Poštnina plačana ? gotovini Leto LXIX. št. in Ljubljana, petek 29. ma]a 19)6 Cena Din L— iznaja vaan oauo popoldne, izvzemal aeaelje is praznike. — inserarj ao 00 pettt vrst a Dio 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, vecjl inseratl pettt vrsta Din 4.«. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Sk>vensJd Narod« cel j a mesečno v Jugoslaviji Din 12-. za Inozemstvo Din 25 - Rokopisi se ne vračajo UREDNIŠTVO IN IJPRAVNlftTVO LJUBLJANA, SJMlUsva one. stav. a, Telefon: 81-22. SL-2& 31-34, 81-23 m 81-96 Podružnice: MARIBOR Stroasmaverjeva Sb — NOVO MESTO, Ljubljanska & telefon st. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon At_ 65; podružnica oprave: Kocenova ulica 2. telefon it. 190. — JESENICE: Ob kolodvoru 101 Postna Hranilnica v Ljubljani st. 10.351 Pomen pose ta poljskega zunanjega ministra: Trajno sodelovanje Poljske in Jugoslavije Razgovori poljskega zunanjega ministra v Beogradu so poglobili sodelovanje med obema državama na polju mednarodne politike za obrambo miru Beograd, 29. maja p. V zunanjem ministrstvu sta snoči ob 19.15 predsednik vlade dr. Milan Stojadinovie" in poljski zunanji minister Josef Beck sprejela jugoslo-venske in poljske novinarje. Prisotni so bili le hpograjski novinarji, poročevalci večjih listov iz drugih mest v državi in poljski novinarji. Državnika sta vse prisotne prisrčno pozdravila in se dala nato fotografirati. Poljski zunanji minister Beck, ocivid-no zpIo dobro razpoložen, se je novinarjem prisrčno zahvalil za pozornost, ki je bila izkazana njegovi osebi za časa bivanja v Beogradu. Nato je prečita 1 novinarjem naslednji komunike: Komunike Ob 18.30 je bil izdan zastopnikom tiska nas-lednji komunike: O Priliki uradnega obiska NJ. ekSce-lence g. Josipa Becka pri jugoslovenski vladi 27- in 28. maja v Beogradu sta zunanji minister poljske republike in predsednik vlade in zunanji minister kraljevine Jugoslavije dr- Stojadinovie imela več razgovorov, v katerih sta proučila glavna pereča vprašnja mednarodne politike Pred očmi sta imela zlasti poljsko.jugoslovansko sodelovanje v zvezi z ureditvijo teh vprašanj. Po izmenjavi misli sta gg. Beck in dr. Stojadinovie ugotovila popolno soglasje da bosta pri izvajanju zunanje politike svojih držav, zlasti v današnjem težkem mednarodnem položaju podpirala v mejah možnosti in obstoječih obojestranskih mednarodnih obveznostih vsa ko konstruktivno politiko, ki bo temeljila na načelih pravičnosti in mednarodne solidarnosti ter na spoštovanju dostojanstva in zakonitih interesov svojih držav. Sedanji osebni stik med obema ministroma je nov dokaz za prisrčno razmerje' ki je že od nekdaj vladalo med obema slovanskima narodoma. Zato sta gg- Beck in dr- Stojadinovie sklenila nadaljevati tudi v bodoče prijateljsko izmenjavo misli v istem duhu in v korist politike mednarodnega sporazuma in miru- Izjava g. Becka H komunikeju je zunanji minister g. Beck še dodal: >Mislim, da je jasno, da so osebni stiki odgovornih zunanje političnih faktorjev, inspirirani v dobrem smislu, gotovo velikega pomena. To je ono, kar mi imenujemo živo diplomacijo. Vse drugače se razumejo politične ideje kake vlade, če se hkratu dojame tudi atmosfera, ki vlada v njeni drŽavi. Ce je treba poslati kakšen predlog ali noto ali pa pismo zunanjemu ministru take države, se bo vsa stvar napisala neposredne j še in globlje, če se pozna osebnost politika in državnika, na katerega je naslovljena. Danes se iščejo predvsem senzacije. Govori se tudi o velikih idejah. Na žalost so realizacije neznatne. Kar se mene tiče, sem prepričan, da je dejstvo, da sem prišel v Beograd in da sem bil tu sprejet z isto prisrčnostjo, ki me je pripravila do tega, da sem se odločil za svojo pot. To pa je realizacija prvovrstnega pomena. Ministra sta se nato od novinarjev prisrčno poslovila. Zvečer je poljski zunanji minister zapustil Beograd in odpotoval v Varšavo. Nemški komentar Berlin, 29. maja. r. O obisku poljskega ninanjega ministra Becka v Beogradu »travi jfrBerliner Tagebjatt«, da so govori ►b priljki tega poseta zelo znaci^nj. Vcn~ lar pa ne bi bilo na mestu mnenje, da >i Jugoslavija namesto svojega sporazuma : ostalima članicama Male antante pri bo-toeih mednarodnih razpravah nastopila oko v roki s Po]jako. Vsekakor pa je v »ovotu jugoslovanskega predsednika vlade lr. Stojadinoviča važno, da se je izrazje nočna potreba po samostojnosti v obsto-fecem okviru. Jugoslavija ima potrebo za svoje posebne nacionalne interese zagotoviti si oporo tudi izven Male antante- Toda temeljev g tem nj treba nič izpreme-niti. Ni nobenega vzroka dvomiti o jakosti sedanje politične organizacije Male antante, ki že mnogo let določa politični položaj na vzhodu in severovzhodu Evrope-Toda bodoča godba Male antante bo vsekakor večglasna, kakor je bila doslej. Berlin 28. maja. o. V tukajšnjih politič- nih in diplomatskih krogih z veliko pozornostjo spremljajo obisk poljskega zunanjega ministra Becka v Beogradu. Kakor se je izvedelo iz zanesljivih virov, bo par dni po Beckovem odhodu odpotoval v Beograd pruski ministrski predsednik Goring, ki bo imel v Beogradu važne politične razgovore. Po teh razgovorih bo ostal Goring nekaj časa na oddihu v Dubrovniku, odnosno v Splitu, kjer ga bo pričakovala njegova soproga. Seja izvršnega odbora JNS Katoliški fašizem v Belgiji Voditelj mladokatoliškega fašističnega pokreta razlaga svoj program Bruselj, 29 maja. AA. Kriza se razvija z velikimi težavami, ker socialisti zahtevajo pretežni vpliv v vladi. Vsi meščanski listi pijejo, da socialistom ni treba dati notranjega ministrstva. Vsi listi tudi menijo, da bodoči vladi ni treba dajati nobenih izrednih pooblastil, ker bi ta dopuščala socialistom, da bi vršili svoje eksperimente na gospodarskem polju. Včeraj je kralj Leopold sprejel v avdijenco tudi voditelja Rexa Leona De-grella. Za njim je bil kot zadnji sprejet voditelj flamskih nacionalistov. Vodja reksistov T^eon Degrelle je ostal pri kralju poldrugo uro. Ko je odhajal z dvora, je izjavil novinarjem: Pokret reksistov objema predvsem moralne ustanove in propagira solidarnost razredov, obnovo družine, vrnitev k poljedelskemu delu. Rex ne namerava samo reforme na gospodarskem, političnem in socialnem polju ampak hoče reformo tudi na moralnem polju. V tem ožini bomo intransigent-ni. Neusmiljeni bomo proti Btarim strankam in proti kompromisom v politiki in financah, ker so ti Beljrijo privedli na rob propa- da. Rex je antiparlamentaren. Predlagali bomo najprej zmanjšanje Števila poslancev, omejitev pravic parlamenta in ukinitev senata. Namesto tega se naj ustanovi korporativni parlament. Predlagali bomo tudi ustanovitev državnega sveta. V verskem oziru odločno branili doktrine, katerih nas uči Rim. Mi smo zato, da se popolnoma loči akcija katoliške akcije od katoliške politike. Delali bomo, da se ukinejo vse stranke, ki jih je treba zamenjati s splošno ljudsko skupnostjo pod zastavo rexizma. V načelu nismo za sodelovanje z ostalimi strankami, toda če se nas nagi nasprotniki ne boje. potem smo pripravi jeni prevzeti pravosodno ministrstvo, da bi osvobodili domovino političnih in finančnih tihotapcev. Rex ne pripisuje vedi&e važnosti ženevi, ki je dosedaj bila sredstvo egoizma nekaterih narodov. Rex hoče, da s« Beigija vrne k prijateljstvu z Italijo, ker bivši bojevniki re^isti nikdar no bodo pozabili tistega, kar je TtaHja storila za Belgijo med svetovno vojno. Kolonizacija Abesinije čeprav Se niso neomejeni gospodarji, se ^-sijani z vso vnemo pripravljajo na kolonizacijo Rim. 29. maja k. Te dni se Je sestal poseben odbor agronomov in organizatorjev kmečkih sindikatov, ki ima nalogo proučiti vse potrebno za kolonizacijo Italijanskih kmetov v Abesiniji- Za sedaj so sklenili veliko kolonialno propagando med najširšimi sloji kmečkega prebivalstva. Ustanovili bodo celo vrsto tečajev za kolonialno kmetijstvo, izdajali poseben list itd. Zaenkrat bodo pošiljali v Abesinijo le one kmečke in kolonske rodbine, ki se bodo prostovoljno prijavile. Opremili jih bodo z vsem potrebnim orodjem in stroji. Dopoldne je odpotovala v vzhodno Afriko posebna trgovinska misija g predsednikom trgovske korporacije Rachelijem na čelu, ki bo proučila pogoje za plasiranje blaga na abesinpkem tržišču. Deževje uničuje letališče Addis A beba, 29. maja k. V poslednjih dneh so v tehničnem oddelku italijanske vlade v Abesiniji pripravili prve načrte za gradnjo novih cest. Pri delu bo zaposlenih 1000 tehnikov, 30.000 italijanskih in 70.000 abesinskih delavcev. Vse ceste bodo asfaltirane in zgrajene tako, da bodo porabne tudi v deževni dobi- Ob cestah bodo zgradili tudi poslopja za cestarje, cestno milico in karabinjerje. Deževna doba, ki se je pričela, povzroča Italijanom mnogo skrbi. Za sedaj imajo največje težkoče z letališči. Zlasti so neporabna letališča v Makali, De-sijo in Adi? Abebi. ker se je teren zaradi nalivov tako omehčal, da na njen skoraj ne more pristati nobeno letalo. Zaradi tega bodo v bodoče vsa letališča gradili po posebnih na-črtih. Na letališčih bodo zgradili pol metra pod zemljo celo vrsto odvajalnih cevi, po katerih naj bi se odtekala vsa voda, da bi ostalo površje kolikor mogoče trdno. Medtem je novi eritrejski guverner general Guzzoni prevzel svoje posle. Teritorij eritrejske kolonije obsega sedaj tudi tigrej-sko deželo, Dankalijo in Anso. Diibuti, 29. maja AA. Uprava železniške družbe, ki je lastnica železniške proge Adis Abeba-Džihuti. je doslej odklonila vsak prevoz italijanskih čet na tej železnici. Dovo- ljuje samo prevoze materiala, za kar pobira zelo drago voznino. ki jo je treba plačati vnaprej, v enem tednu so Italijani plačali nad pol milijona frankov voznine, prva dva dneva tega tedna pa že okrog 100 tisoč frankov. Železniška uprava dovoljuje italijansko oboroženo spremstvo prevozov samo do Diredave. Italijani so na drugi strani uvedli zelo visoke izvozne carine, ki jih pobirajo v Diredavi. Vsled teb carin je ogrožena prehrana v Džibutiju, kjer so doslej nabavljali živež, zlasti povrtnino -n sadje po večini iz Abesinije. Mussolini noče 29. maja. p. Izvršni odbor JNS je nocoj zaključil svoje zasedanje in je o njem