naroda slovenskega. (Dobro-klici.)
Posl  dr. Schaffer poudarja, da so deželne finance de v dosti dobrem stanju, tako da lahko brez posebnih skrbij gledamo v bodočnost, zlasti če se najde način,  da  se  iz vestne  investicije ne bodo plačevale iz tekočih dohodkov in če se zavarujejo deželni dohodki iz doklad na žganje, bode z zmernim zvišanjem doklad mogoče izbajati. — Posl. Azman je melanholično tožil, da ie dež. zbor nepleden in da sta drugi stranki krivi, da njegova ni prišla ia dan s predlogi, kateri bi ljudstvu za &otovili srečo in blagostanje.   Skoda, da gospodje niso dali dež. zboru prilike, pokazati, kako mislijo ljudstvu pomagati iz vseh stisk. A vso kaže, da so le take predloge obdržali zase, kačeri ae nanašajo na ft( lo in r.--. take reči, za katero res ni dobiti večine.    Da pa gospoija s takimi  predlogi  v tej zbornici ne morajo prodreti, na tooi je deželi in prebivalst u :e čestitati.   Kar ja Ažman v jezikovnem oziru tožil, so ruabnkoiti. Jezikovno Vprašanje sa aai ra mediti in ss bode, a tako reči, kakršne je navedel A ■'■man, se h hko odpravijo z malo pritožba. Govor posl. Lenarčiča je naredil na vse posJušjlce vel k utis, toliko boj, ker je Lenarčič ~noly ki vee resno premisli, kur pove.   Po njegovih i.wajaujih se mora !•• z nok>m strshem gledati, kam nas de dovede  agit*c ja   kler kalne   atrauLo   in vsakogar mera skrbeti za srečo in bodočnost dtžei«. Ral« sodni I^udj* vidijo v nap-ej,  da rs bodo it'erikalci ?e kdaj tt>sli, tako posledice prouzroči lijih agita c;ja, a ker b.de to vse prebivalstvo totilo, moramo Je /. obžalovarjem gledi ti Da to agitacijo.
Posl. Kaian pravi, naj bo ki^nkalni ag ta tacij i k«kor3na koi, teka gotovo ni,  kakeršna ji bila taVr,»t,   ko je dr. Schaffer no-ul z/cnac. Nt čuda, da  sta S^hafT r in  L >narč:č jeduih m"s!ij ; Vtže ju liberalizem. Razloček mej klet ka'no in na redno  ■ -.-.».»o ja ta,  da smatra prva vero za pogoj, ki naj u sliva na javno življenje, druga pa ne. Volilo klerikalni stranki je pastirski i i-t avstrij ikih škofov, kj.teri z^govurja tudi naredue pravice posameznih narodov, da so ga hvalili radi  tega o» lo liber-lni listi,  škofje ukazuj«jo opozarjati delavce na nevarnost, ki preti od bcc. demokracije  n du hovn ki izpoloujejo ta ukaz in poja sej uje j a program socijalnih demokratov. Govornik pravi, da niče biti porok, da h   ni v cerkvi izrekla nobena nepravilna r.t8trda, in <!e M je izrekla, jo jako obžaluje. (Pesi dr. Tavčar: To zapišite v „Slovencu"!) Zapisali t mo to že večkrat. (Posl. dc. Tavčar:  Pa ni nič prmagalo? — Vesel j* t)   G s, o J L 'narčič je ž v lil naš viski čut s ttm, kako je govoril o blagoslovljeni vodi. ČaJno ie bi), ko sa je slikalo, da je g. Li-narč.e a*oj č*8 rekel svojim delavcem:   Kdor su miai,ona udeleži, bo odpuščen.  (Pod. Lenarčič: To je h ž.)   Vzamem (o na znanje.    Tudi sedaj je postopal pesi  Lenarčič čudno pr«ti svojija delavcem. (P< al   Lenarčič: Prf povedal sem j m agito vati zoper narodno stranko.) in «am je kriv, da je pri volitvi v p ti kurji dobil malo glasov. Postalo je moderno trditi, da se Najsvetejše porablja v politične svrhe. (Posl. Hribar: Saj je res!) Izpostavilo se je po uareč lu škofov tudi letos, ne za katerega kand dat j,   nego  za to, da  bi  se volitve ugodno vršile, in molitve so bile, da bi bil izvoljaa mož po božji volji. (Posl. dr Tavčar: Potem sem jaz izvoljen po božji volji! — Veselost) Krščanski so< jalizem je za posl. Lenarčiča večje strašilo ko socijalna demokracija. (Posl. Lenarčič: Skoro da!) Jedino krščanski  socializem  more  ustaviti naval flocjalne demokraeje. Sloga bi bila pač dobra, da bi zastopniki slovenskega naroda ne plesali, kakor jim veleposestniki godejo.   Zdaj se nobena reč ne more doseči.   (Poal. dr. Tavčar:   Marsikaj se je že dosaglo!) V mnogih rečeh smo tako jedrni, a za slogo je treba skupnih načel. Sicer pa bomo kmalu složni,   kakor  kažejo volitve, dočim je zveza narodne stranke z veleposestniki naletela na odločen odpor v vrstah narodne stranke. (Posl. dr. Tavčar: To Vam je dr. Gregorič povedal!)   Ne, to so Vam povedali v nedeljo wpri Malica", ko ste morali bežati iz dvorane. (Klici: Nesramno !)
Posl. grof Barbo se sklicuje na Kalanovo očitanje, da so Nemci svoj čas pri volitvah slepa-rili ter pravi: Premlad sem še, da bi v tem oziru kaj iz lastu-- izknšnje mogel vedeti, vender ni dvoma, da se tako kakor klerikalci še ni kmalu kje agitovalo. In sredstva, s katerimi agitujejo klerikalci ; so skrajno nevarna. M ihočemo, da se vera ohrani, a vi jo sami diskreditirate s tem, da jo zlorabljate. Vase pest opanje se bode še nad Vami maščevalo. A da vi ne dosežete svojih strankarskih
smotrov, je le želeti, da bi na korist deželi ia vsema prebivalst/u, klerikalni manjšini stala vedno v tej zbornici nasproti liberalna večina. (Dobro klici.)
