34. številka,                     Ljubljana, nedeljo 10. februarja.                 XI.  leto, 1878.
SLOVENSKI NAROD.
Ilhaja veak dan, izvzeiuđi ^-.'i.'j'Joijiit ir diiovo po p^aimcih, tor volja po pošti i*>,*t>ieui&n %* kvitruoKunke iloielo i* colo leto 1K plrt., ni pol leta H^lđ.j •■ tfetrt leta 4 %U\. — Za Ljnbljaao bre« poftiijanja iia dozu ih colo leto 13 gld,, ?» Jetrt leta 3 #l<i. 30 fer., ta on mnHuo 1 glđ. 10 kr. Za poSiljanjo na dom se računa 10 kr. za tueaoc, BO kr. tt* 6etrt letu. — Za tnje deiele toliko već, kolikor poitninti iznaia. — Za gospodu učitelje na ljudskih Aolah in za 41jake volja znižana .*nja in sioor:  Za Ljnbljauo ta ftetrt let* 2 gld. 50 kr.,   po  poiti  prej«man  za čotrt leta 3 glii. — Za  ozuanila  av pltiAnje od
<5etiriat< pite petit-vrite 6 kr., ćo »o oinanilo ^jnkrat tinka, 5 kr., 6e se dvakrat in 4 kr. č« su tri- ali  većkrat tiska.
Dopisi naj se      /<>k- trmkJrfccL — Kokopisi «tt no vraćajo. •—  UrodniStvo je v Ljubljani v Frane Kolmanovej  hifti #*. 3 „glmiuliška stolha". Opravniltvo, na katero   taj *«    i«#avolijo vo^iljuti  oM-očai^e   reklamacija, »'»nRr.iia, t j, adminis^ativne reći, jo v „Narodni tiskarni"  v Kolumnovej  Liši.
Telegrami  „Slovenskomu   Narodu".
London 9. februarja. Spodnj.i zbornica parlamenta je sprejda s o2ti glasi proti 124 glasovoin vladno kreditno ter-jatev za vojno pripravo. Ta resuitat je bil z v i h a r n i ni odobravanjem na znanje vzet.
London 8. februarja. V spodnjej zbornici je Koitlicote povedal, da vsleil resne situvacije in zavoljo tega, ker se je bati kaljenja mini, dobil je en del britanske flote ukaz, iti v Carigrad z& varstvo osob in premoženja. To se je vseni vladam, tuđi ruskej, na znanje dalo, 2 vab il om, naj se temu koraku pri-družijo. — (V angleškej zbornici je teinu pritrjevalo vili amo  odobravanje.)
PeterbUTg 8. februarja. „Pravitelj-fiki Vestnik" priobčuje prve nacrte mirii, ki so taki, kakor so bili angleškemu parlamentu predloženi. Na dalje se določujc: V znamenje sprejetja teli bitstvenih uve-tov sli bodo ruski pooblaščenci precej v Ođeso ali Sebastopolj, da se tam dogo-varjajo o mirovnih načrtih. Vrhovna po-Teljnika obeli bojišč naj imata pravico te mirovne uvete dopolniti s tem, da zaznamo-vata katere strategiČne točke in tvrdnjave, Ja se kot garancija imajo izprazniti.
Vojska.
Vsled premirja z bojišča nij novic. Glavna in morda osodna za naduljtvauje vojske je pa vest, da angleška flota v Carigrad pluje. O tem pa doli niže potucamo.
Crnogorcem iii Srbom je, kakor pi-šejo, prcinirje nekoliko pre;godaj prišlo, ker 60 hoteli več oboriti iu pridobiti nego so do zdaj mogli.
„Ruski Mir" pravi, da, Če je ruska vlada mobilizirala 41 novih rezervnih bataljonov, s tfin Se nikakor nijso iscrpljeni vsi viri ruske vojno moti, ker je Se G8 tliuzih rezervnih bataljonov in poleg se 200.000 mož iz zadnjega vo-jaškega novačenja popolno izurjonih v   orožji.
Pregled dozdaiije vojne.
Oružje zdaj miruje. Dol^ih devet meae-cev je razsajal krvavi boj. Pred no so zma-govaici mogli srečno dospeti do svojega na mena, mimo vaeh stavljenih jim zaprek, teklu je draga slovansba kri v rekah. Sedanji tre-notek pocitka vidi se nnm nujprimernej^i, da na kratko posnamemo najvažnejše točke te prezanimive vojne naših slovanskih bratov. Rusko vojsko pričenja dun 24. aprila 1877. Tu je bila objavljena nnpoved — in istega <lne prešla je ruska armuda reko Prut, in v malo dneh došle so nam vesti, da so Rusi prišli uže do Dunava.
Do tu in ne dalje!   misliti in govorili so turkoljubi, kateri nijso mo^li dovolj prehvaliti „izvrstnega" admirnla Ilobart-pašo,   ki je za-povedoval dunavskoj floti li turAkej. AH komaj ao Rusi pričeli   obstreljaviiti   desni   breg Du uava, uže je   hrabri   poveljnik   turškega   bro ilovja na tibem i/ginil.
Koncem mestea junija stopili so prvi Rusi oildelka Zimeimanovega skoraj brez so-vražniškega odpora na desni breg Dunava pri Đraili. Glavna vojska je nekoliko dnij pozneje korač-ila preko dunavskoga mosta, pri Zimnici iu Sviftovem postavljcncgti, v bulgarsko de-želo. Turki so bili kar osupneni, kajti baš ondi so se najmanj nadejali prohoda ru.skega.
Turžki vrhovni poveljnik,   Abdul   Korim paša, kateremu so Magjuri poklonili bili Častno sabljo, nij pri vseni svojem junaštvu, s kojim so ga muogo poveliievali „turski bratje", ve-
del po nobednej ceni pomagati si. Z ofenzivo tursko, o katerej so se silno ustili naši nem-Akutarski strategi, nij bilo čisto nifi, da, ćelo defenziva je bila slaba. Tu so Turki v silnej zadregi mislili, da je le Abdul-Kerim nespo-soben in odvzeli so mu poveljstvo. In v ta-kem hipu, ki je bil zelo odločilen in važen, moral je zameniti prejšnjega glavnega zapo-vednika drugi, namestnik Mehemet-Ali. Pora-bivši zineSnjave mej Turki; in imajoii izvrstea plan, so Rusi naglo zasedali jeden kraj za drugim in so se skoraj brez bojev prerili do Balkana.
