43. številka. U Dubljom v toRh. 23. februarja 1909. Mleto. .Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavljen: v upravnistvu prejeman: telo leto.........K 24 — celo leto.........K 22*— pol leta četrt leta 4* mesec 12*— 6 — 2*— pol leta četrt leta. na mesec 11 — 550 1-90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflove ulice št 5, (1* nadstropje levo), telefon it 84. Izhaja vsak dan zvečer izvzemšl nedelje in praznike. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za erikrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravnistvn naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. - Posamezna številka velja 10 vinarjev. - Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna" telefon «t. 85. .Slovenski Narod" velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: celo leto.........K 25*— pol leta.........» 13*— četrt leto.........» 6 50 na mesec.........> 230 za Nemčijo: celo leto.........K 28*— za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.........K 30.— Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnlfttvo : Knaflove ulice 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon št. 85. Senilna justicn. Sodbe naših j ust i čn i h oblast ni j segajo globoko v življenje. Zatorej je utemeljeno, da se o njih ne piše samo v pravniških glasilih; tudi politični listi se smejo ž njimi pecati, kar prvič ni dobro, da ostajajo sodniki — posebno oni zadnjih instanc — brez kontrole, in ker je drugič tudi resnica, da imajo take sodbe tu rn tam več dotike s politiko, nego bi človek menil. Eno tako sodbo hočemo danes v razpravo vzeti, ker je vredno, da ne zapade pozabljivosti. Iztekla je pri upravnem sodišču na Dunaju, ter se tiče znane zadeve sejmišča v Žireh. Iz teh sejmišč skovala je bila klerikalna stranka politično afero prve vrste in državni poslanec dr. Žitnik je po ministrstvih strgal nekaj podplatov radi nje. Da pa je končno tri-u m f ovala klerikalna politika, k temu niso pripomogli toliko raztrgani omenjeni podplati, nego judikatura upravnega sodišča, katera je bila v tem slučaju nečuveno površna, in nikakor ne v slavo služeča ti najvišji instanciji! V Žireh so imeli sejmišče, katero je časih voda preplahi, tako da ni bilo za rabo. Politična oblast ne da bi se bila občina količkaj ganila — je pri si ia Žirovsko občino, da je morala za visoke stroške napraviti novo sejmišče, ter zidati kon-tumačni hlev. Dotični ukrep okrajnega glavarstva potrefila je deželna vlada, in potrdilo ga je tudi ministrstvo. Sedaj je prišla zadeva p r v i č pred naše upravno sodišče. Klerikalna stranka v Žireh je namreč trdila, da ima pravico do sejmov zgolj le vas Žiri, in da ima gospodarski odsek te vasi določiti, kje bodi sejmišče Od nekdaj je veljalo načelo, da politična oblast določa prostore sejmom: ali vzlie temu je upravno sodišče vsedlo na lep klerikalni pritožbi, se spustilo v meritorno presojo, dvignilo radi površnega postopanja odločbo ministrstva, ter zaukazalo, da naj se preišče, koliko deleža ima vas Žiri pri žirovskih sejmovih. Vse se je vrnilo okraj ne m n glavarstvu, katero si je leta in leta belilo glavo. Par stotov papirja se je popisalo, vmes pa so tekle klerikalne stope! Končno je modra vlada judi-eirala, da od peterih sejmov pripadejo trije vasi. dva pa občini. Vsled tega je zaukazala napraviti dve sej- i kaj izvenrednega je, da taka korpo-mišči; eno vzdržuje občina, drugo, v j racija, kot je upravno sodišče, izda v močvirju ležeče, pa vas. Okrajni gla- \ isti zadevi dve sodbi, ki sta podobni var v Logatcu, katerega velika kler i- v jarem vpreženima voličema, od 1 kalna vnema je bila znana, pa je kar ; katerih vsak v drugo plat vleče. An- dekretiral, da zgubi občina dohodke od treh sejmov, dasi jih je uživala več nego petdeset let. Poskus politične oblasti, da bi v Žireh ustanovila sejmišče, katero bi odgovarjalo zdravstvenim zahtevam in pa pameti, se je radi intervencije klerikalne stranke izjalovil na ta način, da je mala občina dobila dve drugi sejmišči, in da se je občina zakopala še v visok dolg. Ta famozna, vsega zasmehovanja vredna odločba politične oblasti je prišla sedaj drugič pred upravno sodišče, z vsem mate-rijalom, ki se je bil napisal v teku petih let, in tudi z vsemi potrebnimi dokazi. Kdor ni hotel slep biti, moral je pripoznati, da visi pravica vasi Žiri na niti, tembolj, ker vas kot taka ni nikdar imela kake koncesije do sejmov. Razprava pred upravnim sodiščem bila je dolga in temeljita. Sodni dvor se je izrekel, da se izda razsodba pozneje. In res je vi-sokoisti ležal na aktih skoraj štiri mesece, potem pa je judiciral: V meritorno razpravo se ne spuščam, jk>-lilična oblast ima sama določiti, kje bodi sejmišče, upravno sodišče ji pa ne more v tem pogledu ničesar predpisati ! Sedaj pa vzemimo to salomou- ta katanta in tako dalje, kakor to opisuje stari Homer! V tem slučaju pa je zadeva tembolj obžalovanja vredna, ker je po zadnji sodbi upravnega sodišča v krivico postavljen tisti, ki ima po razlogih tega sodišča pravzaprav celo pravico na svoji strani. Politična oblast sama določa, kam sodijo sejmišča! To kratko in precizno pravno načelo, upravnemu sodišču ni bilo neznano; že prej je večkrat judiciralo po njem. Da se je tega načela držalo pri prvi pritožbi, bi bili žirovski klerikalci sijajno propadli; občini bi se ne bili vzeli stalni dohodki, in v veljavi bi bila ostala prva in modra odločba politične oblasti, vsled katere bi imela mala žirovska občina eno samo sejmišče, katero bi ne tičalo v mlaki, kakor tiči v mlaki sejmišče vasi Žiri, ta produkt senilne modrosti našega slavnega upravnega sodišče! Ali pustimo politiko pri strani! Čemu so take sodbe tako zelo škodljive? Odgovor: Ker svedočijo o tem, da taka sodišča ne dajejo nikakega poroštva za pravno zanesljivost, brez katere živeti ne moremo. Najboljšo pravdo imaš v žepu, če pa prideš ž njo pred upravno sodišče, se ti kar staja v rokah! Prav sko razsodbo, ter stopimo ž njo pred j kakor bi bili ti visoki sodniki, ki priprosti narod. Kaj si mora misliti priprosti narodi Ta priprosti narod ne bo mogel prezreti, da je imela pravica drug obraz, ko se je šlo za korsti vasi. Ta fakt toliko bolj v oči bode, ker tiči vmes slučaj, da je občina v n a p r e d n i h , vas pa v klerikalnih rokah. Rodili se bodo sklepi, da napredna občina ne dobi pravice, kadar ji gre, da jo pa dobi, klerikalna vas, kadar ji ne gre! Naravno, da se razsoden človek tem sklepom ne bo pridružil, in da bo vzlic raztrganim podplatom gosp. Ignacija Žitnika iz srca prepričan, da so upravnemu sodišču deveta briga takoj žirovski naprednjaki, kakor žirovski klerikalci. Vendar pa je resnica, na so take sodbe sposobne, zaupanje v pravosodje pri priproste m narodu do korenine omajati. Najvišja instanca se bi jih morala vestno ogibati, in dokaz skrajne površnosti je, če upravno sodišč«1 v eni in is*i stvari dvakrat tako sodi, da ena sodba drugo po zobeh tolče. Ne- zaspano poslušajo zaspani referat, nekako podobni znanemu »bagatel-richterju«, ki sodi danes tako, jutri na zopet drugače! Da se za tako ju-stico najponižneje zahvaljujemo je več kot naravno! Dr. I. T. Gimnazijsko poslopje v novem mestu. Dolgo časa se je vlada obotavljala in je zavlačevala zgradbo tega krvavo potrebnega poslopja z izgovorom, da se novomeška gimnazija umetno vzdržuje. Zdaj, ko imajo Nemci na Kranjskem dve gimnaziji, ki imate letos skupaj 246 dijakov, novomeška