Poštnin* plačana v gotovini* Leto LXX. št. 1*9 LJubljana, torek X7. 1*01» W7 Cena Din 1.- ^h ^h ^| ^h ^^k ^^^^^^^^b ^^^^^^^B ^^^^^^^^^^^^^^H ^» ^^^^^^^H ^1 ^^^^^^^^B ^^^^^^^^1 ^^^^^^^^^1 ^n ^1 ^1^1 ^1 ^n ^fl ^» ^» Lznaja vsak oan popoldne, izvzema) nedelje is praznllce. — InaeraU dO SO petit vrst d Din 2. do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrat a Din 3, večji tnaerati petit vrsta Din 4.— Hopust po dogovoru, tnseratni davek posebej. — >Slovenakl Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se oe vračajo. UREDNIŠTVO £N UPRAVNISTVO LJUBLJANA, rfOJsia ulica se 0 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 81-26 to 31-26 Podružnice: MARIBOR, Strossmaverjeva 3b — NOVO MESTO Ljubljanska a« telefon it. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Stre*emayerjeva ulica 1, telefon SC 00; podružnica uprave: Kooenova ul. 2. telefon st. 190 — JESENICE: Ob kolodvora Postna hranilnica v Ljubljani st. 10.351 Strahovito neurje nad Slovenijo Snočne nevihte so se ponekod pretvorile v straino vremensko katastrofo — Toča in vihar sta opustošila polja — Skoda gre v milijone — Pomoč trajno potrebna Ljubi jana_ 27. julija. Iz raznih krajev gSTirnnljn prihajajo danes poročila o stra_ hotnih nalivih in viharjih s točo, ki sk> povsod povonofiOi milijonsko škodo. Uničena so p^lja in vrtovi, vso je pomandra_ no in »teptano, ponekod se zdi, kakor bi pr-*k.« žitnih poljan drvel valjar. Vihar je razkrival strehe, iirval kozolce in skednje, toe^ je neusmiljeno klestila sadno drevje, zelenjavo in vse pctdelfca Topnih poročil o ob3egu te katastrofe, lei ni nič manjši kakor velikanske poplave, ki so pred leti zadelr Slovenijo, še ni, gotovo pa je. da b(, škode za milijone in milijone. Zanimivo je, da sta pri včerajšnjih nevihtah skoraj v enaki meri trpeli Do_ len^ska in Gorenjska. V novomeškem srezu nad S milijonov škode Novo me*»to. 27. julija. Po ntznosni so-parici, ki je trajala ves dan v nedeljo in v ponedeljek, so se snoči med 18. in 20. uro začeli kopičiti na sapami strani mesta temnit črni, nič dobrega obetajoči oblaki, Iz katerih so neprestano sikale ognjene kače Nebo je mahoma p<>temnelo, iz oblakov je bilo slišati pošastno vrenje, ka_ kor v kotlu. Vsa ta temna grozeča masa se je v divjem tempu pripodila iz^a Bre-z/>vp r^bn proti G^rjanc^ra- Nastala je stra&na nevihta s točo, ki je uničevala poljsikp pridelke, trgala opeko raz strehe in £upe. ponekod pa je vihar podTl tudi ko_ zolce, odnaAaJ strehe in izruval na sto. tine dreves. Prebivalci so prestrašeni planili v hi-le in varrvi z^kloriiS&a ter izza njih opazovali pošastno divjam je raabesnelega ele_ m en ta. Po dosedanjih vesteh je toča silno prizadela Ajdovec, del vasi v občini Mirna peč, Goriško vas, Gornj0 Stražo Pod_ goro. silno sta pa trpeli tudi Prečna in" občina Smihel Štapiće. Zelo je razdejana vas Stožire in pa Težka voia, kjer ni cela niti ena streha. Mnogo je trpela tudi vas Brusnice, dočirn je Trski gori vihar pri zanesel. Po dosedanjih približnih podatkih zna. ša škoda okrog- 5.000.000 din. Uničenih je tudi v'č električnih naprav, v Novem mestu je bil pa prekinjen električni vod in je bilo vse mesto v temi. Danes si bo prteadete kraje ogledala strokovna komisija srvsk^a načelstva, da oceni ŠkodV>. Suha krajina hudo prizadeta IV>brenolje. 27- julija. Koma' se }e Dot-r*1 pobe nekoliko opomoglo od katastrofe, ki ga ie z,adela ob priliki poplav pred le*, ko je bila vsa vas :rloN->Ro jv>d vodo, že £« je včeraj zadela nova nesreča. Med 17. in IS. jiro drevja. V Dobrem polju in okol:ci *o razbite vse Kipe. stolčene tu-li v«e strehe. Poplava m toča so napravile ogromno škodo, ki Jo cenijo na več milijonov. Prebivalstvo, ki j« zadolženo $e od popreje fe ["opomom.i obupano- saj ni i je ii'vtVna skoraj v«?a Ietjr,a. tako 'la mu toži za zimo slad. Pomof ie mimo po*rrtr»a. Vihar ie ooruši] tudi teleforudi? napeljave, tako la .'nnes ni mosore dobiti zve-zf z Dobrepol ;em Raa&trjene so tudi vest], dR ie sihsr /:>!o'il na polju neko lole*no dekle, ki '-M " toča ubila. Dobrepolje. *j, julija. V teku današnjega dopoldneva !-<• popravili telefonsko profro. Pri vrerajšnji bstastrofi ,\ Zdenska \*ap. Videm. <~>?>ta. Ptruee, Zas-orice. Pods^rica, Po Istrture in Podpeč. Dane*s je pogled na opu.itoiene kraje žalosten. v>e je razbito in pomanlrano. kakor od kopit hunskih konj, a drev> je oskubljeno do zalnjejra lističa-, ia .^toji 2"oTo kakor ?red: zime. O koruzi in dnig-ih pridelkih ni več sledu, saj jih je toča, ki ie bila debela kakor jabolka. s*olkla v zemljo. Se danes leži toča po poljih. Nevihta je 7,*iTo*'ln na po'ju lPvIotnoTončko Zrnčevo rr. Zdensko vasi. karero je to6t polvli na <"li in ^o jo nezavestno morali odnpsti. Njeno stanje Ja kT'ricno. vendar upajo, da bo dekle poškodbe prebolelo. Najhujše je prizadeta Zdensfca vas* ki ie bda tudi poplavljena. Voda je zalila vse kleti in unišla, kar je Hlo v njih. v hlevih Pol stoletja ie deluje CMD, darujmo ie za poi stoletja! je stala do meter visoko- da so komaj re* šili živino. <>d usodne poplave pred nekaj leti ljudje še ne pomnijo take katastrofe. &koda ere v milijone. Silno neurje nad Ptujem Ptuj, 26. julija. Nad Ptujem. Ptujskim poljem in našimi lepimi Halozami, ki so zlasti letos obetale dobro vinsko letino, so se danes zbirali že okoli 17. težki sivi oblaki. Nić dobrega niso obetali, videlo se j? že vnaprej da nam toča ne bo prizanesla. Okoli 17.30 zvečer se je nebo potemnilo in nastal je hud vihar. Ljudje so se pripravljali na najhujše. In res okoli 17.45 se j« vlila strahovita ploha, kakršne ljudje že dolgo ne pomnijo. Kazalo je, da se je utr-gal oblak. Deževalo je tako, da je bilo vse v eni veliki gosti megli. Med hudim nalivom je padala debela toča. ki je skoraj vse uničila. Uničeni so lepi vrtovi, polja in naši lepi vinogTadi Nevihta je trajala nad četrt ure. V Halozah skoraj ni hiše, kjer ne bi čui joka in vzdihovanja. Kako tudi ne bi jokal naš kmet. ko je videl, kako mu nevihta uničuje trud njegovega dela- Kolika je Skoda, se danes še ne more oceniti. Oblasti se že sedaj naprošajo da se zm-zamejo za naš okraj in za naše ubogo ljudstvo, ki je že od nekdaj siromašno in je po tej hudi nevihti skoraj po- polnoma obubožalo. Mestne ulice v Ptuju so bile popolnoma poplavljene, vrtovi pa so se izpremenili v cela jezera. Ulice so bile na mah pobeljene od toč-*, da se je zdelo, kakor da bi živeli v največji zimi. Tudi mnogo ptic je ubilo. Tudi na Gorenjskem veliko opustošenje Komenda- '27. julija. V nedeljo ob 15. je zdivjala silna nevjb-ta tudi nad Komendo in bližnjo okolico. Padala ie debela toča- ki je povzroČla veliko škodo in je zlastj prizadela vacl Na sove. Kapljovas in Podhoršt. Ponekod je v&e zbito in uničeno. Prizadete so zlasti vasice, k: leže v hribih. Razdejanje v Poljanski dolini Poljane nad Škof jo Lok«, 27. jn!i>i. Včeraj okroir 1". je nastala nad Poljanami in bližnjo okolico silna nevihta, mrl ka+ero j« padala kakor lešniki ah orehi in celo kakor jajca debela toča, da je bilo m.ihoma. vse pobeljeno. Toča je popolnoma okl ^?i!a sadno drevje, opu^to^na so tudi polh 'n travniki. T>ane«% poročajo, da so najbolj prizadeti Malenski vrh. Stotina in dru^i kraji, ki jih poznamo iz Tavčarjevih povesti. * Angleška vprašanja Anglija zahteva jasen odgovor — Italiiansk protipredlogi London, 27. julija, d. Pododbor za ne-vmešavanje se je včeraj ob 16. sestal v zunanjem ministrstvu pod vodstvom lorda Plvmoutha, da oficielno razpravlja o vprašam! poli angleške vlade državam, ki so pristale na nevmešavanje, da podajo svoje mnenje o angleškem kompromisnem načrtu. V dobro informiranih krogih izjavljajo, da se angleška vprašanja tesno naslanjajo na angleški načrt in da v celoti ponavljajo že v njem objavljene točke v obliki vprašanj. Prvo vpradanje je. Če se vlada strinja z nadaljnjim pošiljanjem kontrolnih oficirjev na vse ladje, ki odhajajo v Španijo, in z zopetno uvedbo nadzorstva na kopnem. I>rugo vprašanje obravnava odpravo kontrole na morju, ki naj se izpretneni v kontrolo pristanišč. Tretje vprašanje se glasi: Ali se strinjate s teim, da se v angleškem predlogu navedene osebe, ki niso španske narodnosti, umaknejo iz Španije in da se za izvedbo tega ukrepa ustanovijo posebni odbori? Četrto vprašanje: Ali ste tudi pripravljeni praktično delati za izvedbo teh sklepov? Peto vprašanje naj pojasni zadržanje vlad glede priznanja pravic vojskujočih se driav obeh strank v spanlii v okviru določb, ki jih določa angleški načrt. X gesto vprašanje zahteva odgovor, ali so vlade pripravljene resiti ta vprašanja po naslednjem redu: a. Umaknitev kontrole na morju in uvedba nadzorstva pristanišč, b. Ustanovitev odborov za ureditev vprašanja prostovoljce* c Priznanje pravice vojujocih se držav. Sedmo vprašanje se glasi: Ali naj se angleška vlada pooblasti, da se pogaja z obema strankama v Španiji glede vprašanja prostovoljcev in pravice priznanja vojujo-člh se držav. Na včerajšnji seji pododbora za nevmešavanje je italijanski zastopnik poslanik Grandi predložil protivprasanja, ki so, kakor je izjavil, veren posnetek angleških. Poslanik Grandi zahteva, naj o njegovih vprašanjih v pododboru razpravljajo istočasno z angleškimi in naj ga pritegnejo k sodelovanju, češ, da je treba angleška vprašanja delno izpopolniti in zboljšati. Poslanik Grandi je tudi pripomnil, da bo italijanska vlada odgovorila na njegova vpr sanja in je zato predlagal, naj tudi ostale vlade že danes odgovore nanje. Izjavil je tudi, da je italijanska vlada za