Ali, ko je vrli general Gurko uže prispel za Šibko sotesko ter je po Adrijanopolju za-Tladal ogromen strah pred Rusi — prikaže se naenkrat od zapadne strani, od Vidina pri-šedši, Osman-paša, kateri se je, oiibivši pre-majhene zapadne ruske oddelke, ugnezdil in ugozdil dne 20. julija v Plevni. Za hrbtom iineti močno tursko vojsko in dalje boje vati, nij se videlo primerno ruskemu vojskovodstvu. Ali, močuo vojsko /brati pred Plevno, kamor so se po sedaj obraćale vseh očij, nij bilo Rusom tako brž iuogoče, in Osman-paša je te lupe dobro porabil ter se je prav umno za-grad 1 in utrdil v svojem položaji. Rusi so uže izprevideli, da so premalo moći od doma vzeli soboj.
Gurko, ki je dobil pomočnih vojslui, raz-bil je močnejšo Sulejmanovo vojako v dolini Tundži. Ali, ker je bilo toliko ogromno šte-vilo vojske drugod razpostavljeno ter bo pred Plevno dohajala vedno nova krdela, šel je Gurko zopet nazaj črez Balkan, postavivši po-sadko v Šibka soteski. Sulejinan-pafa, ki nij vedel po Gurkovem odhodu, s kom bi se bo-jevul, naskokoval je s6 svojo vojsko, seveda z velikiini izgubami, na Šibko. Tuđi Mehemed Ali je osunil;yn in odrezan poHil svoje vojake
Dr. E. H. Costa.
Matica slovenska jo za 1877. leto na svetio dala razve Letopisa in ti eh zemljevitiov tuđi v poatbni knjigi, obsezajofii 120 strauij, životopis dr«. E. 11. Coste, bivšega predsed-jiiku Matici slovenski po našem pokojucm Tomanu, čcw, ka jo s tem jegovim navom postavila tusteu spomenik. Precitavši te li-etove, iutil sem neko nedovoljstvo, ker nićo-ear nijstin zusledil, kar bi čitatelju bilo ko-ribtuo, o/i nije se na razna stuliiča. Za Matice slovenske predsedništvo dohaja eo vzor narodnjački, kakor zlato čist S1 o v e u e c, obeno spoštovana in za narodno knjigo marljivo delajoča osobnost, da se pospešuje kan Odbranega narodnega zavoda,   inače   bira in
peša, kar videvuino od leta do leta pri Ma ti ci; najdarovitejAi pišate lj i odstopajo, ali se ne volijo, ter tako odtezajo svoje sposobnosti društvu, sloveuskemu modri&ču, — razloge naj povtjo dotičniki. Zaradi znanstve-nosti ne utkam doliturju svetovuega mudistva in vsega pravoalovja zino/iiosti in iziedne učenisti, ktero je morubiti razvijal v kakvih pravniskih ruzpravah in pobirkuh spisanih v neniščini, u nam in nu^eniu narodu brez ikakše vrednosti. „Postojuska junui" ; „Vodnikov spominek", sodrgu v dveh je/ikih ne priliči toliko Či-steniu uurodnjuku; „nekako knjigopisje" itd. ne ovuja izvirnosti, niti vzvišeue učenosti; jegovi govoii na konci knjige natisueui šče so uujjukže delo, kar mi je znano od njoga. V gospodarskem pogledu označuje banka „Slovenija", čije podpredsedništvo je on vodil, a jtrvo selo zasedal nek zgospodarjeni tujec, o kterem prvlje   narod   naš   ničesar  nij   ališal,
konci ničesar pohvalnoga. G Costa kot duša te vrtoglavosti njj^ umel ali nij hotel razumeti, kolika dolina je od družnikov niHhoma oil početka platiti, da društvo stopi na črstve noge iu ne sklopoče, kakor je btorila „Slovenija". Kvar za toliko Itpo ime, ka se je toliko na-pučno zlorabilo. Društveni opravnik Janežič vozikal i kololmril se je tuđi po naših okoli-cali, a slučiijno na^el obilno zbrano dni'tvo 21 gospodov in hotel ondi raztegnoti ter v dobri nadi vrči na lov ukanljivo mrežo; ali na-letel je na iskren odpor, povcdnlo se mu je naravnoč, ka nij dovoljno trdna podloga de-jann, kur je onako vrto^kivosti, in oScpil jo samo enega krapa, kteri dnes občuti sad celjskih ribićev. Renčelo in strastno se je pisalo zoper oilsvetovulce, a sedaj marsikteri vne-inarni iu lehkoverni dobrifnik :'dihujo po krvavo in potno zasluženih vzlotevših peticab, pa zastoDj, glas je na Slovenskom slišan, plac
proti carjeviču nafllednilra, a bil je vedno tepen. — Dolini sta se v takib nićevih bitkah slabila Sulejman ia Mehemed Ali, trajal je pred PlevDO hud boj. Dolgo nijao Rusi dobili do-volj vojske, da bi bili mogli pepolnem okle-niti Osmana v Plevni ter ga odrezati za ćela od vseh turskih krdel v obližji. Naposled je po bitkah pri Gornjem Dubnjaku ia Telišu Gurko okolo plevenskih utrdeb razpostavljeno rusko vojsko tuđi z južne strani dobro ukropil in sam lotil se ofenzive, idofi na potu proti Sofiji, /daj tekar sta se domislila ostala dva turska poveljuika, da treba iti Osmunu na pomoć, a — prepozno je bilo! Oba sta bila V mnogih trdovratnih bojih tepena iu vojska njihova uničena.
Naposled je tuđi moc* turškega branitelja v Plevni opeSala. Mraz, lakota in druge vsako-vrstne nezgode dotirale so ga do sklepa, da poskusi svojo zadojo sreto v pobegu. Dne 10. decembra prodere ven iz Bvojih utrdeb in jo krene po dolini ob reki Isk«r. A Rusi mu vojsko zajamejo, otepo, ranijo njega iu ujemo z tso vojsko vred.