gimnazija sama pa jih ima 227, zdaj je ta izgovor vendarle pošta] piškav in v zadnjih dneh so listi prinesli vest, da je končno določeno 300.000 K za novo gimnazijsko poslopje v dolenjski metropoli. Pri tej priliki bodi nam dovoljeno opozoriti prizadete faktorje in vso javnost na nekatere točke tičeče se te stavbe. Pred vsem se nam proračun jen a vsota 300.000 K zdi prenizka, če pomislimo, da ima novomeška gimnazija obvezen pouk v risanju, da bo torej v bistvu treba takšnih prostorov kakor za realko. Kaže se, da se je dunajska vlada že navadila računati s slovenskimi razmerami. Za ljubljanske gimnazije je stavila r**s večje svote v proračun, toda pri stavbi se je gledalo v prvi vrsti na to, da se od proračuna kaj prihrani, ne pa nato, da bi poslopje zadostovalo vsem zahtevam. Tako se je zgodilo, da so se res prihranile znatne svote — pri prvi državni gimnaziji v Ljubljani celo 80.000 K ali petina vseh proračunjenih stroškov — doseglo pa se je tudi, da nobeno gimnazijsko poslopje v Ljubljani niti v Kranju ne ustreza zdravstvenim zahtevam niti šolskim potrebam, ker je pretesno in neprimerno urejeno. Ena največjih napak je, da omenjena šolska poslopja nimajo centralne kurjave, ki bi enakomerno grela vse sobe in hodnike. Noben še tako spreten kurjač ne more doseči, da bi do 8. zjutraj 20—30 sob bilo pravilno razgretih, ako se mora vsa ka peč posebej kuriti. Vsled slabo zakurjenih sob in mrzlih hodnikov so dijaki in profesorji večno prehla-jeni. Da se to prepreči, je treba central ne kurjave. Druga zdravstvena zahteva je, da imej gimnazija prostorno dvorišče, kjer imajo vsi dijaki dovolj prostora, da se v odmorih sprehajajo. Zadostno dvorišče ima n. pr. ljubljanska realka in gimnazija v Kranju, nimate pa ga ljubljanski gimnaziji. Pri novomeški gimnaziji se naj skrbi zato, da bo dovolj veliko in zračno dvorišče. Pri stavbi takega poslopja je treba misliti vsaj za 50 let naprej. Prostori se ne smejo določati po sedanji potrebi, ki je vsled tesnih razmer navidezno majhna. Ce ima gimnazija letos 9 razredov, potem se mora napraviti najmanj 12 rednih učilnic, da ne bo znabiti že prvo leto težkoč zaradi ustanovitve kake potrebne vzporednice. Naj se ne ponavlja napaka prve državne gimnazije v Ljubljani, ki je imela že leta 1895. vsega skupaj J 7 razredov, leta 1898. pa se je zidalo novo poslopje s 14 učilnicami! Na drugi gimnaziji so napravili 2 učilnici več nego je bilo razredov takrat, ko se je poslopje zidalo, in takoj prvo leto v novem poslopju so se rabile že vse sobe! A tudi posamezni oddelki za knjižnice in razne zbirke naj ne bodo pretesni. Množina knjig raste dandanes z bli-skovo hitrostjo, tehnika napreduje z velikimi koraki i,n z njo tudi produ k cija lažnih učil; treba je torej obširnih prostorov za zbirke, da se te iahko širijo in množijo. Treba je misliti na posebno učilnico za skioptič-ne slike v zemljepisnem in prirodo-pisnem pouku, na dijaške vaje v naravoslovnem pouku in na drage potrebe pri hodu jost i. Toda ne zadostuje še, da so prostori dovolj veliki, morajo biti tudi primerno urejeni, da res služijo svojemu namenu. Cas je zlato, to velja danes bolj ko kdaj in posebno za šolo. Zato morajo biti šolski prostori in zbirke udobno urejeni, da *e ves ponk razvija brez dolgih in napornih priprav. To velja zlasti zji naravoslovni pouk, ki se vedno bolj in bolj opira na poskus. Srednješolski profesor nima izšolanih asistentov, ki bi mu pripravljal] poskuse, ampak mora vse sam delati, zato pa mora imeti vse pri roki. Da se bo to vse vpoštevalo pri novi stavbi, zato je nujno i>otrebno, da se v stavbno komisijo pokličejo člani profesorskega zbora, zlasti varuhi raznih zbirk. Ti se naj poučijo o primernih in potrebnih uredbah na drugih zavodih in naj potem v stavbni komisiji neustrašeno zastopajo in branijo svoje stališče. Naj se ne boje zamere navzgor, ker noben pameten predstojnik jim ne bo zameril, ako store svojo dolžnost. Nikar naj ne mislijo, da se kakemu visokemu ministrskemu referentu, kateri njih niti ne pozna, posebno prikupijo, če skušajo po vsej sili erarju prihraniti nekaj tisočakov na škodo šole in mladine. Ravno nasprotno je res: na visokih mestih stoje večinoma možje širokega obzorja, ki vedo ceniti prave zasluge in imajo za takšne pojave le obžalovalen posmeh. Naši poslanci in odločilni faktorji pa naj skrbe, da bodo se upravičene želje strokovnjakov upoštevale pri stavbi novomeškega gimnazijskega poslopja! Kaj bo s parlamentom? Dunaj, 22. februarja. Ker s<* Cehi in Jngoskovani nočejo odpove- LISTEK. V ftudenmh ulicah. Ljubljanska povest. (Dalje.) Ce se je tega spominjala! Saj ji je vstajala v spominu vsaka beseda in vsaka kretnja barona Plassa, kajti vsaka je pričala o njegovi nežni in vendar ponosni obzirnosti in pozornosti do nje. Spomin na to jo je prevzel, da je kakor iz uma objemala in Poljubljala Francka. »Pusti me . . . kaj ti je ... to me Wi,« je za ječa! Franck in poskusil, zrinite sestro od sebe. »Ne zameri — jaz sem vsa nemila,« je zajecljala Helena in sedla je poleg Franeka in ga božala po li- in po rokah tako nežno, kakor bi 8wđila mehko perje mladega ptiča. Helena in Franck nista od tega ctae nič več govorila ne o baronu Plassu, ne o baronu Spinettiju. pa U1(K za Strelišče ni prišel Franck vp(". Baron Spinetti je zaman krožil *ai" okoli po cele ure; Helene ni bilo vp(* na spregled. Nevolja barona Spinettija je ra*la vse bolj, čim dlje ni mogel pri-? v dotiko s Heleno. Za Streliščem je ni bilo dobiti in pri grofici Lici buli ne Prihajala je sicer tja, a ne več tako pogostoma, kakor poprej in kaj neredno. Navadno že takoj po kosilu, da je mogla toliko prej oditi. Kada r je od poslov izvedela, da je baron Spinetti prišel na črno kavo, se ni več premaknila iz sobe malega grofa. Ce je bilo treba, je odšla celo brez slovesa, časih celo grofice Lici sploh ni videla, samo da se je ognila baronu Spinettiju. Ta je kmalu spoznal, da se ga Helena izogiba, a sodil je, da je kdo Heleno nahujskal proti njemu. Kajti bil je preveč sam v sebe zaljubljen in je prenizko cenil ženstvo sploh in specialno žensko poštenje, da bi bil mislil na kak drug vzrok temu postopanju. Vzlic temu pa ga ni bila volja odnehati. Tudi v tem slučaju se je hotel držati svojega načela, da se z vztrajnostjo in previdnostjo vsako žensko premaga, samo če zna človek najti pravi trenotek in ga spretno porabiti. Pri grofici Lici se mu to sicer ni posrečilo, a tudi pri njej se baron Spinetti še nikakor ni odpovedal upanju, da pride tudi zanj dan sreče. Sodil je, da ga je grofica Lici postavila le začasno v rezervo, bodisi, ker ga hoče s tem posebno trdno privezati nase, ali ker si želi malega intermezza s kom drugim; a da bi ga bila grofica stalno odslovila, to je smatral kot izključeno, že zaradi tega, ker ni u je še vedno sem in tam kako malo ljubezensko prijaznost dovolila. Spoznanje, da se mu Helena izogiba, ni baronu Spinettiju vzelo poguma. Vedel je natančno, kaj je hotel, ko je Heleni priporočil znamenitega dunajskega zdravnika in ji taki »rekoč obetal, da pomore ta zdravniška kapaciteta malemu Francko do zdrav ni h nog. »Ta zdravnik mi mora zdaj pomagati na te limanice se Helenu gotovo vsede.