umik prostovoljcev iz Španije. Pododbor je sprejel angleško vprašaino polo in sklenil, da morajo vlade odgovoriti nanjo najkasneje do četrtka. Odpor Kitajcev Kitajci se ne bodo umaknili ve* niti za las — Zavrnjen japonski ultimat Sanghaj, ?7. julija, r. Reuter poroča iz Tiencina. da je postal poveljnik japonske gsrnizije v Severni Kitajski Kacukj krtaf-skemu generalu Sungčehoanu ultimat, t katerem zahteva, da se 3". divizija umakne iz območja LukoČaVa do jutri opoldne, prav tako pa tudi iz Pekinga in bližnje okolice. Ultimat dalje zahteva, da se mora divizija umakniti 90 mili južnnzapadnn od Pekinga prav do Paotingfna. Tokio, 27. julija, r. Agencija T>>mei >avlja iz Tirnrina. da *o Kile pnfljssti kitajske čete v Lanqrfanopadih in manjših pra>kah pri I^n^ansii so Japonci izo pomagala rudi mnoga letala in nariona-li^tiene ladje, ki *o utrpele velike izgube, ohilo pa je tudi žrtev med civilnim prebivalstvom. Za inje dni se opaža zopet ve'je izseljevanj'-' bejruncev \7, okolice Santandra. Zajeta ruska ladja Gibraltar, 27. julija, br. Včeraj je neka Franrova križarka zajeJa rusko ladjo, ki je vozila živež in orožje za madridsko vlado. Xa^ ladji jo bilo tudi več ruskih častnikov. Križarka je odvedla rusko trgovsko ladjo v pristanišče Ceuto. Za poglobitev kolodvora Živo zanimanje vse natie javnosti za načrt inž. Dimnika o rešitvi ljubljanskega železniškega problema Ljubljana, 27. julija. finoča so povabili naši gospo !arski krogi inž. Stanka Dimnika, da bi jim poljudno predaval o svojem načrtu, po katerem bi bilo ljubljansko železniško vprašanje idealno rešeno. Veliko dvorano Trgovskega doma so napolnili mnogoštevilni interesenti iz gospodarskih krofov, med poslušalci je pa bilo tudi mnogo drugega ob-činstva< zlasti iz ljubljanskih intelektualnih in kulturnih kr0.srov ter iz vrst socialnih delavcev. Navzoč je bil tudi poslanec in minister n. r. g. Ivam Mohorič. številno občinstvo je potrjevalo insic<> trdi. tve inž- l>imnika. ki jo je izrekel ob korcu predavanja, da je naCrt za poglobitev železnice imel v začetku med strokovnjaki in med laiki hude in mnoge nasprotnike, ko pa so od blizu spoznali bistvo naf'ta. so se navdušili zanj in je danes za načrt poglobitve večina iz vseh krogov. Zakaj za poglobitev? Predavatelja je predstavil podpre is -nik Združenja trgovcev Ro-man Gol. »b z ugotovitvijo, da se bodo slovenski gospodarski krogi vztrajno in energično borili za poglobi t veni načrt projektanta inž. Dimnika. O bistvenih straneh pogl<'bitve-nega načrta smo že poročali danes naj navedemo še nekaj argumentov, ikatere je inž. Dimnik iznesel in ki z vso nujnostjo zahtevajo samo poglobitev našega kolodvora za od.ptavo ljubljanske želrzni~ke mizerije. Na nazorno narisanem profilu terena oi Most >o Tobačne tovarne je predavatelj pokazal kako se od Most sedanja ptoga dviga z vzponom okrog 3 promil*1 do Tyr-ševe ceste. Od tu dalje pada proga d<> Tobačne tovarne. Vlaki, ki privozijo v območje ljubljanskega kolodvora, vozijo torej v klanec in morajo opraviti delo vtt-ne okrog 2 m. Izračunali so, da se zapravi zaradi tega vzpona m vfek premega na leto. Zatradi dviganja terena v območju ljubljanskega koLodvora je poglobitev proge v tem območju najbolj naravna in idealna lesitev. Poglobljenje bi se zač- lo pri Mostah, izginil bi Železniki nasip ob Zeleni jami in nova poglobljena proga bi tekla od Most vodoravno približno do femartinske ceste kjer bi se drvigniM z m al Ti kostnim vzponom do Tivolija. O: tu naprej bi se proga dvigala z vzponom 6 promilov do naselbine Stan in don. odkoder bi tekla zopet vodoravno naprej kakor sedaj. Od Most do naselbine Stan in dom je torej klanec, v katerega bi izkopali nekakšno dolgo korito, v katerem bi teikta proga. Z izkopom t©ga korita bi pridobili okrog 400.000 kub. m dobrega gramoza in peska. Na drugem zemljevidu je predavatelj pokazal, da leži danes težišče naseljenosti okrog kolodvora Prav zaradi kolodvorske pregrade in proge se mesto ne Širi danes v svetokriSki in posavski okraj, ki je najbolj zdravo f>b-moorje Ljubljane. Današnja železniška pro_ ga je močna ovira za razvoj Ljubljane proti severu in loči severni del od južnega dela Izubijane. Znan je načrrt arhitekta Plečnika, po katerem je severni del Ljubljane reguliran na ta način, m. Severni In južni del vezeta Po Ple_ čnBcovem načrtu sanv> dve glavni promet ni žih, Tyrs>va in šmartinska cesta. Strokovnjaki imenujejo ti dve cesti prometno grlo, ki je z^fradi čim ojalje bolj se razvi, ja^očega prometa zabasano. Ako bi se cestni premet v Ljubljani še povedi bi bile razmere na teh dveh prometnih žilah nevzdržne. 2e sedaj je promet po Tvrsevi cesti zelo oviran zaradi železniške zatvor. niče, pred katero morajo potniki in vozniki tudi do P°l ure Čakati, kadar premika. jo vlake. Danes je še Ča«, da preprečimo katastrofalno stanje, ki bi na teh promet nih žilah nastalo lahko te v bo**očih desetih, letih.. Za rađsvoj Ljubljane v najbolj airav J»e_ verni del je sedanja zelezrd&lca proga skrajno neugodna. Pomisliti moramo, da vodi do železnice z južnega dela. mesta nič manj kakor 13 cest in ulic. Smartinska cesta na primer vodi s podvozom prek > proge, Tyr#eva. cesta na primer pa preko železniškin zatvomic. Večine cest pa za radi 1200 m dolge kolodvorske pregrade doslej ni bilo mogoče izpeljati v severni del mesta. Pregrada gorenjskega kolodvora, ki je dolga 1.100 m, pa odreže šl_ ško od bežigrajskega okraja. železniška uprava namerava kurilnice glavnega kolodvora premestiti na gorenjski kolodvor. S tem bi bila okužena dva zdrava okraja mesta Šiška in Beiigtad. Za vsakega laika j« razumljivo, da je iz higienskih razlogov nujno potrebna premestitev kurilnice in raniiranje vlakov na prostor ob med Mostami in Studencem n x. tako zva ne Dolge njive, kakor določa lo poglotoi-tveni načrt Modem tovorni kololvor naj bi se uredil ob današnji Zeleni jami. Glav_ na vetrovna smer v Ljubljani je jtigooB*-pad in že zaradi tega bi bilo docela nesmiselno namestiti kurilnice oh gorenj^ skem kolo'vciTu. Ves dim in p: ah bi veter odtol zana^-1 proti sredini Ljubljane. Poglobljena proga ne hi tekla v ozki sotaskit temveč v koritu, ki bi imelo ob straneh terase in nasade. Le rta nekaterih krajih, tako za Drenikovo vilo, za pravoslavno cerkvijo in za kopališkem Ilirije bd bili potrebni na eni PUani oporni zidovi, ki hi bili dolgi do 30 m. S poglobitvijo bi bila tudi idealno rešena kanalizacija SiAke in priključitev Rožne "oline ter Tivolija Predavatelj je naštel se mnoge druge okol nosti ki govore vse za poglobit veni T&-crt, in je s tehničnimi argumenti in stvar. nimi podatki ovrgel vse očitke, ki so bili doslej izrečeni proti poglobi t v en emu na črtu. Občinstvo ga je za pojasnila nagradilo z navdušenim aplavzom.. Univ. profesor inž. Hrovat je pojasnil, zakaj se je mestna obvma odločila za ta načrt in zakaj je rešitev železniškega. vprašanja s pudflutf ali nadvozi neustre. zna. Te odnese! v barako, kjer prodaja kruh- m na.-H v obleki legi Um arijo. glaftet%o **e na me Franr Puc- na-me^čene<- \Wrne ele*ktrarne- staautoč v Ljubljani. Koritkova ulica štev. 36. Kaplan je obleko odnesel kasneje na. sirainiro v Mostah, odkoder so olvest&i domače ter zvedeli, da je Puc odAel popoldne re* aa Savo, odkoder pa 8e ni vnnd Nesrečnež >e postal žrtev Save. ki je njegovo trupVo najbrže odnesla s seboj. Pokojni Franr Pur je idrijski rojak- »dar 37 let. V Ljubljani je h val It doltra leta, kjer ae je pridno udej-stvoval tudi v dniMvenem življejini. Polkovnik Do la Roaue no bo tožil Pariz, 27. julija AA. V zvezi z novimi in formacijami, kj so bik* objavi eme o d**lo\.i nju polkov. De la Roqu©a_ je bil v njo v gradiču de la Mot bhsm >v»»nt Malmoa na paden direktor tilnika >Soca< pol^^vni^ 0 ion. Napadi «> ga pritfta&i pol kovnica de La Rocouea. Gtoti ie ie prej prejel vW gro-zilnili n^*1^^. PoHcovnik de la RorOiie pa *e je vferaj mudil r Lvomu ka. d V finalu za PaviAo* pokal te bila vferaj borha v doublu med ameriJk m parcnri Nfako - Rudge in an^le^ Vri-m Tuckev - Mi Ide. Američana sta zmagala v Štirih w4ih 6 : 3. 7 : !V. 7 :9 p 12 Tm Američana sta h*ln znamo boljfta in bi ver-ptno >e Lažje 7,rrw«r»l«. Ae ne t ■ prHet-ela Budgejai ie takoj v začetku borbe rnoAna žoga v oko. kar ga ie zelo oviralo- Kljub temu ie v drugem *e*n odlično igTad *n » tako ^kx da je zk>mfl raket. Ker st* Američana zmagala v doubla. je verjefao. da bo končna »mac« pripadla Ameriki. Daoe*. »e odigrata $e preoaftala rtmgla. ▼ katerih ho Ameriika gotovo donela looko. 0a«rtkia rrofo-ja. Davisov pokal bo &la torej leto« po Mirih leAjh BOp«t preko veAke hiše. Sorzna poročila. Curili. 37. nilija Beograd 10. — PaHz 16305. London 2167T5, New Y«rtt ------- Bruselj 73.30, Milan 22 935, Amsterdam 240.40, Beriin 176.35. Dunaj 82 SO. Pra«a 15-10, VacAava 82.«). T^n ii>i SJa. Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, torek, 27. julija. 