Po padcu Plevne so Turki vsi obupali in so se udajali svojej žalostnej osodi. Glavno vojsko so združili pred Adrijanopoljem ter so 8 težkiin srcem dan za dnem slišali no viče o novih vspehih zmagovitega sovražnika. General Radecky je ujel Se eno tursko vojsko v Žibki ter krenil naravnost doli proti Adri-janopolju,tzdruživsi se z desnim krilom ruskim, kateremu se je umikal Sulejman-paša, ki je dobil Mehemed Alijevo vojsko, ko jo ta od-Btavljen bil. Pri Filipopolju postavil se je na-predujočim Rusom, a ti so ga sijajno prema gali ter tuđi Sulejmanovo vojsko popolnem razbili. Mali nje ostanki so pribežali na morsko obalo pri Kavali, kjer so se ukrcali na ladije ter se prepeljali v Carigrad.
Tako je tedaj Rusom odprt pot v glavno mesto Turcije — v starodavni Carigrad. Devet mesecev so sicer trebali, da so do svojega cilja prispeli, in gotovo bi bili prej tam, da 80 dovolj vojakov na prvi mah soboj vzeli, kateri bi bili mogli takoj onemotiti tuđi je dinega sposobnegu turSkega vojevodo, Osraana, ki je z dobro uporabo ugodnega položaja zadr-ževal dve tretjini vsega vojskinega časa Ruse pri napredovanji. Ali, dasi je podatjial umiranje Turčije, ozdravil je vendar nij, iu kmalu je bode konec — na žalost nje magjarskim in nemškutarskim prijateljem, a na radost nam Štovanom.
0 vofitvah na slovenskem Šta-jerskem.
Iz Maribora se nam p:Se z oštrom na bližnje volitve in po povodu našega dopisa v številki 28. „Slovenskega Naroda" iz „žavske okolice", da postavljenje in razglabanje kan didatov slovenske narodne stranke nij še dovršeno, terauč se bode po razpisu volitev sklical občon shod stranke, ki bode kandidate postavil in razglasil. Druzega posto-panja mariborski rodoljubi nijao nobenkrat na-roeravali. Kakor se samo ob :ebi razume, bode nalog tega shodu, gledati na to, kaj žele sodružniki stranke, rodoljubi po dcželi v dotičnih volilnib okrajih. Zatorej je stvar le teh, da se mej soboj zjedinijo za osobnosti kandidatov in se, čem bolj obširno morejo, porazumejo. Potreba pa je pred vsem, da složni in enotno postopamo, ker mi se imamo ubranjevati protivnika, kateri liberalno masko nosi, a hoče temeljne podloge našega narod-nega življenja uničiti.
Tako naš dopisnik iz Maribora. Naj ob tej priliki Se mi dostavljamo, da se bodo rodoljubi po posameznih okrajih o kandidaturah najkoristneje zjedinili mej soboj in pa, Če se pri obćnem shodu po razpisu voliter v jako ronožnera Stevilu udeleže. Javno po novi a ah se ne da dosti razpravljati vprašanje kandidatur, ker bi po enej strani utegnilo končnej Darodnej disciplini na kvar biti, podru-gej strani pa le našim nasprotnikom koristiti, od katerih se imamo marsikaj glede agitacije in delovanja učiti. Obtorej smo tuđi mi ve5 dopisov, ki so imeli osobna vprašanja kandidatur v sebi, odložili. Počakarao, da stranka postavi kandidate, in te bodemo priporočali vsi.
V Carigrad!
Povedali smo uže, da je narodno rusko časopistvo vse za posedenje Carigrada, ker to zahteva narodna čast.
„Ruski Mir" pravi: „Vmarširanje naše vojske v Carigrad je za nas neobhodno potrebno. Ne morda, da bi parado delali, temuč da diplomatom, ki imajo tam svoje kramarske interese zagovarjati, usta zama-šimo."
„St. Pet. Vedomosti": „Mi moramo slovesno izjaviti, da so pravresni uzroki, ki Rusiji ukazujejo slovesni akt miru sklepanja le v Carigradu dovrševati.    Obsedeoje Carigrada  je   tuđi
zarad tega nujno potrebno, Moć je skoro gotovo, da bode kaka notranja revolucija vrgla dozdanjo vlado in mora vendar mir podpisatt kompetentna avtoriteta. Vsled tega stavimo ravno toliko na vago, če opustimo ob3edenje Carigrada, ali če ga prej kot mogoče obse-derao."
Nekako čudno, torej zazn&naka vređno je, da ruski vhod v Carigrad ne bi bil po volji niti na&irn „konservativcem", kateri V dunaj^kem „Vaterlandu" politizirajo. Ta list se G. t m. huđuje nad onimi Slovani in Rusi, ki to znhtevajo, imenuje to „kleinliche eitel-keit," izraza bojazen, da bode čut mohame* danska pregloboko užaljena, „in, kar je naj-hujše, ta vhod v Carigrad bode užgal ▼ ruskem narodu fanatično zmage pijan ost," politizira ta „prijatelj11 Slovanov. Mi Slova nje pa vemo, kaj je za tem skritega.
Ko 80 bile predstoječe \rste uže napisane in stavljene, došel nam je spredaj ato-jeci londonski telegram, ki poroča, da je an-gleška vlada ukazala svojej floti v Carigrad plavati. Angleži so se torej odločili Carigrad meni nič tebi nič zasesti od raOr-ske strani. Skoro gotovo je, da bodo Rusi na to angleško v mesa van je odgovorili s tem, da bodo od suhe zemlje sem posedli Carigrad, in sicer fe ćelo najbrž s samim pri vol je njem Tor-kov. Kakor namreč angleske nDaily Newsa iz Adrijanopolja poročajo, je Server paša, eden po-oblaščeucev Turpije, angleškemu dopisniku britko pritoževal se zoper angleško vlarlo, in je Beacomfielda ter Layarda dolžil, da sta pod roko Turcijo v to vojno nahujskala. Ne bode torej čuti a, če se dozdanji soviažniki Turki na zadnje še z Rusi zvežejo zoper perfidne in samogoltne  Anglcže.
0 umrlom papeži
prinaSujo vsi listi, ki so nam došli, takoj po prvetn telegrafićnem poročilu pisane članke. Vsi priznavajo, tuđi neprijatelji, značajnost in doslednost njegovo, stanovitnost prepriča-nja. Kur je zelo zanimivo, je to, da skoro vsi listi spominjnjo, kako kmalu je jmpež Pij IX. preselil se na boljši svet za kraljem Viktor Einariueloin, kuteri mu je bil vzel posve tno obla.st.