objavfl tale komunike: Izvrsni odbor JNS je imel pod vodstvom g. Jovana Banjanina svojo sejo dn-p 27. in 28. t. m. Sprejel je na znanje referate o banovinskih odborih, ki so se nanovo konstituirali v primorski, dravski in vardar. siki banovini. Odobril je, da se vrše banovinske skupščine v Banja Luki 31. maja, v Zagrebu 1. junija, v Sarajevu 7. junija, v Novem Sadu pa na 11 junija. Za skup-šerni za moravsko in zetsko banovino je prepustil obstoječima organizacijskima odboroma, da določita točen dan v prvi polovici me-seca junija Izvršni odbor je nato nadaljeval svoje delo v s vrh o priprave kongresa in je izvoli] posebne odbore za proučitev poedinjh vprašanj, ki »e tičejo organizacije in diftla kongresa. Prihodnja j a izvršnega odbora bo 4. junija t. 1 Začasno zatišje v diplomaciji Nadaljnji razvoj mednarodnih dogodkov je odvisen od sklepov sveta Društva narodov Rim, 29. maja AA. Italijanski krogi menijo, da bo mir v diplotraciji trajal do sredine junija, ko se bo začelo zasedanje sveta Društva narodov. V kakšno smer bodo pogajanja krenila pozneje, je odvisno od sklepov sveta DN. Italija bo kljub vsemu sporočila velesilam, da si želi omiljenja napetosti med njo in Anglijo. Oba zadnja razgovora med Grandijem in Vansittartom sta imela namen, da podčrtata potrebo zboljšanja od-nosajev med Italijo in Anglijo. Italija pa vztraja se vedno na stališču, da se ne more spuščati v pogajanja o Evropi, dokler se izvajajo proti njej sankcije. Glede tega zanima Italijo posebno akcija skandinavskih držav. Rusija za ukinitev sankcij London. 29. maja A A. Prijavili so se glasovi, da skuša Rusija za kulisami «to-piri v zvezo z Italijo, kar je zbudilo v tukajšnji javnosti veliko presenečenje. >Morningpost« pravi, da je Rusija zavzela sedaj stališče, po katerem bj bilo nevarno vztrajati v sedanjem trenutku pri sankcijah ,ker bi se okrepil položaj Nemčije, zaradi čimdalje večjega nasprofstva med Italijo in drugimi velesilami Sovjetski nacrt je ta, da naj se s pomočjo DN, ki bi se naslanjalo na sporazum me, drži Nemčija v šahu. Last zaključuje da potrjujejo te vesti, da je Rusija z vstopom v Društvo narodov zasledovala samo svoje posebne cilje. Vendarle ukinitev sankcij ? Parii, 29. maja o. V nasprotju z vstMni ostalimi francoskimi listi poroča današnji »Jour«, da prevladuje v ženevskih krogih mnenje, da bodo sankcije proti Italiji ukinjene že na izrednem zasedanju sveta D V. ki se prične 15. junija. V ženevskih krogih so mnenja, da bi izstop Italije iz I>ru-štva narodov pomenil najhujši udarec ženevski ustanovi ter da bi bil s tem resno ogrožen mir v Evropi. Zaradi tega naj se sankcije čimprej ukinejo, ker po aneksi r Abesinije sploh nimajo več pomena Južna Amerika proti sankcijam Rim. 29. maja d. Kakor poročajo liisri iz Buenos Aire-na., je prišlo med Južno am^ riškimi vladami do razgovorov, da bi pooblastili svoje zastopnike v Društvu narodov, naj predlagajo preklic sanJcorj proti Italiji, ker s« je z aneksijo Abesintfje položaj popolnoma izpreinenil. Velike povodnji v Medjimurjn Uničene so cele vasi — Najhuje so prizadeti kmetje, ki so ob ves Zagreb, 29. maja o. Iz Čakovca poročajo o velikih poplavah, ki jžh je povzročila narasla Mura. Prekmurje in Medjimurje sta na obeh straneh Mure na daljavo več 10 km poplavljena. V vasi Dokležovju je narasla voda porušila pet hiš. d očim so se morali iz 80 hiš izseliti, ker je pretila nevarnost, da odnese voda vso vas. Voda je poplavila 20 do 30.000 oralov zemlje. Pri Dokležovju je odnesla tudi most, dolg 20 metrov, zaradi česar je ves promet s Prekmurjem in ostalo Slovenijo na tem mestu popolnoma prekinjen. V poplavljenih predelih je voda opustošila vse travnike in polja. Pri Murskem Središču v Medjumurju. kjer je Mura odna- šala Že dolgo časa bregove, je sedaj zopet odtrgala velik del brega ter prestopiš preko glavne ceste in ogroža sedaj ie Železniški nasip, V vasi Petešovci so Čakali dje na strehah svojih hiš pomoči. V teh krajih je popolnoma uničena tudi drrjaeina in bodo imeli zato tudi lovci mnogo Škode. Kmetje so tembolj hudo prizadeti, ker je poplava sedaj uničila še to, kar jfcn ni ie prej opustošila toda. Vse to jasno dokazuje da bi bilo treba čim prej izvesti regulacij« Mure. Posebno so prizadete vasi okoli Do~ kležovja. Dolnja. Srednja in Gornja Bistrica, Krog, Ižakovci, Petešovci. B«nvea m Kot. Rim, 29. maja o- Po informacijah poročevalca agencije United Press bo italijanska vlada na svoji seji v soboto sklenila najeti veliko notranje posojilo, ki ga bo porabila za investicije v Abesiniji. Obenem bo Musolini napovedal, da Italija ne sprejme od inozemstva nikakega posojMa za eksploatacijo Abesinije Okupacija se nadaljuje Rim, 29. maja o- Maršal Graziani, ki je sedaj regent Abesinije, je odredil nadaljnjo okupacijo nezasedenih abesinskih krajev. V smeri proti jugozapadu je bilo odposlanih več italijanskih in askarekfc divizij. Večjo vojsko so poslali proti Gori, kjer ima baje svoj sedež nova abesinska vlada pod vodstvom nekdanjega delegata pri Društvu narodov Tekla Havariata. Italijanska letala, ki so izvršila že več izvidniških poletov nad omenjeno pokrajino, niso opazila ni-kakih večjih oddelkov abesmske oborožene sile. Zaradi tega domnevajo, da bo okupacija izvršena brez večjih težav. Priprave za sprejem Badoglija v Rimu Rim, 29. maja o. Podkralj Radogtio bo prispel v Rim 7. junija, kjer ga bodo sprejeli po antičnih zgledih in bo imel triumfalen pohod po mesto. Km Kapitoln bo kralju izročil znamenja abesinska cesarske oblasti Kakor trdilo, bo tega dne proglašena tudi nova italijanska ustava in bo kralj dobil naslov: Cesar Viktor ' Rimski demantiji Rim, 29. maja. AA. Pooblaščeni krogi izjavljajo, da ob obisku vem Hasse>]a pri Muesoliniju ni bilo besede o kakem tajnem sporazumu med Nemčijo in Italijo. Rim, 29. maja. AA. Havas: Uradni krogi demantira jo vest, da namerava Italija uvesti monopol žita. Demantira se tudi vest, da bi vlada razpisala novo posojilo, da bi z njim krila stroške vojne v Abesiniji. Rim, 29. maja. AA. Štefani. Merodajni krogi odločno 6e man tirajo v«st, da bi bila italijanska vlada brez uspeha zahtevala od Nemčije priznanj« aneksije Abesinije Italijanska vlada ni napravila nobenega takega koraka v Berlinu. Demantira se tudi vest o tajnem sporazumu med Nemčijo tn Italijo. Amerika terja plačilo dolgov WashiDcton. 29. maja w. Državni depar-tement je končal redakcijo not, ki jih bo poslal 13 evropskim državam glede plačila obroka vojnih dolgov, ki zapade 15. junija. Na čelu držav dolžnic je Velika Britanija, sledijo pa Francija, Poljska, Belgija. Ceho-slovaSks. Estonska. Madžarska. Italija, Le-tonska, Romunija. Jugoslavija, Litva in Finska. Državni departement poudarja, da je Finska edina država, ki je dosedaj redno odplačevala svoj dolg. Pot rtmUtjm l* d*iuU CMD, sassfSMi ic mm jtmi stotetf«! Konferenca o Dardanelih Ženeva. 39. maja AA. (Reuter) Menijo, da se to konferenca o Dardanelah vršila v Nfon-toneuacu takoj po sestanku sveta DN. in sicer ji bo verjetno predsedoval Eden. TnfMra delegacija bo prišla na konferenco pod vodstvom svojega zunanjega ministra In bo prinesla s seboj točno izdelan** načrte. Za vsaleogar Od 90. maja do 8. junija potovanje ▼ Ljubljano Polovična voznina na železnici, paro broditi, avijonih. železniška izkaznica se dobi na odhodnih postajah po Din 2.—. Razstava industrije in obrti. Gostinska razstava (hoteli, restavracije, gostilne). »Sodobna gospodinja« — Modna revija. Pohištvo. Avtomobili. Male živali. Razstavni prostor zavzema 40.000 m9 INOZEMSKE BORZE Gorih, 29. maja. Beograd 7, Pariz 20-3787», London 15.466. Newyork 300.436, Bruselj 52.026. MIlan 24.35, M&dVid 42 226. Amsterdam 200.05, Berlin 134.56, Dunaj 56-ao, Praga 12-80, Varšava 58, Bukarešta Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, petek, 2». maja 193« SteV. 122 „Regina" Binkoštni spored kina Uaiona: Ei u Is e U I r I c h JUTRI PREMIERA! Adolf Wohlbrurk Priprosto, pa vendar globoko in umetniAko podana usoda dveh mladih ljudi,ki sta s« slučajno srečala na življsnski poti: ON MLAD IDEALEN INŽENJER, O tem filmu bo govorila vsa Ljubljana! . ONA NAIVNO, PRIPROSTO DEKLE ... POSTNO LE2ECE Dekle: Ali je tu pismo pod inačko »1000 poljubov€? Uradnik: Ne, gospodična, pač je pa tu pismo z značko »1004 poljubi«.* — lo bo gotovo zame. Moj z.tročenee je namreč bančni uradnik, pa je nsjbij obresti kar prišlel. Nikola Tesla — pesnik elektrotehnike Proslava 80 letnice velikega znaturtvenika v L}«dski Ljubljana, 29. maja Včerajšnji dan je bil posvečen po vsej državi Nikoli Tesli. Tudi Ljubljana je dostojno proslavila 80-letnico velikega učenjaka. Proslava je bila tem lepša, ker ni imela •strogo oficielnega značaja, bila je povsem demokratična ter ni bila prirejena o okviru fraz. Priredila jo je Ljudska univerza s Prirodoslovnim društvom v dvorani Delavske zbornice. Lepo predavanje univ. profesorja dr. M. Vidmarja je bilo posvečeno velikemu možu in je bilo tako dovršeno, da je vstal pred nami živ lik Tesle. Predavatelja jo predstavil dr. A. Košir, ki je- izpregovoril tudi o pomenu proslave. Dejal je, naj b: se čulo tudi preko meje, da je Tesla naš, Čeprav se nam vsiljuje sicer grenka zavest, da Tesla ni mogel ostati doma in uveljaviti svojih sposobnosti, da mu nismo mogli nuditi, kar mu je nudila tujina, kjer delajo znanstveniki v dobro opremljenih laboratorijih, v zavodih, ki se jim ni treba boriti z gmotnimi težkocaml. V svojem predavanju je univ. prof. dr. Vidmar, ki je znan kot eden najboljših naših predavateljev, zaradi česar so njegova predavanja vedno dobro obiskana, v uvodu dejal, da sodimo navadno pomen naiodov po njihovi številčnosti, toda narodov veko-vit pomen je le v številu glav, ki zasvetijo v svetu. Gorje narodu, ki nima takšnih glav. Jugoslavija jih ima. In eni izmed njih je posvečeno predavanje. Naša zemlja, ki je tako bogata prirodnih virov energije — osvobojena tujih izkoriščevalcev šele nedavno — nima pomembne industrije. V marsičem smo daleč zaostali za evropskim zapadom. To se posebno kaže v elektrifikaciji dežele. Električni tok je odločilen činitelj industrijalizacije. Pri nas je Še zelo malo električnih