1937. i 69 Naša trgovinska politika Delno izboI)šan)e — Pome« novih trgovinskih p#g»*b - Porast cen pridelkov Ljubljana, 27. julija f Pri nas je splošni gospodarski napredek najtesneje zvezan z razvojem poljedelstva, ki je preživljalo zadnja leta izredno ostro krizo. NaAl gospodarski strokovnjaki so imeli predvsem pred očmi, da pride do zboljšanj« lahko samo, če se bo čim bolj povečal izvoz pridelkov in lesa. V tem pogrledu je bilo doseženih nekaj lepih uspehov; sklenjenih je bilo več trgovinskih pogodb z mnogimi državami in naša trgovinska bilanca je izkazala v zadnjih dveh letih 835 milijonov din aktive. Kljub temu ne moremo biti preveliki optimisti. Aktiva se v glavnem nanaša na države, ki smo z njimi sklenili klirinške pogodbe, to se pravi, da bomo morali izvoz izravnati z uvozom. Na drugi strani pa je naša trgovinska bilanca z državami svobodnega plačilnega sistema pasivna. To pomeni, da moramo svoje dolgove plačati z devizami, nase terjatve pa so vezane s kliringom. V tem je treba iskati razlog, zakaj je vlada uvedla nadzor nad uvozom 36 vrst blaga (n. pr.: riž, kava. premog, volneno in bomba ževtna sto blago, radio, avtomobili itd.). S tem je bilo doseženo, da se jo pasivni saldo zmanjšal za. 80%. ZA SVOBODNO MEDNARODNO TRGOVINO £e nekaj capa se kaže stremljenje po osvoboditvi naše zunanje trgovine iz klirinškega sistema. Zato so bile tudi sklenjene trgovinske pogodbez Anglijo, Nizozemsko, Dansko in Švedsko na načelu svobodnega plačilnega sistema. S Francijo, Grčijo in Španijo pa smo se dogovorili o tistemu svobodnega odstotka, odnosno o mobiliziranju salda s klirinškimi čeki. Zadnja leta je mednarodna trgovina zelo trpela zaradi uveljavljanja načela avtarkijo ter izgradnje industrij v posameznih državah, ki žele biti neodvisne od drugih držav. Da je naša zunanja trgovina zopet lahko navezala normalne gospodarske zveze z dragimi državami ter da so bile odstranjene številne težave, je bilo treba revidirati številne pogodbe in skleniti nove. NMa d ržava je sklenila v zadnjih letih 26 trgovinskih pogodb s 13 državami. Pri Sklepanju teh pogodb so si predvsem prizadevali doseči Čim boljše pogoje za izvoz pridelkov. Priznati je treba tudi, da je bilo storjeno predel za utrditev fn^nodarskih stikov med državami Male antante in Balkanske zveze. Gospodarski svet Male antante j*1 imel v zadnjih dveh letih S sni. gospodarski svet Balkanske zveze pa tri, vendar pa bi se lahko v tem pogledu doseglo mnosTo več. Z delovanjem gospodarskega sveta Male antante niso zlasti zadovoljni nekateri gospoiarski strokovnjaki v Sloveniji, ra. tudi nekateri činitelj, ki delujejo ca čim tesnejša gospodarsko ^bli-žanie držav Male antante. so se že Imeti priliko pritoževati. Od našega izvoza odpa- da na države Male antante in Balkanske zveze samo 20%. NASA TRGOVINA MED NEMČIJO IN ITALIJO Pri našem izvozu je na prvem mestu Nemčija, ki kupuje v balkanskih državah surovine za svojo Industrijo. Zanimanje Nemčije za naSo drsavo je tudi političnega, ne le gospodarskega značaja. Blago, ki ga kupuje naša država v Nemčiji, predvsem industrijske izdelke, plačuje s surovinami ter pridelki; le tako je mogoče izravnati saldo v korist naše države. Nem5ko-jugo-slovenski odbor, ki je bil ustanovljen s pogodbo 1. maja 1934, se je sestal lani dvakrat. Tudi letos vodi razgovore o ureditvi plačevanja. Z vzdrževanjem gospodarskih stikov z Nemčijo so težave, ki zbujajo pogosto proteste med našimi gospodarskimi krogi. Velika nezadovoljnost zlasti vlada zaradi nestalnosti tečaja marke. Da bi bilo olajšano plačevanje, je uveden sistem svobodne trgovine z klirinškimi čeki. Slaba stran tega sistema je nestalnost tečaja, toda na drugi strani je odstranjena nevar-nos, da saldo naraste. Zaradi sankcij je zunanja trgovina z Italijo silno trpela, kar kaže pač dovolj jasno že to. da je vrednost izvoza lani znašala le 137 milijonov din. med tem ko je L 1935 dosegla celo 797 milijonov din! To se pravi, da je pred sankcijami odpadlo na Italijo 20r'r našega izvoza, med sankcijami se je pa izvoz v Italijo zmanjšal na 3'f! Lani septembra je bila sklenjena med našo državo in Italijo pogodba o plačevanju. Letos marca je bila ta pogodba še dopolnjena s trgovinskim sporazumom. Upanje je, da si bomo pridobili zopet izgubljeni trg za naše blago v Italiji in da se bomo otresli odvisnosti od nemškega trga. Decembra je bila sklenjena trgovinska pogodba s Francijo; Blumova vlada nam je dovolila znatne popuste. Francija se je obvezala kupovati našo pšenico po cenah nad svetovno pariteto in da bo zvečine plačala z devizami. Razen tega je francoska vlada odobrila tudi preferenćne kontingente za koruzo in les, kakor tudi olajšave za nekatere druge vr.-te blaga. ?asnQ je, da je Francija hotela pri tem dokazali, kako mnogo ji je na tem. da bi bili politični odnosi z zaveznikom čim boliš'. S tem je bil tudi izpodbit argrument, ki s<* ga nekateri zelo radi poslužujejo, da med nami in Francijo ni nobenih gospodarskih zvez. Nekatere države <^o hotele čim bolj navezati našo državo nase posredno s trgovinskimi pogodbami, za t a ^o bile dosežene precej visoke cene za naše pride.ko. kar je v korist našega poljedelstva Kljub temu pa Se nismo prestali kfisfe, zlasti še, ker so se zadnie čase fod jes.Tii doslej) zopet znatno podražili industrijski izdelki. Med ccrr.mi pridelkov in nduj:-:.isk'h izdelkov ?<* vedno ni pravega razmerja, odnosno nasprotje je celo čodaite vec.c. Navodila za obiskovalce Mariborskega tedna Generalnu direkcija državnih železnic je odobrila polovično voznino obiskovalcem VI Mariborskegs tedna, ki bo od 31. jul;-ja do 8. avgusta. Ta popust velia za prihod od 29 julija do 8. avgusta, za povratek pa od 31. juliju do 10. avgusta. Obiskovalci M borskegs tedna, ki hočejo imeti ugodnost polovične vozninc. morajo kupit: na odhod nI postaji a!: »Putniku« cel direkten voT-ni listek do Maribora in Železniško legitimacijo K-13. Vo/ni listek se ob prihodu v Maribor ne sme oddati, ker velja obenem 7 žclc/ni-ko legitimacijo, na kateri se potrdi obisk Mariborskega tedna, za brezplačen povratek do odhodne postaje. v stopnice za zunanje obiskovalec. Za ob- iskovalce, k: plačajo za vozni listek do Din 15. se potrjuje železniška legitimacija na podlagi navadne dnevne vstopnice za Din 5.—; sa %o/ni listek do 25 din na podlagi vstopnice /a 10 Din, ki velja za 2 dnevna in 2 večerna obiska; za vozni listek do 60 Din na podlagi vstopnice za 15 Din, ki velja za 3 dnevne :n 3 večerne obiske, ter končno as vozni listek nad nO Din na podlagi vstopnice za 25 Din, ki velja za 6 dnevnih in 6 večernih obiskov. Te vstopnice se glasijo na ime in so neprenosljive. Zunanje oMakovsIOS opozarjamo na sta-novanjsk' urad Mariborskega tedna, ki bo posloval dan In noč pri vseh vlakih na novem peronu glavnega kolodvora v poslovalnici »Putnika«, tel. 26-69. Vstopnice za Mariborčane in vse. ki se ne poslužujejo polovične voznine, stanejo: enkratni dnevni obide 5 Din. enkratni vc-eerm obisk 3 Din, za otroke, dijake s šolsko legitimacijo in vojake 2 Din za en dnevni ali večerni obisk. Stalne vstopnice, ki veljajo za 10 dnevnih in 10 večernih obiskov, stanejo 25 Din. Razstave nu Mariborskem tednu bodo odprte vsak dan od 7.30 do 19., zabavn: prostori pa do 24. oziroma do 2. ponoči. I 'se informacije dajeta razstavni urad Maribotaatatfl tedna na razstavišču, tel. 23-8«, in »Putnik« Aleksandrova 35, tel. 21-22 in 21-29. Koroški pevci na Mariborskem tednu. Uprava M.iriborskega tedna je povabila za sodelovanje na VI. Mariborskem tednu turi* od'ićni vokalni oktet koro-kih Slovencev iz pliberškega okrožja. Vrli pevci, ki s slovensko narodno pesmijo utrjujejo narodno zavest koroških Slovencev in gojijo ljubezen do slovenske besede in pesmi, bodo zapeli več pesmi v soboto 7. avgusta med promonadivm koncertom. Nastop pevskega okteta iz Pliberka na Koroškem bo gotovo velika posebnost letošnjega Marborskega tedna- ki bo imel poleg drugega tudi izrazit kulturni značaj. Zato opozarjamo vse obiskovalce Mariborskega tedna na edinstveni vokalni koncert naših vrlih koroških Slovencev. Pisarna Mariborskega tedna na razstavišču. Javnost opozarjamo, da posluje pisarna Mariborskega tedna v običajnih prostorih na razstavišču Mariborskega tedna. Vsi interesenti se morejo poslužiti tudi telefona št. 23-87. Prijave stanovanj sprejema do 29. t. m. pisarna Marborskega tedna na razstavišču v Razlagovi ulici. Defile avtobusov in motornih v>ozi! mestnih podjetij. Znano je, da so se mariborska mestna podjetja v zadnjih letih razvila do izredno visoke stopnje ;n predstavljajo najmodernejše urejena podjetja v drŽavi sploh. Mestna podjetja so se odločila, da *>okažejo za letošnji VI. Mariborski teden razvoj avtobusnega prometa in motocizaci- jo podjetij. Zato bodo priredila 5. avgusta ob 21„ zvečer po mariborskih ulicah defile vseh mariborskih avtobusov, traktorjev in drugih motornih vozil, ki jih bo v zanimivi in originalni povorki nad 2£. Defile avtobusov bo šel iz Plinarniške ulice na Aleksandrovo cesto. Trg Svobode Gregorčičevo ulico, Gledališko ulico, na Stolni trg-Glavni trg. Vetrinisko ulico, Aleksandrovo cesti), Meljsko cesto in nazaj v PUnarniSko ulico. Premiera »Sna kresne noč/V Za premera »Sna kresne noči«, ki bo v soboto zvečer v mestnem parku, vlada med obiskovalci VI. Mariborskega tedna iaredno zanimanje. Režiser g. Kosie je i/bral v parku izredno lep prostor, ki je že preurejen /a slavnost no Shakcspcarejcvo igro in grade tam tudi vePko tribuno za 1 1 NiON: T otirii č. KINO MIKA: Viva Viila- D E I t K N(■ LEKARNE Danes: M. Bakarni?. Sv. Jakoba trj 0. Ramor- MikloSičevs cesia -0, dartu.-. Moste — Zaloška ce^ta. Stafettii tek okrog Jesenic Krasna zmaga Bratstva Jesenice, "_'7. julija. V nedeljo se je vrči] tn&csonaeaj siafet-ni tek 10 krat 300 m okoli Jesenic v priredbi ASK Gorenjca. SKarJ je M ob B- uri pred pošto- kjer je bil tuđi <•'']. promi jo Pa vorT.iia od kolodvora jk> Oosposveisfcj te Sli do hotela pošle, od tam pa čez ieieani-Ski most po £'ari ^avi z obratom pred glavno prhamo KID. i*o ProsvHnJ in Pre* «r-novi ce*?ti na rlj. Tekmovali sta đve sraTe'' eno je postavil A?K Gorenjec, drn29 ra SK Bratstvo. Favorit je b:l Goren;e* ki ima v svoj-'h vr«tah tudi dva nadarjena tekača Natlačena in V.inar-a in čeijar ekipa ie imela za «eboj izdaten Iren Sf V taboru, naklonjenemu Ao*K Gorem.m • ?o z gotovostjo računali na zniaso svojih fan?ov -n zato je bilo razočaranje ko je Bltotsts* tako prepričevalno rasa**!