« To je bil uspeh dolgega razmi-šljevanja barona Spinettija o nadaljnji njegovi taktiki napram Heleni. Med tem, ko je čakal na to »pomoč«, namreč na odgovor na pismo, kateremu je bil priložil stotak, je baron Spinetti pridno nadaljeval svoja zasledovanja. Najel si je posebnega človeka, ki je imel nalogo nadzorovati Heleno in natančno po-izvedeti, kake so Knificeve razmere in kaj dela in s kom občuje Helena in kake misli ima za prihodnjost. Ta vohun se je kmalu seznanil z zapitim študentom Bernardom in pri njem izvedel vse, kar je hotel vedeti in še veliko več. Sporočil je baronu Spinettiju, da je Helena v Študeii-tovskih ulicah izgubila vse simpatije. »Ljudje ji očitajo, da je ošabna in da lovi v . gosposkih krogih moža; da zaničuje vse tiste, s katerimi je prej občevala in ki so jo imeli radi ter da se vede nepristojno in se da spremi jeva ti od raznih gospodova, — tako je poročal vohun in baron Spinetti je bil z njegovim poročilom jako zadovoljen. »Dobro kaže,« je sam pri sebi govoril baron Spinetti. »Dekle nima več zasloni he v svojih krogih; tam kjer je doma, si je ljudi odtujila insi nakopala njih nasprotje, v naših krogih pa se ni in se tudi ne bo udomačila. Lepa cvetlica je, ki jo je slučaj izkoreninil iz svoje zemlje, ki pa ni bila presajena v nobeno drugo. To so okolnosti, ki mi bodo znatno pomagale pri mojih prizadevanjih.« Zadovoljno si je baron Spinetti mel roke in je svojemu vohunu naročil, naj zdaj še poizve, kam vodi Helena svojega brata, na zrak. Tudi to je mož kmalu dognal in kar je sporočil baronu Spinettiju, je tega se prav posebno razveselilo. »Prej je Franeka vozila za Grad ,« je pripovedoval vohun, «a tja ne gresta nikdar več. Zdaj ga vozi gori na Grad. Ljudje v Študentov-skih ulicah se temu sami čudijo, saj je pot strma in je končno vendar jako naporno, peljati voziček z bolnim fantom tako visoko navkreber.« »To mora imeti svoj posebni vzrok,« je menil baron Spinetti. Šinilo mu je v misel, da ga je videla Helena, ko je šel z grofico Lici mimo njenega okna in spomnil se je tudi, da je bila i Helena pri izletu na njegov skrivnostni vrt na drugi strani Gradu. »Pijani študent Bernard sodi, da ima Helena na (iradu kake ljubavne sestanke,« je pripovedoval vohun »in ker je ta študent kar blazno zaljubljen v Heleno, bo tej stvari še taglje prišel na sled. Obljubil mi je, da bo od danes naprej Heleno skrbno nadzoroval pri njenih izletih na Grad.« To pa baronu Spinettiju nikakor iii bilo |k> volji. Cim je slišal, da je študent Bernard v Heleno zaljubljen, je svojemu vohunu prepovedal vsa ko nadaljno zasledovanje. »Vi se zdaj držite tega študent i in skrbite, da ho pustil Heleno popolnoma pri miru. Študenta mi pa ne izpustite iz oči.« Spinetti se je bal vsake konkurence, a da je študent Bernard zaljubljen v Heleno, mu je bilo vendar prav. Mislil je že zdaj, da v slučaju, če bi dosegel pri Heleni svoje namene in bi se pri tem zgodila kaka nezgoda, obesi Heleno temu študentu kot ženo na vrat. Zasledovanja Helene se je lotil sfdaj baron Spinetti sam. Vedel je, ob kateri uri vozi Helena svojega brata na zrak in zato mu ni bilo treba dolgo čakati. Toda pokazal M ni. Ko jo je od daleč zagledal, kako vsa zasopla potiska voziček pred seboj, se je previdno umaknil na stran. Hotel je vedeti, na katerem kraju obstajata Helena in Franek, da bi mogel po tem svoje postopanje uravnati. . j 1 dati pravici, da bi v prihodnjem dr* žavnozborskem zasedanju ne stavili nujnih predlogov, je padla nada, da bi se dalo omogočiti redno delovanje državnega zbora. Vkljub temu ima vlada namen državni zbor sklicati 16. marca. Preje bo skušala na konferenci načelnikov posamnih klubov doseči, da se zavežejo, da se delovanje državnega zbora ne bo zaviralo z nujnimi predlogi. Ako se ji to ne posreči, bo parlament imel samo dve seji, na kar se takoj razpusti. »Slovanska združitev/' LfVOV, 22. februarja. »Dziennik Polski« piše: »Slovanska unija«, obstoječa iz 125 članov, je spravila »Neue Freie Presse« popolnoma iz ravnovesja. V posebnem uvodniku se ta lisi trudi temu faktu podati značenje revolucionarnega dejanja, za katerega bi se moral zanimati državni pravdnih, ter dogodku podtakniti, kakor da bi bil v zvezi s Petro-gradom. Temu nasproti je treba na-glasati, da je ustanovitev »Slovanske združitve« prvi korak k sanaciji parlamenta, ki so ga spravili v anarhistični položaj zgolj številni klubi in klubki. Sicer pa »Slovanska /družitev« ni nastala pod geslom vseslo-vanske solidarnosti, marveč se je ustanovila vsled nujne potrebe in politične konstelacije, ki je zahtevala, da se razne skupine, ki imajo skupne interese, združijo proti enemu in istemu nasprotniku. V teh okolnostih bi se novi formaciji lahko pridružilo tudi »Kolo polskie«, zakaj temelj, na katerega se opira »Slovanska združitev«, je docela zdrav in odgovarja docela sedanjim zahtevam. Gonja proti češkoradikalni stranki. Praga. 22. februarja. »Ceske Slovo« javlja: Okrožno sodišče v Mladi Boleslavi je uvedlo kazensko preiskavo proti 12 pristašem češko radikalne stranke. Obdolženi so, da so vojake nagovarjali, naj desertira-jo. Več kakor 200 prič je dobilo pozive k sodišču. V Novih Benatkah je politična oblast razpustila češko narodno mladeniško /vezo »Jarost^ in sicer radi protivojaške agitacije. Dunaj, 22. februarja. Urednik »Parlamentarca« dr. Zivny je dobil poziv k sodišču, ki je uvedlo proti njemu kazensko preiskavo radi protivojaške propagande na Češkem. Vojna ali mir? B e 1 g r a d , 22. februarja. Oseba, ki je v najožji zvezi z dvorom, zatrjujcda se je prestolonaslednik Gjorgje te dni izrazil tako-le: Ni več daleč moment, ko se bo Evropa prepričala, da srbski prestolonaslednik ni napravil brezuspešnega izleta v Petrograd. Car ni tako daleč, kakor bi nas radi z gotove strani preverili. Rusija ne zapusti Srbije. Ta zavest ni pri nas zajamčena samo s praznimi besedami. L v o v , 22. februarja. »Dziennik Polski« javlja iz Pod\voloczyske, da je zadnjih d«k>et dni opažati na ruski meji sumljivo gibanje ruske armade. Povsodi na meji se zbirajo veliki vojaški oddelki. Višji častniki potujejo od garnizije do garnizije, da preskrbe vse potrebno, da bo vojaštvo pripravljeno za vsako eventu-vaino akcijo. Vsaki posamni občini se posebe zabičajo njene dolžnosti v slučaju potrebne mobilizacije. Novoimenovani generalni guverner in poveljnik posadke v Kijevu Ivanov nadzoruje neprestano trdnjave in posadke v svojem okrožju. V Krz -vrinecu je Ivanov imel nagovor na Častnike dotične posadke, v katerem je med drugim rekel: »Prosim vas, bodite tako pripravljeni, da boste lahko vsak dan in vsak trenotek odšli na vojno.