žarnic in električnih motorjev. V Švici porabi prebivalec okrog 400 kilovatnih ur električne enenrije na leto. pri nas pa samo 8 ! In po teh Številknh nas sodi svet. za njimi se skriva domneva, da samo sprejemamo dobrine civilizacije, ne da bi kaj dajali. Nihče se ne spomni na to. kako dolgo so nas tlačili sovražni narodi in da smo šele nedavno začeli svobodno živeti in menda rudi nihče noče vedeti, da smo dali več kakor prejeli ter da smo baš v razvoju elektrotehnike sodelovali presenetljivo uspešno. Pupin je omogočil s svojim izumom telefoniranje na velike razdalje. Prof. Fr. Hanaman je dal elektrotehniki wolfram-no nitko za žarnice. Ostal je doma na univerzi v Zagrebu. Oh Teslinem jubileju pa ln h ko s ponosom polagamo elektrotehnične račune pred Evropo. Lahko se vprašamo: Kdo je dal eo?. Tri obsodbe Ljubljana, 29. maja. Razprava proti dr. Gvidu Debelaku je trajala včeraj nepretrgoma od 9. do 15. in je bila opoldne prekinjena samo za Četrt ure. ko je bjla razglašena sodba proti obtožencem Vzajemne pomoči. V teku procesa proti dr. Debelaku je bilo zaslišanih 22 prič, ki so skoraj vse brez izjeme precej neugodno in tuda obremenjeval-no izpovedale za zdravnika, zlasti pa tramvajski uslužbenci, ki so bili priča usodne nesrrče blizu remize. Dr. Debelak j3 bil obsojen zaradi obeh nesreč, ki jih je zakrivil, na šest mesecev in 15 dni zapora, na 500 r>Ln povprečnine, plačati pa bo moral tudi stroške procesa in bolnici 2880 Din. Alojziju Zajcu pa 16.351 Din za bolečine, stroške in škodo. Obtožencev zagovornik dr. Vorsič je prijavil priziv. Včeraj smo že v druga izdaji priobčili obsodbo proti obtožencem Vzajemne pomoči, ki jo danefi ponavljamo za naše zunanje naročnike. Sodba je bila razglašena včeraj ob 12.30 in je bil obsojen Rudolf Šinkovec zaradi dvakratnega prestopka prevare na eno leto in dva meseca zapora, 1320 Din globe, kj se v primeru neiztir-Ijrvostj spremeni v 22 dni zapora, in 500 Din povprečnine- V kazen Se mu vš te je ta preiskovalni zapor in pripor. Avgust Ogrizek je bil zaradi prestopka prevare in prestopka malomarnega bankrotstva obsojen na tri mesece in 10 dud zapora ter na 30n Din globe, ki se v primeru neizterljivosti izpremeni v pet dni zapora, oprošča pa se povprečnine. Jakob Zadnikar je bil zaradi prestopka prevare obsojen na 2 meseca sapora in 600 Din globe, v primeru neiz- Teslo lahko pravilno oceni le tisti, ki zre z visoke razgledne točke na elektrotehniko. Tesle ne moremf uvrstiti zgolj med velike inženjerje. Pesuik elektrotehnike je. Bil je prepoln idej. da bi mogel opravljati navadno delo inženjerja. Njegova intuicija je brez primere, njegov pogled v skrivnosti narave Strašen. Oplodil je mlado elektrotehniko tako intenzivno, da šele v tem mijdemo razumevanje za prav neverjetni razvoj elektrotehnike v zadnjih desetletjih. V boju med pristaši istosmernega in izmeničnega toka je odločil Tesla. V usodnem trenutku je nastopil s svojimi patenti za polifazne toke. Dal je pnlifazni asinhronski motor, ki je nedvomno ena največjih iznajdb ter najusodnejša rešitev vprašanj elektrotehnike. Razvoj elektrotehnike je ob koncu prejšnjega stoletja bil usmerjen po Tesli. Polifazni tok je zavladal v elektrarnah asinhronski motor pa v industriji in obrti. Trofazni Teslin indukcijski motor je sedaj na delu v neštetih tovarnah in delavnicah. Ko je Tesla dal tehniki močnih tokov vse, kar je potrebovala za pol stoletja se je posvetil visokofrekvenčnemu toku. panogi brezžične telefonije in telegrafije. Kaj vse je Tesla iznašel v tej panogi, ni mogoče našteti. Oh koma prejšnjega stoletja je njegov prijatelj izdal celo knjigo, ki vsebuje samo te izume. Visokofrekvenčna tehnika je sedaj priblifcfto na stopnji, na kakršni je bila tehnika močnih tokov ob koncu preteklega stoletja. Položene ima glavne temelje in začrtano pot razvoja. To Je delo Tesle. Preblizu smo se temu delu ter bo pomen Tesle nedvomno še zrasel Skrivnostni svet elektromagnetizma se odkriva človeštvu čedalje bolj. Najgloblje je vanj pogledal veliki fizik Faradav. Praktična izraba teorije elektromagnetizma je po-trebovala razen Faradava in MaxweHa še drugih glav. Med temi ustvarjajočimi glavami je prva za Faradavem Tesla. Tesla ni fizik in ne inženjer, ustvarjalec je. Ne raziskuje narave kot. znanstvenik in se ne oklepa v vsakdanje tehnično delo. Nemimi duh je. ki vedno išče nove stvari. Nedavno je izjavil, da Šele ufaj namerava začeti delati posebno živahno ter da bo se odkril čudovite stvari, kar mu pač želimo zlasti mi. V soparni atmosferi vstajenja naše države se je utrgal blisk, ki je čarobno posvetil v nekaj novega, dragocenega za ves civilizirani svet in ki je z ogromno Bilo začrtal črto na nebo bodočnosti Človeškega rodu. Ta blisk se je užgal na naših tleh — v naši kršni Liki. tirljivosti pa Še na 10 dni zapora. Plačati mora tudi 500 Din povprečriine. Janko Poljak je bil oproščen. * Včeraj je bila zaključena tudj razprava proti šoferju Frideriku Bergholdu, ki je bila nedavno zaradi zaslišanja novih prič prekinjena, šofer je bil obtožen, da je zaradi neprevidne vožnje povzročil smrt carinskega inšpektorja Eoleta na vožnji Iz Ljubljane proti Planini. Sodišče se je prepričalo, da je kriv nesreče in ga je obsodilo na tri mesece zapora. Plačati mora tudi vdovi 4.220 Din za pogrebne stroške in sodišču 1000 Din za povprečnino. ŠAH Letošnji ožji turnir L$K je zaključen. Prvo mesto je zasluženo dosegel proi. Josip Čop z 8 in pol točkami. S svojo zrelo pozicijsko igro je bil že večkrat na tem, da si pribori vstop v prvi razred, zdaj mu je to a boljšo teoretično pripravo lahko uspelo. V glavnem turnirju imata še pravico igrati Samec Smiljan (7 in pol t.) in Muzlovič Janez (7 t), dva mlada talenta z dobro pripravo, pa manjšimi izkušnjami. S časom bosta kluLu še v krepko oporo. V drugem razredu so se utrdili: Kumelj (6 točk), ki se še ni privadil počasnemu turnirskemu igranju, dasi mu je ze ponovno samo za las manjkalo, da ni bil med kandidati; dalje žilavi Tintarič" (5 in pol t.) ter Kosi in Tominec (kot gost) po 5 t Kosi bi gotovo dosegel več, če bi se mogel bolj posvetiti turnirju. Končno sta dosegla tretjino še Samobor in Simon i č s 4 in pol t. Vsi ti bodo v prihodnjih ožjih turnirjih, predvsem med najresnejšimi tekmeci za napredovanje posebno, ko si bodo popravili se nekatere slabe točke svoje igre. Predčasno sta izstopila Ocvirk (1 in pol) in Zrilić (0) in si o njiju resnični moči 5e nismo na jasnem. 0 ta tiskarski škrat! « ja nDelavska politika« v St. 42 objavila med drugim naslednje vrstice: V današnjih dneh je ves svet poln militarizma, vsi poskusi miroljubnih duhov za omejitev oboroževanj« In vojaškega duha so zaenkrat Se brez vsskeea u«peha Nihče ne ve. kaj naj bt se storilo za pieprečenje vojne vihre, ki vsak dan grozi človeštvu. In v takih dneh človeka re3 čudno dirne, če v >Slovenskem Narodu* čita r>oročilo o >lepi akademiji« na Jesenicah v proslavo materinskega dne med drugim rudi tole: Zelo je ugajal nastop najm'aiše dece e puškami, srčkano oblečene deklice so ljubko ] izvajale točko, dosegle so aplavz, ki se kar nj hotel poleči. K temu pripominjamo da je dopisnik ^Delavske Politike« pošteno nasedel tiskarskemu škratu, ki je v svoji naarajivo-sti za m em j al punčke a puškami Gospod kolegra s Cankarjeve ceste nai bi prišel pogledat našo akademijo pa bi ga potem tiskarski škrat ne. bil potegnil tako hudo. kakor ga je. Videl bt. kako so male 4 do 6 let stare deklice po taktu godbe kot ma_ nvce pestovale. boža'e in objemal*5 punčke. Ko bi jih videl, b? jim gotovo ploskal tudi on. Iz tega majčkenega prizora bi pa ne bilo treba sprožiti vprašanja svetovnega miru. Evropski mir zaradi tega najbrže še nj v nevarnosti, na tudi diplomatom in vojskovodjem si radi tega še ni treba beliti glav Zadeva za nas je pa vendarle poučna. Pokazala fe. kako kritično in sovražno se motri naše delo. kako se išče dlako v jajcu in kako se nekdo boji nevarnosti tam. kjer je ni. Naše dekljce in njih punčke so čez noč postale slavne, ker ogrožajo mir. Slaven pa je postal tudi tiskarski škrat, ki je tako bistroglede, miroljubne in kritične kritike tako hudo potegnil za nos. Pika. Obrtniki so zborovali Jesenice. 20. maja. V nedeljo dopoldne je vršila v restavraciji g. Legata na Jesenicah letna glavna skupščina skupnega združenja obrtnikov, ki pa je bjla spričo velikega števila članstva razmerno slabo obiskana. Skupščino je otvoril predsednik združenja g- Filip Lazar, kj je pozdravil navzoče, predvsem pa zastopnika okrožnih odborov g. "Hočevarja ter omenjal najvažnejše zadeve društva v minulem poslovnem letu. Iz poročili funkcionarjev le razvidno, da je bilo delo Združenja dokaj intenzivno, vendar pa ne tako kot bi moralo biH članstvo se vse premalo zanima za svoja stanovska vprašanja, kar je krivo rudi nekoliko gospodarska kriza, ki Se vedno tare nekatere stroke, predvsem pa malega obrtnika. Združenje je imelo 7280 Din dohodkov ter 7026 Din izdatkov, premoŽenje pa predstavlja vrednost 8240 Din. Vajencev je prijavljenih 44, učno dobo iih Je prekinilo 9, sedaj je vpisanih 79. Pomočnikov je prijavljenih SS, odjavljenih 64, sedaj vpisanih 67. Zastopnik okrožnega odbora obrtniških združenj g Hočevar je v daljšem govoru poročal o delu odborov na pristojnih mestih za zatiranje §uSm«r*tva, za ormrljenje davčnega vijaka, obrtnega zakona ^in o drugih važnih zadevah, ki tarejo obrtnika. Predsednik združenja g. Lazar se mu je za njegova izvajanja in navodila najlepše zahvalil. V odbor so bili Izvoljeni naslednji gospodje: predsednik Filip Lazar, podpredsednik Višnar Draco, oba z Jesenic, v odbor pa Josip Lav t žar, Kranjska gora. Jakob Zalokar. Mojstrana. Anton Petac. Jo. Ško ©op, Vinko TJlčar. Andrej Cufer. vsi z Jesenic in VenčeSlav Treven z Javorni-ka. Nameatnikir Viktor Urbar. Hinko Svete. Karel Neumann, Jakob Hribar z Jesenic in Daniel Selman. Kranjska arora; nadzorstvo: Salarnik Jože. Franc Meztk, Jesenice, Peter Jakelj. Kranjska gora, namestniki: Ivan Vole, Podkoren in Ignac M^dvešček, Jesenice delegata Fi'ir L*zar. Joftko čop. namestnika Drago Višnar, Vinko Ulčar Sobota. 