*, t )SS v rč>». Že prvi teka? Bratciva, Prvbib je prinesel okoli 20 m naskoka, ki so ga o^ali člani štafete polagoma povečali na 50 m. Finalist Koritnik je pakiral eil: v 6:41. Z masa Bralstva je bila na Jesenicah z ve-Mim navdušenjem pa tudi z zadoščenjem sprejeta, sai so nasprotniki agilni klub vedno podcenjevali. Bratstvo si ie za letos priborilo prehodn; pokal. . j--------------------- Kvpa]tc domače btego ! B Iz Maribora '. — Zaprte ulice. Zaradi prireditve Mariborskega tedna bosta, v c««u od 26. Julija do 10. avgusta aaprti srn vsak promet spodnja Prešernova ulic* in Razlasrova ulica od JUgosiovenskeg* tr^a ga nezavestnega prepeljali v tukajšnjo bolnico. Krivdo bo ugotovilo ao-uišče. — >~apad v Pckr»h. Ko se je v nedeljo pozno zvečer vračala neka družba iz Pe-ker v Maiib<>r. jih je na samotni poti napadla tolpa štirih pijancev. Dočim se je dru«r!m posrečilo pobegniti, »ta obležala v krvi 521etni kurjač 'ržavnih železnic Gaj-z^r Ivan iz Studencev in njeerov 24letni sin Ivan. Oba sta dobila cd neznanih napadalcev več zabodljaiev in so rane zelo nevarne. Eden izmed napadalcev je na pogorišču krvavega doqr0ika pozabil klobuk ki bo morfia drbro služil preiskavi, katero vodijo studtnški o.'"žnLki — >i d°bro za tujski promet- V Kozakih je vsako nedeljo zvečer na cesti mnogo pijancev, ki ae vračajo iz gostiln in vi-notočev. Ta ce.^ta je zelo prometna, ker SS po njej vračajo izletniki z avtomobili in motornimi kolesi v Avstrijo. Pijanci so v nedeljo zvečer s kamenji obrnotava.1: neko avstrijsko limuzino in ranili nekega izletnika^ kar gotovo ni dobro zi razvoj tujekega prometa. Treba bo poskrbeti za red! Iz Celja -—c Vse nabornike opozarja mestno poglavarstvo v Celju, da se javijo k naboru točno ob času. ki je naveden na pozi/u. Nadalje naj prinesejo s seboj vojaške knjižice očeta in starejših bratov. Dijaki naj prinesejo sadnje šolsko izpričevalo. Vsi naborniki naj se držijo točno predpisov, ki so na pozivih, ker si bodo s tem prihranili pozneje mnosro stroškov. —c ITmrI je v nedelje v Vrvarski ulici štev. 1 v visoki starosti 82 let upokojeni sluga celjske meščanske šole g. Vinko Gik-selli. Istega dne je umrla na Zg. Hndinji pri Celju 25-letna delavka Roža Krajnčeva, roj. Pilihova. -—c žalna liturgija, s para-stosoni za pokojnega patriarha Varnavo bo v četrtek 29. t. m. v pravoslavni cerkvi sv. Save v Celju. Žalna liturgija se bo začela ob 8., parastos pa ot) 9. dopoldne. —c žrl ve napadalcev. V nedeljo je neki posestnik pri cerkvi na Prevorju pri Pi!-štanju v prepiru napadel 17-!ctnega po-sestnikovega sina Antona Folje!a ?c živo, bitenzivno in z\ »p vo\;«"», ki jo inut lahke samo Sokol m podlagi TvrSevih i- ' *'dlc!k- -n že vsi pripravljeni in ni I vse n*r:;n: v enotni ?.r':r pokazati sadove svo-ie"-;i 'I*-!.;. Dne I. avgusta bodo ob j;i trbeveijske^a akrožji ob 11. tekme na >avj v plavanSu na dolino 2 kui- pqi»oIdne ob 1">. pa ja%*ni telovadni nastop. Za enj truA vlofen v delo /a etm f>'.{K>hjej.^ in l^oo lavedbo aastopa želi drastvo, da i:a obcTnstvo od blizu in daleč gmotno podpre, saj je ve« do-hicek nriinnc; n i/.ključno same 7^ tidavo m sanacije iloass. Bratje In *estre! Zavedajte *e egessanajni psnaena Mejne ter moralne smam na.-ei:a inkolstva, rata poet tnnnsfei in \"Fi so olli pa-metnei>: ol tebe. — Da. saj ba? s tem so dokazali, da so pametne>i. ker te ni noben hot-1. DUH IN MEDIJ — Kdo si duh? vpraJa medij na spiri-tistični seanci. — Jaz sem, — odgovori duh. — Toda 1 s kakšno pravico me UKaS. mar sva pasla | skupaj krave? Za varstvo gozđne prirode Potrebna M Mla vt*|a pozorno** našim naravnim lepotam, predvsem pa pook med najSlrtimi sloji Ljubljana, ff7. julija V t ov.niji imamo hrupno «>k:<»g lo'*.000 gozdnih poee«:ev. Naši maki in ^redrij: po->t^tniki pa nimajo veliko s«ni>la ^a ohranitev poeebno^ti ter /iiamenitoe;! v fcozdovih, ker jim premo/.enjsko >tanje ne dopusta potrebnih žrtev. Nekateri velepo:-eetniKi so jvosveceli sv»oj črn* ohranitvi retlkih in tipičnih go/iinih objektov mno^o poionio^ti. Tred 40 leti »o v zidovih BSlSčine Soteska n;i Dolenjskem n v Kočevju prostovoljno i/roeili poaamezne površine, na katerih ima ostati pragozd nedotaknjen. Te po\T^inL', ki šk> poraz^leljene po po?iai»e/.nih revirjih, obsegajo »kupno nad 300 ha Ln «o meje /a-inamOvane. Po!e? tejra je v crozdovih teh dveh irraSiin zaznamovanih več ■aMsnisV t*kih dreve?r, ki jih ne bolo posekali. Čeprav ?r> dofSeta. Taka r-fv^mintska drevesa *o ;udi na Gorjaucili ter drugod. V gozdovih Lrra>t-rne Fale ob T^obnici na Pohorfa m enako nahaja pragozd. Upati je. da ie ho tam moglo ohraniti v.-aj '2i) ha tega pra§ee> i«, ki le na velik? s'rmini in je v njem po večini bukovje. V co^doviti na P'eu««akii v škofjeloškem okraju je bilo včasih l!e naVdi gozdov ho KOmki barja i i/razito ^o-zlno floro kakor račjem, pritlikove snneko. ileeeaa, :. t. d., ki |in unaio mi PokljnkL n;i Jelov-ei. nadalje Mita Klopnega VtBs na Pobe \\. pri SentloursnskHi jezerih in pr; ribniškem je/eni. V dravski banovini je aeltaj »nameti Mrkov, ki m naanl i><> svojem Btamasi deloma ekeot!en*m CTordnem drevju. Omeniti je gozdni park za Mokriško jrrašeino. nadalje park pred fisanMtisioui aamHjrnik ne-strr v Hotemežan pel Radečah. V okolici Sedmerih |eter pod TrlSnvom ie leta W5Š9 pridobilo Šlttxe>|i«ko dmfctve v LJubljani od Krani-*keira Versamja zaklada v najem iako obaeien proator, ;• nimenniu, da £* ohrani kot alj'-iki priro-ln; park. Poseljen takon š<*iH nri na* redke rastlina, vendar le velikoknt irrc; l«^^ njemu. Med asćitenirai ra-Uinam, t^> v prvi vr»ti imirka. lepi ^e\« !jr. Blapa^ v voidin. d voloin. kosu'nrtt. planika. l>ozje dreves »'l- Xaf>rani neka'.erim *o morali larnl nrM-raitjn akonn ostio nastoo t4, w Kt pa bo nadaljevan :. v sodomi » i*>nkom it» »var . Po iSnastju l*rin>1o«ioviiejrA društva » Ljubljani trgajo in izkori.-eaio ljudje tudi drače doslej n^^a^čitene rastline. Med t»*mi je obilo koiir-uiih. &l«ifti ^Iravilniii. N * i >. - ■ . in ir^ovi-i ae rAadsja • stm^msem s pref; unioirim rastlinam irad neoin 'jeae-^ra trebljeaja uničen i S posebno banovinsko ureil • p;i na« zaščitenih eksojr 100 vr>r prie pevk in taksa, ki se koristne za kmeiijkko in u zduo pospo *r* \ o. Kuaka ur «li»a je obnovil tudi ia.*eito nekaterih redkih hvaH Na novo je ..- medved v okrajih Kočevje, Čr- nomelj. N(»\o ne -t<>. Logatec in 1->ul»'jana. file;1ie medveda Je, ki««r M SS^ !*4r s:a pr< bilo. Tu li kotoma ie ie naselila v Pe grajskih ht:'*:1i ;n lopaskem okrajo, kjer ^e prej ni»o ri lelL ^Tnl>-•1> |e v nasth srozdfi% h prirodne s-pote, pojrretomo p.i predvsem uplonnefja dr-/.ivnc.'a ok \:-1w :;i zakona <> vamtva pn de ln 1 •-,,;, nikov. Ta k u b:, imr! reHtj posebne pravne odnešaje na jrnto\*em remlitM^i, n. pr. plačilo odftkodni-i\i' nsatnikom pozdo* in zeml^šA, ki bi bili easejem v h*orii*ean}n. in nporahljatoju pravic na 7.em'ji-*ii. »Jlede na različne enačaje pokrajin N Mlo rrehs petem prenesti pri-itolno9l 7a po-ebue ukrepe v oheegn okvir-! nejra zakona, na podrejena oblaatva Srnjak begun sredi Litije Zanimiv nedeljski pripetljaj, ko je ranjeni srnjak brez zadnje noge trikrat preplaval Savo in eo ga naposled le ustrelili Latija. 26. julija. Včerajšnjo nedeljsk-« •.op^ilne smo imeli p:i nas zanimivo s nzaeijo. Okrog pol 9. dopoldne, ko Bo ljudje ravno odhajali po p^što v G-raJec, se je za-OOl s Save, kjer so se kopali prvi zgodnji plavaei: Srnjak^ srnjak!... S Sitarjevea beži sinjjk . . .< lics, ugledaJi šiuo krasno žival, ki se je spuščala po st;mem ateajM a Sitarjevea navzdol proti reki. Žival je obstala pri vodi. Skupina fantičev. ki je pritekla za nJ°' 3<> j© preplašila in je žival planila v valove, ki jih je v elegantnem zamahu rezala. Borila »e je kiepko s strujo in jo piemagaia- Ovivnmo je bila močno preplašena, da ni opazila na kra.ju lev brega^ kamor se je namenila, skuoLne ia-d^vodnežev. Vsaic hi*p je bilo gl d^l v ved. Na kliee ndadine, da plava čez !eko srnjak, je prihitel tudi eden izmed loi stanujočih blizu Save in ga pričakoval z nabito puško. Ko je hotel srnjak pni iz vcie, sti planili nanj mla- eničit 2.\\a\ pa se je piestiašila in je zopet skočila v v*»do. V tem tr-nutku je nameril lovec svojo puško, strel je odjeknil, k:ogla pa očivkano ni zadela... Preganjsnj srnjak se je obrnil zopet proti desnem.i bregu. Tok ga. ie sicer zanašal pod must, na peščinah fc.rdi Save pa si je žival za. trenutek odpočila. Bil je kresen prizort ko je plemenita žival obstala na peščini. Bila je res lepa divjačina in slika stasite živali sre ii Save nepozabna! El^gatno se je zopet pognala v valove in se je kiepko borila z valovi celo v škofovem tolmunu poti Lebingerjevo hišo, kjer je tok najjači. Ko je plamJa žival na breg, eo jo mnogi skušali prij ti. »rnjak pa se jim je krepka ubranil, tekel je nekaj ča^a ob bregu, nato pa je videč, da je obdan od sovraž*nikov in mu pobeg ne bo mogoč, ponovno planil nazs.j v savske valove. N^ikaj pobalir.ov se je ob tej priliki spozabilo, da &o pričeli metati v srnjaka kamenje. Zbu-iiH ?o ogorčenje pri VOSI Sto-glavl množici, ki se je metltem na brila na m.