I/. Rima se poro6a, da je mesto mirno. Straža na Petrovem trgu je bila pomnožena in vojska v kasainah, ki so blizu Vatikana, je konsignirana. Vlada dela vse priprave, da bode
l„____----------------------------:-----------------L .--------------------.....---------------------
in joč   in   cvil mnogi;   delničarji   javčejo   za | uvoje novce, in ne hote se   obeseliti,   ker jih nij. Kako bi moči bilo zaupati na rečeno narodno društvo, kder nij   bilo   narodnega   n a čelnika kot zvedenca in   strokovujaka,   ve-trnjakom   pa   nikoli   nijstno   daj u li  zaupnosti. Značajnosti tuđi ne nahajam v oni meri, kukor je potrebna za najviši narodni in znanstveni naš zavod. Dne 31. marca  1840.  leta   postavil si je za bodoče delovanje geslo:
„N;»j  živjenjo inojo lo resnici Poavt'čuno  limlo i pravici Sr(ta vbo moči lio^ti s«> vđuno, Cjist lo vodno meni naj ostane!"
To nufelonij krsčansko, niti narodno, dela tiikega človcka, kteri sumo sebe vidi, samo sebi daruje, samo sebi kadilo prižigu, samo sebi se poklanja, koriste malo občinstvu jn narodu; drugo geslo mu je bilo, str. 6i>.: „Zasuči plašt po sapi, ne vsega svojega mnenjau. Ako dakle kdo vsled teh rjavih na-
čel šče drzne se   resuiti,   ka  je Costa „umrlj mofeuik za narodno stvar",   str. GO., prodaja podlost in blaznost.    Pri   komur je treba  na vse   kriplje   zagovarjati   narodnjaštvo   in narodno značajnost, ka toro hvaljene« nam  pobija   v   svojih zapiskih in se dolžen čuti svoj umazani  ter zavošćeni kožuh  Bam večkrat na pranje in plavljen je nositi, ondi je k samemu vrablju malo klenova jedra: kdor se izpri-fuje,   ta   se   obtožuje.    Ako  r. profesor Mrbas   na   pokojnikovo   lepžanje navaja grški i/rek :  „Ne obrekuj mrtveca",  odgovarjam. ka obrekovati je prepnvedano za vse, živo in pokojnike,    a   istino  je   treba vsele   govoriti, tuđi  po smrti,   drufio   vedenje je gujusoba in  ska/.ljivost; istina   mora  biti vsekdur stav Ijena   na   teme,   na   Bvefmk,   v Žitku in tuđi potler,   lagodnost   in crna dela pa so monijo brezobzirno   šibati,    da   se   svet S5u huje ne kvari.   —   Dobrih,   častnih,    zaslužnih   in po svetlih   dt'lih   odličnih   narodnjakov narod ne
crti in nij jim treba zagovora, le hlatništvo se umiri je. Da nam je Matica na mesto te odvetniSko razporne in brezkoristne razprave kako poufno delce ktere koli stroke izneniši popis o vevericah in jihovi vzajenini Ijubezni, ponudila, učinila bi bila svojo dolžnost, a tako je trošila novce na knjigo, ktera se nikakor ne sklada z njenim kanom, ter ji služi na sramoto.
Matica kot prvi slovenski književni zavod mora tuđi po i/.bnr skrbeti v svojih tiskopisih za lep, Čist in pravilen slog brez slovniSkih ntipuk; [»a tuđi temu nij zadovoljeno: y>tuj ; pobra/tin; m*'.sr,i; niivzonh; veilitv, ka je navzoi'.i eoraiii, praesento iz na-h vz + oCi, a prilog niora n pristavljati: navzočen, fna, fno; iu'rtni'lljiv ; rljudtiost; rtogne; raz-t>rhijuli mesto razjjtvbati; gnyeča; /eprevod ; /cgled ; proti konc/; n/kanje; na \w\vrju, se-verii daja samo sever?*; zaton;/ ni. šatore iz i za -f to + re, poslednji živelj  reže 5 kmrr/u iz
firost in svoboden „konklave" — zbor kardinalov, ki traa novega papeza voliti. Italijanski "kardinali so uže priSli t Rim, tuji se priča-".Imjejo. Vstop v ratikan nij nikomur vefc pri-voljen; le papeževim nobel-sardnm, ki na Straži stoie pri mrlifii,   dovoljeno je prihajati.
Dunajsk list ima iz IV ma telegram, ki -pripoveduje, da je papež pred svojo smrtjo tak 6 govoril: „Jaz sem vs© storil, kar mi je možoo bilo za cerkev in za ta sveti stol. Moj "Bog, ki Brca vidiS, ti veS, da li istino pokorim. Jaz ti jo priporočam. ..." Papež -zadnjega stavka nij mogel dokončati, zadavilo rga je poprej. Pri njegovej smrti je bilo mnogo kardinalov, prelatov in duhovnov v smrtnej izbi naviocnih.
Zagotavljenje, da je v Rimu „mir", ra 4a je ćelo vojaštvo konsignirano, zdi se dan •denes maraikomu čudno, pa le tiatemu, ki zgodo-vivto ne pozna in ne bere, kako divje rarsnjanje je včaai po papeževej smrti v Rimu bilo, tako .da nek Juliua Constantini leta 1550 pravi, da je najbolj veseljaški cas „kadar papež »umrje in se drugi dela." To jo bilo prej, ko je v Rimu s papežem vladar umri in ga tako «dolgo nij bilo, dokler nij bil novi izvoljen, kar je včasi dolgo trajalo.
Telegrami italijanskih Ustav porocajo, da je papež zapustil svoj cerkveni testament in neke pisane instrukcije kardinalom. Te se bodo brale pred njegovim mrtvim truplom 2b ran im kardinalom.
Konklave — zaprti zbor kardinalov --— bode   baje   v tretjem  nadstropjt vatikana.
Pogrebne slovesnosti bodo v baziliki sve-tega Petra, ob enem pa v vseh cerkvah molitve._____________________________________
Politični razgled. IV ot ran Je «lei«*l«».