30. maja 10« Prenos otvoritve ljubljanskega velesajma — 12- Plošča za ploščo, napev v nar*v. _ 12.45; Vremenska napoved, poročila. — 13: Napoved časa objava sporeda, obvestila. _ 18.15: PloSča za ploščo, napev v napev. čsl. Sokoliće v Ljubljani Tekma naših in Češkoslovaških Sokolić kot priprava za berlinsko olimpifado Ljubljana, 29maja. Z današnjim popoldanskim brzo v lakom bodo prispele v Ljubljano češkoslovaške Sokoliće, ki se bodo v ponedeljek pomerile v telovadbi s našimi SokoLicami. Sestre Cehoslovakmje Se marljivo pripravljajo za telovadno tekmo na berlinski olimpijadi, kjer hočejo na vsak način obdrži ta svetovno prvenstvo v ženski telovadbi, ki so si ga priborile na mednarodni tekmi v Budimpešti leta 1934. Kako vestno in resno se pripravljajo češkoslovaške Sokoliće za olimpijado v Berlinu, nam najbolj priča zadnja izbirna tekma, ki se je ob ogromnem zanimanju bo-koLskega članstva in najodličnejšega občinstva vršila v začetku maja v Tvrševem domu v Pragi. K tekmi se je priglasilo 16 tekmovalk, ki so tekmovale v obveznih in prostovoljnih vajah in sicer v prostih va. jah, na visoke gredi, na dvovišmski bradlji in v preskokih čez konja na šir. Tekmo je vodjla načelnica ĆK>S s. Marie Provaz-nikova. Češkoslovaške Sokoliće so pokazale izvrstne uspehe in so dosegle izmed 80 dosegljivih točk: 1. Vlasta Dekanova (Sokol Žižkov) 77.8 točk, 2. Vlasta Foltova (Vinohradv) 77.5, 3. Marie Bencšova (Hor. Heršpice) 73.2, 4. Matilda Palfvova (Košiće) 73.5 in 6 Marie šretrova (Karlin) in Ana Hrebrinova (Vinohradv) 72 3, 7. Marte \>rrovska (Vinohradv) 718 8 Miroslava Burianova (Praha ni > 69 2 itd Da se pre'zkusijo tudi nase Sokojice ko-hko so napredovale od zadnje pregledne tekme za olimpijado je sklenilo načelni-štvo SSKJ. da bodo na b'jikostno nede'jo 31. maja tekmovale skupno s čehoslovaki. njami v olimpijskih vajah Za tekmo vlada že danes med fcokajskim članstvom veliko zanimanje, saj bomo viden na taka&j najboljše telovadke sveta in svetovno prvakinjo s Dekanovo. Prvotno je bila tekma določeni za ponedeljek 1. junija, ker pa se morajo češkoslovaške tekmovalke vrn ti domov že v nedeljo ponoči, se bc vršila preizkusna tekma že v nedeljo ob 8. zjutraj v veliki dvo. rani na Taboru Vrilim Sestram čehoslovaknjam ob prihodu v belo sokolsko Ljubljano naš lskre-sokolski Zdravo in Nazdar! Prepričanj smo. da bodo odnesle iz Ljubljane najboljše vtise, občinstvo pa vah-mo, da pohiti popoldne ob 17. na glavni kolodvor k sprejemu naših Severnih sester, na binkoštno nedeljo pa se udeleži v čim več. jem številu nad vse zanimive tekmovalne telovadbe. — 14: Vremensko poročilo. — 18: Za delo-pu6t! (Igra radijski orkester). — 1840: O varstvu planinske flore dr. Edvard Tajnic"). — 19: Napoved časa, vremenska napoved, poročila objava sporeda, obvestila. — 19 30; Nac. ura; Naša zemlja v očeh uglednega inozemskega diplomata (dr. Milutin Ze-lič) Bgd. — 19-50: Zunanji politični pregled (g. dr. Alojzij Kuhar). — 20.15: Vojaška godna (plošče). _ 20-30: Esperantska akademija (prenos iz Kazino). — 22: Napoved časa, vremena, objava sporeda, poročila. --22.15: Radijski jazz- SOKOL III. zlet sokolske župe Karlovac Kakor smo že kratko javjli, se bo vršM o binkoštnih praznikih v Karlovcu HI. župni zlet pod najvišjim pokroviteljstvom Nj. VeL kralja Petra II.. ki bo kumovaj tudi novemu župnemu praporu Kdor pozna razmere, v katerih živi sokolstvo v okolici Karlovca, ve, kolikega pomena je ta župni zlet za jugoslovansko nacionalno Bokol-sko misel. Za zlet vlada veliko zanimanje ne samo v kar lovski župi. marveč se bodo zleta udeležile po večjih odposlanstvih tudi župe Novo mesto, Zagreb in Sušak -Reka. Ker spadajo v področje župe Karlovac tudi edini ce belokrajjnskega okrožja, pozivamo vse te edinice, da se župnega zleta ude'eže korporativno z vsemi svojimi oddelki in tako poveJićajo sokolsko slavje v Karlovcu. Konjenica Ljubljanskega Sokola priredi na binkoštni ponedeljek ob 16 na letnem telovadišču v Tivoliju svoj samostojni nastop- Sodelujejo naraščajniki, člani, članice in odeekova fanfara. Izvajajo se šolsko, figuralno jahanje, skoki in ena šaljiva točka. Vabimo k obisku te zanimive prireditve najstarejšega sokol«kega jezdnega odseka. Prodaja vstopnic od četrtka dalje vsako popoldne od 16. do 19. v Narodnem domu. Sokol Ljubljana—Šiška. Drevi ob 20. bo v Sokolske m domu pod okriljem Kola ju-g-o&l. sester predavanje prof. Marjane Ko-kalj-Zeleznove o temi: »Mati nazaj k naravi!« Vabimo vse, ki se zanimajo za bistvo matere in njene naloge. Sokolsko drirštvo v Tržiču bo razvilo 21. junija naraščajski prapor. Z veseljem in hvaležnostjo smo prejeli vest, da bo kumo-al praporu Nj Vis. kraljevif Andrej. Prosimo vsa bližnja sokolska drusr\a, naf na ta dan ne prirede svojih na«torov. obenem pa vabimo v«se k proslavi v Tržič. S P O R r SK Austria . Celovec v Kranju. Po večletnem presledku bo v Kranju nastopil na btnkoštno nedeljo zopet jnoz< mski klub in sicer SK Austria 17 Celovca Pri zadnjem srečanju s Korotanom so Avstrijci s svojim odličnim znanjem zadivili našo publiko Prepričani smo. da bodo naši sosedje tud? to pot napravili najboljši vtis in pritegnili s svojo renomirano igro na igrišče vse, kar se v Kranju in okolici zanima za sport. Austria je prvak Celovca, brani že več let ta ponosni naslov tudi v koroškem deželnem prvenstvu, poleg tega pa oddaja svoje igrače še v avstrijsko amatersko reprezentanco. Za belorde^e je torej nedeljski gost protivnik prav velikega formata. Tekma bo ob vsakem vremenu in se bo pričela ob 17.30. prej ob 15.30 pa bo revanž-na tekma Korotanovjh juniorjev s tovariši SK Savice. KOLEDAR Danes: Petek, 29. maja katoličani; Marija Magdalena, Dana. D.VNA&NJE PRIREDITVE Kino Matica; Tajni kurir. Kino Ideal; »Nas vsakdanji kruh«. Kino Sloga: Cigan baron. Kino Union: l>avid Copperfield- Kino ši£ka: >Vse za denar« ob 20. m pr* davanje profesorice Željeznove-Kokalj -»Ma ti nazaj k nara vic. K°ncert gojencev zaprehške^a za*oda ta slepe ob 20. v filharmonični dvorani. Društvo sa zaščito interesov vlagatel)** bivše poštne hranilnice na Dunaju občni zbor ob 19 30 v društveni sobi restavracije Novi svet. Otvoritev razstave brato* Vidmarjev ot 19.50 v Jakopi5evem paviljonu. Združenje jugoglovcnskih inienjerjer Is arhitektov proslavi 80-letniro rojstva Tesle ob 20. v elektrotehničnem institutu univer ze. DEŽURNE LEKARNE Dane*: Mr. Leusle4c, Realjeva resla 1. Ba hovec, Kon^-esni trg \2t Nada Komotar, \ ič Tržaška reAa. Nase gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Petek, 29 maja; Ob 15. uri Juarez in Maksimilijan. Izven. DijaSka predstava vc cenah od 14 Din navzdol. 0PEUA Začetek ob JO. uri Petek 29-: Zaprto. (Gostovanje v Mariboru: Seviljski brivec). Sobota. 30. maja: Mala Horam>. Izven. Znižane cene od 24 Din navzdol. Drzni vlomi v Šiški Ljubljana. 29. maja. V Šiški se vrste vlomi dan za dnem. Pred tedni že *o bili v tem okraju izvrfte-nj mnogoštevilni maji vlomi ln sicer kar podnevi. Vlamljah so po večini v jedilne shrambe ter odnašali v glavnem živila, daj pa so pričeli izvrševati vlome v stanovanja. Zaloteni so bjli že parkrat pri delu, vendar pa »e jim je vedno posrečilo pravočasno pobegniti, predvsem zato, ker ao bili ljudje preveč preplašeni, da bi Jih mo. gll zasledovati. Ob prjliki zadnjega vloma v neki obrtniški lokal so v naglici pu*U1i na kraju vloma nekaj vlom iskega orodja, niso pa pozabilj vzeti 8 seboj pripravljenega plena, večjo količino usnja. V nekaterih drugih stanovanjih so se polastili denarja m obleke, niso pa vzeli s seboj razne zlatnine, najbrž v bojazni, da bd jih prekmalu ne izdala Policijski organi *e trudijo na vse kriplje, da bi čim prej izsledili nevarne rokovnjače in je tudi pričakovati, da s« bodo res kmau znaSji za zamreženimi okni. Prvovrstna in brezhibno izdelana oblačila si nabavite lahko v največji izbiri po rekordno nizkih cenah kot sledi: i ANTON in VLADIMIR PRESKER 7 L}«bl]aiia Štev. «22 »SLOVENSKI NAROOc. ptfdc. ». maj* I9M Jutri bo počila fco smelia! Kralj komisarjev ga klati in ločni kot ie nikoli!! Hočeš, noceŠ, m moraš smejati Haroldu Uoydu kot mlekarju Največje veselje za birmance bo vstopnica za ta film! Rezerviranje vstopnic že danes in dnevno od 9. dop. dalje! _H1 Ju*ri premiera - ELITNI KINO MATICA j^KM DNEVNE VESTI _ Za obi-kovaloe razstave francoske nmetnosti v muzeju kneza Pavla v Beogradu je dovoljena polovična voznina na železnici na podlagi železniške legitimacije K"1S» na kateri si morajo posetuLki razstave dati potrditi od uprave muzeja, da so bili na razstavi. Popust velja od 29. maja do lo junija. .. . „rt — šestič že otvarja Zveza gospodinj na velesejmu v »K« paviljonu svojo gospodinj-sko-gospodarsko razstavo, letos pod geslom i Sodobna gospodinja«. Vsaka razstava -ie glas gospodinj, z vsako je ta glas močnejši in globokejši. Z vsako razstavo pomaga Zveza gospodinj naši ženi, bodisi, da podpre ženski inteligenčni naraščaj, ko ga pritega k delu za razstavo, bodisi da podpre obrtnice, ko uveljavlja njih delo Kot domače delo enakovredno tujemu. S tem tudi krepi narodno zavest, saj so ravno žene tako rade precenjevale tuje izdelke in podcenjevale domače. Razstava bo ves daji odprta. Revija bo popoldne in zvečer, vsakokrat s predavanjem g. prof. šesta* — Tatvine. Krošnjsr France Petrovčič je prijavil policiji, da mu je bil 26. t. m. izpred vinotoČa in Poljanski cesti ukraden kovčeg s 1" pletenimi jopicami v vrednosti nad 600 Din. Petrovčič; je popodne sam zasačil nekega 14-letnega dečka iz Novih Jarš, ki je na stojnic' prodajal ukradene jopice. Mladega tatica so prepeljali na policijo, kjer je pa navedel krivo ime. V akcijo je moral stopiti daktilograf in na podlagi prstnih odtisov sn ugotovili dečkovo pravo Identiteto. F;;nt je bil že večkrat na policiji in je precej zakrknjen grešnik. Zdaj ga bodo oddali v poboljSevalmco — Ka Celovški cesti je bila ustavljeni Marija V.. 38-1 et na delavka iz Plešivice pri Brezovici, ker je ponoči izmaknila nekemu posestniku osem piščancev in jih zjutraj prodajala v fiiški. KTNO SLOGA TeIef- 2730 - Danes poslednji« ob 16.. 