P« si. dr. Tavčar pravi, da je take govore, kakršen je bil Kalanov, jako težko poslušati. Kalan, pravi govornik, je trdil, da sem zbežal z volilnega shoda pri Malica, dasi ve, da to ni resnično. S svedoki lahko dokazana, da je imela narodna stranka na tem shodu večino in da je zapustila dvorano, v katero niti vsi njeni volilci niso mogli, ker se je bilo b ti izgredov. Meni podtikati, da sem zatajil narodnost, da sem izgubil narodno mišljenje, to je peifilnost in nesramnost. Jaz sem za svoj narod že nekaj storil in upam, da bom še. Tista svojat, ki se je /A j, ko je v narodni stranki nastalo a po razuailjenje, priklatila iz klerikalnog i tabora, da bi v uajth vrstah delala zgago, me ne moro žaliti. Jaz tem stop:l v vrsto tistih, ki nočejo, da bi v caši daželi nastala popolna tema, in kakor Kalan, se tudi jaz tolažim z upauj&oa, da se bodo tudi n liana ljudstvu odprle o i. (Živahno pritrjevanju)
Posl. dr. Ž i t u i k toži, da so stroški za Ijud sko šolo preveliki, ker ae 23°/* vseh doklad po rablja v šolske namena, češ, to spravi našega kmeta še na nič. Dalje pravi, da njegova stranka ni kak r ne zahteva, naj bi učitelji prišli zopet v položaj, v katerem so b li nekdaj in napade potem d«ž. toliki svet, zarad ukrepa, s katerim se je določila nem ščina kot obligatni predmet na slovenakvh, slovenščina pa kot cblig&tni predmet ca nemških ijnd.sk h šolah Govornik pravi, da je dež. šolaki 8vit zlo r^bil predlog posl. Hribarja, naj 80 uvede na reilki slovenščina kot obligatni predmet za vse tl&eoc*, in ga razširil tako, kakor nihče niti miaiil ni, nau>reč na ljudske šole. Končno polemizuje s prodgovurniki radi klerikalne ag taci je, obžaluje strastno agitacijo s/ojih pristašev i a pravi, naj se agituje lojalno in stvarno. (Pesi. Višnikar: Tak:h agitat r.av mej Vami ni 101) Govornik priznava, da sta nuredni stranki v narodnih vprašanjih večiuou-a jedini, v gospodarskih je cela zbornica jedina, s'cer pa naj vtada vselej in povsod načelo: in dubiis libertas! (Dobro-klici)
N<; predlog posl. dr. T a v č ar j a se za ki ,u' i debata. Posl. Hribar konšeatuje na Žtnilcovo trditev, da klerikalci niso izzvali današnje debate, da so klerikalci poklali prvega govornika v hoj. (Posl. Kalan: Lenarčič je bil pr»j oglasen.) To ni mo goče, ker bi sicer ne bil   Ažujan prej dobil besedo.
Dež. glavar D e t e 1 a konštatuje, da se je prvi ogl-oil dr. Mtjaron, drugi Ažnaan, ostali pa pozneje.
Posl. Hribar nadaljuje: Dibato je torej začel Ažnan.   Na njegovo  očitanje,  da dež. zbor ni nič etcriJ,  mu je že dr. Schsff-r rekel,   d« to ni res.   Na narodnog.apoiarsk^m  polji delali smo vsi siožuo, a naravno je, d.t se nekateri veliki projekti niso kar ni kratko rešili, ker grd za veliko stroške in je treba prej študij. Ažman je rekel, da n,egova stranka zate^t-del) ni stavila nikakih korietnih predlogov, ker bi jih b Ia večina zavrgla.  To ju na)brž le renouitži, la izgovor za voldce. G itovo jo, da v narodnem ozira še  ni vse tako,  kakor bi uneralo biti. Za cdpravo navedenih nedostatkov se poganjam ža več let   Deloma je teh razmer kriva vlada, deloma smo jih krivi sami.      se duhovnikom lem&ki dopisuje, zakaj ne vračajo dopisov ?   Pri želtizoicfeh je treba vsak slučaj naznaniti dotrčaema ravnatelj stvu.   Glede poštnih pečatnikov se našim željam v kratkem ustreže. Samonemški pečatniki ee uradoma odpravijo. (Dobro klici.)  Narodno vprašanje bi nas moralo vedno vezati, a konštatovati treba,   da ni bilo vedno tako. O ji ta se nam zveza z veleposest-ii ki.   Do neke meje obstoji ta zveza, ali nismo se zvezah, da bi le količkaj odstopili od svojih narodnih tirjatev in tega ne more in ne sme od nas nili'o zahtevati. (Posl. grof Barbo: Tako je !) Katoliška stranka ni opravičena nam kaj očitati, saj je bila prej sama zvezana z veleposestniki in sad njene zveze je bilo, da jo prišel dr. Papež v dež. odbor in sad te zveze je bil tudi tisti ukaz dež. šolskega sveta,  kateri  je Žitnik prej napadal.   Ta ukaz je zakrivila klerikalna stranka. Žitnik se je ogreval za načelo in dubiis libertas. Tega ravno vi ne poznate, če bi to načelo poznali, potem bi in necessariia na podlagi narodnega programa lahko skupno delovali. Mene navdaja nekak stid, da poroča Nemec o dež. budgetu, da je bil  po zaslugi  klerikalcev voljen, dasi se je bil oglasil za ta referat naroden poslanec. Ažman je govoril  tudi o verskem čutu.   Za verski čut se lahko različno deluje, gotovo pa ne tako, kakor se zdaj dela po naših svetiščih.  Glede pra-