« V Prušuvem na gali-ški meji se je ondotna posadka *x>-množila za 500 mož. Dunaj, 22. februarja. V diplomatskih krogih zatrjujejo, da ima Rusija namen, da bi velesile pregovorila za skupno intervencijo na Dunaju. Rusija zahteva, naj velesile v prid miru intervenirajo ne samo v Belgradu marveč tudi na Dunaju. Ker se tej akciji Nemčija z ozirom na svojo zaveznico Avstro-Ogrsko ne more pridružiti, je jasno, da Rusija s to akcijo ne zasleduje drugega namena, da prepreči vsak skupen korak velesil v Belgradu. Ker se Rusija skupni intervenciji v Belgradu pridruži samo pod pogojem, da sc isti korak napravi tudi na Dunaju, je kolektivna akcija velesil seveda nemogoča. Dunaj, 22. februarja. Iz dobro poučenega vira javljajo, da je odločilnega koraka Avstro - Ogrske proti Srbiji pričakovati šele v dveh ali treh tednih. Položaj je postal napet, ker dela Rusija zopet na to, da ee skliče evropska konferenca. Na tej konferenci bo Rusija skušala doseči diplomatske uspehe na stroške Avstro - Ogrske. Vkljub velikim težkočam pa še vedno ni izključena možnost, da se ohrani mir. StroSki aneksija. Praga, 22. februarja. »Prager Tagblatt« javlja: Stroški aneksije Bosne in Hercegovine znašajo že sedaj pol milijarde kron. Od te svote se je plačalo že 280 milijonov, 300 milijonov pa je že zaračunjenih, a še ne plačanih. Ker nedostaje gotovine, so se porabili vsi blagajniški preostanki tako v Avstriji kakor na Ogrskem in velik del ogrske emisije v svrho vojnih priprav v Bosni. Vkljub temu pa izdatki še vedno naraščajo. Tudi konto korentni kredit pri velikih dunajskih bankah se je že porabil za svrhe, ki so v zvezi z aneksijo. Velik del svote v znesku 580 milijonov kron se je že porabil, prodno je prišlo do delne mobilizacije. Ta deiuir se je večinoma porabil za oboroževanje in za nabavo vojnega materiala. Rusija gre v boj za Srbijo. London, 22. februarja. V ofi-cialnih angleških krogih sodijo o položaju takole: Rusija je v zadnjem rasu svoje stališče popolnoma spremenila. Po poročilih, ki jih je dobilo ministrstvo zuuanjih del, je slovansko razpoloženje danes v Rusiji mnogu silnejše kakor 1. 1876. A ne glede na to stremi ruska vlada za tem, da ohrani za vsako eeno svoj prestiž na Balkanu. Res je sieer, da je svoječas-no Rusija Srbom povedala, da bodo ostali osamljeni, ako v samomorilnem namenu napadejo Avstro - Ogrsko, toda v zadnjih dneh je ruska vlada velesilam izjavila, da bo Rusija složno s Srbijo započela vojno, ako pride iz kakršnegakoli vzroka do krvavega konflikta med Avstro-Ogrsko in Srbijo, zlasti pa da bi se Avstro - Ogrska branila izvršiti sklepe evropske konference glede kompenzacij Srbiji in Crni gori. Iz tega razloga smatra angleška vlada, da se je položaj poslabšal. O kaki enotni akcije velesil, da se Srbijo prisili k demobilizaciji, torej ne more biti govora, zlasti kar se tiče Anglije. Akcija velesil bo torej stremila za tem, da se v prvi vrsti napravi pritisk na Avstro - Ogrsko. s Dnevne vesti V Ljubljani, 23. februarja. — „Slovenac11 je bolan, in sioer neozdravljivo bolan. Će mn jo z burk-ljami izbija, pjciUčaost, mu sili vsik-dar nazaj. Zadnio soboto smo pisali Članek, ki gotovo ničesar ni obsegal, kar bi moglo žaliti kako osebo pri „Slovencu" Kaj nam dr. Lampe od govarja? Čujmo! „Ko bi vsaj molčali liberalci! Pa neumnost je po navadi glasna in si ne da nič dopasti. Toliko politične inteligence ni v liberalni stranki, da bi mogla u meti pametno in dosledno politično taktiko." Tako je! Kdor ni s „Sloven-oemu, je tepeo in neumnež. S takimi psovkami, misli pobožni list, je vse dokazano! Dokazano je pa samo, da se „Slovenec" ne more in noče od povedati sirovosti, od katere je živel in od katere hoče tudi v bodoče živeti. Mi ga pri ti skledi ne bodemo več motili! Naj se valjajo, kjer se hočejo! — Agenti provocateurji so v zadnjem času na delu v Ljubljani. Zato opozarjamo narodno občinstvo znova, naj bo skrajno previđao v svojih izrazih Preteklo soboto se je na primer vtihotapil na ples narodne delavske organizacije tak agent pro-vooateur. Brez vsakega povoda je jel kričati: „Žrvila Avstrija, pereat Srbija". Ko so ljudje na to reagirali rekoč, da naj miruje, češ da politična vprašanja ne spadajo na ples. je poštenjakovič del in jih denunoiral. Tako je denunciral pri vojaški oblasti menda radi „veleizdaje" gosp. dr. G. Torej še enkrat: .pozor pred „špioelni" ! — Hisoe preiskavo v LJubljani, Ljubljanski dopisnik graške „Tages-post" dementuje vest, da bi deželna vlada dobila ukaz, pričeti s hišnimi preiskavami v Ljubljani. Ta dementi je brez vrednosti, dokler deželna vlada sama ne dementuje dotične vesti v svojem uradnem listu. Sioer pa vzdržujemo vest o nameravanih hišnih preiskavah v vsem obsegu in smo celo v položaju, postreči, ako bi bilo potreba, z raznimi podrobnostmi, ki dokazujejo jasno, da naša vest ni malo ni bila iz trte izvita. — Klolačev govor! ki ga je nam zadnjič zaplenilo državno pravdaištvo, sta pred nami priobčita celjski „Narodni List" in tržaški „Narodni De laveo", ne da bi bila zaplen j ena. AU veljajo za Trst in Celje drugi zakoni kakor v Ljubljani? — Deielnosborske volitve na Štajerskem v splošni kuriji bodo dne 7. maja t. 1. — Za notarja v Reieku na Koroške nt je imenovan notarski kandidat v Mariboru Robert Baumgart-ner. Slovenski prosilci za to mesto so torej zopet propadli. Vlade se pač ravna po načelu, da na slovenskem ozemlju ne Koroškem ne sme biti nastavljen noben slovenski uradnik. tsasko telovadno dmitvo v LJnkljanl naznanja svojim gojenkam, da v torek, 23 t. m, ni telovadbe radi „8 kolove" maskarade. Plesni venftek, I skupine mesarjev, priredi danes zvečer v „Me stnem domu" na korist blagajni za podporo bolnih in onemoglih Članov. Pričakujemo od strani g mojstrov, kakor tudi od slav. občinstva mnogobrojne udeležbe že z ozirom na dobrodelni namen, kakor tudi, ker bode gotovo prišel vsakdo na svoj račun glede neprisiljene in dobre zabave Pri plesu sodeluje si. znani oktet na lok. Vstopnina 1 K za osebo. Torej, kdor se hoče dobro zabavati iu tudi blagajno po možnosti podpreti, naj ne zamudi te ugodne prilike in naj gotovo pride danes zvežer v nMestui dom". ♦ Svetovni karneval Takole sem si mislil predsnodnjim, ko sem se mimo blagajne preril v veliko dvorano hotela nUaion" : Glej, glej! Menda so oa res prenesli ta-Je naš ljubljanski „Uoionu tja nekam dol, kjer sioer tu pa tam nekoliko burja pometa, kjer pa ne po sna j o tistega mrzlega gosta, ki nam je včeraj z utraj pobelil pot ko smo se vračali domov — „vstajat". Res nekaj tako toplega, nekaj tako južno-veseiega me je spreletelo. To, dušica to je karneval, tak in pa tudi prav tak, kakor je tam doli, kjer je dona, tam doli, kjer se kri hitreje pretaka po žilah, kjer je smeh in kratek čas doma, kjer ne iščejo šele visokoletečih in donečih naslovov in programov, po katerih paragrafih naj bi se veselili in zabavali, temveč se vsak ves-li in zabava po svoje kolik, r in kakor mu drago, kjer se vse uklone razigrani volji princa Karnevala. Pevsko dr u stvo „Slavecu je zadelo v Črno, pra7 v sredo, ko je nadelo svoji letošnji ma 5 kar adi naslov »svetovni karneval", saj je s tem dalo zabave željnemu občinstvu priliko, da se pozabava, ne da bi si prej moralo razbijati glavo, kako. V kraljestvu princa Karnevala ne poznajo razmišljanja in resnosti, temveč edinole radost in veselje. „Slave c" je za to tudi kar naj primer nejše okrasil dvorano. Od stropa dol in vse naokolu je bilo vss prepreženo s Šarobarvnimi papirnatimi girlandami, visoko gori na odru prestol za princa Karnevala, nad njim pa karnevalska godba. Primernejše okraske nisem videl iz le p a. Ia potem je pričelo prihajati občinstvo. Napolnila se je prostrana galerija gledalcev, dvorana pa pisanih mask. Vse se je odzvalo povabilu princa Karnevala, kar živi in klije na zemlji, v zraku in vodi. Videl si Spanca, Francoza, Britanoa in menda so nŠ /ajoa visoke gore" tudi dale zastopnico, napoljskega ribiča in be neška gon dolina, Rusinje in Japonke, Maročanko, Britanke in Španjolke, Čerkezinjo in Poljakinjo, ruskega kmeta in njegovi pijavki, Žida, Hr vata in Hrvatico, ciganke in njih najslavnejšo zastopnico Carmen, tudi nekaj Kranjic, Gorenjk in Dolenjk, princa Evgena in damo iz rokoko-časa, Dunajčanko. Iz daljne Amerike sta prispela dva Indijanca v bojni opravi in pa ena Meksikanka, arabska puščava pa je poslala tri zagorele B ednine, da ni manjkalo ci gana, je umevno, in brez gigerlov