19.15 in 21.lo opereta Adolf lVohlbruck, Hansi Knotcck — Ker so se za avtomobilsko razstavo na ljubljanskem velesejmu, od 30. maja do 8. junija, naknadno priglasili številni novi razstavljalci, objavljamo ponovno seznam glavnih avtomobilskih znamk, ki bodo razstavljene. Posetniki in interesenti bodo tako imeli popolnejši pregled velike izbire, ki jim jo nudi velesejmska razstava avtomobilov. Od najelegantnejših širokih limuzin, luksuznih odprtih voz, malih poslovnih avtomobilov, udobnih izletniških, do tovornih vozil, raznovrstne jakosti, oblike in cene. .. Adler. Amilcar, Austro-DaimJer, Bedford, Blitz, BMV. Buick, Cadillac, Chevrolet, Crvsler, DKW, Ford, GMC, Gra-ham-Paige, Hanomag, Harvester, Horch, Hudson, International, Krupp (Diesel, Jun-kers-Diesel), La Salle. Mathis. Mercedes-Benz, Morris. Olsmobile, Opel, Plvmouth, Pontiac, Praha, Puch, Renault, Sacks, Sau-rer, Steyr, škoda, Terraplane, Vauxhall. VVanderer itd. Marsikdo, ki bo prišel na razstavo, morda niti ne z namenom, da si kupi avtomobil, bo sredi obilice razstavi jenih modelov našel sebi primernega in si ga naročil. Velika izbera — dober kup! _ Neznan utopljenec, it Save so blizu Bostanja iztegnili te dni truplo neznanega utopljenca. Trunio je ležalo v vodi, kakor je ugotovila komisija, najbrž že nad tri tedne. Utopljenec, ki je star približno 80 let, je imel na sebi zakrpano zelenkasto srajca, rjavkasto jopo in temne hlače Pri njem niso našli nikakih dokumentov, pac pa pismo brez ovitka, naslovljeno na neko Kar-lino. Utopljenca bo pokopali na pokopališču v Radni, njegove identitete pa se Še ni moglo ugotoviti. plačana vožnja tja in nazaj in vsa prehrana in oskrba za tri dni, so plačani tudi avtobusni izleti prometa »Triglav« na Trsat, na Drago in na Kostreno. Karta velja za posameznika in ni navezana na kake skupine, kar je še posebno hvalevredno in mikavno. Informacije daje Putnik v hotelu Mikhč, telefon 3384. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo v splošnem še oblačno in spremenljivo vreme kasneje se bo mogoče zjasnilo. Včeraj je deževalo v Ljubljani, Rogaški Slatini, Zagrebu, Skopi ju, Splitu tn na Rabu. Včeraj je znašala najvišja temperatura ▼ Beogradu 26. v Ljubljani, Zagrebu, Sarajevu in Skoplju 24 v Rogaški Slatini 23, v Mariboru in Splitu 2*2. Davi je kazal barometer v Ljubljani 759-2 mm. temperatura je znašala 14. — Sezija špargljev. Vsak dan sveže domače beluše servira gostilna pri »Slepem Janezu«. Iz Ljubljane —lj k>ncert »lepe dece it Zagreba. Vse občinstvo ponovno opozarjamo na koncert slepe mladine iz Zagreba, ki bo drevi ob 20. v Filharmoniji. Žal, je za koncert prodanih doslej le še malo vstopnic. Za ubogo deco bi bii prehud udarec če bi morala peti prazni dvorani. In ta udarec naj bi ji prizadela Ljubljana? To se ne sme zgoditi, tako trdo-srčna ni Ljubljana. Zato prosimo še enkrat, naj občinstvo gotovo pokupi vse vstopnice, ki se dobe v Matični knjigarni od 20 Din navzdol. I z kazimo slepi deci svojo naklonjenost, ne dopustimo, da bi iz Ljubljane odšla slabih spominov. —lj Udruženje jugoslovenskih Inienjer-jev in arhitektov-sekcija .Ljubljana vabi člane k proslavi 80-letnice rojstva Nikole Tesle, ki bo drevi ob 20. v elektrotehničnem institutu univerze (Aškerčeva ul. 11). O življenju in delu Nikole Tesle bosta predavala gg. ing. Marij Osana, dekan tehnične ' fakultete, in dr. ing. Vence Koželj, izredni profesor univerze. Predavanje bo spremljano z eksperimenti. —lj Prihodnja produkcija dri. konserva-torija, II. jubilejna bo v ponedeljek 25. t, m. ob četrt na 7. v filharmonični dvorani. Nastopijo iz solopevskega oddelka Pavlov-čič Štefka, Lupša Friderik, Obervvalder ! Marta in 2agar Drago. Iz klavirskega oddelka Ogrin Ksenija, Mahkota Mani ca, iz dramatične šole Pristovšek Marinka in Frelih Emil. Posebno pa opozarjamo na Mozartovo Malo serenado, ki jo izvaja godalni kvartet, na humoristični tercet s spreniljevanjem klavirja, Pentlja, ki ga je napisal Mozart in na znamenite Schuberto-ve plese, ki jih poje mali mešani zbor in pleše ob spremljevanjem klavirja 8 gojenk. Natančni spored v knjigarni Glasbene Matice. —lj Esperantisti! Posetite polnoštevilno nocojšnji koncert slepih otrok iz Zagreba v dvorani Filharmonije! —lj v filharmonični dvorani tomo imeli drevi prav posebne koncertante. Na turn«ji po Sloveniji ^o gojenci zagrebškega zavoda za slepe, ki priredijo ob 8. zvečer tudi v Ljubljani svoj koncert z jako zanimivim in pestrim sporedom. Nastopilo bo nad 20 gojencev in bodo igrali skladbe na klavir, fagot sok> in klavir, rog solo in klavir, dela napisana za godaini orkester, za tamburaški zbor, za troglasni deški zbor in mali mešani zbor. Vsak, kdor bo prišel na nocojšnji koncert, bo prav gotovo občudoval slepe gojence, ki z največjo ljubeznijo in lepo tehnično spretnostjo izvajajo skladbe svojega bogatega sporeda. Začetek tofio ob 20. Vstopnice od 20 Din navzdol v knjigarni Glasbene Matice. —lj Predavanje češkega pedagoga 7 Ljubljani. Jugoslovensdco-Češkoslovaska liga v Ljubljani opozarja svoje člane in prijatelje na predavanje g. St. Vran**, ravnatelja meščanske šole v Zlimi, znanega pedagoga, ki bo predaval pod okriljem Jugofilovenakega učiteljskega udruženja v sototo 30. t. m. ob 11.15 v šoli na Grabnu o temi; Vzgojno dek> Senzacijonalna tatvina! Izginila je dragocena, več sto tisoč vredna gg <■ LOCKVOGEL«. Premiera jutri V KINU SLOGI 1 I — Tatovi koles tudi na deželi. Tatovi ne kradejo koles samo v mestu, marveč tudi na deželi. Včeraj popoldne sta se priklatila dva neznanca na Grosuplje, kjer sta tz znane Uu-sove gostilne odpeljala 1000 Din vredno kolo, last posestnika Franceta Vidmarja Tatova so sicer zasledovali, toda brezuspešno. — Peljite se z avtom, ki je nadvse udoben, na oddih na morje. Odpelje vsak dan ob 6.25 zjutraj izpred hotela Miklič. 2e ob 12. boste na Sušaku in se divili krasotam morja. Avtopodjetje Vam preskrbi najboljša prenočišča z vso prehrano tudi za več dni skupaj. Za tri dni stane z vožnjo vred tja in nazaj 250. 310 ali 375 Din. Postreženi boste povsod prvovrstno, kar je bilo zajam-čeon avtopod j etniku in a v topo d jetnik sam skrbno nadzira, da so izletniki kar najbolj zadovoljni. Vse hvali imenitno zamisel tega podjetnega društva. S karto, s katero je v zlinskih vzornih šolah v sliki in besedi. Predavanje bo spremljal poseben film. Vstop prost. Naj se tega predavanja naša javnost udeleži v največjem številu. —lj V petek, dne 29. t. m. bomo imeli v filharmonični dvorani ob 20. uri svojevrstno prireditev. Pester spored bodo izvajali gojenci zavoda za slepe iz Zagreba, ki koncerti rajo poleg Ljubljane še v Mariboru in Celju. Na nastop slepe dece opozarjamo. Sedeži od 20 Din navzdol so v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. —Ij Variete v LJubljani! V dneh od 30. maja do 8. Junija bo senzacija za Ljubljano — velik variete na velesejmu. Obiskovalci velesejma si ga bodo mogli zastonj ogledati. Predstave bodo dnevno ob H6 uri in ob %9 uri zvečer. Program bo Izbran. V velemestih, kjer so doslej nastopali člani 1 tega varieteja, so privlačili mase obctnst ta kar je zanje najboljše priznanje. Svoje umetni je v dresuri Živali, v plesu, zoagli-ranju, vratolomnih akrobacijah, bodo prikazovali slavni artisti: Fama, Tayk>r, Soundy*s, Margiues, VVeimann, Barriaon. Kritika jih soglasno proglasa za dovršene mojstre v svoji stroki. Gotovo bodo tudi naši publiki, ki bo posetila velesejem. pripravili mnogo nepozabnega užitka, občudovanja in — smeha. Velika privlačnost bodo tudi veseli muzikantje, ki bodo z jazz-inst rumen ti predvajali najnovejše velemestne šlagerje. Val, ki ste potrebni in željni sabave, gotovo ne boste sam ud ili redke prilike, ki Vam jo nudi variete na ljubljanskemu velesejmu od 30. maja do 8. junija. —lj Se dva, ki sta hotela čea veliko luio- Nedavno smo poročali, da je policija na Sušaku prijela več* ljubljanskih srednješolcev, ki so hoteli preko Sušaka čez veliko lužo. Sušak je res postal najbolj simpatična i z letna točka za mlade pobegle dijake, kajti včeraj je tamošnja policija zopet prijela dva pobegla Ljubljančana. ŠušaŠJca policija je prejela iz Ljubljane pismo, v katerem sporoča neki Jordan, da jo je njegov sin Jože zaradi neuspeha v 5oM popihal in da bo najbrže kje na Sušaku Skoraj Istočasno, ko je pismo prispelo, 90 Jožeta Ze prijeli in t njim vred Marjana Veilganga, učenca 4. razreda, ki je tudi pobegnil Is Ljubljane. K»fO UNION, TeIef. M- I Vprašajte tiste, ki so videli prekrasni I I DAVID COPPERF1ELD I I in priznali Vam bodo, da so imeli I ■ nepozaben užitek. Samo še danes I ■ ob 16.. 19.15 in 21.15. | —lj Roparski napad na Mirju. Služkinja Roži Adamičeva in njena prijateljica Rezika ZapuSek sta se zvečer okrog 22- vračali domov v Marmonlovo ulico, pa sta se jima nenadoma približala neznan moški in ženska. Moški je skočil k njima in ju skušal podreti na tla- Adamičeva in Zapuškova sta jeli kričati, medtem pa je napadalec že iztrgal Adamičevi iz rok torbico s 176 Din gotovine. Nato je nekaj zaklical spremljevalki, nakar sta oba izginila v temi. Napa-denki sta bili preveč preplašeni, da bi mogli zasledovati napadalca, prijavili sta pa na* pad takoj stražniku. ■Zvočni kino IDEALOV Danes premiera remek-dela I slavnega režiserja KING VIDORA I „NAS VSAKDANJI KRUH". Oglejte si ta prekrasni film Predstave ob 4„ 7. in 9.15 zvečer. Iz Maribora — Mariborski harmonikarji na dvodnev. ni turneji. Sloves naših malih harmonikarjev >tfarmonije«, ki jih vodi g. Vilko feušteršič, je pripravil tudi čakovcane ta Varaždince do tega, da so jih povabili za binkoatne praznike v goste. Jutri bodo nastopili v gledališki dvorani g. Hirschla v Čakovcu, kjer bo v nedeljo dopoldne tudi matineja. Nato si bodo harmonikarji ogledali grad Zrinjskib in tako združili dobro s koristnim, zvečer pa bodo nastopili v Varaždinu. — BinJkošti v gledališču. Zadnje fri letošnje predstave bodo za binkoštne praznike. V nedeljo zvečer bo zadnja vprizori-tev Češke operete >Sveti Anton, vseh zaljubljeni patron.