znovanja nedelj, ve vedstvo klerikalne stranke, da sem se koj UBtavil, ko sem izvedel, da so naših razmer nepozna vajoči ljudje merili mestno železnico v nedeljo in uvedel tudi na magistratu strogo po-srečevanje nedelj in praznikov. Če tako ravna lihe ralen župan, potem slovenski liberalci nismo taki hudi kakor nas rišete. Dalujmo vsak po svojem prepričanji na korist naroda. Naglašala se je tudi verska šola To imamo in tadi učitelji so vzgojeni v verskem duha.   Će si   mislite,  da  sa mora vsak pr dnu t učiti v verskem duhu, ne vem, kako naj se potem uči slovenska slovnica ali računstvo. Ga. 8podom pa ni za versko, nego za konfjsijonalco šolo. Tako hočejo, da bi imeli v njej vs > oblast v rokah (Posl Ažman: Ne vse! Posl. dr Tavčar: Pa vsaj velik del.) Ažman je zakljn 'il svoj govor a Slomškovim  izrekom:   Mi delujemo  za  kat liško vero in besedo matetino.   Ko bi Slomšek živel, bi gotovo ne odobraval, kar zdaj počenjajo naši škofje. Dokaz tega je veliki Strossim y r, kuteri pri ki n kalni stranki nima eimpati|  iu le pomislite, kako je Vaša stranka blagemu škofa Pogačarju grenila življenje,  zdaj   pa leži  pred škofom  na kolenih. Kalan je govoril tudi nekaj o liberalizmu. Jaz sem liberalec, a naš liberalizem je ločiti od tistega, kateri je židovstvo zaneslo v nemško lib raino stranko. Takih liberalcev, kakršni smo mi, je tudi mej duhovniki.  (Živahno pritrjevanje.)   Mi smo svobodomiselni in taki ostanemo! (Dobro klici) Mi smo ss vedno borili zoper vodstvo škofov v politiki. Klerikalci ste đoslei trdili, da škofov ne zrnat rate za svoje politične voditelje,   Klun je nekoč rekel, da mu škof v politiki nima ni': ukazovati, zdaj pa ja Kalan izrecno priznal, da ai daste svoje prepričanja predpisovati. (Posl. Kalan: Ni res! — Klici: Kes je!   t V* ta   resnica!)   Kalan  se je  skliceval na krščansko pravičnost, katara odseva iz pastirskega lista avatr jskih škofov. Poglejte v zgodoviao, kaku dolgo je h rarhija v zvezi s fevdalci tlačila člove ■a v o. Smelo je, kar je rekel Kalan glede Najsvetej šega. V zinisla njegovih izvajanj so se tisti duhovniki, ki so delali zoper izvol.rev dra. Tavčarja, po grešili zoper voljo božjo   (Posl. dr. Tavčar: Saj so se! — Veselost)   Kalanu je že žal, da jo iapo stavljanje Najsvetejš ga  tako interpretiral. (Posl. Kalan:   Prav nič!)   Govorilo se je tudi o socija lizmu.   Ž njim se mora vsaka stranka baviti, a proučava se premalo tako pri nas kakor pri vas. Kar je v njem dobrega, za to Le treba zavzeti in in upreti se je temu, kar je v njem pogubljivega. V tek' čem zasedanju je vladal koucilijanten ton. Ko ste bili klerikalci v zvezi z Nemci, odrekli ste i nam podporo za dekliško šjlo, zdaj saao jo dobili z vašo pomočjo in takisto smo tudi z vašo pomočjo izposlovali  priboljš*k učiteljem.   Ko bi sa uvaževal lepi rak, kateri je n glašal dr. Ž fcnik, bi i. i k j obe narodni stranki delovali na srečo in korist slovenskega nar da. (Ž;vahno pritrjevanje.)
Deželni   predsednik   baron   Hein odgovarja s »rkastično Ažmanu, da je notranji uradni jezik nemščina, da ae kmalu uvedejo dvojez:čni pečati in da se pri železnicah skrbi, da zna vse   osobje slovenaki. Potem ko loti dr. Žitnika. Opozarja ga, da v deželi ni šole, katere bi ne zahteval zakon. Deželni šolaki svet postopa  previdno in veduo z ozirom na razmere dotičnih  občin.   „Sloveneca  se je še pred kratkim naduševal za omiko ljudstva in priporočal ustanovitev kmetijskih bralnih   društev.   Pogoj za uapevanje takih društev je pač ta, da mora ljudstvo čitati znati. Konec „Slovenčevegaw članka se glasi: Pojdi in ustanovi bralno društvo, a bolje bi se bil glasil: Pojdi in ustanovi najprej šolo, potem bralno društvo.   (Pritrjevanje.)   Sklepa deželnega šolskega sveta glede obligatnega pouka slovenščine, oziroma nemščine  na ljudskih šolah ni   treba   šele opravičevati.   Stvar je  jasna.   Deželni   odbor je bil sklenil priporočati deželnemu šolskemu svetu, naj uvede  obligatorni  pouk obeh deželnih jezikov na ljudskih šolah. O tem je poročal v svojem letnem poročila   in  deželni zbor je dotično poročilo brei debate odobril. (Posl. dr. Tavčar: Soglasno!) In kdo je bil poročevalec?  Poslanec Ažman! (Občna veselost. Posl. dr. Tavčar: Ž;tnik ve vse to, smo mu  že povedali  prej!)   V očigled  temu ni treba Žitniku nič več odgovarjati.  (Klic z galerije: Ti se je pošteno blamiral I)
Posl. dr. Papež popravlja  faktično,  da b> mej klerikalci in veleposestniki nikdar bilo nikake zveze. Občna veselost. (Posl. Hribar: Kaj pa ulični napisi ?) Pokoril sem se sklepu stranke. (Veselost). oKonec prih.)
Državnozborske volitve.
Na Gorenjem Štajerskem zmagali so socijalni đemokratje z veliko večino v Ljubno in Langen-wangu. Na Gorenjem Štajerskem imajo socijalisti nekaj upanja, da pridobe jeden mandat, ali vsaj volilni boj bode jako hud.
Dr. Edvard VVolfhard je naznanil vsem županom mariborskega volilnega okraja, da kandiduje na podlagi nemškonarodne stranke. Upanja ima precej, da bode  voljen.   Slovenci v tem volilnem
okraju nimajo nobenega upanja do zmage.
* * *
Staročehi so postavili dosedaj deset svojih kandidatov in izdali svoj volilni oklic. V njem ponavljajo svojo staro zahtevo, naj bi se deželnim zborom vrinila pravica voliti državni zbor. Sploh se oklic izreka za večjo samoupravo dežel in narodno jednakopravnost. Stranka je vedno za obnovljenje češkega državnega prava, in odločno proti temu, da bi kedaj sedanja politična zveza z Nemčijo se premeni Ia v kako državnopravno zvezo, kakor to zahtevajo narodni Nemci. Staročehi hočejo z dragimi češkimi strankami složno delovati v dosego v oklicu navedenih namenov. Tudi več narodnogospodarskih zahtev se omenja in zahteva nadaljevanje socijalnih reform, pri čemur se pa ne sme zaiti v nobeno skrajnost.