>»tu in obeh bregovih. Roke I kam -nji so se povesile in žival je v miru prečkala reko proti levemu bregu v smeri pi*oti Stavbam. Medtem so dobili rasle lova k-i zop^t dovolj časa, da so v čolnih odrinili po vodi in začeli žival zasledovati. Tudi ?1 A s0 hiteli za preganjano ubožiro. K<* jo dospel zasledovani srnjak v bližino predi 1 niskih stavb, je stala na bregu velika mn..-ž:.ea opazovalcev. Me t. m se je pomaknil nUbje ob toku, kjer je nameravala žival p:istati. tudi lovec. Ko je dospel smjaJt tik b;^ga je počila puška in srnjak je bil r^ešen — trpljenja Plavaei p0 skočili v Hor do in ga potegnili ua »uho. Ubogi živali je manjkala desna zadnj.i noga pod k<»lenoi.i- Kakor ae povedali p.-. tem z o 'bito nogo. To vaej jetnosti je pirSal : na simjaka netmlen lovec ki je z'-del žival v zadnjo nojjo in jo odbil. Ranjeni srnjak je odbrzel k Pavi, da bi si olajšal bolečine z Vodo pa so ga piv-anjalci napodili v \-o moral tukiat plavati od enega, brega, do dragega. Prizor, ko so preganjali ranjenega sr-n^aka) je bd napet kakor v filmu. Pri nns sredi Litije še niso piegianjaJi srnj-lovcem pa se je že večkrat ekusal reatt| I pobegom preko Save. Taki prizori ao kaj poprnatl v M.lijaku pri PonoviOah ali pa v Gostinci bliaoi železniške podaje I^ar.e. Xa5 s:njak, ki smo mu bili priča. kak< .se je bo'.il s preganjalci in z valovi, je l.il vsekakor redek junak saj je prep trikrat Savo celo z odbito nogo. Pri7. ri, ki wno jim bol; priča, pa dajejo mnogo pobud za lazmiiljande. Drzen rop pri Višnji gori Višnja gora. °.t>. julija V 00$ o 1 sobota na nedeljo :e b'lo vlomljeno pri posestniku Gsmli as Mlakah on Viinjj uori. Vkrnuki ^o b:ii št;rje. \a ol nu v kuhiiii; eo izrezali spo in odprli POftetn okno. Trije m SSeSal -(koženj. četrti pa ie ostal zuna- i« koloni na straž Pri-ilj ?o v nišo, kjer e spala gospodinja. («o-čpodar je ležal slutajno na TM»du zaradi vroe ee v kiŠi. ker so peki; tisti dan knih. Vlomilci so i>osvetili z električno baterija Gospodinjo je luč takoj zi ud.la i»n si al mio-g'a v začetku predstavljat;. ka: naj pomeni. \ii.-li!a ;e. da «0 tnonla kak; fantie-va^o-valei to ia sapa H ie zscfnla. ko sta 8*.nj«-!a Iva k snatelji Is amsmrisS vanfe e len -aniokres. dru^i pa amoša« vile. Bfj si ^e orMinioirla od strabu. ko je neznanec zahteval: *!>ai novar! CiofTodnija ie zak!;-rala deklo- ki ie spala v f*o-edn; z vilami v bok. ii vrgel ode;o preko niave, da l>i ne krica'a in ponovil: Da i nevar!: Go>potbnia e u\ uleta* mogoče oilkrizatk zato ie rekla: ^Deriar ie v kamri rodSkat* lo Dva ^ta odšla tja in na navedenem 111^-stu dobila 10 dinarjev. Prebrskala *da v.-c» in vzela še žepno uro. V aifc na mizi s*a bili nedeljtski obleki uospo i»r:.* in pina. k 'u ie ffo«podin;a pripravila šveeeff za rm»S mašo. To obleko so vVmv'lr! vso oreiuet »M »ti preiskali ter OSmeelj ammsa '-epni uri, dor;m c-o obleko pustili. A»o ' iti ie o<4vidno za denar in dragocenosti, k; >e lahko ^n-ra-vijo. A' tem se ie posrečilo pnnfld zle/'-; ~ko?i okno, v katerem so MU železni kri-ili. Ko |e Prišla na prosto, io ie v lomil »h-, ki ie itražil zuna;. udaril ^ kolom- deklVa pa ie zbežala in klieala ofela. Oce i- nlr nil 1 poda in je samo ie vi našli. Ve&t o vlomu s© je * blibkovito aaslioo razširila po okolici, ka>tj po svoii drzno-pti pran nas vse dosedanje, (inidova pripo-veduje, tla t-o bih' vlomili^ veliki, Mihi mož-;e jm da 1*0 govorili hrvatsko. Ljudje sumi' jo- da H> Bili morda Dalmatinci, ki so nedavno bouvi; mimo. Zadevo rsamkajeje njeaorski oroz.ii k . 3m»€>Jt mitu Gospod urednik! Vwim sito dobiva \*cdno večje luknje. 1'časih ste imeli po/eg sita tudi rtatfo in niste ttorili pra\\ ko siv ob- držcili samo >;'o. Zd*J hi rabili poleg rešeta še retot tisto ribniško z največjimi luknjami. Morda bi imeli z njo več sreče, kakor io imate s sitom, ki fajaj MUtOfO premajhne luknjice M aaSS velike oči. !'o samo mimogrede, da br>ste lažje razumeti zgodbo, 'ii vam jo hočem danes povcoki/t. *>--» tmamaaamaajj ^ ajamtai "&""• *i »^cs? U V *v*«.>»V* *...-: vsW -^-'* m rt">» zr t > i'* f^*' " • naft sFi-----j**00* it lx?2žr -. > .t\J \Tar^ ^Ha};/ - i " " ...;• -• « a, ; »%l 3 k T , .^ i r. *i j.' ^.-4rx>eav .*, C - f ^ --' » m iH- r ' > A \ * : ^ ti / ^**\rJf\i "Ji &* v a, xi *\» j, smjt t*** •> e y - r s ^ rv r^jjv K^v, **rtki —„*.. f> *">' :rWv ^ae-^it ;"^v-, *> ^ .' \)» '':::! /,A*-i '* f ' fe:^':. — i J* » ,:. %% , V /-Wi P CTtfo. aiVaC -igL *15 * Ttf * * **»»* * a*w* ćm*-- ...\ r^ « &*-* * k Vi* v v*3 w t J?5 šfev. 169 »SLOVENSKI NKROlk torek, 27. julija. 195. Stran 3 Prekrasno filmsko delo v stilu nepozabnih filmov »Bele sence« in >Poganake pesmi«. Najlepši posnetki rajsko lepih pokrajin. Kvaren vpliv civilizacije na otočane Južnega morja. Poslednji pogan Sodelujejo sami domačini. V grL vlograh lepa MALA in IX>TUS. V Mam Matici od jntTJ^i*HeZj©pet redne predstave ob 19.15 in 21.15 nrL DNEVNE VESTI — Ček is 50 dolarjev ukraden na Bledu. Ljubljanski policija je prejela obvestilo, di jn bil ffo^tu Ferdinandu Lodickemu ti ki-hiiie v kopališču na B!e. je včeraj pomiri na cesti M /u Kamnka nefci kolesar. Slapar se je potolkel t*o obratu In sf x^kodoval le\o roko ter noeo . — Krojaški mo>ter Franc AhČin i/- Domžal jc ueraj padel s kolega ni se hudo nololke! i>o glavi — Petletni ko Fri.-kover stanujoč v lVtnlovi ulici žt. 10, jo .-noči padci s r*>d stresja Ju se pobi] po Erlivj in i o ž votu. — Pekovi soproga Mari a Uo-ina ;z Zagorja ob Savi ie vra-se z izleti na Sv. Planino, tako ne-o padla, da si ie zlomila levo nouo. — D« mr Štartf&lav Rizjak iz Zadobrove i'e padel pri 1 ftUnanju in a! tloaftU levo no?o. — Natakarici SJavtri Leti-novi, 7,apo*leni v DrtlitvObi ttlfoi 13 v Mostah- fe eksplodirala v roki sifanska steklenica in so ii stekleni drobci odleteli v obraz. — Steklenica | je obrezala tudi de*no roko. — Petletna Kovačeva hčerka Ivana >etn"-k;nr iz Drasjome-ra fe padla doma ■ fotelje ter s? zlomila ]ovo ključnico. — Delavec Anton Vrhovn k iz Tuniic pa je padel v Mengšu i strohe in t-c poškodoval po fftavt ju po životu. avta a amn Film iz življenja ruskih beguncev v Parizu T O V A R I S C Predstave danes ob 19.15 in 21.15 uri. — Tri žrt>e Siv« pri Zagrebu. Včeraj ?mo poročali, da gta pri kopanju v Sav] pri Zagrebu utonila dva neznana mladeniča. A' t"Ivii včerajšnjega ilnc so ugotovil; niuno identiteto. Eden* ie mestni ključavničar Franjo Novoaei drugI pa 28ietni čevljarski po močnik Josip Poter od Male Nedelje. — V Siv; \e \čoraj n!on:l še trctfi kopalec, če-jinr idenTitcle se niso ugotovili — žrtev Ijabasaninistf. V vani Bofevcli ol-č ni S*on;ovac pri Zegrebu živita zakon" r;\ Zlatko In Karira l'l»dian. Žena je zelo lepa in moz jo silno ! ttbosumen na nio. V nedeljo rvecer sta bila zakonca t neki gostflni, k;er je bi lud: 221etnd Jure Ku-b.iriČ. Ta ?e bil zrlo prljszen z Barjvo- kar je Alo Ztltku na ErVee. Nenadoma io nio/. zaurabi! ženo Ifl |o začel pretepali, nato pa jo vrgel ob tla Žena fe klicala na pomoč. KnliaHr ;o jr hotel bratuiti to^ai pa je Ple-lian nena.loma potejgttH iz žepa Samokres \d nilndcnfa ostreiil v srce. Kuharti ie bil takoj mrtev, uN'aica pa so aretirati, — OeroiiiPn ;i'"a. kjer o bilo nakop'čeno oflrronmo blsara. Oasilei .-»o bdi tro7 moči. Gorelo je \»v- daa in ie škole okrog S mi-KjoM dinarjov, — ^roiiie. \ r.'M«-tiskrt napovoil pravf, !a bo spremeni j \ » oblačno vreme z nevihla- mi. Vferaj ;<- deževalo v Ljubljanii kn Žabu. \:r\-a leniperitiira ie mašala v Sni?'! :r» v Zagrebu t.'T. v Ljublfarci *jr>.2, ■/ drugih krajev ni povotfl o stan|u tempe■ nture. Pavi :e kazal barometer v l.jublja-7t*''j 1. lemperatura i»- rnafals 15. Ez Liublfane —1; Anketa I m/nlmdnili mezdah. Do-pokknt |e bila i-a banfkl uprav; druga anketa o bsnovj naredbi, ki bo določila, kako je treba nponbljit] novo mnUtrovo urc(P>o o ntfflimiln h mezdah ki kakSni bo mfnimaLna mezda v na&\ banovini. Pred . ioni je lan izdelal osnutek te naredbe in o nicm so razpravljal; na Haneki nprav-j zastopniki delavstva in delolaiahev, vendar \k\ tedaj niso prišli do zaključka t\ aa dmes anketa nadaljuje. Delavske strokovno (>raan:?aci io *o bile feaslOfMUse vse eentrale strokovnih delavskih organizacij in scer Strokovna komi- ja- Karodoa otrokov na zveza in Zveza združenih delavrev. Vsaka orirantzaeaja -e poslala na mapravo ik> dva delegata. Kazen Najra sla pfiaaatMMpaia razpravi »ud dva delegata Datevakc zbornice. I>c!odaialcj so bil j zastopani v enakem razmerju. Delavstvo ie zahtevalo, naj lo osnovna m ikimalna mesna 3 Din na uro za oekvalifrirane delavce m naj naredba določa me/le i»o katecorjah hsdOstnja BI obrli- kaRor je b lo predpisano v osnutku. -- Kakor v.-e kaze. bo naredbi kmalu iz Sls ia !>o prihodnji mesec ie stopili v veljavo —Ij Esperantski pisatelj v Ljubljani. V našem srednistvu se :e laiaai] danet pri-ztunj nemški ter espemntski pisatelj fosp. Edmtlnd /Vfhcijo. ki jq obenem .svetovni potnik. V desetih letih je obrede! lomala ven Fvet ter sklenil poznanstvo t uglednimi in važnimi osebno«it.nn najrazHčneiših narodov. Bil je v Indiju k>er je govoril 7. Gan- dijem, e pisateljem ter filozofom Nobelovim nagrajencem Rabindrinal Ta^orejem, na Kitajskem z volit^lii kitajskih revohie:onar-jev, v Eriptu I ramimi visokim] političnimi in vojaškimi predstavniki. 