se tudi ne opravi. Prijah al je tudi rdeč groom, pa je menda pustil konjiča zunaj. B lo je tudi več punčk in bebe, a joka vendar ni bilo, in to temmanj, ker je vsa sila klovnov, med njimi celo bedasti Avgust, skrbela za smeh. Iz višjih sfer je priplavala be'a vila, ki se je pa prav dobro počutila v družbi satanel, harlekinov in harle kink, katerim je pridružil celo konfeti. Zastopana pa je bila tudi ti >ra, oiklamen seje bratil z oranžo in tulpa z mačeho; deteljica je bila tudi tu, enkrat oelo Štiri peres na in zlata. Kjer je pa cvetje, tam je najti tudi pika-poionco. Da Še ni priSla zelena pomlad, nas je spominjala snežena kepica, ki ni hotela skopneti, dasiravno je v vsi svoji toploti sijalo solnce, in kar je najbolj čudno, v temni noči z modrega zvezdnatega neba. Potem pa vsa sila dominov vseh barv. Celo tovarna „Odola" je poslala svojo reklamno masko. V bodoče priporočamo to tudi n. pr. »Florianu", „Triglavu", vinskim trgovcem, pa prosimo „in natura". Vsej tej razposajeni grešni množici pa je oznanjal in nakladal pokoro star puščavnik. Po prvi četvorki se* je pripeljalo njegovo Veličanstvo princ Karneval sam s svojim spremstvom, glasniki, dvema pažema, svojo odalisko, pobočnikom in poliči nelo in dvorskim noroem Peljal se je okrog dvorane cer potem zasedel svoj visoki prestol, pred katerim so mu štirje turinski trubadurji napravili se-renado, za njimi pa klovni tudi, se veda s trobenticami in konjički, ki .... In potem se je vse ta pestra množica zavrtela v živahnem plesu, katerega je potem prekinil le še imenitni „ži-valski zbor". Nastopila je oela vrsta „ zver in", bili so tu lev, ki je vodil zborovanje, petelin, ki je bil zapisnikar, slon, vol, opioa, pri čemer pa nikakor ne mislimo soproge poslovodje tukajšnjega nemškega trgovca ki se je skušale brez vstopnice, kakor baje pri vseh enakih prireditvah, vti hotapiti v dvorano, kokoš, mačka, prašič, osel, pes, kozel in žaba. To |e bilo v resnici zborovanje, da si moral pokati smeha. I a to prešerno veselje je potrajalo cel večer do ranega jutra. Ako govorimo o udeležbi, moramo reči, da je bila res velikanska, posebno z ozirom na število maslc, katerih je bilo veliko nad dvesto in to največ res fioih, krasnih mask. Splo šno sojeno, je bilo udeležnikov gotovo nad 1200. Navzoč je bil tudi župan Hribar, poslanci Knez, dr. Novak, Sa pančič in Turk, okr. glavar Parma, podpredsednic trgov, zbornioe Mejač, svetnik Hren, obč. svet. Bergant, dr. Windischer itd. Plese sta vodila gg. Rado Jeločnik in Ljudevit črae. Prvo četvorko je plesalo 82 drugo 112, zadnjo pa 74 parov. Godbo, ki je neumorno svirala oel večer, je pre skrbela „Slovenska Filharmonija". D d koraoije «0 dati na razpolago društcu društveni člani gg. Ivan Crne, Fran Iglic in Dragotin Puo, dekoracije so pa izvršili tudi društveni Člani pod vodstvom društvenega predsednika g. Dražila Zoneforini-godbo je preskr bel g Ivan Zajeo. Ako v splošaem še enkrat premotrimo ta „ svetovni kar neval", moramo reči, da je to bila letos najbolje uspela prireditev te vrste, k čemur je gotovo največ pri pomogla priljubljenost prirejaj oČVga društva med ljubljanskim, pa tudi izvenljnbljanskim občinstvom. Z* od nekdaj so slovele „SlavČeveu pred pustne prireditve kot najzabavnejše, naj prijetnejše, in to se je pokazao tudi letos, ko je »Slavec" zopet si jajao pokazal, da poleg svojih gladkih pevskih grl razpolaga tudi e iabornimi močmi, ki znajo povzdigniti družab noat in družabno življenje naše sicer nekoliko mrtve Ljubljane. Taka in tako dobro uspela prireditev more edino le še povzdigniti ugled društva in zato: Na zdar, „Siaveo"! Dražbi sv. Cirila ln Metoda je izročil trgoveo g. Iglic iz nabiral nika. ki ga ima v svoji trgovini, že zopet prispevek 10 K 50 v. Hvala! Družbeni nabiralnik v trgovini ali v gostilni je vidno zaameoje narodnega mišljenja djtičaega trgovca ali go stilničarja, kar je priporočilo za niso. Družba sv. Cirila in Metoda razpolaga sedaj z večjim številom nabiralnikov, pripravnih za gostilne, in druge vrste za trgovine in denarne zavode Naj nikar ne leže v pisarni družbeni brez dela in zaslužka! Za Družbo sv. C rila In Metoda" • O i Sv. Antona v Slovenskih Goricah nam pišejo: Naše slavno učitelj stvo je biagoizmolilo podariti drn žbi sv. C. in M. 25 K mesto darila nevesti. — Pravtako je daroval gosp. Fr. Horvat, sliktr v Miri boru 20 K, mesto poročnega darila Ciril Metodovi družbi Cist! Alađemfja. V nedeljo, 28. t. m , ob 6 zvečer predava v „Mestnem domu" gosp. dr. J^sip Cerk o postanku sveta G predavatelj bove svoje predavanje pojasnjeval s skiop tičnimi slikami. Slovensko planinsko d uštvo izknzuje *kupne dohodke planinskega plesa 9352 K 25 v ter izdat te 6176 K 71 v, tako da je preostalo Čistih do hodkov 3175 K 6i v. Da je gmotni uspeh tako zadovoljiv, se ima društvo zahvaliti v prvi vrsti damskemu odboru, ki je zbral jako veliko darov, posebno na jestvinah in tudi v goto vini. Darila v gotovini znašajo 305 K. Vsem darovaloem izreka odbor naj prisrčnejšo zahvalo! Prosta organiztcifa okrožnih zdravnikov na Kranjskem ima due 26 februarja t. 1 točno ob 6 zvečer svoj redni letni občni zbor v mali dvorani hotela „Uaionu v Ljubljani s tem le dnevnim redom: 1. Poročilo načelnikovo o delovanju organizacije v preteklem letu. 2 Volitev načelnika in namestnika za leto 1909 3 Volitev odposlanca k zborovanju d. žavne zveze avstrijskih zdravniških organizacij na Dunaju. 4 Določitev letnega prispevka. 5. Slučajnosti. Na shod je povabljen in se ga najbrže udeleži poročevalec o zdravstvu v deželnem odboru č. g dr. £ Lampe Kolegi, udeležite se mnogoštevilno tega shoda in pridite točno ob 6 uri zvečer, kajti ob 8 uri otvori društvo zdravnikov svoj občni zbor. Na svidenje! Čudovita le hitrost, s katero rešuje o. kr. davčna administracija vloge strank. Dne 12. septembra 1908 se je neka stranka pritožila proti previsoki odmeritvi osebne dohodnine. Stranka je dobila med tem časom Že „Mahnzettel", da naj plača osebno dohodnino v prvotni izmeri in je šla vsled tega k davčnemu uradu za mesto Ljubljano, kjer so ji povedali, da se ji je odpisal delni znesek. Dne 23. februarja 1909 pa je vendar tudi stranka dobila obvestilo od o. kr. davčne administracije, datirano s dne 1. tebru ar j a 1909 o odpisu delnega zneska. Treba je bdo torej oele štiri mesece in pol, da so rešili vlogo in zopet oele tri tedne, predno je bila rešitev dostavljena stranki. Slovenski narod rabi sa simbol počasnosti — p o l i a, a primernejše bi bilo, da bi odslej govorili in pisali: počasen, kakor — o kr. davčna administracija! Pomot na e kolje. Ker se na hnadne prošnje in naknadna neznanila za dobavo živinskih krmil po znižanih oenah od dneva do dneva množijo iu ker je njih ugodna rešitev popolnoma izključena, ne bodo se od sedaj naprej sprejemale enake prošnje in enaka naznanila marveč se bodo vrnile do tičnim strankam kot zakasnele. Zavedna Sloveaka. V nedeljo popoldne je poselila vesela družba dveh gospodov in pet gospodičen gostilno na „Z lenem hribu" — Ko so med zabavo zahtevali slaščice, predlaga zavedna gospioa Z u pa no. da se da mesto za slašČioe m»l dar družbi 87. Cirila in Metoda — Ia padali so grošsi in desetioe v nabiralnik in nabralo se jih je Čez 2 K — Zavedoi družbi sosebno gospioi Zupano krepak -Na zdar!" Izpolnitev po ti so valnih pol ca obrtao Šolsko matico Mestm mag strat je začel razpošiljati popiso-valne pole za obrtno šolsko