V liberakem okraji kmetskih občin je voljenih 109 socialističnih in 125 protisocijalističnih volilnih mož. Socijalisti v tom okraju kandidnjejo dr. Adlerja. Ker pa mej meščanskimi strankami ni jedinosti, prišlo bode gotovo do ožje volitve in je prav lahko mogoče, da zmagajo socijalisti.
*
V Pergu na Gorenjem Avstrijskem so se za peto kurijo združili liberalci in doc jalisti in zmagali proti klerikalcem. BJj zanimiva je pa bila volitev kmetsjte občine Perg za Četrto kurijo. V vsej občini imata volilno pravico v tej kuriji samo dva kmeta. K v o litvi je prišel samo jeden, ki je sebe volil.
*
V Somborn v Galiciji je bila volitev volilnih mož pete kurijo določena na tri dni. Ker so pa rusinski kmetje došli v velikem številu k volitvi in niso hoteli oditi, dokler ne velijo, se je volitev po« daljšala še za tri dni, da vsi pridejo na vrsto. Prve tri dni se je neki jako počasi volilo, ker je komisija hotela na ta način kmete odgnati, predno so volili. — Proti več 100 osebam se je v Galiciji aačela sodnijska preiskava zaradi izgredov pri volitvah. Seveda poljska poročila vso krivdo za izgrede vračajo na Rusine in kmetsko stranko. Seveda resnica je pa to, da se ljudje le upirajo proti sleparijam pri volitvah. — V krakovskem okraju kmetskih občin bode najbrž voljen socijalist. V đesatih občinah so namreč zmagali socijalisti. V Liipniku pri Biali so zmagali socijalisti pri volitvi za peto kurijo. V Wadowiškem okraju kmetskih obT:in bode pa najbrž voljen za poslanca duhovnik -Sipondra, pristaš Stojalovvakega, V Levovu so zaprli socijalista Zdaszkievvicza, ki kandiduje v jaro-alavski peti kuriji za državni zbor.
V I Jntiljtiiil, i marca.
Tirolski deželni zbor je razveljavil mandate Italijanskih poslancev, ker vzlic povabila deželnega glavarja niso prišli v deželni zbor. Zopet bodo nove volitve. Vlada in duhovščina bedeta zopet napeli vse sile, da bi pri novih volitvah zmagali z možmi dražega mišljenja, a se jima najbrž ne posreči. Konservativna stranka v italijanskem delu Tirolske nima zaslombe, tem manje, od kar se je izrekla, da ni za abstinenčno politiko
Gorenjca v atrijski deželni zbor se je te dni posvetoval o povišanju ušiteljskih plač. Sklenil je, da ae plače zboljšajo, kadar bodo dopuščale gospodarske razmere. Učitelji bodo pač še morali dolgo čakati. Klerikalna veČina bode vedno trdila, da gospodarske razmere povišanja ne dopuščajo. Poslanec Ebenhoch je pri tej priložnosti zopet izlil ves svoj srd na učitelje. Očital je jim je, da nimajo vere in domoljubja in da se pajdašijo s socijalisti. Poslanec Beurle j« Ebenhocbove napade zavračal kot pavšalna snuničenja. Povedal mu je več jaho resničnih, a gorenjeavstrijskega klerikalnega voditelja ae ničesa »e prime. Poslanec Zehetmavr je pa zatrjeval, da ee kmetom se slabše godi, kakor učiteljem, potem J0 je pa izrekel, da se zopet upelje šolnina. Z apeljavo Šolnine menda hoče ta klerikalec povzdigniti stan.
Kdo bode krečanski generalni guverner ? Velevlastim napravlja velike težave vprašanje, kdo naj bi bil bodoči krečanski generalni guverner. V tem so jedine, da na sme biti niti Turek niti Grk. Pa tudi za to niso vse velevlasti, da bi bil podložnik kake velevlasti ali balkanske države, ker bi potem dotična država imela preveč uphva na Kreti, ali bi pa guverner skušal pomagati svojim vojakom proti Turkom. B ti bode moral torej podložnik kake manjše evropske države. Seveda poleg tega bode pa moral imeti precejšiie upravne sposobnosti, da bo Je mogel urediti upravo dež lu, ki je sedaj silno zanemarjena. NadaSjne težave so pa jezikovne epo sobnosti, ker znanje turščme in novoprščine ni zadosti razširjano po zapad; i E ropi Od d je do dne imajo velevlasti večje težave s kiečarskim vpraši^em.
Novi vezir. Sultan je ponudil veliko vezntvo zopet Ssjd-paši. Poslednji je jeden najnadarjenejš h turških državnikov in bi bd morda jedini spodoben izvršiti ktke reforme v Torči;i. Sajd-paša uživa tudi zaupanje kriBtijanov, dasi jo mohamedau. Kor ju pa že bil veliki vezir in razmere žo dobro p.,zaa, noče kar tako vzprdjoti vladnega krmila. Zihreva, da bode smel ministre prav popeluo aa po svoj« volji izbrati, in da se odstranijo vsi ministerski in dvorni uradniki, katere narod sovraži. To sultanu ne ugaja, kajti odstranili bi se možje, v katere ima ou največ zaupanja, ki se mu .inaio najbolje laskati Z >to pa ni verojetno, da bi Sajd paša zares pcatal veliki vezir. Sultan ga je najbrž hotel le zaradi tega poklicati, da velevlastim nekako pokaže, da je voljen upeljati. reforme.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 4 m.arca
— (Volilni odbor narodne stranke) ima, kakor smo že poročali, svojo sejo jutri dne 5. t. m. ob 7. uri zvečer v „N^rodoem domu" v apjdnii kavarni. Istotako zboruje isti odbor dna 6. in 8. t. m. vsakokrat ob 7. uri zvečer.
— (Deželni zbor kranjski) ini 1 bode jutri zopet sejo. Radi nedo^tajaoja prostora smo morali odložiti kome poročila o včerajšnji sji.