5 ilasnsko kraljico itd« O. Z?chei!e. ki je sedaj na potu v Egipt, kamor je povabljen od tamošnje esperantske z.veze. bo imel v ponedeljek ob 8. zveuer predavanje v. hotelu pri Mikliču. kjer bo srovoril es pera n tis t o m o Effipttl ter o svojih potovanjih po svetu. Predavanje bo spremljano <» »kroptičnirnT olikami. Udeleženci predavanja bodo imeli priliko ogledati si tudi rasne predmete bJetorione vTod- noMi. ki jih ima prelavatelj s *eboj. CJosp. Zscheile, ki se bo mudil v Ljubljani le par dni. je tu gost iSloveuskib esperantske zveze. I j— Mestne pefitnpke kolonije. Koloniji mestnih počitniških kolonu v Me«in»:n in Metliki se vrnejo v Ljubljano v petek dne 30. t. m. Iz Mednega se pripeljejo ob 1925. iz Metlike ob 20.39. Štar$e kolonistov vabi mestno poplava rstvov da prjdejo na glavni kolotivor k sprriemu «\*ojrh otrok. —!j Anketa za nov! vozni red lt3d-3f. Anketa za novi vozni red 193R39 pri direkciji državnih železnic v Ljubljani je preložena na torek dne fc avgusta in »sicer na željo interesentov, ki *;e žele udeležiti tu<1t ankete pri za£reb?*ki žel. direkciji 4. avgusta t. L Ij— /apna resta. Mesto? gradbeni urad sporoča da bo jutri '28. t. m. zaradi »»opravila vozišča Poljanska cesta med Ambroževim trgom in domobransko cesto za promet zaprta. Promet *e lahko vrši po Poljanskem nasipu in fcivinozdraveki uliei mšr Dflano Potočnikovi ulioi. Ij— Oddelek za trgovino, «»brt in p»du-^Irijo lianskc ipfnvs v Ljubljani se bo jutri sollfl iz dosedanjih uradnih prostorov v Knafljevi ulici št. 9. na Erjavčevo cesto št. P2, pritličje. Ta dan «>e stranke ne bolo sprejemale. V IkhIočc se bodo sprejemale stranke samo od 10. do 12-, da se ne bo oviralo notran;^ t]radno delo. Ij— Obrtllika poučno rk^kurzijo v pur moijovnik Trl*ovlje priredi Obrtniško društvo v Ljubljani prihodnjo sredo 4. av^u^ta t. !. Stroskj za vožnjo in prehrano zna&ajo M osel o b\"> Din. Prijave ?e eprejetnajo do vštetega 2 avgusta t društveni pisarni na Novem tr^u št. 5. ter pri tov. gg. Milku Krapožu. lararskem mojstru na J u rt* i reve m trnu- in Alojziju Lombarju. krojaškem Dsojatni m Cehralki cesti n:k Hitite s prijavo- ker je določeno omejeno števiio. I j— Drago plačana ljubezen, ifekj st»*oj-nik \7. okoli<-e Krama se ]e v Ljubljani seznanil na idici s '241etno Marico J [t ftiske |n nokraniljal i njo v gostilnj. Na večer sta se domenila na prijeten izlet v okolico, kjer sta tud; prenočila v neki ^roslitrni- PonoM je dekleta zmanikalo, z nio vred pa tudi slrojnikovih 1000 Din. Na oškodovančevo prijavo so dekleta prijeli, vendar pa ni o ukradenih 10(>0 Din ne duha ne eluha. lj_ \z policijske kronike. V Kosezah blizu neke ^ositilne *H> včerai ponoeV napadli štirje izzivači motociklisla Vinka K. im ga obmetali s kamenjem. I>otili so se ga tudi s paPrami jn ga precej poškodovali. Pokvarili so mu tudi motorno kolo- Polici ja ;e napadalce izslediila in jih aretirala. — Kmečki fant Lojze S. z Dolenjskega je prišel Včeraj iz bolnice- kjer je ležal neka i ti ni zaradi bolezjii. 6. si Je vedno želel kolesa. kj si ga pa ni mogel kupiti, vsled česar ;e sklenil, da s; ga nabavi pač na drugi na-č n. Ko je včeraj korakal po vio-=f>osvetski cesti, je zagledal pred neko trgovino nezaklenjeno kolo, last trgovskega pomotmika J. in ca brž ^»s^ilel. Fanta pa so pri tatvini opazili in ga tud[ hitro prijeli ter izročali stražniku. — 1 j Srajce, pižame, Karnienik. Nebotičnik. Ij— Cenjeno občinstvu opozarjamo na fK>- novno otvoritev k.na Matice jutri '28. t. ni- Iz Trbovelj Športni dan SK Amaterja. Prvak rudarskih revir.ev SK Amater se pridao pripravlja za svoj veliki praznik, 8. avgusta. Pokroviteljstvo nad športnim dnem t>K Amaterja je prevzel freneralni ravnatelj Trboveljske premogokopne dru/be g. Kihard Skubee. 8 Bimer bo čuti SK Amater kot rudarski klub po*elrno počaščenega. Prav zaradi tega bo prireditelji 2e sedaj pripravljajo, da 1h> celotna prireditev laartaefia dne čim lepše i/vodena, ilaatt pa. da IkjiIo vse tekme, ki lx>lu ti dan odigrane, na višku v pOffle ki športne ideje, tehuike in di>ei-l>iine. SK Aaaater trenira z-a ta dan nove inof-i in Je pričakovati, di 1k) tudi pri teh tekmah zmagovalec. Puleg drugih go>fov je >K Amaer povabil za ta dan v Trbovlje bivšega državnega prvaka ^K Coneordio n Za^roba. i katero bo matopfl v prijatelj. aktaj tekmovanja Na to tekotovaije leda* n-s opozarjamo v,i<1 prijatelje našega f-p<>r-ta. ker !k> pri tej priliki SK Aaaater pokazal, kaj premore dosledna trenaža iji Emiva vxtra}nost delavskeiss iports napram enemu nalmtfniraneJNh mescaaskfli khjaov. Nedelja v našiti planinah. ¥ nedeljo je bilo v na-ih planinah sic*4r pro^-oj itivalinu, vendar pa le tako kakor prejšnje n tleljt*. Deloma je ljudi zaV/evalo negotovo vreme. deloma pa nova miK't. ki je b*]a v Trbovljah. Letošnje vreme V^ siltu> nmhasto kakor v aprilu. Tako jo Mlo v aedetja dopoldne v naših planinah najlepie |w»letno aoka čno vreni\ nnnnkrat pa ^e je okrog Ki. pa« oh'nrilo "in planine je zavila COSta mogla« Med gromuni in bliskom jo piiillo nekaj kapljic delja, nato pa so se meglo raiprti le in čez pol ure je zor>et sijalo najtoplejše ?olnee. To so čudni rrtmeaaM ?>ojavi v letošnjem poteMu. ki s*- iK>navljajo skoraj vsak dan. Skoraj sk hornj dan so vlivajo pri na.« tu.li močne plohe, ki našemu kaaet-alcaau fn^apodarstva ne boda v korut. naj je /a kromj>ir :n drue;e aadete zaenkrat 7.e ve4i ko dovolj de/ja. NajboUj pa nad takim vremenom ejokrujajo SCvuda lastniki letovišč, pa tuli lefovišrarji sami. saj letos -e nii«o imeli 10 oljša!o. povzroeilo našemu ejo-apodarstra neprecenljivo Škodo. Prijava mladine za telesno vzgojo. fnVi-na Trbovlje razšla Sa: V smislu raz.fesa ministrstva z.a totosrto vz.goio naroda O. Rr. 20:r> od ML HI. 11>37 fkraljev«!-a Uinska uprava l-O, No. o-o z iln~ 21. VI. 1937) in § 8. zakona o obvezni telesni ramaji ter fl. R. uredbe O. Pr. 1175-^7 i dne 23. IT. 10:7 f?lu*/.b'>ie Novine kralj-vine Jugoslavije Me v. ()0-XN. od 27. TIT. Wf) «e poziva jo vai mladeniči oroerla načelnik ljutomerskega Sokola n. Eva Id Polil, trgovk; poimK-nik in edena ftntautova. — PoffOaila >ta >e tnii eden a Kubijs Mlena, ufitel>ica v Kadenedv. in ir. daoko Jurkovič, j ur** t in |Hjeestnik v Haderuih. Odličnim »sokolskim delavcem nase iskrene ce**titke. — freska skup^ina iiilaiHn«ke J^S. Src- ska Unipiinin mlad-n^ke JltŠ za Ijidomcr-ski «srez l>o IS. svguefta *>b 0. dopoldni v hotelu /avratnik v Ljutomeru. Krajevne orcanizae je naj jK>slieio svoje deleirate. Po->cl)na vabila se ne boilo pošiljali. Na riUap* Mbnl lHWta pon^ala narot'lnifarke. V nedeljo ie ga. lledžetova v Veržeju pra-zuovalaOMebii rojstni dan :;u obenem ;&) lettHeo naselitve v Verfejn. ko sla Ana n Petina liedžet v Verfeju otvorila trgovino in gostilno. rA veliko marl i:vo-!jo in dobrim jSO^pOnirMfOMI sta si ustvarila lepo linetje. Znana s'a f>o vsej okolici, njuna eo*!:lit;i .n odlična kuhinja ler velka |goHoiiul no-t pa po vsem Murskem polju in daljnem 1'rekmurju. K lepemu jubileju jima čestitajo vo^orel mlji tr. Jakoba Brež-kt pr; Hatlirotij. Ker je mlin na Stava Vi v skritem kraju, so oaenj opazili- ko je bil is VOS mlin v flapajn* ^ko^lo cenijo na 50.000 dinarjev. Nase Sokoliće v Franciji Olimpijska vrsta na prireditvi francoske ghnnastitae ženske federacij« v Clemnnt-Fa>rrando navdušeno spre- |eta Ljubljana. 27. julija Fianooska girnnajstična ženska federa_ eija je že pred božičem povabila na svoje telovadne slavnoati v Clermoot Feirand tuvdi nsAe Sokoliće in sicer olimpijsko vrsto, ki je nastopila v Berlinu z velikim, uspehom. Naše Sok*.lice so sprejele po_ vabilo in 10. juliji zvečer preko Avstrije in Švice odpotovale v Pariz, kjer so si ogledale razstavo in prekrasni Venudlles. Iz Pariza, so se 15. t. m odpeljale v Cler-mont-Ferrand. Francozinje St) povabile na svoje slav n ost i tudi reprezentančno vrsto Sokolić iz Češkoslovaške ter telovadktnje iz Španije in Švice. V mestu Ciermont Ferrand, ao jugoelo-vensko reprezentanco izrecno piiarčno sprejeli fianeoeki bojevikj s solunske fronte, ki so prevzeli ves aranftma aa njen*> s^tdnevno bivanje v mestu. D«ie. 16. t-m. so si Sokoliće ogledale mesto in napravile nekaj izletov. Dne 17. t. m. s,, trenirale, naslednjega dne pa so nastopile na veliki javni prireditvi vpričo 1.000 glave množice iti odličnih piedstavnikov frau coflke ja\TU>sti. Po nastopu Alžirk a Blaal ki Francozinj z narodnimi plesi ter sta fetnih tekem je naet*npiia jugoalovemska reprez*vn tanca na gredi in nato z M urni-kovimi vajami s palicami. Francozinje kakor tu-di ostala množica je z velik,» po_ zoinostj*? sledila nastopu naših S«»kolic in je izrazila svoje obeiHi«»vanje in pozornost z velikim o :obravanjeni. Na klavirju je spremljal na-*»t>>p na£e re»pi*ezent:uii.-e češki skladatelj Matejevec. Sledil je glaiven nastop 2 000 francosJOh telovadklnj a nt mičnkni vajami, olimpijske vrste CeblnJ z olimpijskimi vajami, nato pa defile vseh telovaome in v kopaji. sče Vlc4iy. 20 t. ni. so bile go*t fnancoektri bojevnikov na letališču v CTe»m«>nt_Fer-randu sveder pa s<> se odpeljale res Ita_ lijo v L»)ubljano. NaAo repre«eidAn^iw> vrstni so Franco zlnje občudovale in jim iskreno primale, da se z njimi ne morej,» k««ati. Francoii-nje e veliko vnemo piipravljajo na pri hodnjo olknpijaio v Tokiju NaAe prizna ne. marljive in vzorne Sokoliće sq lepo zastopale Jugoslavijo in mofročfio soknl-sko idejo in s«»kol.