matico. Vsak gospodar ali njegov namestnik je po obrtnem r*»du obvezan, vse svoje vajenoe pošiljati V obrtno nadaljevalno Šolo, dolžnost mestnega magistrata pa je, sestaviti seznam vaeh onih vajencev, ki so dolžni obiskovati to šolo. Da se pa to more izvršiti, morajo obrtniki VSO svoje vajence v to polo vpisati in jo nemudoma vrniti mestnemu zglaševal nemi uradu ali pa najbližji mestni policijski stražnici. V bodoče pa bo vsakega obrtnega vajenca precej po vsprejemu vučno razmerje tudi v ta namen naznaniti tukajšnjemu zglaševalnemu uradu. Bre t platna mesta v morski kopali v Bradata. „Dežeim po možno diuUvo za bolne na pljučiir razpisuje za tekoče leto šest prostih mest v moiskem hospicu v Gradežu Pravico do teh mest imajo fikrofa-lozni, kakor sploh slabotni in malo krvni, k škrofuloai nagnjeni otroci iz Kranjske iaven Ljubljane. Kopeli trajajo šest tednov sprejemajo se lo Otrooi od 6. do 12 leta Z dokazili o ub žn08ti in zdravniškimi izpričevali oprem jene prošnje je viožiti do 1. maja t. 1. na predsedstvo ndež*l-nega pomožnega društva za bolne na pljučih " Zdravniška izpričevala naj se kolikor mogoče ozirajo na zdrav stvene razmere dotične rodbine sploh. Za bolne na nsesih O kr. ministrstvo za notranje zadeve je za-zoalo, da Jjsip Lindau na Dunaju priporoča po časopisih nek aparat ki ga imenuje bobenček za uho (Bor-trommel), kot neobhodno potrebno sredstvo pri vsaki ušesni bolezd, češ, da se odpravi z njim nsglušmst. Ker ta aparat, po mnenju o ar najvišjega zdravstvenega sveta, lahko hudo oškoduje zdravje, če se neprimerno uporablja, je c kr. ministrstvo za notranje zadeve prepovedalo prodajo in spečavanje omenjenega izdelka. V Schwentner|e?t Izložbi je razstavil znam portretist Fr. Smre-kar drugo serijo svojih karikatur, ki se odlikujejo po svoji izvirnosti in veliki podobnosti karikiranih oseb. Razstavljeni so: Govekar, Cankar, Aškerc, Oton Zupančič Etbin Kristan, Grohar in Žoaitek. Pred isložbo se občinstvo kar gnete in sodbe o karikaturah so jako ugodne. Na pepelnlčoo srede konoer-tuje „Slovenska F.lharm -uijaa v ko lodvorski restavraciji (I. Sobrev) od 8. do 12 zvečer Vstopnina 60 h Pomladanske cvetko. Kot na kljub mrzli zimi, hudemu mratti. nas posečajo šopki pomladanskih ovetk od naših zavednih Slovenk. Gdč. Zofija Kraje iz Starega trga pri Ljšu nam je poslala prve zvončke, nabrane na hribu pri starem gradu in gdč Josipina Poleo nam pošilja kot „Dekle izpod planin prvo ovetko za spomin. Živega rjavega kroiča nam je poslal g. Babnik, gostilničar na Glin-oah pri Ljubiiani. Pel brez gospodarjev. Te dni so opazili pasanti na L.ubijanskem polju več psov, ki se brez nagobčnikov in znamk Že delj Časa potikajo okrog Polici a je o tem obvestila konjača, da bode potepence polovil, odnosno postrelil. Mod Otroci. V Smartnem so se stepli, kakor je to že navadno, otrooi med seboj. Pri tem boju je bil osu-van učeneo Josip Basat, v nogo tako močno, da je ni mogel gibati. Starši so pustili lahkomiselno otroka brea pomoči, šele ko so se rane na nogi pokazale vsled ranjene kosti nevar neje, so ga poslali v goriško bolnico. — Toda prepozno, deček se je po neuspešnem zdravljenju vrnil in ▼ kratkem doma umrl. Is Novega mesta. Dolgo vrsto let so bile ^Dolenjske Novice** neoa-visno lokalno glasilo in ni gs bilo skoraj meščana, ki bi ne bil naročal* tega Usta, vzlic temu, da je v listu zgodovina ratnih oerkva m (Dalje v prilogi). Priloga „Slovcnskena Narodn" it. 43, dne 23 različnih „Marijinih družb" vedno prednost. L?tos so pa postale glasilo $ Jj. S — kar so bile v resnici tudi |e prej — ki je hotela imeti sa Do leojsko svoj p sebni list. Postale so tjednik, a morale so kmalu — prenehati vsak teden izhajati in sedaj se je premišljuje, ali se jih naj še izdaje ali ne. Želeti bi bilo, da se tudi na pfedni meščani nekoliko zganejo in otresejo tega časopsa, zlasti še, ko j0 postal sedaj „Belokranjeo" glasilo cele Dolenjske in se pač lahko kosa po vsebini z vsakimi »Dolenjskimi kovicami". Torej, napredni meščani, naše glasilo bodi vrli „Belokranjeo". Is železniškega vosa. Piše se ge nam: Peljal sem se z Reke proti Ljubljani po Reški dolini. Nasproti mene sede trije nemški potniki. Mož 3 krivim nosom obrne se h kolega, rekoč: Nun fahren wir in das win-dische Land. Fiirobten Sie sioh gar niohts ver dem Boikott? Sosed odgovori: Was heisst Boikott? Ioh war sohon in allen Orten in Krain und mir ist nichts passiert, notabene, babe sehr gut gaarbeitet. Wenn man bei der rPakasch" was maohen will, muss matinalt aufcreten konnen. Man giiiist windisch. entschuldigt sioh, leider kann ieli nicht slovenisch eto. eto. und in einigen Minuten ist das Gesohafc ab gemacht. Žalibcg, daje to gola istina! Jq odpeljali so se in das windisohe Land.-- Vedeli smo, da bo Oswald pre-Žveknil generala, saj ne more izpustiti prilike, da ne bi obrekoval ali smešil svoiega politiškega nasprotnika Spravil "pa je to k8J nerodno v zvezo z drugimi stvarmi. Pravi, da je tajnik N. prevze". pcslovanje proti remune-raciji pri mestni hranilnici, ki razen depozitov nima skoro nobenega prometa, ter je postal tudi tajnik obrtne šole proti plači. Le škoda, da ni navedel velikosti renumeraoij, da bi se videlo, kako ogromne dohodke ima tajnik N. Obe službi ste javni in ni m?, t a z občinskim tajništvom ničesar opraviti, in umevno je, da bi bil sleherni honoriran, ki bi ju opravljal. In naravnost nesramno je, da pride tako očitanje od Človeka, ki po narodni prišlo vici „le takrat zastonj usta odpre, kadar mu jed z vilic pade", ilestna hranilnica, ki obstoji poldrugo leto, je imela v letu 1908 Še enkrat toliko prometa, ko klerikalna že več let obstoječa ljudska posojilnica. Kakšen denar ima hranilnica, ni Os vraldu nič mar, vedel pa bi že lahko, da se vsak denar na enak način zaračunava Tudi konja je pogrel seveda po svoje! Trije sokolski vaditelji (med emi tajnik N) so si nabavili konja, da morejo tudi v zimskem času vršiti svoje vaditeljske dolžnosti izven Idrije (Cerkno, Sp. Idrija, Žiri) in vzdrža vajo ga z malo pomočjo društva. Sinejo li imeti konja in na kak način ga naj rabijo, najbrže ne bodo prosii dovoljenja pri — Oswaldu. Vemo pa, da Oswald trikrat toliko zapije na pivu in pokadi na meseo vržink, kolikor znaša tajnikov del za vzdrža -vanje kooja. Na druge Oswaldove neslanosti pač ni treba odgovarjati. Za .Sokolski dom" v Žireh so darovali: Ivan Hribar, ljubljanski župan, 100 K; Valentin Poljanšek, Bobračeva, 13 K; dr. Ivan Tavčar, Ljubljana, 10 K; Gričar & Mejač, Ljubljana, 10 K; Vinko Majdič v Kranju 10 K; I. Kolman, Škof j a Loka, 10 K; Hinko Sax v Kamniku 10 K; I. Ivano, potnik iz Zagreba, 5 K; Jakob Poljanšek, Selo, 5 K; Alojzij Tavčai, krojač, Škofja Loka, 5 K; Ivan Strlič Ivan, HotedrŠioa, 5 K; brata Moskovič, Ljubljana, 5 K; Fra" Mally, Ljubljana, 5 K; Ignao Piantarič, poslovodja, Škofja Loka, 5 K; Konrad Pehar, Škofja Loka, 5 K; I. Grom, potnik iz Trsta, 1 K; ilatija Dolenc 1 K; Mioi Demšar 1 K ; Jožef Žakelj 1 K; Jan. Kokelj 1 K; Fran Bogataj 1 K; Andrej LipovŠČek 2 K; Dragotin Lapajne, Idrija, L K; Ivan Ovsenk, Ljubljana, 1 K; Ivan Kavčič, Osojnica, 1 K; Gregor Puo, 1 K; Fran Bočnar 1 K; Vinko Mlinar 1 K 76 v; Jernej Mlinar 2 K; dr. Milan Papež, Idrija, 3 K; Fran Strel 3 K; A. Spreitzer 20 v; Franja Mahovne 20 v; Lovro Govekar 20 v. Darovali dobitkov za srečkanje k ve selici 14. svečana: Franja dr. Tavčar jeva 5 krasnih dobitkov; Ivan Seunig, Ljubljana, 2 