— (Volitev v V. kuriji) Vdeleiba volilcev je bila danes dopoludna primeroma jako majhna« Klerikalci no imeli skor) povsod večino, za njimi socijalni đemokratje za tomi pa narodna stranka. Narodno meščanstvo se dopolndna ša ni volitve udeležilo, in če se naši somišljeniki ne potrudjo toliko da pr dejo vsaj pcpoludan ali pa jutri d ;-poludne na volišče, je osigurana zmaga klerikalcev. Ker so imeli klerikalci dopoludne na razo.h krajih s 40—50 glasovi že absolutne večine, je gotovo, da propade narodna strauka — če propade, — 1 e vsled nečuvene brezbrižnosti narodnih volilcev.
— (Benefica g Marcela Fedyczkowskeg ) bodo jutri večer s svetovno alavnoopero češkega komponista Smetane. Gosp. F6dyczkowski je znan kot izboren, jako marljiv in simpatičen pevec, zato se je nadejati najobilnejše udeležbe.
— (UmrD je davi vpokojeni d-»ž. sodišča svetnik g  Karol Pessiack v starosti 73 let.
— {„Sokolova* maskarada.) Z »ral obilice dežtdnozborskega gradiva smo morali obširniši popis maškara d-i odložiti za jutrišnjo številko.
— (Občni zbor kranjskega voj veteranskega kora,) ki 83 je vrčil zadnjo nedeljo, t. j. dnu 28. februvarja letos v mestai dvorani, bil je razmeroma dobro obiskan, (h določeni uri po zdravi! je poveljuik, magistratni koncipist Jurij Mihalič navzoče člane s klicem „Slava" na presvetlega cesarja tor otvord na to zborovanja. Iz letnega poročila povzamemo, da je društvo v minulem letu tako v humanitarnem kakor patrijotič-nem oziru storilo h oi<# dolžnost. IVv I ni a. omenja zal ni osnovanja deželne „Zaveže" kranjskih vete-rancev in da je ista pristopila državnej veter zavezi na Dunaj i kot član; nadalje petdesetletnica vladanja Nj. Veličanstva cesarja Fran Josipa 1. za koje proslavljanje se bode še v tekočem letu po trebno sklenilo in ukrenilo. — Društvo je imelo v preteklem letu 1217 gld 82 kr. dohodkov ter 1444 gld. 9 kr. stroškov. Na podporah se je razdelilo mej 30 članov 398 gld. 23 kr., za pogrebe 80 gld. in vdovam in sirotam izplačalo ss je 70 gld. Premoženje znaša 4987 gld. 51 kr. in je naloženo deloma v kranjski deloma v mestni hranilnici, inventarna vrednost znaša 1015 gld. 34 kr. Društvo Šteje 40 častnih, 3 podporne in 198 rednih članov. Poročilo blagajnikovo vzelo se je z odobrenjem na znanje in upravni komisiji podelil absolitorij. Na to se je vršila volte/ odbora za triletno upravno dobo. Izvoljeni so bili: Jurij Mihalič poveljnikom, njegovim nami h'nikom Alojzij Scbaffenrath, adju-
tantoma Fran Zavašnik in Karol Kristan, blagajnikom Fran Škof, računovodjo Jak. Smole), odborniki pa: Anzlin Fran, H rgant Štefan, Cigoj Ivan, Čik Jakob, Habit J, Horvvath M*nja, Herman Fian, Klobaus Jurij, Krašov.c Pe^r, MnaliČ Mihael, Oblak Fran, Rozman F., Spin Marko, Von-čina Anton, Vrhovec Fran, \Vimer Jenoz, Z nun Al. in Žrur Matija; revizorji pa Kord:š Ivan, Piiberšek Janez in Pleško Josip; časnikom VVmer Janez. Na to je poveljnik zaključil zborovanje s trikratnim „Slava* klic: m na presvetlega cesarja.— Zborovanje se je vršilo seveda samo v nemškam jeziku, doČim je društveno letno poročilo tiskano veader v alovensk*m in nemškem jezkn.
— (Pričetek let )šnje stavbene sezdne) Kfckcr vse kaže, se bodo stavbena deU kol kot moč zgodaj pridela in lani pričfta, nadaljevala. ,Sušeč ima sicer — kak< r pravi Ijndak« pregovor — „nakrivljen rep*, a bati se ni, da bi napravi,:e z vremenom podjetnikom posr-bnih zbrig in provzročal ovire, vsled Katerih bi «?e z raznimi deli pričeti ne irog'o. Par t--rdk ne je ža obrnilo za pridobitvijo potrebnega števila delavcev, večina defa c v prišla boda Reveda rada sama koncem tega meseca v Ljub-Ijano kruha iskat. Stavb šČ i za Pongrasovo hišo, nakdanjo meščansko bolnico, i. v. dr. so is z*gra-jtna, kar zn&či, da se gradnja teh poslopij krcalo prične. Tem-lj za gradnjo deželne vlade se na on-dotnem stavbiifii naglo izkopava, in za razna druga d--i . dovaž i ia pripravlja se sedaj obd CA uotreb-tega Materijala. Ljubljana dobi do psine I -t »šnje jeseni 8 Bvojimi GO—70 novozgrajenimi hišami po-v em del vA komestaega 1 ca O napredku stavb v ntš m m< stu hočemo svojočasno tudi v tej sezoni V   *oo poro<rasi.
— (Lovski uspehi leta 1896.) V pr t-klem le'u bilo j4 ustreljenih v lovstem okrožji ljubljanskega mesta: 1 srna, 70 zajcev, 35 poliskih jerebic, 80 prepelic, 9 kljunačev, 35 kožic, 3G divjih rac, 1 čuk in 8 kraguljev.
— (Izgubljene reči) Pri mestnem magistratu ljubljanskem bila so tekom meseca februvarja zgiašene naslednje izgubljeni reči : štiri denarnice s skupnim zneskom 59 gld. 18 kr , dve srebrni uri z ver žico. ziat prstan, t*ije v zlato vdelani diamanti, etui za tobak in nompadu? torbica s pletdom.
— (Najdene reči) Tekom meseca ftbru.arja b.le so pri mestnem magistratu ljubljanskom zgla-šane, oziroma oddane naslednje najdene reči: Zlata ura z verižco, denarnica z manjšo evot , zlata zaplat uici, srebrna ura, rnl.n za kavo, dežnik, t j nadnica in nekoliko okvirov za fotografije.
— (Ohromophotograi) (žive fotografije), kateri je v Gradcu v leduini dvorani nastop l z najboljšim uep'bom, mudil se b:do ob svrj-m potovanju preko Lubljane v orijer.t, nekol ko dalj ta ter otvori predstavo v zimski dvorani pri „Maliču" v nedeljo dne 7  mar ca.