« Na binkoštan ponedeljek popoldne ponovi dramski odsek gasilske čete iz Cink ovce v originalno kmečko veseloigro domačina Korzeta >Micki je treba moža«, zvečer pa bo za znižano ceno zaključna predstava letošnje sezone z Abrahamovo opereto »Ples v Savovu«. — Hoda nesreća voznika. Pri Sv. Ru_ pertu v Slov. goricah se je hudo ponesrečil 261etnl voznik Andrej Rojko. Po nesrečnem naključju ga je voz s tako silo pritis. ndl ob zid, da mu je mečkal levo ramo in poškodoval prani koš. Ponesrečenec se zdravi v mariborski bolnici. — Borba z vlomilcem. V sredo popoldne je zasačil čevljarski mojster Ivan Brumec s Klopeev pri Slov. Bistrici 4Sletnega brezposelnega delavca Franca B. iz Studencev, ko je odhajal iz njegovega stanovanja, kjer je pokradel več ur, nekaj zlatnine in obleke. Med vlomilcem in Brum. cem se je pričela huda borba in šele s pomočjo sosedov so rokovnjača ukrotili. Pri aretaciji so orožniki nafti pri vlomilcu mnogo vlomilskega orodja in nad 600 Din gotovine. Izročili so ga v sodna zapora — Dravi opera! Ljubljanski gostja ponove drevi Rosamijevo melodtjozno opero >Seviljski brivec« za red A. Uporabite radi bloke, sloer zapadejo! — Odličen šolnik sfopa iz aktivnih vrst. Kakor doznavamo, je bil na lastno prošnjo upokojen priljubljeni ravnatelj deške me. Sčanske šole v Mariboru g. Drago Humek. — Se en potaflnafea rtom v blagajno. Preteklo noč je pasje lajanje zbudilo stanovalce hiše št 7 v Tattenbachovi ulici. Prestrašeni so ugotovili, da je vdrl na dvorišče neznani motiti in prelomil železni — Žrtev ljubosumnosti. V stanovanju 56-letnega invalida Ivana Draspajherja v Metelkovi ulici 7 je prišlo včeraj do krvavega pretepa. V ljubosumnosti je neki delavec napadel Drašpaherja in mu z nožem zadal več zabodljajev da se je v krvi zgrudil na tla. Hudo ranjenega invalida so reševalci prepeljali v bolnico, Josipa B. pa je prijela policija. drog ograje. Ko je videl, da so ga opazili, je preko vrtov pobegnil v Kopališko utJL co. Sumijo, da je neznanec hotel vlomiti v železničarsko kreditno zadrugo. —m Zaradi bede v smrt. Samomor je izvršil posestnik Alojzij Kranjc v Osijeku pri Sv. Trojici. Našli so ga obešenega na 5 m dolgi verigi. V smrt js šal zaradi velike bede, v katero js zašel zaradi gnajmilnislAi krize. Zapušča Ženo in troje nepreskrbljenih otrok. Velika kolesarska prireditev v Tin wt n|f■ asli 11 %MC^ Celje — Slovenigrade« (lOO ) Ljubljana, 29. maja I Komaj drugo leto je, odkar Se je v Slo-Venjgradcu. na pobudo vnetih kolesarskih športnikov ustanovil kolesarski klub *\EL alinja«, a je v tem kratkem razdobju imel precej koledarskih prireditev, katerih so Se po veČini udeležili tudi naši ljubljanski dirkači. Sedaj se je ta agilni klub spravil kar na izvedbo mednarodne prireditve, katere so z ozirom na vejTke predpriprave in žrtve pri naših kolesarskih klubih zelo redke — prave bele vrane. Ker &e pa 3I0-venjgraški športniki ne strašijo nikakih žrtev za izvedbo take prireditve, so s kje, rali, da bodi dan 14. junija posvečen kolesarskemu napredku na okrajnj meji naše ožje domovine, kj naj dokaže neumorno delovanje mladoga športnega kluba >Misiinja«. Kakor marljive Čebele se tniciatorji izvedbe tega športnega dneva v Slovenj gradcu trudijo in si prizadevajo, da dobijo čim več materijalne, kakor tudi moralne podpore- In njihov trud ni zaman. Zbranih je že precej prepotrebnih denarnih sredstev in tudi raznih drugih daril za nagrade dirkačem. Pokroviteljstvo tega velepomemb-nega kolesarskega dneva je blagohotno prevzel ban dravske banovine g. dr. Natlačen, a obširni kader sodelujočih funkcionarjev je spretno sestavljen iz najvidnejših osebnosti našega kolesarskega sporta, t. j. od predsedv.^' .rake zveze g. Stj. MHanovjca In drugih zveznih odbornikov do delegatov raznih naših kolesarskih edinic in podzves. Spored, ki se začenja kmalu po petelinjem klicu, je sledeč: ob 5 uri budnice, ob 9.50 start dirk« glavne skupin« na progi Slovenjdrsdec - Celje - Slovenjgrade« (10o km), ob 11. start skupine novinoov —* članov kluba — na progi Slovenj gradeč — Dravograd — MeŽa -— SjovenjgradeC (22 km), ob 11.15 start juniorske skupine na progi SlovenjgTadec — Gornji Dodjć — Dravograd — Slovenjgradec (52 km), ob 14.15 start dirkaJisčne skupine na progi SloveHgTadoc — Turinška vas — Slovenjgradec (10 5 km), ob 15. spre v z godbo rta če-lu skozi nxesto, ob 16. razdelitev nagrad zmagovalcem v posameznih sJcupd-nah na vrtu restavracije Canjko. Po končani razdelitvi bo v istih prostorih voaka športna veselica s godbo, plesom, šaljivo pošto in drugimi točkami. Slovenjgradec se bo torej dne 14. Junija spremenil v pravo kolesarsko taborišče Iz vseh krajev se bodo nedvomno vaipaje večje hi manjše skupine kolesarjev, da v lepem severnem kotičku naše zemlje dajo duška procvitu te najstarejše športne panoge- Kakor se v4di. je vse delo za organizacijo te velikopotezne prireditve v prav spretnih rokah tn je zato tudi sijajen izid iste zagotovljen Vlomi v Dravinjski dolini pojasnjeni Poljčane. 28. maja Nad 2n večjih in manjših vlomov je bilo od lanske pomladi prijavljenih orožni^kima postajama v Ločah in Poljcanah. Orožniki so ves ta čas z vso vestnostjo nastavljali svoje zanjke. v katere so se ptički končno le ujeli. Pred dvema dnevoma so odkrili večjo vlomilsko družbo, ki šteje 6 članov in je imela svoje zatočišče in skrivališče v hiši večjega posestnika Jožeta Hahjana v Cerju pri Poljcanah. Z njim vred so bili Izročeni te dni v zapore konjiškega sodišča tudi njegova sinova Franc in Jožef, hčerki Angela in Marija ter glavni krivec in vodja družbe, svedrovec, ki se je že v šolskih letih izkazal kot tat in vlomilec, Vengust Jože, vsi doma iz Cerja od Ljubično pri Poljcanah. Zadnji večji vlom so zagrešili te dni v Prihovi pri Poljcanah. V kratkem razdobju so ponoči trikrat vlomili v viničarijo tamošnje posestnice O. ter odnesli iz stanovanja in kleti odeje, perilo, rjuhe, čevlje, približno polovnjak vina in 20 litrov žganja. Vse te reči, razen pijače, so orožniki našli skrite pri Habjanovih« poleg tega pa še več dru- gega nakradenega blaga, ki so ga ves ta cas Vengust in ota Habjanovs sinova nakrad'i po raznih hišah posestnikov in vimčarjev. zlasti v rajonih ločke in poljčan^e oroini-ške postaje, pa tudi okrog špitaliča in Rogaške Slatine. Vsi vlomi so bili izvršeni ponoči in v času. ko so menili, da ni nikogar pri hiM- Jemali so s seboj vse, kar so dobili, od obleke, perila, jestvin in kokoši do denarja in na j neznatne jšega gospodarskoga orodja. Skladišče so imeli tudi v skrivnem kotičku v gozdu pod neko skalo, ki zakriva precejšnjo votlino. Tu in deloma pri Habjanovih doma so naSli orožniki še vse polno naplenjenih stvari, j>o katere hodijo zdaj lastniki od blizu in daleč Tako Je bil med >robc< tudi daljnogled tukajšnjega župnika, ukraden pri lanskem vlomu v njegovo delavnico. Med okradenimi so tudi laki, ki jim je bila vzeta edina oble-ka. Res je velikega pomena za celo dolino, da je bila brezvestna tolpa razkrinkana in gre zato vse priznanje in zahvala vrlim orožnikom is Loč in PoljČan. Iz Zagorja , Proslava materinskega dne bo jutri HO. t. m. ob pol 19. v Sokolskem domu. Priredilo jo bo Kolo JS. Ker se bodo pobirali prostovoljni prispevki naj ne to nikogar, ki se ne bi z malim darom oddolžil spominu svoje matere. KJS, ki razvija uspešno vsestransko karitativno akcijo, zasluži vso podporo, saj obrne vsak novčič v blagor najrevnejših katerih je naša dolina prepolna. V nedeljo na Sv. goro. Agilna podružnica . Planinskega društva Litija-Zagorje priredi v ' proslavo 30-letnice svojega obstoja na bin-koštni ponedeljek celodnevno plantnako veselico v koči na Sv. gori, ki je ena izmed najbolj obiskanih planinskih postojank v Zasavju. Dopoldne bo maša, nato pa veselica pod milim nebom. Pri tej priliki se bodo prodajali spominski trakovi, ki pa bodo numerirani. Žreb pa bo določil šest srečni kov za sledeče nagrade: sedemdnevno brezplačno bivanje s hrano v gvetogomki koči, -Štiridnevno popolno oskrbo, 14 dnevno. 14) dnevno in dvakrat petdnevno bivanje v koči brez hrane. Na veselici bo igrala rudniška godba iz Zagorja. „ J ARA prodajalne smo napolnili s krasnimi poletnimi Čevlji po izredno nizkih cenah. Nudimo Vam otroške čevlje in sandale od Dlli dalje damske čevlje in sandalete od PJB dalje gandi sandale po 25«~-9 35.— in 40»— THai fine moške čevlje od 9£*—' Din dalje POSETITE ŠE DANES PRODAJALNO 99 JARA" LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA ST. 20 in pa staroznano ljubljansko trgovino čevljev F K A N J A SNOJ v Prešernovi ulici. sassuusuaeasBBSssDsseii MALI OGLASI oeeeda 0.50 para, davek Dir a.~. oeseda 1 Din, davek s Din. preklici <&a plamena odgovore glede cnattJk oglasov }e creba pri lotit — Popustov aa male oglasa os primarno POUK Beseda 60 par. davek 8.- Din Najmanjši sneaak 8 Din STROJEPISNI POUK (po desetprstnem sistemu) za začetnika in isvežbance. Večerni tečaj. Učna ura zrižana na 2 Din. Vpi sovanje dnevno. Pričetek novega tečaja 4. junija. Christolov jčni zavod. Domobranska c. 15. 1636 DOPISI GOSPODIČNO v modrem kostumu, katero sem videl danes, v petek ob četrt na fll ravno, ko fe šla v" frančiškansko cerkev (aadaj-) prosim za cen J. naslov na upravo >Sk>v. Narodac pod »Čimprej sestanek« 1660 RAzno Beseda 60 par. davek 8.- Din Najmanjši snasek 8 Dm »BUFFET< S. J. Jeraj Ljubljana Sv. Petra r. 38. toči prvovrstna ter garantirano pristna vina in žganje po aiedečih kortku renČnih cenah čez ulico: Haložan beli Mošancgar sladki Srbsko Črno Cviček Rizling Muškat silvanee Jabolčnik stari Žganje: Tropinovec SHvovka Brinjevee Pri večjem popast ltr. Din 7- ltr. Din 5- ltr. Din 8.- Itr. r>in 9- Itr. Din Itr. Din 12- ltr. Din Itr. Din 22-ltr- Din 24.-itr. Din 32.