para obuval; Jakob Demšar 1 uro-budilko; Felik Urbane namizni prt; Jožef Seunig 4 pare obu val; Franc Kolman krasno Čašo za pivo; Joiaf Smid, pivovarnar, Škofja Loka, 3 sodčke piva; Ignao Cadež, Gorenja vas, svinjsko pleče; Fran Ksav. Souvan 4 namizne prte; Filip Gantar 6 krasnih dobitkov; Peter MajdiČ, Celje, 9 krasnih dobitkov; Eimund Kavčič 10 steklenic „Flo riana" ; Andrej Demšar volovski jezik; 1 Borija stog sladkorja; Franja Dem Sar steklenico likerja; Mariia Bogataj, Ledine, steklenioo žganja; Jožef Mav-^»Razpotje, steklenioo likerja; Dragotin Lapajne 3 zaboje piva. Za darove se najprisrčnejše zahvaljuje odbor. Belokranjski „Sokol" priredi J mesecu sušou tri predavanja in sioer 7. sušca: „0 Sokolstvu", dne 21. sušca: „Žena v Sokolu"; dne 28. sušca: „Vpliv telovadbe na razvoj naroda". Tekom meseca sušoa vprizori tudi gledališko igro in par drugih zelo zanimivih prizorov. Zaprt most Na kranjsko-hrvaški meji pri Brodu so zaprli ondotni most Čez Kolpo, ker je že tako slab, da se lahko v kratkem podere. Spo mladi zgrade nov most, in sicer pri spevata k stroškom Kranjska in Hrvaška s polovičnimi vsotami. Kaf le Idosl štajerskim klerikalcem. V mariborskem klerikalnem trobilu Čitamo v dopisu iz Savinjske doline, da je neko dekle zavrnilo mladega snubaČa: rPri nas beremo „Slov. Gospodarja" in tudi moj mož mora imeti ta [list na s veji mizi. Drugemu ne zaupam svojega srca (najbrže že počenega!) in pa — štirih tisoč krone u Bog nas va ruj politikujoČih žensk, lahko zajucfea ženin. — Še bolj „vzpodbuden" je drugi zgled. Snubačjena nevestinem domu plačal fin tom za pijačo. Fantje so seveda brezplačno vino pridno pili, nnekaj časa potrpežljivo poslu Šali njegove liberalne nauke, potem pa mu v zahvalo (za pijačo !) njegovega rojstva kosti prav pošteno pre-rahljali." Iu to pripoveduje pobožni „31ov. Gospodar" z vidnim ponosom za zgled svojim pristašem. Ali so to uspehi izobraževalnih društev, mla-deniških zvez in učuih tečajev krščansko sooijainih odsekov? Ljube z njiv mož. V Celju so prijeli nadebudnega sinčka nekega višjega, v nemškonaoijonalnih krogih v Gradcu 'zaslužnega in dobro znanega fioanČnega uradnika. Dečko je jako rafiniran ter je na zvit in go ljunv način odnesel raznim obrtnikom 4 pare čevljev, 3 ročne kovčke, 1 površnik in 1 klobuk.'— Pri njem se je našlo tudi 12 —14 zastavnih listkov, glasečih se na tuja imena. — Ko so ga vprašali, kako je to, se je drzno izrazil: „Tako delajo vsi fini ljudje!" No, Slovencu bi bil celjski veliki jurist dr. Ambrožič že pokazal finega Človeka in bi bilo nastalo tev tonsko vpitje na i našo kulturo. V tem slučaju pa je bil seveda goljuf boljši človek — blažen Nemec — in je obrtnike lepo potolažil, češ, da ne bodo oškodovani, poslal to mlade seme v oskrbovalno sprejetišče, kjer se je po trudapolnem delu po-krepčalo in počakalo svojega očeta, da ga je odpeljal zopet v svoje gnezdo. — Toda niti toliko se mu ni zdelo vredno, da bi se bil pri dotičnih obrtnikih opravičil in zahvali, da niso sina izročili sodišču, kar bi bilo edino prav. Mcž živi seveda na oni višini, ki pa je v resnici že prokleto nizka, da je njegovemu sinu kot takemu vse to dovoljeno pod imenom „Jugendstreiche", za kar bo dobil od mamice šokolade in od njega trobento in da bi bila sploh največja predrznost, ko bi si kdo drznil soditi dru gače, ali še oelo govoriti o sodišču. Celjski „amtsvorstsnd" Am-broschltz in meščanski učitelj Alstrich sta se — spravila. Nemški „volksrat" je uprizoril to spravo. — No, do prihodnje kandidature bode ta pakt menda že držal. V celjskem „stndentenhefmu" poučuje slovenščino, kakor smo to že poročali, znani uskok Tsohmeresohek, sedaj vodja nemške šole v Štorah. Zadnja „D.Wacht" omenja tega moža ter pravi, da je prevzel pouk slovenščine v „studentenheimu" „in Ermau gelung eines andern passenden Leh rers". Lepo in častno priznanje! V Vojniku pri Celju snujejo tamošnji Nemci otroški vrtec. — Kje bodo vzeli v to potrebnih otrok? Nemških skoraj ni, slovenski okoličan pa svojega otroka še ob normalnem času tetko pogreša in nerad pošilja v Šolo. Da bi pa storil to v predšolski dobi, tega še misliti ni! Vest, da so uvedli proti g. Šribarju v Št. Petru v Savinski dolini kazensko preiskavo radi hlapca, ki se je pri njem obesil, je cd kraja do konca neresnična. Gosp. Šribar je znan kot poštenjak in vrl narodnjak, zato ob žalujemo, da je ta zanj žaljiva nGtica pomotoma prišla v naš list. Škrlstica se je pojavila na Štajerskem v vitanjski okolici, kjer je umrlo že 7 otrok in v občini Loka pri Zidanem mostu kjer je obolelo 145 oseb, (8 moških, 10 ženskih in 127 otrok, ter umrlo 23 otrok. V kenkuTZ je prišel trgoveo Julij Sohmidt v Pilštajnu. Za kon-kurznega komisarja je imenovan Jos. DruŠkovič, trgoveo v Kozjem. Disciplinarna preiskava so |o n vedla proti notarju Strafelli v Ro gatou in sioer radi krive napovedi njegovih dohodkov. Strafella je Nemec. Podružnica sv. Cirila In Metoda na Vranskem je priredila 18. svečana t. 1. javno predavanje. Učitelj g. I. JakŠe je predaval s po močjo skioptikona o potovanju iz Bremena v Ameriko. Srečen nabiralnik, Od Sv. An tona v Slov. goricah nam pišejo: Ob priliki poroke našega narodnega trgoveo g. Josipa T u § a k ml. z gospioo Jožico Pernat-ovo iz zavedne hite febnrvarja 1909._ od Sv. Lovrenca nad Mariborom, se je postavil pred zbrane „gostiivanj-šake" nabiralnik družbe sv. Cirila in Metoda. Ko smo ga drugo jutro odprli, našteli smo lepo vsoto 113 K 86 h, ki se je nabrala v enem dnevu, kar nam daje zagotovilo, da so člani Tu-šakove kot Pernatove rodbine pravi, vrli narodnjaki, ki znajo ceniti našo šolsko družbo. To je menda prva gostija, na katerej bi se tolika vsota nabrala. Obenem se je nabralo še čez 23 K za „Društveni dom^ v Št. Iiju. čast zavednim ngostuvanjšakom". — Štirji poljubi z gorsko rožico so vrgli naši šolski družbi 10 K. Prlek in Pohoro. Trčila sta pri postaji Vrate na Štajerskem 2 tovorna vlaka, ter sta dobila oba stroja in nekaj voz hude poškodbe. 6 voz je zdrknilo popol noma iz tira Ponesrečil se ni nihče Promet je za 24 ur ustavljen Perlea zaprta rsdl taljenji cesarja V Gradcu so zaprli perioo Mar iz Trnovoa v ptujskem okraju, ker je med pranjem povedala svojim tovarišioam nekaj žaljivih opazk o cesarju. IV. redni občni zbor akad. teh. društva „Triglav" v Oradcn se vrši v sredo, dne 24. t. m. ob 8 zvečer v društvenih prostorih (Leonhandstr. 4 1) z običajnim sporedom. Slovanski gostje dobrodošli! Električni tramvaj v Gorici. Vendar je začel voziti. Pregledna komisija je končala svoje delo v četrtek popoldne. V petek, včeraj, se je imela pričeti redna služba. Ker je pa na goriškem magistratu še precej babjevernosti in torej tudi strahu pred petkom doma, so določili, da začne voziti tramvaj takoj. V četrtek zvečer so se prevažali Goričani ure in ure po mestu z novim tramvajem. Umrl jo v petek g. dr. J. Ger-zinič, o kr. polioijski konoipist v Trstu. — Pckojni je bil Šele 26 let star iz jako rodoljubne in vzorne rodbine ter vedno navdušen za svoj narod. — Sožalje! Oradnla nove vo]ašnlce v Trstu, — Vojaški trg pred „Narodnim domom" mestna občina preda Mestni svet tržaški je v sredo razpravljal in odobril nakup zemljišča v Rocolu in Kjadinu — prostor poleg domobranske vojašnice — za zidanje nove velike infanterijske >ojaŠnioe, garnizijskega sodišča in vojaških zaporov. Stroški so proračunjeni na 5 174 150 K. Obenem je mestni svet sklenil 1. prodati staro veliko vojašnico z vežbališčem vred, kjer se bo kakor hitro mogoče zidala nova justična palača. 