— (Gostovanje slovenske opere v Celja.) Do 14 t. m. bode gostovala naša opera v novo zidanem „Narodnom domu" v Celju, kjer je zelo pripravna in velika, elegantna dvorana s prostornim odrom in z galerijami. Pela se bode Verdijeva opera „Rigoletto, ki je dosegla v Ljubljani največji vepeh
— (Opera) Kakor zagrebški listi poročajo, je tudi pri drugi predi favi „ Ksenija" imela sijajen uspeh. Gleddišče je bilo polno in je nandu-še.oo pozdravljalo eoliate in tud; z vso opero bilo jnko zadovoljno. „ Ksenija" o-tare. soditi po dosedanjih uspehih, stalno na repertoarju hrvaškega 11 d.diš.'a. Pri predstavi je bil tudi graški gledališki ravnatelj Gittinger, ki je v Zigreb pridal naiašč za to, da pridobi „Kionijott za graško gledal šče. — G Parma piše sedaj nove opero po t ksta M isc^gnijevega libretsta, pr-suika M^nasjija. Iznenađen po izredni dovršenosti hrvatske opere »n obČar&n po krasni gostoljubnosti Hrvatov, obljubil jo, da s i uprizori njeg)va < i» r i vprvič na hrvatski pozornici. — Mi bi pi želeli, da izprameni dični naš gbsbenik svojo obljubo v toliko, da ss bo pela njegova opera zajedno v obeh glediščih, kakor se godi to često z dramami prvih nemških dramatikov. — Interme/ > iz „Km m ij•■" izide za klavir prirejen v „Vienacu".
— (Razpisane službo i Na drž. gimnaziji v Kranju s početkom šolskega leta mesto šolskega sluge z letno plačo 300 gld., aktivitetno priklado letnih 75 gld. in prostim stanovanjem. Prošnje do dne 20. marca dež. šolskemu sveta v Ljubljani.
* (Poslancu okna pobili.) Omladinci so v Pragi dru. Haroldu pobili okna. Več oken so mn razbili.   Nekega trgovskega pomočnika je policija
zaprla.
* (Delavskih nasilnih mrtvecev) je bilo po štat'stičnem izkaza I. 1895. v Avstriji 835, nevarno ranjenih in pohabljenih pa 54.5t>2. Te številke glasno govore, koliko proletarcev-delavcev žrtvuje poprečno vsako leto svoje življenje in svoje ravne nde.
Davila, i
Dredništvu našega lista so poslali: Za dražbo sv. Cirila in Metoda: .Berači pri beračenju" v Grahovem na Goriškem 3 i rone, — Živeli rodoljubni darovalci in njih nasledi i Vi t
Brzoj a*T7-lr©-
Dunaj 4. marca. Danes je bila prva volitev v peti kuriji, in sicer v Bukovini. Izvoljena sta bila Malorus Vinicki in Rumunec P o pov i ci.
Dunaj 4. marca. Ob sklepu borze so hkrati vsi kursi silno padli, ker je došla vest, da je Grška napovedala Turčiji vojsko in da je grški kralj že odpotoval na tesalsko mejo. Vest še ni potrjena.
Atene 4. marca.   Metropolit je brzo javno   i aprosil   metropolita  v  Petrogradu in nadškofa v Cunterburvju, naj se potegneta za Krtčane.
Atene 4 marca. Če Ee mora Grška udati pritisku veh sil, se vrne z vojsko san»o polkovnik Vbssus s Krete, vsi drugi častniki se pridružijo ustaštm.
Beligrad 4. marca. V Stari Srbiji so Turki zaČoli Srbe moriti. V Prilepu so umorili d a srbska popa in dva b< gata kmeta, v Tetovu so n:. padli svate in ubli 7 oseb, 21 pa nevarno ranili. Tudi v drugih krajih so bili izgredi. Srbi so močno razburjeni.
Carigrad 4. marca. Vlada je doslej mobilizovala 72 000 mož, 50 000 drugih pa poki cula pod zastave.
Poslano'")
slavnemu uredništvu Slovenca
Volitve io-amo. j*z pa v takem čaru sojo telesno stražo. Kapelani me namreč it'až jo p drevi in po noči Dokler gori v moji sobi luC, . rotr^ j se k k t» h gardistov sc uka okolo hiše. Z to sem psa za ta čas zaprl, da >edno ne leja. — Oni dan eem se peljal v I. kt i o kupovat reko hoeto. Peljal sem sq tedaj rrimo iu. n šč» v Št. M h'In. M"je kobi lice gr< •'<> prav b tr- . ali kapelan js le t ki za rx»»no, Fopel po stranskih p tih in v« s upehan je prid rjal do orceriene ho< te. T m sem mi .'-in, ki so r i kasttli bo* to. nsej drngim tudi rekel, da se naj brigajo za to, da d> bo boljše ceste; raj torej vzamejo svoje občinske odbornike v rok*-! T« c« sta so namreč slabše, kakor nsjs'abše v Turčj*. — Petem stro š!i pit „lik< f*; nato sem se odpeljal don o v. To strašansko pcč*tje je popisal moj gardu t v „Slovencu" ši'ev. 41. Ne bi na to odgovarjal, kakor tudi na drngo ne, saj sem, cdkar imamo volitve, .stalna rubrika" v „SlovercuV V feljtocu v vvednih členkih, v dop h b, ncticih poroča o ti moji stražniki o mojem trdnem zdravju. To vse me veseli? Ti di to me niti malo ne jezi, ko čitam, da ee moji gard sti gido lažejo o meni. Te li-ii namreč mojemu ziravju še doslej ni malo niso škedile; le vesel s»*m, ko vidim, kako h« ti ubegi ljudje mučijo in potijo, k&dar te laži kujejo. Meni vsaj je v radost, ko opažu em, kako se moji sovražniki nad m no jeze in celo duhovniki, „ki bo ho bili odtegnili svetu v lastno očiščenje in posvećenje", kakor to o sebi in sotrudnikih v štev. 42 pičejo. Ali vse kaj drnzega je, da ti bil ji>z lahko kriv bolezni ali smrti kakega Mi Vaših dopisnikov, ki letajo za mano. Tega pa res nočem. Ubogo človeče se mora prehladiti, če teče uro daleč za vozom za mano! Ne, temu ttorm sam konec s tem, da Vam javim, da vzamem odal j ; udi vsakega takega vohunčka na voz, ga vdenem s ko žuhom, da se z mano pelje in da dela zraven mene svoje beležke. Dopisnik, ki je pisal dopis v d 41. o meni, se je ono nedeljo, ko je letal za mano, gotovo prebladil in ima bržčas vročinsko bolezen. Ves ta dopis d ; namreč vsakemu misliti, da se dopisniku blole. Torej glejte gg. uredniki „Slovenca", kaka škoda se Vam lahko zgodi, če Vam zboli več teh na tako neumen način, ali pa celo
rmrje! — Tcrej pcšliite j;h v bedeče k meni. Jaz jim bom rad povedal, kdaj se kam peljem in vzamem jednega svojih mlad h prijateljev sabo. Tcd< vrr-kfmn t« h rad drm» v sobi povem kaj o vo-itvbb, kfindiddtib, duhovnikih poltikih in kaj mislim o srcijalnmu (Itram 'epo zbirko sceijalisti'n h knjig, t'io*i to mu od trem v pnr bol) Prav ndkrtosriSn bo*a v pogovoru, kakor 6e b h** s nnjateljem nz govarjd. Saio prehladiti se ne! Toliko v it f>r m c )f.