-odjemu primeren Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, petek. ». nuja 1M* Štev. 122 Slovenka na kongresu francoskih bojevnikov i ie bila deležna med francoskimi bojevniki laskave počastitve LJubljana, 29. maja. Te dni je prejela Pustiškova rodbina iz I*Ju*ijane zanimivo pismo svoje hčerke Ru-S« Pustiškove. ki živi že nad <}ve leti pri m>jih sorodnikih v mestu Morite de Mar-san v Franciji. Rusa je bilo do odhoda v Francijo odlična telovadka in tekmovalka Ganica Ljubljanskega Sokola in se je udeležila ob L pokrajinskem zletu v Ljubljani . Ista 1983 medzletnih tekem v vrsti višjega oddelka, kjer si je priborila prvo mesto. V Francijo je od&la v začetku leta 1934. Svoj .prosti čas je posvetila telesni vzgoji, prve dni maja j« pa vstopila v hdej ter obenem obiskovala tečaj »Rdečega križa«, o dovr. Sen ©m tečaju bo položila izpit za bolničarko. polni hvale o bratskih sprejemih na jugo. slovenskih tleh. Ob priliki kongresa se je vršil banket, na katerega je bila povabljena rudi Pustiškova. Odkazali so ji naj-častnejse mesto poleg župana me*ta Daxa in odličnih predstavnikov javnosti, ki jih je bilo okrog 150. Predsednik kongresa francoskih bojevnikov je uvodoma toplo pozdravil zastopnico Jugoslavije in ji po. klonil krasno zastavico s sliko francoskega bojevnika V svojem govoru je slavil junaštva Srbov v svetovni vojni, iz kate. re so izšli po tolikem trpljenju kot zmagovalci. Ob zaključku svojega govora je predsednik Pustiškovo poljubil, kar je vzbudilo viharno in dolgotrajno odobravanje. Darilo francoskih bojevnikov bo Pu. Kako velike simpatije uživa Pustiškova mod tamošnjiam" Francoza, je dokazal "kon-ajrea francoskih bojevnikov v Daxu. Kongres so namreč sklicali bojevniki, ki so se borili .na solunski fronti in so lani obiskali grob nepozabnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja na Oplencu. V zahvalo za iskren in prisrčen sprejem v Ljubljani dsn povsod drugod v Jugoslaviji so francoski bojevniki izvolili Pustiškovo za zastopnico Jugoslavije na svojem kongresu. Pustiškova je seveda z največjim veseljem sprejela tO visoko odlikovanje. Ude_ iežoncl rx>kjcairtjvene deputacije še dane s ne morejo pozabi ti prisrčnega sprejema ▼ LJubljani in sploh v Jugoslaviji in so sriškova izročila knezu namestniku Pavlu. Po govoru predsednika je imela naša rojakinja lep in pomemben govor, ki je napravil na prisotne zelo globok vtis. Pri banketu je bil navzoč tudi neki 601etni bojevnik s solunske fronte, ki se je solz. nih oči spominjal doživljajev med svetovno vojno. Na sliki je v sredini na tleh Ruša Pustiškova s svojimi gojenkami, s katerimi je nastopila na akademiji 21 maja z velikim uspehom. Zanimivo je rudi, da biva v Ljubljani s^tra prve francoske gojen-ke od leve proti desni Rene E>erros, ki telovadi pri naraščajnicah Ljubljanskega Sokola. Za ureditev mezd stavbnega delavstva večina podjetnikov Ljubljana. 29. maja. ©elavstvo, zaposleno v stavbni stroki, opravlja najtežja dela in je tu in tam plačano vprav sramotno Položaj zaposlenega stavbnega delavstva v primeri z nezaposlenim nI zavidanja vreden. Vendar tega javnost v splošnem ni vedela, zdaj pa. ko Sfr je začelo govoriti o mezdnem pokretu stavbnega delavstva, si seveda marsikdo razlaga zadevo napačno. Najznačilnejše v tem mezdnem gibanju je. da delavske zahtev« podpira moralno večina naših solidnih m treznih podjetnikov. Podjetni-ki, ki •o" proti ureditvi mezd stavbnega, delavstva, so v tej upravičeni delavski borbi osamljeni. Vendar to ne more budit: posebnega optimizma, kajti ureditev mezd v katerikoli panogi je odvisna od gospodarske politike in o napakah te politike bi lahko mnogo govorili. Na anketi o ureditvi mezd v stavbni stroki, sklicani 22. t. m. na banovini, je tajnik Delavske zbornice dokaza! s statističnim gradivom. da nekatera stavbna podjetja plačujejo svoje delavce tako slabo da mezde ne zadostujejo niti za hrano. Drugim življenjskim potrebščinam se morajo delavci kratkomaJo odreči. Tega ni skušal izpodbiti noben udeleženec ankete m govorniki de!odaja'ci ~o potrdili. TJ ratni, kove ugotovitve- Večina jih je zahtevala, da ■« vzakonijo čimprej minimalne mez- i de, dotlej pa naj bi delodajalci pristali na j kolektivno pogodbo, Če bi z njo lahko pri-i si.lili vse. podjetnike, da bi se držali ureditve mezd in tudi če bi prisilili stavbne gospo, darje, da bi pristali na poviške stroškov zaradi višj'h mezd. Toda organizacija stavbnih delavcev bi morala poklicana skleniti to kolektivno pogodbo, da bi bila res veljavna za vse delavstvo. Eden izmed delodajalcev je posebej načelno pozdrav. Ijal zakonsko ureditev mezd ter predlagal, naj bi podjetniki do uzakonitve plačevali težake od 2.75 Din naprej, izučene delavce (zidarje, tesarje itd.) pa po 4.50 navzgor, kar bi znašalo povprečno za težake 3 Din in za izočene delavce 5 Din. Toda s tem predlogom se niso strinjali nekateri podjetniki, češ da so prevzeli javna dela po tako nizkih cenah, da bi nikakor ne mogli dati delavcem tako visokih (!) mezd. Sklicevali so se tudi na to, da bi oblasti, ki go jim poverile dela. ne bile pripravljene na doplačila. Neki podjetniR je izjavil, da je bila lic tacija za gradnjo ceste Ljubljana - Kranj potrjena le zato, ker so bile cene pot snjene pod normalo. Podjetniki so tudj trdili, da baš javni Činitelji. ki opravljajo javna dela v lastni režiji, potiskajo mezde navzdol, ker plačujejo najslabše delavstvo. Iz tega lahko torej ugotovimo s popolno zanesljivostjo, da so delavske mezde v stavbni stroki v resnici prenizke, da je večina podjetnikov za ureditev mezd tn da niso podjetniki glavni krivci, da so mezde padle pod normalo. Na anketi je bilo sklenjeno, da se bodo pogajanja nadaljevala ta teden tn delavstvo *e je odločilo še potrpeti do konca pogajanj. Ako bi bil izid negativen, bo najbrž prišlo do stavke. Seveda se nekateri v javnosti niso postavili na stran delavstva ter trde, da bi povišanje mezd stavbnega delavstva bilo usodno za stavbno delavnost, ki je itak v zastoju. Ljudje bi baje še manj zidali kakor doslej. Vendar se zelo motijo. Podjetniki, ki so za ureditev mezd v stavbni stroki, gledajo na stvar z gospodarskega stališča in ne vidijo v povišanju mezd nobene nevarnosti za gospodarstvo. Nasprot, no. Povišanje mezd bi ne bilo potrebno le zato, da bi se preprečila preostra konkurenca med stavbnimi podjetij, konkurenca, ki nedvomno ne koristi ugledu našega stavbarstva in solidnosti dela, temveč bi koristilo kolikor toliko poživiti gospodarstva. Pomisliti je treba, da delavec izda takoj ves denar, ki ga zasluži ter ga ne odteguje prometu. Tisti, ki se boje. da bi ljudje manj zidala, če bi se začele delavske mezde dvigati, bi se naj spomnili na to, da je bilo stavbno gibanje pri nas najbolj živahno baš v letih, ko so se mezde dvigale in da vlada največje mrtvilo zdaj, ko so me zde najnižje. Gradbeni stroški še niso bili nikdar tako nizki, kakor zdaj in najbrž ne bomo več doživeli, da bi bilo zidanje tako poceni. In vendar je baš zdaj tako velik zastoj v stavbni stroki. O tem bi biJo vredno razmišljati. Zdaj je stavbna delavnost v primeri z normalnimi leti približno za 50% manjša. Vendar se kaze letos pn nas razveseljiv znak, kajti od lani, ko je bila v stavbni strdki v Ljubljani najgloblja kriza, se je delavnost letos dvignila približno za 259r Nižji stavbni stroški se poznajo tudi v obrestovanju hiš. Prej so se hiše obrestovale po 3 do 5%, dočim se zdaj od 7 do 9" V Iz tega je razvidno, da se bo najbrž marsikdo kesal. ker je zamudil najugodnejšo priliko za zidanje, ko so bile najnižje cene. Sorazmerno s padcem mezd se je pocenilo , gradivo, razen železa in cementa, če bi se pocenila tudi železo in cement v enakem razmerju kakor so se mezde, opeka, les, apno, pesek itd., bi se stavbni stroški še znižali za 15 do 10%. Kako silno so padle cene gradivu, vidimo iz naslednjih primerov: Leta 1926 je sta1 m3 opečnega zidu okrog 280 Din, zdaj pa 180 Din. Kvadratni meter železobetonskega stropa je stal p^ej 150. zdaj 85 Din. To pocenitev je treba predvsem pripisovati racionalnejši izrabi trdnosti gradiva (železa) in pocenitvi peska ter nižjim mezdam Kvadratni meter gladkega ometa je stal prej 18. zdaj 9 do 10 Din. Vagon apna je stal tedaj 3000, zdaj pa 1500 Din. Opeka je bila po 65 par. zdaj po 30 par. Kvadratni meter ledenega stropa je stal prej 90. zdaj pa 45 Din. Tudi izdelki drugih obrtnikov stavbne stroke so zdaj za okrog 40^ nižji Povišanje mezd stavbnega delavstva ne pomerii povečanja zastoja stavbne delavnosti ter bi lahko — kar je treba ponovno naglasiti — celo poživilo gospodarstvo; i tega se dobro zavedajo tudi trezni stavbni podjetniki, zato ni med njimi nobenega od. pora proti ureditvi mezd. Iz Ptuja Krokodil z davki v trebuhu Zanimivo doživetje italijanskega novinarja in raziskovalca Paola Zappa Zanimivo doživetje ima za setoj italijanski novinar in raziskovalec Paolo .Zappa, namreč lov na krokodila, ki je imel v trebuhu denar za davke cele vasi. Deroča reka Barito na otoku Borneo je na treh četrtinah svojega toka obrobljena z vasicami, ki se med seboj skoraj ne razlikujejo. Povsod so stavbe na koleh, povsod isti mrki in redkobesedni ljudje Malajci. Po nekaterih vaseh imajo do streh svojih koč naložene mrtve krokodile. Mrtvi krokodil je največje bogastvo teh ljudi, toda živ je največja njihova nesreča. Skoraj bi lahko reklii da najde desetina prebivalcev Bornea strasno smrt v krokodilovih žrelih. Kakor pravoverni mohamedani stopijo tudi Malajci vsako jutro v reko, da se po predpisih korana umi je jo. Skoraj vse živali imajo poseben vonj in zmisel za čas, tako seveda tudi krokodili. Vsako jutro preže na ljudi ki se hodijo v reko umivat, da jih napadejo. Ker je voda tam. kjer se Malajci umivajo, navadno kalna, se lahko krokodili neopa-ženo približajo ljudem. Tako se pogosto zgodi, da krokodil nenadoma napade nič hudega slutečega človeka, ga zgrabi za nogo ali da spodnji del telesa, potegne v vodo in požre. Da bi omejili napade krokodilov, so postavili na vseh krajih, stebre in ograje iz bambusovih palic Toda Malajci so preveč brezbrižni in preveliki fatalisti, da bi se zmenili za varnostne ukrepe. Ce krokodil koga požre, pravijo, da je to Alahova volja. S tem je vse opravljeno in nikomur ne pride na misel, da bi krokodila ubil. Tem bolj je bil torej presenečen Paolo Zappa. ko je nekega dne opazil štiri oborožene Malajce, kako hite za krokodilom, še bolj se Je pa čudil, ko so mu prepovedali streljati. Prvi hip je mislil, da je krekodil požrl človeka in da se Malajci boje, da bi ca v njegovem trebuhu ne ubil, če bi streljal po krokodilu. , V resnici je pa imel njihov strah drugačno ozadje. Malajci so se bali, da bi tujec krokodila ne zadel in da bi ranjen ne izginil pod vodo. Kr°kodil je bil namreč požrl človeka, ki je imel pri sebi denar vse vasi za davke. Denar N bil moral odnesti oblasti, pa ga je na poti napadel in požrl krokodil. Ljudje so hoteli imeti ?amo den.ir, da bi jim ne bilo tr^ba diugič plačati davkov, za človeka se pa niso zmenili. Plačevanje davkov s podganami Podgane so bile vedno metla velikih mest, posebno v pristaniščih. 