«ki telovadni sistem. kn_ tereg-a francoske trluvadkinje ne poznaj9, pa so mu iziekic vs^i pohvalo In uproto vile da nastopi naSih Rok4jlic pričajo O , idejni in strokovni dovrftt-?u>sti Aokolskega telovadnega sistema. Ali je to vzgojno in človeško? Prejeli smo; Pred tedni je bil za Ljubljano in okolico odrejen strog pasji kon-tumac( ker so baje pri psu nekega pofc<*st-nikii na Cesti kaznovani. Mačke zapirati je težko, vtfiidax ao se lastniki in prijatelji pridnih mL-škojedk potsudili. koliker so se pič mosrli. zapitali so jih in pazili nanje te»r s stranom m upom CakaJi boljših Ca^ov. Ker se ves iVs ni nikjer jk>javil nov primer stekjiiif*, «i:iio bili mnenja, tnem. Pretekli trden je namreč mestni konjač na Cesti II v Rožni dolini pobil na ii slikano zverinski način vprič0 neštetih velikih in malih gledalcev dve krotki =anv> Se na pa-piiju"! Odločno zabtevanu*. d& *e takAno nečloveško pobijanje ?lva!i na jamih ulicah vpričo oti"k ne pOSKni ve\ Ce mora mestni k<,njač pokončavati živali, naj jh po-koneuje donia v Mostutm bOgU In na BOtJ human način, kakor je metanje .»h zid in teptanje I <'evljl. Obenem ti i prosimo konjača. ee misli svojo ra» m:o !,.■ nadaljevati, da naj napravi, ko j h b» iztiebil tudi temeljito racijo na p*»J^am in niiAi. č"e ne ho v«aj s potrojen,, vnern^, uničeval tudi podgane in mlsi, se ho prav lahko ponovil piimer, o katerem »te pisali z;i«l,njie da s«> nasnreč našli v neki tJuMJaft&fllt| gostilni v pred«._ lu kuhinjske mize poljano. Potem pa ne bomo našli podgan le v prea^I. Ko se je posestnik t ».■ aia -Miško Ivan iz Nove raal pri Hogoznici v nedeljo zvei .r vrnil domov in se spravljal k pučitku, je nenadoma skosj okno počil strel In pa zadel v nogo. ki mu jo je težko poškodovalo. 1'iepeljali so j/a takoj v bolnico, Miako s\mu, da je bil napaden zaradi neko d- kline. Orožniki so baje že izsledili krivca. Čast mi ie cenim občinstvo vabiti na otvoritev nove moderno opremljene kavarne „Metropol14 nasproti gl. holodvora v Ljubljani, dne 27« julija ob 21. uri zvečer. Igra orkester vojaške godbe* Z odličnim spoštovanjem ----- - mJL m MIKLIC, hotelir MALI OGLASI Beseda 50 par. davek posebej. Preklici, izjave beseda Din 1.—> davek posebej Za pismene odgovore glede malin oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov ca male oglase ne priznamo. Beaeda 50 par. davek posebej. NajmanjSi znesek 8 Din STROJKPlSM 1MUK (za easa poSaaie). Vanetat ie-Kajl od 6- do [x>i 8. ia od |H)i S. do u. ure zvečer za žaret nike M izvežbanre. Na razpolago so stroji raznih sistemov. Vpisovanje dnevno od T». do pol 8. ure zveTer. Prifeiek i>o-Jko o. avgusta. Šolnina znižana: iifna ara 2 Din. Cur;*io.'ov ucni zavod. Dornobranska ee«-ta št 13 1840 Puliti 00 pur, davek posebej Najmanjši znesek 8 Din OPREMLJENO SOBO lakoi ali za averu^t oddan eni ali dvema osebama. Poizve se: Stari trg 28111. Sturni. 1512 FNOšORVO STANOVANJE oddani eni ali dvema osebama u-d l>olenjrtk; cesti 5t. 79. _____________________________1847 VAJENCA Ljubljanski dom*, ki je eno (najlepših gostišč v Rogaški Slatini, je bil letos preurejen ter opremljen z novim pohištvom in modernim dvigalom, prav posebna pozornost pa je bila posvečena »Aleksandrovemu domu«, ki je poleg prenovljene notranjosti, t-koče vode, nove sobne opreme in dvigala dobil letos res moderno zunanjo?!. Sedanja preureditev odgovarja v vsakem pogledu zahtevam sodobnega hotelirstva in prav tako seveda tudi časih precej velikim zahtevam gostov. Načrte za zunanjo :-n notranjo preureditev te lepe in za Rogaško Slatino res dekorativne stavoe je po iniciativi zdraviliškega ravnatelja, bonskega svetnika g. Ivana Gračnerja izdelal inž. arh. Glanz. Prejšnja secesijska fasada se je umaknila modernemu slogu tako, da je stavba dosti pridobila v estetskem, zaradi notranjih preureditev pa tudi v praktičnem pogledu. ^Aleksanlriv dom*: spada zdaj med najudobnejše in z najmodernejšimi napravami opremljene hotele. Poleg preureditve eest<\ ki vodi skozi zdravilišče in ki je biLa lani znova asfal tirana, spada med najvažnejše letošnje preureditve v Rogaški Slatini dograditev in izpopolnitev modernega kopališča na prostem, ki je že itak veljalo za eno najlepših v državi. Ob kopališču, tik ceste, je bilo letos prav tako po načrtu inž. Glanza dograjeno novo. zelo zračno in udobno poslopje, kjer so slacilnice. S tem poslopjem je kopališč? popolnoma oide-Ijeno od ceste in je tako izpolnilo še zad- Sovjetska armada na Daljnem vzhodu Revija »France Militaire« piise v uvodniku svoje zadnje številke o sovjetski armadi na Daljnem vzhodu. Članek se opira na podatke japonskega polkovnika generalu*-ia štaba Kat^ahare. bivšega vojaškega atašeji v Moskvi. Kasahara opozarja aa Stalinovo diktaturo h vojaškega vrvika, ki ima pvo-je dobre in slabe strani. Stalinova avtokra-oija vodi k tistemu absolutno enotnemu poveljevanju v armadi, ki lahko velja zdaj za ideal. Razen tega nudi Stalin jamstvo, da bo v primeru vojne vse žrtvovano namenom in ciljem boja. Kasahara priznava velik napredek sovjpteke industrije, pravi pa, da se Japoncem tepra ni treba bati. ker je japonska vojna industrija v primeri z rusko na višji stopnji razvoja. Na Daljnem vzhodu ima Rusija zdaj okrc>t>ra in bo iznova Potrdila, da je Rogaška Slatina po obisku in lepoti na prvfm mestu med vsemi ne samo slovenskimi, temveč sploh ju^oslo-venskimi zdravilišči. Francoska revija zaključuje svoj uvo.luik; Po teh treznih razmotri van jih svojepa strokovnjaka ne Japonski ni treba resno bati rdeče vojske na mejah Mandžukua. S novih kopališč v Londonu London dobi pet novih javnih kopališč in sicer sredi mesta. Stroški bodo znašali za vsako kopališče okrog: 50.000 funtov šterlingov. Vstopnina bo pa zelo nizka tako, da bodo kopališča dostopna tudi siromašnim Londončanom. Prvo bo zgrajeno kopališče v Parliament Hillu, potem bodo pa sledila še druga. Vsa kopališča bodo urejena in opremljena enako. Vsa bodo obsežna, imela bodo udobne oblačilnice, najmodernejši čistilni stroji bodo skrbeli za čisto vodo, ki se bo izmenjavala vsakih pet ur. Posebne terase bodo kopalcem na razpolago za solnčenje. Vsako kopališče bo imelo svojo kavarno in poseben prostor za gledalce. Okrog kopališč bodo cvetoči vrtovi, zadaj pa drevoredi, da bodo lahko kopalci po kopanju v senci počivali. Do pol 10. dopoldne bo kopanje brezplačno. žal je to samo v Angliji, da skrbe tako vzorno za ljudsko zdravje. Mi se ponašamo s svojo visoko kulturo, pa premore naše mesto komaj eno javno kopališče na odprtem prostoru in tri tesna, v marsičem zelo pomanjkljiva iMpa—i m rimo. Vprašanje modernoga javnega kopaHsca, kamor m se lahko hodili meščani kopat vse letov Je pri nas salo pereče, pa ga ni se nihče načel. Prvi Hearstov uspeh Največji novinski magnat sveta Hearst ni začel svoje karijere s prodajanjem no-vin ali sicer kot siromašen deček na ulici. Nasprotno, od prvega trenutka, ko je sklenil osamosvojiti se, je imel pred seboj točno začrtan program. Njegov oče, bogat ameriški senator, ga je držal zelo na kratko in ne dalo bi se trditi, da ga je razvajal. Ko se je začel leta 1877 zanimati za bodočnost svojega sina študenta, ga je vprašal, kakšen poklic si hoče izbrati. Ko mu je sin odgovoril, da hoče postati novinar, ga je oče vprašal, kako si misli ta poklic. In povedal mu je, da ne more pričakovati od njega nobene denarne podpore, niti protekcije. Odgovor mladega Hearsta je bil Že takrat hearstovskL — Saj nočem od vas nobene protekcije, niti podpore. Pričakujem pač, da mi boste kupili kak list. Ko si je oče opomogel od jasnosti tega odgovora in stvar malo premislil, je vprašal srna, ali ve, če je slučajno na prodaj kak list in koliko stane. Tudi na to vprašanje je imel sin že pripravljen odgovor. — Da, to je »San Francisco Examiner«. Stane samo 50.000 dolarjev in dela z izgubo, če ga kupim tudi z naslovom, moram povišati njegovo naklado v treh letih najmanj petkratno. To je prva in zadnja podpora in denar, ki ga od vas pričakujem. Ce se mi to ne posreči, pojdem raje na ulico Čistit zamorcem čevlje, kakor da bi prišel kdaj k vam kaj prosit. Stari Hearst je kupil list in njegov sin je ostal mož beseda. Čez tri leta je imel »San Francisco Examiner«: naklado 200 tisoč in ogromen uspeh. To je bil prvi uspeh in temelj ameriškega novinarskega magnatstva VVilliama Randolpha Hearsta. Potovanje po zraku V državah, kjer je močno razvit zračni promet, so piloti 2e milijonarji. To je treba razumeti tako, da so preleteli že milijon ali pa še več kilometrov, ne pa da imajo milijone pod palcem. Vsak pilot navadno primerno proslavi milijonti kilometer. List »Chranique des Transporta« pa poroča, da je zdaj na svetu že več potnikov, ki so preleteli en milijon kilometrov ali pa še več. Med take potnike spada recimo ameriški tovarnar, ki leta že šesto leto, vsako opoldne iz Clevelanda v New York. kjer ima svoje pisarne. Preletel je že milijon milj ali nad 1,600.000 kilometrov. V Evropi takih rekordov še nimamo, ker ljude ne letajo tako radi, kakor v Ameriki. Vendar bi pa lahko omenili vsaj nemškega trgovca, ki potuje že dve leti vsak dan z letalom iz Saarbruckna v Koln a/R. tako, da prepotuje na leto po zraku nad 50.000 km. Dobro je pogodil V nekem mestecu, dijaki ob koncu šolskega l*1 ta, nekejra dne niso prišli v šolo. To se j*1 zdelo ravnatelni sumljivo in od. redil je preiskavo. Ugotovil je, da se dijaki niso dogovorili. Med njimi je bil eden posebno brihtne glave, izposodil si je v kinematografu napis: »Šolski mladini vstop prepovedan* in zjutraj ga je obesil na vrata šolekesra poslopja. ŠKOTSKA žena Mac Muffova je ležala bolna doma. Ker ji ni odleglo, je poklical mož zdravnika. — Vaši ženi je potrebna izprememba zraka, *— je dejal zdravnik. — Slan zrak bi jo takoj postavil na noge. Mož je prikimal. Drugo jutro so pa videli njegovi prijatelji, kako vihti v roki rta-nika in pahlja