V Ljubljani  9. februar ja. O  našej   cislejtanakej   tniiiimtrvskej
leri&i piŠejo severonem&ki listi ne baš s spoštovanjam ali občudovanjetn naSih parlamentarnih razmer. Zarad tega huda „N. Fr. Pr.u jezno zabavlja, rekoč, da je v parlamentu zjedinjene Nemčije Se več „parlamentarne komedije" nego pri nas.
Novica, da bo Rusi uže v Carigrad vmarširali, je bila WM*tf§fnt*e silno razburila. Pre-cej bo raznesli prazne pa verovane glasove, da Be naša vojska uže mobilizira. „P. L * je menil, da to pomenja za Anglijo vojno z Rusi. Pojasi pa se bodo tuđi Magjari vsemu privadili.
Glede evropske kmtferenue bo zdaj javlja, da jo je  tuđi  Rusija   aprejela,  vendar
nemš. ma); zadaj ostal; vpeljava; zna-biti mesto more bi ti; tako dolgo mesto dotle; odgoja mesto vzgaja, glagol vzgajati; potfučeval nemški unterrichten mesto pouče-val; kmet//stvo mesto kmetovalstvo, [ja ni) Blovenska končnica; prihodnji m. bodoči; obiskovati beauchen m. pohajati ; skladatelj nij Bpisatelj, nego compositeur; ko je čf preteklo . . ., sf Še vedno psuje, m . ko že je preteklo, vedno Se Be psuje; rovno tako je napačno: mati, Josipinti, ,/V zgodaj zapustila; se vo d a, je bral; naalanjace nijmajo prvega inesta niti za locnicaini ne smejo se mahoina staviti, ni'go dalje v poved vrinoti. in šče neknj kozlićev. Mutica i slavuj knjigo episane v pravilni slovenšCini, da, su kdo kuj nauči, a ue, da čitatelj si kviiri slog.
Slovensko-nemški slovurV lulo jo nabrana tvarina? čegar lastnina jo ogromna Cai'ovu zbirka ?                                                —i—.
želio izrekla, da se ne Boide na Đunaji, nego v kacem mestu manjše države, na priraer v Lmisnnne.  — Andras»y Re je temu  mlal.
TurSki poslanik v jitrnnti Photiadcs bej je Bvoje odpotovanje odložil, kar ttidi kaže, da se je Grecija spokorila.
.tttftteško „Times" pravijo, da ie pre-stolni govor nem?kega cesarja Vilhelma po-menljiv, ker je Vilhelm morda jedini mož, ki po/na ruske namene. — Znano je, da je Vilhelm izrazil upnnje, da bode mir v Evropi obranjen.
Str.-ihate v C/» »••>/!• »#*!#« po;»isuje do pis v „K. Z.M s temi lt» Živimi barvami: Žnlo-iera obenega bežanja v Cirigrad je zadnje tri dni svoj vi?ek dosegla. Da bi to popiaal, moral bi D.mtejevo pero imeti. Biron Mundy je srdem dnij na kolodvoru, pa pravi, da v celpm svojem izkmtvenem ?.ivljenii nij kaj groz-nelHt»ga videl Reda, ki je bila v zvezi so strahotarni pariške komune, je le gledaliftka igru proti nagi resnici, ki se tukaj vidi. Ye!' kot r> procentov begnncev je od mraza in la-kote umrlo, da dnmi živo, to je pravi čudež. V zadnjih dneh ho 21 mrtvih otrok in 45 mrtvih žensk u železniskib voz vzeli. Kuj pa se bode zgodilo s strasnim fttevilom pribeglih? Uže ro ^e za legle nalezljive bok'zni in vprn^a se, kaj zdaj ? Zdravniki se boje najbujšega. — O fanatizmu prebivalstva nij nobenega sledii Zrno ljudstva je mirno. Le vi£ji krogi kažejo nevredno bojazljivost; oni se v celih vrstih selijo v Azijo.
Đomače  stvari,
—  (Zamujeno)   K predvčerajAnjej  vo-litvi jednega državnega poslanca iz kranjskega velicega posestva je  bilo   izm«j    112   volilcev v Ljubljano prišlo jih samo 18 ustavovorskih. To   malo   fitevilo   kaže, da, ko bi se bili narodni velikoposestniki pogovorili   in   k   volitvi tiho in hitro priSli, pa bi biti sijajno zmagali. Res je baje uže vladal v kazini   velik   strah da Be utegne kaj tacega  zgoditi.   Ali,   mi  — nemamo prave organizacije.   Oni, ki bo pokli-cani ustvariti jo, naj bi, iz tacih slučajev podučeni, ne odlašali to storiti.
—  (Papeževo smrt) so ljubljanski cerkveni krogi, to je   škofijski, zvodeli menda še le   včeraj   od   pape^kega   nuncija   na   Dunaji. Petek ve6er,   ko   je  bil   uže   naš  članek o Pi" jevej smrti tiskan in  list   pripravljen  za   raz-poSiljanje,   zvedeli smo   Še,   da   v   škofiji   nič ohcijalnega poročila nemajo.   Novine so   torej tuđi tu  prve nesle novost v ljudstvo, mej slo-veuskimi listi „Slovenski  Narod" prvi.
—  (Slovensko gledališče.) V torek 12. februarja se bode predstavlja!   igrokaz   v treh   dejanjih   „Alfona   ali   velikodušni morski ka pitan"  — upamo, da ne v tako straSno praznoj hiSi,   kakor  pri zadnjej predstavi.
—  (Delavski ples) je   drevi   v   ljubljanske fitnlnice steklenem salonu.
—  (K ran jaki veterani) imajo drevi v kuzinskem steklenem   salonu plesni ventek. Vstopnice se dobodo pri kasi.
—  (Iz Žele zni kov) vladni list nazna-nja, da je tnm iuiha!a tifusna ei)idemija, ki se je bila od  1-i. dec. lani   pokazala.    Umrlo je moj i)(\ obolelimi (1 ljudij.
—  (Iz Staje rskega deželnega bolskoga sveta.) So:a 31.jnn.  Posvetovalo se je o urejevaiiji in nagrajevanji  poduka v ženskih rofuiih  dt'lili na ljudskih Solah in o  pravilu radi  dolocenjii Caaa, kdaj naj   se   učitelji na drugo Sole prcsclo, zndobivši novo   službo. KiHtra/redna Ijmlska ?ola pri   Š t. Janžu   na dravskein polji se je raz^irilu.