0 New Yorku pripovedujejo, da pride tam na vsakega prebivalca ena podgana. Se več podgan je baje v Bombavu. kjer si pomagajo z njimi celo davčne oblasti, za olajšanje davčnih bremen. Tam so torej davkarije izjema, kakršne bi z veseljem pozdravili povsod drugod na svetu. Z ubitimi podganami lahko namreč davkoplačevalec poravna zaostale davke. Seveda pa ne smemo misliti, da pride k meščanu v Bombavu davčni eksekutor in da lahko mož reče ženi: »Stara, eksekutor je prišel, pojdi hitro v klet po podgane, da nam ne zapleni pohištva«. Napačno bi bilo tudi misliti, da sprejemajo davčne oblasti pri okencih ubite podgane. Davkoplačevalec mora priti z ubitimi podganami na zdravstveni urad mestne občine, kjer dobi potrdilo, da je ubil toliko in toliko podgan. To potrdilo predlogi »»otein davkariji in tam mu odpišejo odgovarjajoči n-^k od davkov. Seveda so davkoplačevalci z navdušenjem pozdravili to olajšavo in pobili so že mnogo podgan. Mrtve podgane mečejo v jamo, kjer jih poli je jo z živim apnom, da se ne okuži zrak. Ta svojstveni način plačevanja davkov so si izmislili v Bombayu zato, ker so prepričani, da bodo prihranili več, nego Če bi izterjevali zaostale davke v denarju. Mesto bi moralo itak plačevati težke tisočake za Dokončevanje podgan. Tako ima pa še dobiček, kajti podgane pokonČa-vajo tudi taki davkoplačevalci, ki davkov nočejo ali ne morejo plačevati. In ljudje so se navadili pobijati podgane tako, da jfh bodo pobijali tudi potem, ko bodo imeli že vse davke plačane. PRE VEDNOST -— Vedno morate vse dobro premisli ti preoteo kaj rečete. če hočete povedati kaj važnega, štejte najprej do petdeset, potem pa povejte, če hočete povedati še kaj važnejšega, štejte do sto, uči učitelj svoje učence. Učenci so si vzeli to k srcu. čez nekaj dni je stal učitelj med poukom pri peči. Naenkrat je ves presenečen opazil, da vsi učenci premikajo ustnice. Slednjič je zaslišal iz vseh ust: devetindevetdeset, sto. Gospod učitelj, hlače so se vam vnele. Usodi ne uideš — Povejte mi, gospod kandidat, zakaj ste prišli k izpitu nepripravljeni? — Nasprotno, gospod profesor, pripravljen sem nS vse! — Is Ptuju -.e j« poslovil vodnik žmdar-merijakega voda podporočnik g. Smiljanio Dcsimir, ki je prestavljen za vodnika kol>-sarskega žaadarmerijskega voda. Odhajajoči oficir, ki je prišel k nam pre uro zjutraj — se je pozivu odzvalo protj pričakovanju izredno veliko članov in člank*. ki so s tem ravno pokazali svojo disciplino tsr vedno pripravljenost, kadar ti iih domovina klicala. Na telovadišču je bilo zoranih nad 200 sokoUkih pripadnikov. Brat starosta dr. Šalamun je imel na prisotne nagovor, v katerem je tudi obrazložil pomen lpripraviie-nostnih dni«. Po odpetju >Hej Slovani«, so se Sokoli razšli. — Padec s kolesa. Posestnikov sin Lavren-Čič Ludvik iz Vitomarcev se je vračal na SKOJem kolesu domov. Med potjo pa je padel s kole&a in si zlomil desno nogo Prepeljan je bil v bolnico. _ Sport. V sedel jo se je vršila prvenstvena tekma med SK Dravo in SK OradjansKim iz Čakovca. Obe moštvi sta se to pot potrudili, da dosežeta čim lepši u*>peh. zlasti je bilo moštvo Drave na mesdu. tako da je igra končala z rezultatom 1:1. — Nova protituberkulozna liga. Na Ptujski gori se je vršil v nadel jo dne 17. un. ustanovni občni zbor krajevne proti-tube.rkuio2ne h^e Ptujska u<» a-Ma i*perk-Za predsednika je bil izvoljen g. Koroše-c Josip, žel. uradnik v pok., podpredsedn k Rodosek Jakob, predsednik občine, tajnik dr. Peče Milko, zdravniik. blagajnik Rre-g-ant Albert, iol upravitelj Naraplje. Novi ligi želino kar največ uspehov v delu za zatiranje jetike- •--Šolski telovadni na-iop. Na prazniJc v četrtek se je vršil na telovadišču Sokola v Ljuds/kem vntu skupni telovadni nastop vseh šol iz Ptuja od osnovne sode do gimnazije. Vaje. ki jih je izvajala mladina pod vodstvom svojih učiteljev, so zelo dobro uspele. Po prostih vajah je sle-dila telovadba na orodju Prisostvovalo je mnor^o občinstva, ki je mladino nagradilo z navdušen'm ploskamjem. Po telovacFKi se je vršila v Svicarijii prosta zabava — Izlet Litijčanov v Ptuj. V soboto jo dospelo v Ptuj okoli 30 članov Združenja gostilničarjev iz Litije pod vodstvom zvezinega ravnatelja g. Petedna in predsednika Združenja gostilničarjev g. $ri-berja.. Gostje so imeli zvečer prijateljski sestanek v restavraciji Berliča. naslednji dan v nedeLjo, pa so napravili pod njegovim vodstvom celodnevni izlet z avtobusom v naše prelepe HaJoze. Gostje so si ogledali v Halozah Podlehnik, Le&o-vec. Vel. Olcič, Sv. Barbaro. Brezovec. Veliki vrh in ZavrČ, od koder so se vrnili v Ptuj. Videli so lahko težave našega vino gradnika s prodajo pridelka 1 'parno, da bo imel ta izlet tudi lepe koristi ter da bodo naši gostiIničarji kupovali več pristnega domačega vina. neigo banašk^a- '— Umrl je v ptujski bolnišnici 20 letni posestnikov san Smigoc Alojzij iz Cvet-kovcev. — Policijska kronika. Te dni so astaajajaj vlomilci obiskali stanovanje g. Ootza Hel-mutha v Trubarjevi ulici ter odnesli več oblek v vrednosti nad 1700 Din. — Na dvorišču tvrdke Macun v Ptuju pa Je ne-ki prijatelj tujih koles izmaknil kolo posestniku ftilaku Francu. — Pri ključavničarju Kodelli Viktorju v Ptuju so istotako naznani ue-pridipravi pokradli več oblaka, Pr*>d gostilno Strohmajer pa je bilo nekemu gostu ukradeno moško kolo. _ Orožniki so izsledili nf&ega mladeniča iz SedlaŠeka ter ga izročili sodišču, kjer je bil radi tatvin obsojen na en mesec zapora. — Nezgoda, Oni dan se je peljal krojaški pomočnik Jožef Bezjak K Za m uhanov na obisk k znancem v Poiensak. Med vožnjo pa je padel s kolesa Uko nesrečno, da si je zlomil desno ključnico. Prepeljan je bil v bolnico. — Kaj pa je tebe treba bilo. tako si je mislila Marica iz Obreza pri Središču, tki je pred dnevi porodila krf pko deklico. Ker pa se je bala sramote, je hotela spraviti otročička s sveta in zakopala ga je v gnoj. Orožnikom je zadela prišla na uho in so uvedli preiskavo ter res našli otroka zakopanega v gnojni jami. Mariro so ovadili sodišču, ki je odredilo obdukcijo trupelra ter ugotovilo, da je otrok prišel živ na svet in da je bil zadušen. Marir.a je bila aretirana. Gusiave le Rouge: 17 Ulica groze Roman. Vest o aretaciji se je hitro razširila po mestu. Slanga so vodili v zapor skozi gost špalir ogorčenih ljudi, ki so ga obmejtavai s kamenjem in mu pljuvali v obraz. V. navzočnosti vseh gostov hotela Eldorado, med katerimi je bil tudi Ge-deon Spardock, je Peter pojasnil, kako je morilec umoril svoje žrtve in zakaj mu tako dolgo niso mogli priti na sled. Skozi Ulico generala Granta je bil napeljan glavni plinovod, ki ga je zločinec prerifel in napravil več odvodov. Kadar je hotel koga umoriti, je odprl naenkrat vse pipice in zrak se je hitro nasitil z ogljikovem kisikom, s tem strašnim plinom, kii zadostuje že v neznatni količini, da se človek zastrupi. Maska, pod katero je imel posodo s kisikom, mu je omogočili a hoditi po ulici in napadati ljudi, čeprav ie bil zrak zastrupljen. Morilcu se ni bilo treba bati nobene nevarnosti, ka|ti ogtHkov kisik je brez vonja. Samo plamena se je moral izogibati, 'da bi ne nastala eksplozija. Zato je moril svoje žrtve samo v polni temi. j Siang se je ujel v past, ki mu jo je I bil spretno nastavil Peter, ko se je izdajal za belgijskega milijonarja in se preoblekel v strašilo, do pičice enako onemu, pod katerim se je skrival morilec. To ga je pripravilo ob vsa obrambna sredstva. Postal je sam žrtev groze, katero je bi«! tolikokrat pripravil druizim. Crno sukno, zakrivaječe njegovo masko je bilo obenem izborna podlaga za strahotna pr pove do van a. ki jih ie Slang prvi vrgel med budi, pri tem se je pa sam delal silno prestrašenega. Pozneje, ko so ulico pretlakovali, so naleteti na vseh pet odvodnih cevi, ki so se odpirale naenkrat, da je uhajalo mnogo plina iz glavne cevi. Pri preiskavi v Slangovem stanovanju so našli mnogo denarja. Dota Mary Goodwinove je bila še nedotaknjena v aktovki iz krokodilove kože. ukradeni umorjenemu Goodwinu. Čez tri mesece se je Peter poročil z Mary in jo odpeljal s seboj v Francrjo, da bi nozabif! na te strašne dogodke. Slanga Da niti sodili ndso. Razjarjena množica ie razbila vrata jetnišrrice in po zakonu Lynča so ga brez vsakega kazenskega postopana obesfH na eno izmed svetnik v Ulici generala Granta. KONEC. Ileuarna lepotica je naslov našega novega romana, ki smo žinski, saj obravnava v vseh Časih in pri no soboto tako, da bomo z novim mesecem z njim pripravili širokemu krogu naSih zvestih naročnikov in čitateljev izreden užitek. V vrtincu nemirnega življenja naSih dni človek rad seže po knjigi, kjer najde Se košček življenja, kakor je teklo in ae razvijalo v dobrih starih časih. No starih v ožjem pomenu besede, saj bi lahko posegli komaj nekaj let nazaj, pa bi že prišli v normalne razmere, ko se ljudem ni bik> treba tako pehati za vsakdanjim kruhom, kakor dandanes. Nas novi roman bi lahko nazvali dru- vseh ljudeh enaki problem ljubezni v zakonu in nevarnosti, preteči tej ljubezni na vsakem koraku. Ruska pesem pravi, da so ljubezni podvržene vse dobe človeškega življenja, a lahko bi tudi rekli, da niso varne pred njo niti najtrdnejše zakonske vezi. Koliko solza je bilo že prelitih, koliko noči prečutih in koliko krvi prelite zaradi zakonske nezvestobe. In ta problem, okrog katerega se plete toliko gorja, neutešenih želja in nesreče, obravnava nas novi roman, ki začne izhajati na binkošt- začeli priobčevati tudi nov, izredno napet, iz vsakdanjega življenja zajet roman. Prepričani smo, da bo z njim ustreženo tisočem ljubiteljev naših romanov Se mnogo bolj, kakor jim je bilo z dosedanjimi prevodi iz tuje literature. Opozorite svoje prijatelje in znance na novi roman »Slovenskega Naroda« m priporočite jim, naj se na roče na nas list. Prepričani smo, da vam bodo za to hvaležni Prečitajte in opozorite še druge na naš novi roman! Urejajo Josip S