Z odličnim št.-.v-u;> m
IDr. ZKI- Slansc.
V Novem mestu 24. februvarja 1897.
*) Za vsebino tepa spisa je uredništvo odgovorno le tolikn, kolikor doloma zakon
.rs.    Oeželno giedališće v Ljubljani. pt.pr.7ao.
V petek, ilne 5. mare« <sl»T. Na korist pevcu „ Dramatičnega društva" Marcelu Fedyczkowskemu
Prodana nevesta.
Komična opera ▼ treh dejanjih. Spisal K. Sabina. Uglasbil B. Smetana.   Po Češkem izvirniku preložil A. Funtek. Kapelnik g Hilarij Bemfiek.  Režiser g Josip Nolti.
Blagajnica se odpre ob 7. nri.   Začetek  točno ob 1 kH. uri. Konec ob 10. uri.
Cene prostorov so razvidne z gledaliških listov.
Prihodnja predstava bo v nedeljo, dne 7. marca 1897.
Meteorologično poročilo.
Visina nad morjem 30r>'2 m.
Marec j	Čas opazovanja	Stanje barometra v min.	temperatura v C	Vetrovi	Nebo	.Mokrina v ram. v 24 arah
S	9. zvečer	725 2	64	brezvetr.	dež	
4	7. zjutraj	7&fi l	1-2	sr. jzah.	oblačno	27-2
■	8. po pol.	727 f)	74	p m. za h.	pol obl.	
uia'om.
Srednja včcntjfinja temperatura 8*5', za 4'9* nad nor-
HD"CL2^.3-jsls:st "borza
dne 4 marca 1897.
100	gld.	90
101		10
122	*	90
100	I	70
122	■	—
		15
945		—
i-167		25
	■	85
$8	m	67'
11	9	73
9	n	68
5	i	05
5	•	66
ikupi i državni dolg v notah.....
Ikupni državni dolg v srebrn   . .
Avstrijska zlata renta.......
ivotrijska kronska renta 4'/.....,
Ogerska zlata renta 4°/0.......
Igerska kronska renta \ . - . . . avstro-ogerske bančne delnice , , , Kreditne delnice .........
dondon v ista...........
Nemški drž. bankovoi sa 100 mark    , ,
iO mark.......,  .   .   , ,
10 frankov........ .   . ,
(talijanski bankovci.......,
G. kr. cekini ... ....
Dne* 3. marca 1897.
»•/, državne srečke is I. 1854 po 250 gld. Državno srečke ii 1. 1864 po 100 gld.. . Dunava reg. srečke 5°/0 po 100 gld. Zorni j. obč. avstr. 4 1 ,'' „ slati sast. liati
Kreditne srečke po 100 gld......
Ljubljanske srečke.........
Rudolfu ve srečke po 10 gld......
Akcije anglo-av.tr. banke po 20O gld.. . Tramway-artiit. velj. 170 gld. a. v. . . . Papirnati rubelj.......
Učenca
krepkega in z dobrimi šolskimi Bpričevali, vzprej'mem v popolno preskrbljevanje in takoj v svojo trgovino z mešanim blagom. — Ponudbe pod naslovom : „Uieuec", p oh te rentuute st. Kapert, Dolenjsko. (281— 5>
151	gld.	—	kr
188		50	i
127		50	$
^9	m	80	m
198		—	n
22	■	—	•
2»;	e	50	
154	o	50	
448	*	—	■
i		?6*/4	
Vzprojme se
sollcitator
ali Izurjen
notarski kancelist
za ljubljansko pisarno. — Pogoji: lepa pisava, zanesljivost in dobra spričevala. — Ponudbe s prilogami vzpre. jema upravnišrvo „Slovenskoga Naroda". (346—1)
Ces. kr. avstriiske $H državne železnice,
Izvod iz voznega reda
•v»15a.^rri.og-«t od 1. okto'bra ISS&.
Vaetc.pno oraanjonl prihajalo! In  odhajal nI iitil oana6anl  mo * a»c«li!|i>«'»r<n«K(>iii rutin. (15-5 U
Odho<l ta LJubljane, (juž. kol.). Proga čez Trhli.
Oh 13. url S min. yo noči oiobnl Tlak t Trhli, Moljak, Dol . Franaemfeata, I.julmo, 6ea Selztlit.1 t Anaaf>«, Iichl, Omiin.lun, S. >1umk-- > \i • rt Kli-iii KiMflini« t sinvr, I -1 ti. na Dunaj rit Amiteitan. — Ob 7. tuf 10 min. ijutraj otolmi rlak r TrhlA, Pontahel, B«ljak, Cohitoo, Krar.nena, fetta, Ljubno, Ilnnaj , 8alathal ▼ Kolnodrad, ioa Amatetton na |> , — Ob 11. uri KO min. dupohutn« oaobnt Tlak t Trbli, Pontabul, Roljak, 0»! luvi.-, Ljubno, Helatlial, Dunaj. — Ob 4. url popolmlna oanbiii vlak * IV',, Roljak, ' '.•!,. vi'.-, I ,|ii!.-i.i ; čaa Salatbal ▼ Hol murvi, I.on.l-Onatoin, Zali na laaeru, lnotnual, Hragouo, Ourih, daneru, Parit; «•«/. Klein-lioinlug t Htoyj RudAJarice, PlaenJ, Marijine rara, Heb, VranooTe vara, Karlov« tu«, l'r*.,'i, Llpako, Dunaj vi.i Amatotten.