— (Učiteljska služba) na 3 razrednoj naroduej   soli v Slivnici (okraj   mariborski)
s 550 gld. in stanovanjem je rapisana. Pro-Snje se vlag.ijo do 21. febr. na kr. Sol. svet, — (štajerska kmetijska družba) ima 20. in 27. februarja svoj letni občni zbor v Gradcu.
*  (Veliki knez N i k o 1 a j) je dopisnika stare  „Presse".   Ivanu  Lichtenstadtu,   podari! Stan slavjev red  3   vrste z meci.
*  (Reka T ibe r), katera teče »kozi Rim, jp bila na svecnico   polna   ledu,   katerega   je tinla v morje.  Nam severnjakom bi to ne bilo nenavadno — a Ilimljani,   katerim  je bila ta prikazen redka,   čudili so Be.
*  (F ono graf.)  NajnovejSa  iznajdba   — katere domaći ja je zopet blažena Amerika — ie fonogmf ali glasopisnik. ki ga je izna^el neko? tebnik. Edison Atlanta. S tem orodjem je mo> gofte po ti'lefonu   govorjene   besede  takoj   za-pisane imeti, in to s crkami, katerih «e vsak lohko brž nauci.  Tako bodo tedaj kmalu na§| telegrafski   uradniki   čisto   nepotrebni  ter   — brez službe.
*   (Zla ša 1 a") V franeoskem primorskem mestu Calais ao igrali  3. t. in.   zvecer  v cirkusu, kar zavpije nekdo „gori,   gori!"   Vsled tega klica jo vse htelo   biti   prej   ven  ter  ao v   občej   gueči   zmeCkali   do   mrtvega   deset Ijudij, mnogo pa jih je poškodovanih.
VrisiB«* «wa*
r  L)aVjvii 9. februarj i t. 1 Pivnica hokttilitor 9 g\d. 75 ttr.j   — r«i 6 <4. fSO   kr.;   —  ieSmrtn  G tfKl.  —   kr.;   — ovt»a 3 <ld.  — 58   Str.; ajfla G ^ld   18 Str.; — proaA   l» gld.   18  kr.;
koruza G go'il. SO ki".; krojjpir 10) kilogrami)? 3 tfid. 05 kr.; — fiiot hrtktcilitor 8 <ld. 50 kr; m*al» Kilogram - «1. 94 Kr.; — mm — <id. 80 kr. — »prth Irišeti — gld. 08 kr.; — apoh pov>jdin — *ld. 72 kr.; jaje« po 21/, kr.; — uloka lltar 7 kr.j ^>vednmo kitogiaui b2 kr.; — toiorniue 5 i sr. — a/iiijako iujs.i f>0 hf.; — uo'ia  LOO kilograiaov 2 ^1*1. 23 kr,;
^latn« I K«>Ul. 7d tr.: — >ir*a tnia 4 kv. indtroV * <o d    50 kr.;   --   motika 4   s?l<i.  BO kr.
Danajska borzst 9   februarja.
vlzvirnu  tulogratičuu porocilo.)
fcliiotui dri. d lg v biMikoveiU    .      '14 gld. 25      kj.
Eiiotui  drž. dolg v srebrn      .    .      67     „    60       n
^lara  ronta........      75     w    45        n
l^W) dri. poaojiio           ....          112     „25                  m
Akcije narodne banke ....      80U     „    —           .
\r«Mlitno akcije......     225     ,,    fO            „
[jOTidou.........     118     „    65        „
Sap.»l..........          9     „    47          „
U.  kr. oukini     .....         .          5     tt    tiO          „
Hrehro            ......          .      104     m    10          m
[)rf.'Aviie> marko......       58     „    45         „
Štev.   15G3.                                            (34-2)
Hazglas.
Magistrat naznanja, da bode zapisnik volilcev v dopolnenje srenjskega zastopa za leto 1878 v ekspeditu štiri tedue na splošoi pregled lefal.
Vnak za volitev upravičeni ima pravico, zoper ta zapisnik, ako meni, da je kdo, ki nema volilne pravice, vpisan, ali kdo, ki ima pravico, izpušcen, ali ne v pravi volitveni razred uvršten,  reklamirati.
Ta reklamacija mora do 28. februarja t. 1. magistratu ustrneuo ali pisano tako gotovo predložena biti, ker na pozneje vložene reklamacije se no bode več o/.ira jemulo.
To se bišnikom za nje same, in da svoje za volitev upravičeue stauovalce opomuijo, na znanju daje.
Mestni magistrat v Ljiljani,
dne  30. januarja 1877.
Župan: L;t*cliaii.
plesna ali salon-obleka
l»ii
w-v    M. Neumannu,
v Ljubljani, v Lukmanovcj hiši.
\ februarja:
Pri Slona: grof Pače iz Ponoviči.
—   baron  TauffVer  u Do^enjskega. — Crne iz Brežic. — Sp tzkopf iz   Gradca.
—  Polaicli, Keis iz Dunaja. — Lengyel iz Kaniže.
Pn   Mmllćl: Po ka iz Dunaja.  — pl. Goss'ett iz Hrast iikn. — Schupter
iz Dunaja,   —   Urbančić   iz Polhovega gradca. — Haoser i» Dunajju
Novošegnega,   rokođelnega,   konfekcij-
skega, snknenega in platnenega blaga
zaloga
C. Wannischa,
t Ljubljani, na mestnem trga »t. 7,
pri poro ča svoje velike sklade iideikov, primernib za ialwe in pleše v pustnej dobi 1878.       (9—12)
22a d.ame!
Prave kite
iz zdravih človeskih Ia8 od <JO do 100 cenr. dt.hje, polu« in <!< belu, brez vloff in lircz primicanja iiiuutoijiuli la», <la da 80 čiši>jo iu pero. Za Trajno m frcsiiaiiii dnlo se jamči in  c;'iu> HD jako nizku,  saino #l<l. 2..M0 do ^ d. 5.
Naročlut na de/.rio so prud i-oprcjduji vpoSiljatvi mustra, proti povaotju urno ni reumo izvajajo in uuilo-Htaino se  rado zamcnja.
Da je  za komoditeto čestitih dam priložnejše,
ima podpisani tildi  veliko  zbirki)
»|M'ciJali<ctiiili   I«**   v««'li  barv in vrt*.