z njim svojo ženo. Junak zračnih višav Gromov te v zgodnji mladosti m je navduševal za letalstvo ta Is dežnikov je delal modele letal Btto je pred 12 leti v Moskvi na recepciji na čast letalcem, ki so se bili vrnili s potela na progi Moskva—Peking. Gromov je takrat letel na aovjetafcem letalu nad Ra.jka.Iom, nad gorami in pustinjami skozi nevihte in vinarje je vodil svoje letalo kraj preizkušenih »Junkersov«. čez 33 dni, ko je imel za seboj 7.000 km poti, se je varao spustil na letališče pri Pekingu in njegovo letalo je bilo, kakor da je pravkar prišlo Jz tovarne. In vendar je ležala na letatoevem obrazu senca nezadovoljstva. Sele pozneje so njegovi prijatelji zveden, da je bil razočaran. Ugotovil je namreč, da je progo, ki so jo prelet li v 33 dneh, preletel francoski letalec Aro cbard v tren dneh. In Mihail Gromov si Je vtepel v glavo, da mora prekositi Aro-onardov rekord. To je bilo v času, ko Moskva Še ni imela nebotičnikov, niti podzemne železnice, ko je bik> centralno rusko letališče se zelo skromno in sovjetsko letalstvo šele v povojih. Ce« leto dni je sedel Gromov v letalo ANT—3, prednika sedanjega ANT —25—I, s katerim je srečno preletel severni tečaj in prispel v Ameriko. Letel je nad petimi glavnimi mesti Evrope in pre kosil Arocharda. Takrat je dobil svoj prvi laskav naslov. Francoski letalci so izvo Hli Gromova za častnega člana svojega kluba in mu priznali naslov najboljšega leta&ca tistega leta. Ko je letel drugič nad Berlinom, Londonom, Parizom in Rimom, ga je Evropa že poanala Z rekoi'1-nim polet« im v zaključnem krogu se je že zapisal v zgodovino mednarodnega letalstva. To je bilo leta 1933. Zdaj ima Gromov naslov junaka Sovjetske Rusije in na prsih več visokih, pošteno zasluženih odlikovanj. Tako spa a med redke odlikovance, ki vedo, zakaj so dobili odlikovanja. Red RdeCe zvezde je dobil za hladnokrvnost in pogum, ki ga je pokazal ob požaru letala, letečega v plamenih nad močvirji, v Gromov i h rokah je ležala usoda sedmih ljudi. Rezil jim je življenje. Z gorečim letalom se je spustil na majhno trato. A koliko je junaštev, o katerih se ne ve ali ki jih p »zna samo ozek krog njegovih tovarišev! Gromova smatrajo za očeta ruskega tako zvanega parašutizma, skakanja s padali, čeprav se sam tega ne zaveda, že davno je tega, v nda.r je pa vredno omeniti prvi skok Gromova s padalom. V zranih višavah je delal Gromov drzne akrobacije, pa ni mogel potegniti letala iz loopin-ga. Njegov in konec letala je bil vprašanje sekund. Kdo ve, koliko loopingiv je bilo že napravilo letalo, iz katerega je skočil GrčVmov s padalom. Baje ima za seboj že 21 skokov s padalom. To trdi sami in lahko mu verjamemo, saj je zelo skromen in nikoli se ne baha. Gromov je ie davno črtal iz svojega slovarja besedo strah. Druga njegova lepa lastnost je ljubezen do letal, do občutljivega mehanizma, z diugimi besedami rečeno, njegova visoka tehnična kultura- Začela se je s tem. da je bil Mika, kakor so ga nazivali doma, strah vseh budilk, stenskih in žepnih ur v hiši zdravnika Gromova. Mika je razdrl mnogo budilk. Z navdušenjem je pregldoval in sestavljal njihovo kolesje. P«-meje mu je morala mati skrivati dežnike, če jih ni skrila, je takoj porabil platno in žico. ca je delal modele letal. Zdaj pravijo o Gro movu, da mehanika sploh ne p>trebuje več. Na motor se spozna prav tako dobro, kakor na krmilo letala, že opetovano so se mehaniki obrnili nanj za nasvet. Mihail Gromov je sedel prvič v letalo leta 1915, ko mu je bilo 17 let in ko je dovršil letalsko šolo prof. žukovskega. Njegov učitelj, eden izmed pionirjev ruskega letalstva, pilot Boris Rossinski, sega rad spominja kot izrecno marljivega in nadarjenega učenca. Farman z motorjem 100 HP, na katerem je vozil Miko, bi bil zdaj predpotopni nestvor kraj zračnega orjaka ANT—25—I. Mika je moral klečati za Rossinskim in držati se ga za ramena, ko je pilot pognal motor in je letalo drselo po travniku. Toda Mika je bil zelo navdušen za letalstvo. Uril se je tako dobro, da se je jel kmalu zanimati zanj tudi profesor žukovski in po revoluciji je bil ldletni pilot Gromov že instruktor. Kakor mnogi njegovi tovariši, je letel tudi on na letalih, ki so jih nazivali Vrstice«. Pa tudi te »krstiće« so se znale boriti v zraku. Svoj bojni krst je do- živel Gromov na bojišču proti Kolčaku. Njegove bombe so vsoJcrat pognale »r»* vraAnika v beg. Dva križa ima Gromov zdaj več na ramah, toda zdi se. da je Šele zdaj v svojem elementu. Misel leteli čez severni tečaj mu ni dala miru od leta 1935 Takrat se je pripravljal na polet čez severni tečaj v Ameriko Levanevsk:. Gromov je vedel, da tak polet ni samo stvar poguma. Potrpežljivo je čakal, toda izbral si je dva dobra tovariša: majorja Juma-ševa in inženjer ja Danalina. Koliko ur so presedeli nad zemljevidi, krirjigami jn vremenskimi napovedmi! Rezultat je bil na črt p »leta iz Moskve v Brazilijo. Brazi-lijski vlada je prijazno, U>da olivno od klonila sprejem sovjetskih letalcev. Tedaj je Jumašev predlagal Taemanijo ali Francosko Guavano. Gromov }■ pa ta predlog trdovratno odklonil. Ne, če bomo že lete li. poletimo čez severni tečaj! Gromova so prehiteli C^kalov. Bajdukov j^ Beljakov. Ni jim zavidal. Spremil jih jb s svojima tovarišema na letališče. Tam je nekaj časa molčal, ko je pa zapel motor, se je nasmehnil, rekoč: Kmalu se bomo vi ktH! želim vam obilo uspeha! In vseh šest 1- talcev je srečno priletel.* v Ameriko. Trije so se že vrnili, trije so pa ostali tam in Amerika jim izkazuje toliko spoštovanja in priznanja, kolikor ga razen svojemu ljubljenemu L«indbeghu, še' ni izkazovala -nobenemu letalcu Gromov je bil a svojima tovarišema sprejet pri prez1»ientu Rooseveltu. Steklena gora Američani so znani po svojih originalnih idejah. O eni taki ideji poročajo iz znansga rnormontskega. mesta Sa.lt Lake City. Ideja, pa nima z mormonstvom nič skupnega, kar se nanaša na stare steklenice. Skupina navdušencev je sklenila zgraditi v svoji državi TJtahu najvišjo stekleno goro sveta. Za njen temelj so določili 20 oralov zemlje, na katero hočejo naložiti ogromen kup steklenic in steklenih črepinj. Navo-ziti jih nameravajo iz Salt Lake City in iz vseh drugih mest države Utah. Za stekleno goro navdušeni Američani pravijo, da njihova ideja ni tako neumna, kakor bi kdo mislil. Podobno stekleno goro bi moralo po njihovem mnenju imeti vsako mesto, da bi bili prebivalci obvarovani nevarnosti, ki jim preti v obliki stekla, razmetanega po ulicah in smetiščih. Razen tega se bo pa gora iz steklenic in razbitega stekla lesketala v solčnih žarkih in v mesečini tako lepo. da bo mesto lahko ponosno na ta prizor in da ga bodo hodili gledat tudi prebivalci drugih mest. ved-ala. dr? me ni doma? MED DEKLETI — Ah. 7akaj nis^m mo^ci! — vidihne drkle. — l>a. neumna *i dovolj, da Hi bila lahko moški, — meni njena prijateljica. NA« SLAVNOSTNI VEČERJI Med «*lavno*ytno večerjo govori nekdo ie lobre fiol ure in vse kaže, da njecov^ga govora .^ ne bo konec. Go>t se obrne k svoji sosedi in pravi; Ali se ne da nič storiti, da bi to gobe^dalo nehalo vezati otrobe? — Zali bo-g. — od-govoTi dama. — jaz si že 16 let prizadevam zavezati mu jerzik, pa je ve© moj trud taman. To je namreč moj mož. Anctrs Aitnandy: 48 Princesa Symianoua Onstran Can-nesa je bila cesta ravna. Zdelo se mu je, da vida v daljavi avto. Ne da bi se zmenil za zadnje pnevmatike je vozil po ostrem kamenju, oznan ju jočem zlovešče, da vozi skozi Boccu. Avto je videl zdaj pred seboj še razločneje in dal se je dohiteti. Prestregel mu je pot z ostrim ovinkom. Iz obeh avtomobilov se je kadilo. Iz ptrvega je iastopil ves razjarjen mož in zaklical: — Heilo! Are you mad or čtrmg? *) Bila je dolga limuzina ameriške značke. Bran, celin je krenil naprej. Mož z limuzino se je dlal prehiteti, da bi ga ne ogražal več* ta nevarni norec. Brez pomisleka je zavil Robert na levo. Komaj je pa krenil v stran, so ga obšli dVomi Kaj pa če je krenil avtomobil pred njim na desno? In ves obupam je ustavil svoj avto. Toda takoj ga je zopet pognal in se sklonil nad volan. Na levi strani, na giiou Bsterelu, je zagledal rdečo luč med drevjem aa visoko ograjo na cesti, vodeči v la Oamiche d*Or. Pognal je svoj avto še bolj in mu prigovarjal: •) Hate! Al ste Totemi afli pijani? — Le uraio! Le urno! Avto je poslušno zdirjal v klanec. Robert, spojen z njim v eno, je napenjal vse mišice, kakor da bi mogel pomagati motorju. Tekma se je začela. Moral jo je za vsako ceno dobiti. Puhteč je drvel avto po neštetih ovinkih. Cesta je baia speljana tu visoko nad morjem. Ovinki so bili neskončni Na eni strani strme skale, na drugI obala, potem zopet ravna cesta z drevjem ob straneh. Robert avtomobila pred seboj ni več videl. Njegova nestrpnost je bila vedno večja. Kar ga je zagledal zelo daleč bas na ovinku. Njegove luči so obsevale skale s krvavo barvo, potem je pa zopet izginil za hribom. V nevarnosti, da bo strmoglavil v prepad, je Robert še bolj pognal avto, da je kamenje kar odskakovalo od njega. Pomdslil je: — Ce poči pnevmatika ... Imel je samo eno rezervno kolo in tega je bil že porabil. Ta čas se je bil avtomobilu pred seboj Že bolj priMiiail. — Ne bo počila! — je vzkliknil. Zdaj pa zdaj je dirjal mimo vil in na samem stoječih hiš, stožci njegovih reflektorjev so obsevali debele mreže kamenite ograje in okovana vrata sredi bujnega zelenja. Naisk fantastičnim nestvoroen so molele orjaške agave kvišku svoje krčevito skrčene liste. Brancelm je pa videl samo robove ceste, po katerih je