Proga v Novo meato ln v Kodevje.
Ob A. uri 15 min. ajutraj maiani Tlak. — Ob 19. uri 6ft min. p«, poludna maianl Tlak. —- Ob 6. nri BO min. areoar mataul Tlak.
Prlnoil v I.JabljMuo (juž. kol.). Proga lz Trblia.
Ob fi. uri 69 min. ajutraj oaobnl Tlak ■ Dunaja Tia Amatatu-.. Iilpahega, i'r ITrancoTih varuv, KarloTih Tarov, Hnha, Mnrl^inih Tarov, Plinja, ...r.i. --»i.>. -iin-nviii U, I..;..., -...>» r... Oniiiuttana, Iaohla, An«. • t Iijuhiia, Colnvua, Reljaka,, tfranaourfnat«. — Ob 11. nri 26 miti. dopoludna. oaobni vlaka Dunaja Tla Amatotton, KarloTih raror, II«-:-* Marijinih Taru« Plauja, RndajaTio, Solnograda, Innoa, St.-> r«*, 1'nnt«, il.-n.-v,. Ourih*:, Ria*. genua, Uionionth, /o 11 a tia janeru, I^>iiil-Q:tat«ltia, I.Julnin, Onliiroa, T.inea, PoutabU — Ob 4. ari 66 mm populuduo uaubni Tlak a iMiiiaJ*, l.jn .« Balathala, Reljaka, Ooluvoa, Krananiiifeate, Pontabla. — Ob «. uri 4 i !r., iTečoi oaohnl Tlak a Duuaja Tla Amatetten, In Jjjubna, Roljaka, O^Iotol Pontabla.
Proga lz Novoga meata ln lz Kočovja.
Ob 8. url 19 min. ajatraj meianl Tlak. — Ob 9. uri 39 min.[po. i-, i'. ! o metani vlak. — Ob 8. nri 86 min. aTeoer metani Tlak.
»<»lio;J lu I.|ijI»1]i*iu" (drž. kol.) r Kamulk.
Ob T. uri 23 min. ajutraj, ob 9. uri 6 min. popoladne, ob 6. ra 60 min. aTeoer, ob lo. url 96 min. »vm«t. (PotlednJI vlak le v oktobn; ob iiKdnljah ln praantkih.l
Prlkod v £.JnbI|ano (drž. kol.) Is Kamnika«.
Ob 8. url 60 min. rji i troj, ob 11. nri 16 min. dopoludna, ob 0. tu. 90 min. aTeoer, ob 9. uri 66 min. iTeder. (PotlednJI Tlak le v oktobri ob uedeljai: Ln praanlklh.)
Vzprejmem mlajšega
koncipijenta*
Plača po dogovoru. T>i-. T>rag-otin Treo (344—1) odvetnik v Postojini.
knAlJu in UHliodu, osobito dece, proti anHliaeii |u« bOles-u i iti v vrHt.il« š**lo4lon in uaebnr|u priporoča se najbolje
ko« oslii
rimski vrelec.
Nurnvno f»rlfc*t**n nutočoii.
Najfinejša namizna voda. (3344-13)
Zaloga v  I.julilJmii pri M. K. Sii|n*n-u, Dunajska cesta; v Kranju pri F. l>ol**n«u.
V1ZITNIGE
priporoča
„Narodna Tiskarna"
po nizki ceni.
St. 7655.
(348—1)
Natečaj.
Kopanje tal za polaganje kablja in postavljanje drogov za prevodnike pri mestni elektrarni
ne raz p i k 11 fe.
Napraviti je: okolu   17.000 m farkov za Ual»elj,  60 — 80 cm
globokih, 40—50 em širokih K tem dflom dodati je tudi pesek, kar ee ga bode potrebovalo za položitev kabljev in pa opeko za pokritje istih.
PoBtaviti je nadalje približno 700 drogov in ima vsa dotična dela ter eventualno tudi dobavo inaterifala (gramoza) preskrbeti podjetnik.
Podjetniki, ki bi boteli prevzeti omenjena dela in dobave, naj vložć zapečatene ponudbe s 5°/0nim vadijem iin|ka*iiefe «lo poludiie
13. marca 1837
pri podpisanem magistrata.
Pogoje dobave in predpise gledć teh del dobiti je pri mestnem magistrata v pisarni za električno razsvetljavo.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne* 2. marca 1897.
Že dlje času dobiv.im skoro vsak dan pofiiljatve, da izrečem svoje mnonjo o svilnih blagih, katera so bila kupljena za obleke in bluze v drugih trgovinah, a so v kratkem času razpadle! Zaradi toliko drazega mi Časa, ni mi žal mogočo, da bi temeljito, stvarno in strokovnj.tSko odgovoril na vsa vprašanja, timveč moram odkloniti daljna taka odgovarjanja. Vsakdo, ki kupuje, naj so varuje predno kupi in naj se obrno na strokovnjaka.
Hoheustoiuska svilna tkalnica „JLotze"
(308 — 1) v Huhensteinu na Saksonukem.
J
Št. 7654.
(347-1
Natečaj.
Za m« si ii<» elektrarno v E* j ubijani razpisuje se
stavba centralne postaje
v Pristavskih ulicah.
Zgraditi je: Kotline z razpetino 14 m in »trofuo poNlopJc i
razpetino 155 in. Strojno poslopje in kotlišče zgraditi je s skupno srednjol steno in e približno dolžino 33 m.
Zmožni podjetniki, ki bi radi prevzeli omenjena dela in dobave, vlož(S zapečatene ponudbe s 5°/0nim vadijem na|kaMue|e do polu«ti>'j
13. marca 1837
pri podpisanem magistratu. Mere za to stavbo dobiti je pri magistratu'I pisarni za električno razsvetljavo, kjer so na vpogled tudi stavbeni pogojij
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 2. marca 1897.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No Ili.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".