Dalju su tuđi vaakovrstna Iuhiui ilt'la najccncjšu izvršujojo in so stara za nova menjavajo.
L Businaro, tu/,.,„■,
(400—8)        kongresni trg,  nusproti  „kazino" v Ljubljani, I
Za d.^,rrxel              I
Za đ.ar£ie!
WT Najboljše železo, ~9&
o<l n.ijizvrfltiicjdili štitj-rakili in   koroških   rudarskih   (iriiž^l),    kakor tuđi vsoli vrst >.«-l«-y.iiii» ju dobiti po uhJuIžJIIi c*<kiiali
■v" pro<d.aja,l3TLici železnine
Sp. Pesjakovej,
(4l_2)            v Ljubljani, v gleduliskih ulicah šfc. 8.
Kdor želi kaj
kupiti, naj pišo   pod   naslovom:   Ž»KHuJef   poMte rcatMUte v llorovnivu (l'ruuztlorl'j.
Dubiti je hpega žaganja žakoj, katori KO klg. moko diži, po 1;> kr.                                     (iMi—li)
Fodpiaaui uljuditu   naznuuja,   da su ju  '60. jun. prcMC'Iil tor i in a zdaj svojo pi-L.dHjulniuo v
W*T slonovih ulicah h. št. U, ""^^
(Lukuauova hia.i). Z odličnim spojtovHnji-ui
(35-2)            Jo«ii> Oeba,
v                                                     larar.
S^T* Tuđi flpivjmcin tukoj   k;ic<ga ućenca.
Kupiti želim
l«v»kc>K» 1»mh (pinkiihuud) U r takovo pitico, posuiiiuzuo uli vkupno. Oba imati biti jednaka, ilu-brtga nnijlieiiega pltuienti, prav bola, br«i uiaUižcv, krntke dlake, cbeieuega repa, v ataroBti od ti. me-aecev do 1. leta.                                          (31—a;
Ponudbe provzcnia tdininialracija „SI. Haroda".
Dr. A. Pleika „Anticatarrbalicnm"
firoli   %sakckiiiu iiithoclu »lijenili mreii
2a otioke In o<5.ra,sle lj-u.d.1. (Z n. v. c. kr. patuutum od 28. inurcija 18G1. ].
zavnrovano proti ponurejiiiiji.) Ta čuj, pririjun na znanstvenim temelji od uujbolj zdraviinih zolidč in korouin, izvr-stiio dcluju pri vueli naiiodiii atizuih inrun v krlitjii, v sapniku in nje^a vrjuli, v pljućih, v želodci in i-revili, vrlo puiiiaga pri kataru v iiU'Jmrjr, v lnutcrnici tur nju nožnici, tuđi ublažuju okropljiijoč in kri čisteć.
Dobiti ju v Ljubljani: lokurna g. K. Birscliit/a ; v (i rad ci: lckariui n/-uiu iloli-reuu ^. A. Ncihvetla, Murplatz, in lekurna ^, J. Eichlfirju, Iji-onliai-dntraasu. — Dulje v M a-riboru: lekurna g. \V. Kiiuiga; v ltiul-{?o n i: lekurna tf. ('. Aiitlrieua; v Leobnu: liikarua g. Karla Filijieka; v Udovcu: lukama g.  liLiiihacIicrja.                       (405—7)
Kupivei vulikunsk l'iicliiilc Alpncu'U'Mrcltra v Abii*inijt (v Afriki) za prav nizko coiio, tor poatavivui v svojej tovarui o3 novih parnih atrojev, 8 katorimi uiureuio mnogo plačila, ki bi ga »icor imeli dati dulavcoiu, prihraniti, dobili smo zduj dobio priliko, da tnoroiuo po sudaj prodajati svoje po vaem svotu alavljenu izdiUo od A>i>uv<!u-Mret»ra za U2"/,, cenejšo, Uoljso in lopBC. Vaakdo pač v(\ da iiaao Al|Mic<?»*Mrel»ru nikuli no izdubi svojo srobiuo barvo, in da bo ga ćulo najlmjša kiuuiina tu> priuiu,  kur i>lNiiieuo Kuruutujciiio.
l'rej.                                          Zdaj.
6 koro. AljKimi-isrebriiili žlit; zu kavo gl. 1.20, l.lio, *.—, 2.G0           gl. —.8r(   1.15, 1.10,  1.80
G    n               n              „                   „ jftlilugl. 2.—, li.tiO, ^.40, 5.—, G.— gl.    1.10,  I.iiO, 2.'M), 3.4«),  4.—
1 velika Aljiat'ca-srehrim žlica za j uho gl. 1.50, y.4O, u.DU, 4.—, 5.— gl.    1.—, l.CO, 2.s>0, 3.40
1       »              ti            n                    „uilokogl. 1,—, 1.40, ^.ao, y.2O, 4.— gl. —.70, 1,—, 1.««, 2.10,   2.C0
£1  1li)l*nv J0^1"*'- nt)^ in vilico,)
"   rrtlUY    » oBtriuumi »d anKl.'tf|. 4.C0, 5.30, G.80, 7.50, 9.— gl.    11.10, 3.70, 4.40,  5.—,   (i.20
ji:kla ter z ručaj i ud Alpacca-sn.'bra)
f£   FI*l|*nV   ^1'601"11'1 Jfil;tl, nož)
V  1 <l   ,   V   »» vil^u, z uBtriuauiiJgl. 3.D0, 4.80, 5.C0, (J.95           gl.    2.40, 3.20, 3.80, 4.75
ouangl.jckla in z ročaji oU Aip.-srcb J
Pole« tega olcgaiilni svtčniki,   par po gld. 1.—,   2.—,   2.50,   3.—;   zdolice   po   kr.   .r,0    7f>    80
ferM" i'T.' m?!V. 11"Jolko/i£a k:ivo aJl č;(-» »>o Kltl- -— a.5l', 3.—, 4.-; Bvcčniki i. roči, par pj t;l<l H.^0 JU. U 14.- s0.—; naharuu pusice po gld. J.—, 2.HU, 4.-, fi.fio, 7.— ; Haliarno alpiiico po kr. bVt to, VU, gJd. 1.—; skicmeo za km m oijo po gld. 2.f,U, 3.XQ, 4.2;>, G.—; pušico za aurovo maslo po kr. 1K\ gld. 1.7U, *.«O, it.zb,   4.—   t«r   so   mnogobrojni   izdoiki;   vao   za »a u/0
»•cufjH« iiot;o «lo nI«'J. Naročbe v provinco toćno s povzotjcni izvrštijo
Metalhvaaren-Fabrik von Blau & Kann
JŠ'iett*  Jfttii>*'nbt>>'fjt>M'*t*'4*sse i\»\   i.                (38—2)
Jctika je ozdravljiva!
Radgostski
in
roinoTski maho-rastlmski celtlički,
priporoćajo bo ponuhn-f /a vse,   tiuli /a zastaranc bole/ni na piju-čili,   za  aii'iie,  prsne in vratue boleiine, posebno  za suAico,   želodćiivu slubost,  za splosno slabost ( utnic in proti zuteujajo-
fcej se pljučtiici!
Voliko »tcvi!o pri^nauskili pi»<-m r«i po-laga ao   v pittpričanjo.
Javne zali vale.
Gospmlti Ivkarmo'jii J. Sfir/nrln r   Itožnari.
Vniivfii so iz Rožnovi!, kjor .seni v šostih lotltiih tak i vrlo opoino^t'l »i, nitnil hcdi, da jo moju prsna bnlerina popolnoin ozdravijciiu, kaj ti ilol^o ruHii inu nijsta luurila niti ka^olj niti tvžko dihanjo.
A, ko srni a« Iimlo prehladi I, povniilo se: je staro zlo tuko liudu, da mm Uomaj pro-daval v Soli, kor Hrin lo nilno tc/.ko gla»uo govoriti /iitno^el. V tem kritifnciu položji rabil snu, kakor u/o zu hvoj ga /.dravljunjn v Roiuovi, VaSo niaho-ruHtluiHku coltlii'ku in sem pil % jutra in /, vrt'rra po jedno eaSo rad^ost-Hko^a raju. Kmalu nimii na toliko okreval, da umi, |xiral»ivšcpa tri »kutijico niahd-i-ustliiiskiU cnltlukov in zavitek ruilgoNtskcga raju, no muči y«M- ni liitlcNtno huiluujo v prsili ni te/ko <lilianj<; ter uic tiidi kašelj le rcdko kedaj na |iudi\ a Ao tak rat hIh1m>, tako, da no nadnjam, tla budem kmulu popolnrm zdrav. Mnogo mojih Kiiuticcv — slii'no bolnih — j« rabilo po mojem prinicru VaSo izvrstno preparatu in vsem bo dobro poinu^ali.
Uovoljujoo ViiSeiiiu blagorodju, da to sve-doćbo istini1, na korist trpoiVga ^loveStva, ol>-javito, kakor in kjer Vani jo drago, iirosim, da ini s poAtuiiu p<>\ zotjein l>l:igovolitu poslati /.avitok nul^ostske^a t'aja iu <lvu škatljici rož-n   novskili niiilio-ru8tlin»kih coltliokov.
Z vučni pnStovaiijt'in b« IhIjt>žt
Vani vodno hvaložni iit urtani I                               FraiHi«  Zfffifina,
profesor v. kr. rtiiilnn gimnazijo.
V  liru li, dno 2. iohnmrja 1874.
lilaijot'odtiemu yoapoiln J. Seichertu,   diplotn,   le-
karnarju v Hustiovi.
Prosim, da mi izvolito ponlnti /opet 2 dkatijici Hvojih l»vmtuili rožnovskib eelt-lićkov.                   S poštovanjem
Med. & C'hir. dr. W»wrn, prakt. /dravnik.
V  Oloinucu, dno 21. novcnibni 1870.
Gospođu ,f. Seichertu, hkanim'ju p Jiožnori. lz,vj»lito   mi   za   priloženih (> gld. 1<> kr. »
I   prvo   pošto    ponlati    il   zavitko    radgostskega univerzulnoga   čaja   in   (i   fikatljic   rožnovskib lnuliu-riiBtlinskih eoltlićkov. Uživanje teli zdra-vil mi neizrerno ilohro dejc.   iu   upaui,  da  bo bodo  tuđi pri drugih obnesla. Spodtljivo su bilježim t v. K r s t. Sufrnnck, vikar   tVančiSkaiiMkcga konvonta
v Turnovi (na Cc5k«ni). Od tega po zdravniškuj ratložbi in prod-pisih pripravljoni daj vclja za Hdnovno rabo pripravljen pakot i. nakazom o rabi 1 gold. av. velj. Jodna originalna škatljn ltožnovskih malio-rastlinskih coltličkov f>0 kr. Za kolok in  zavijanju pa  10  kr. posuhej.
KuclgoMtHkl uiiivor/.uliil «*»j in ltož-novtihl inulio-rHMtlliiMki «>«'ltli<?kl <lobi-v;ijo su Jedino lo v Itkaini J. Ncioheritt v Itožuori (na Moravukcun in razpotjiljajo su natočila na vtto strani proti poutneimi po-Vicctku.
L):i jo pa p. n. občinstvu bolj prirodno, iinajo tiuli zalogu slodeči lckarji : \V. Mitvr v IJublJaui, A. lioinitz v Olovci, \V. K «i u i g , gradsko prudmestjo, v Mariboru, Anton Niiilvod „-iiiui RIoliron" in M i 1 o-a r il n i a k u    lekarna   v    <>rit«l«i,   in J.
_ (.' nj bok v Zuurt'Hm. SJ0~~ ICožiiutNku ^iilniHku ONeiiciju, lii tro in staino dol uje stopur ti^anjo, prclilad. ćutniško in iniHično aluboat vaako vrnle. Originalna stL-kltiijic-a 7u kr. av. volj., za koU-k iu zavojImi Hj kr. vt č. l'r»v» ho (lobodo jctlino tltrclituo iz lokarno v Jtužnovi ^Moravska).                                             (HI7 — 7)
$JPfT~ ltožuovNko iiiiixilo zii ozt'bo, ki VHako, tuđi /<at*turano o/,oUliuo i/.cei i na^lo in gotovo. Lončt'k .r)U kr., '/a kolek in povitok 10 kr. voč.
l"rtt»o si) uioro dobiti judino uopo-Hrctliio   iz   li'kamico v Kižnovi (.MoravHtta).
ledatelj in urednik Josip JurčiĆ.
Lastnina in tiek  .Narodne tisk«rne".