2 prodati tudi vojaški trg pred „Narodnim domom*. Svetovalec dr. Siavik se je protivil prodaji vojaškega trga, rekši, da ima Trst itak premalo trgov in da je ravno na vojaškem trgu promet zelo živahen, radi česar bi bila prodaja tega trga v svrho građenja novih poslopij zelo neumest na. Mestni svet je vkljub temu z vsemi — proti slovenskim glasom — sprejel predlog, da se omenjeni trg preda. Ta prodaja se seveda zvrši edino le iz sovraštva proti Slovenoem, da se jim na ta način obda „Narodni dom" z novimi poslopji. Končno je mestni svet pooblastil župana, da naj naznani željo mestnega sveta kompetentnim faktorjem, da bi se namreč Čimprej pričelo z zidanjem nove ju stične palače, ker se lokali tržaških sodišč nahajajo v zelo slabem stanju. A gram — Ungarn. V Zagrebu so prejeli pismo z naslovom: N. N. in Agram — Ungarn. Da bi došlo pismo iz Mažarske, ne bi se vsled njih šovinizma čudili, a boli nas, da je poslalo pismo uredništvo poljskega lista „Nasz Kraj". — Žalostno, da se Slovani Še toliko ne brigaj , da bi ločili Ogrsko in Hrvatsko. >©m ln tatvina. Pred 14 dnevi je vlomil v stanovanje M Vascellari v ulici del Toro št 4 vTrstunsznan vlomilce ter odnesel razuih dragocenesti in perila v vrednosti 500 K. Ona je bila takrat v Benetkah. Včeraj pa so zasledili tržaški detektivi kot vlomilca nekega 27 letnega Rud. Rebulla iz Trsta, kateri je bil že več let tudi gost ljubljanske prisilne delavnice. Društvo jugoslovanskih železniških uradnikov« Pripravljalni odbor za društvo jugoslovanskih žel. uradnikov, katerega pravila je vlada na podlagi društvenega zakona štev. 134 od 1. 1867 potrdila, skliče prvi občni zbor 7. marca v Trst. Sedež društva bo začetkom v Trstu, delovalo pa bode po vseh jugoslovanskih deželah, zastopanih v drž zboru. To narodno stanovsko organizacijo iskreno pozdravljamo, ker bo zastopala ne le stanovske interese slovanskega železniškega uradništva, katero je bilo dosedaj brez vsake zaslombe in navezano le na nemška društva, marveč branilo tudi narodne pravice svojih Članov in izvrševalo težko in velepomembn>> nalogo narodnega življenja. Treba bo mnogo dela in truda, ter s požrtvovalnostjo orati ledino na društvenem polju družabnega življenja slovanskih žel. uradnikov, da se doseže oni cilj, po katerem to pre-potrebno društvo stremi. Brezčutna matL V soboto zvečer okoli 10. ure je našel g. Fran Katalon v Trstu v ulici Rojan 139 na dvorišču približno 1 leto staro dete. Oblečeno je bilo še precej čedno in pokrito z ruto. Ker se dete ni dalo umiriti, so poklicali zdravnika, kateri je izjavil, da je dete bolno, in je odpeljali v bolnico. Neusmiljena mati je brez sledu izginila. Pozneje se je zvedelo, da je bila 271etna Ana Cergolj iz Očisla pri Kopru čez dan je prosila razi čne ljudi podpore, med drugimi tudi mestnega stražnika Fabris, kateri ji je dal jesti, in nadzornika tamošnje ubožnice, kateri ji je podaril 2 K, zvečer pa je obupana pustila dete na dvorišču in sioer satn, ker stanuje v bližini otrokov oče 571etni delavec Anton Grmek iz Komna, uslužben v mestni plinarni. Cergoljeva je izpovedala, da ji oče ni dal Še niti vinarja za otroka, ter da jo je vrhu tega še posilil, ko je pri njem služila. Grmeka so zaprli, Cergoljeva pa je še prosta. Poročil se je dr. Ivan Mila-veo, zdravnik na Duiaju, z gdč. Beti G u bik. čestitamo! Dovoljenje za nasad tobtčne rastlino je izdano posestnikom cele Dalmacije in k njej spadajoČih otokov. Seveda mora vsak posestnik, ki se hoče s tem nasadom pečati, izkazati da ima za tak nasad res primeren prostor in prositi za tozadevno posebno dovoljenje. Nadalje je prepo-vodano dobivanje mladik iz Hercegovine. Spič. Namestnik Nardelii je šel včeraj osebno k mestnemu zastopu v Sutomore v južni Dalmaciji, ter jim donesel na njihovo prošnjo, da bi ostali v zvezi s kraljestvom Dalmacijo pod avstrijsko vlado, cesarjev odgovor, v katerim se jim izreka pohvala za njihovo vdanost in zatrjuje, da o kaki ločitvi najjužnejšega dela Dalmacije takozvanega Spiča ni govora. Očitno preziranje hrvatskih društev. Ogrska telovadna društva imajo ugodnost, da se vozijo na skupne izlete, če so v društvenih krojih in jih je najmanj 10 — s polovičnimi voznimi listki. Lansko leto je prosila za to ugodnost tudi Zveza hrvatskih sokolskih društev. — Prošnja je ležala pri prometnem ravnateljstvu v Pešti celo leto, ter je došla šele pred par dnevi nazaj s pristav kom, da se ta ugodnost ne more dovoliti hrvatskim sokolskim društvom. Brez vzroka in brez vsake motivacije se odreka torej to, kar imajo že davno madjar-ska društva, hrvatskim Sokolom, kar je očiten znak sovraštva do vsega, kar sliši slovansko. Doslnien vojak dveh velesil. Neki Mirko Fresl iz Samobora je odšel pred osmimi leti v svet. — Dalje časa je služil v južni Afriki, na kar je šel v Pariz ter vstopil v tamošnjo armado. Kot francoski vojak je služil Fresl v Afriki, v Kini, Maroku in Egiptu. Odtod je šel nazaj v Pariz, kjer je bil kot doslužen vojak na lastno prošnjo odpuščen. Vrnivšega se domov je poklicala 27 letnega mnogoizkuŠenega moža avstrijska vojaška oblast, da tudi tu kot avstro-ogrski podanik spolni svojo vojaško dolžnost. Zavrnjen* pritožba veleizdaj nika Dr. Vladimir AleksiČ je vložil proti obtožbi veleizdaje, češ, da je pri nekem ženi to vanju v temešvar-skem okraju napil srbskim gostom in jih pozval, naj pomagajo svojim bra tom tostran Save, če treba tudi z orožjem v roki, pritožbo, katero je sod šče v Pančovi zavrnilo in odredilo nada»jno preiskavo. Huda grožnja. V Bos. Gradiški so zaprli nekega Bil bij a, bivšega učitelja, sedaj uslužbenca v trgovini Stevo Kneževića radi grožeje banu Rauchu in žalitve cesarjeve. — Kakor poroča „Ag. Ztg." je nanesel pogovor na veleizdajniške obravnave v Zagrebu, pri čemer se je B.lbija v gostilni med številno družbo izrazil: „MaŠčevai bom svoje brate, imam doma samokres, ki ne odreče niti, Če bi na Boga pomeril, kaj še proti Rauchu če pa tej zveri Še to ne pomaga, imam dalje štiri „jajca", ki zanesljivo delujejo." Gostje so se strahoma razšli in ovadili govornika orožniŠtvu, ki je uvedlo hišno preiskavo, pri kateri pa niso nič našli. — BJ bij a so seveda vkljub silnim prošnjam in opravičevanjem, da je bil pijan, zaprli. Novo Odejo nam je prinesel pustni ponedeljek. V nedeljo je bilo zelo mikavno in je pohitelo mnogo izletnikov v okolico in na nitje hribe. V ponedeljek pa taka izredna izpre memba. Okoli 6. zjutraj je začel na letavati sneg, ki je napravil pozneje pri prometu že preoej zmede. Električna železnica je imela velike za mude. Ni ga čuti šČinkavoa, ki je že žvrgolel veseli „gričev". Novi beli mož mu je zamašil klepetavi kljun-Ček. Tuji listi poročajo, da je po Zgornji Avstriji, po Dunaju in Gradcu že v nedeljo m soboto snežilo. Svarilo. Pod tvrdko „Rheinlan-landisohe Kreditbank" je ustanovil neki V al ter Bosse sleparsko banko s srečkami, katera skuša tudi v naših krogih iskati svojih žrfev. Slovence opozarjamo, da ne kupujejo srečk od te tvrdke in dotične zastopnike naznanijo taKoj pristojnim oblastvom. Prvi „Kinematograf Pathi" prof »Edison11 na Dunafekl cesti nasproti kavarno „Evrope" ima od srede 24., do petka, 26. februarja, sledeči spored: Slikar je! (Komično.) Dober dobitek. (Žaloigra v 23 slikah. Konjska dirka.) Vodopad v Tanf orsenu na Švedskem. Ako ljubezen hoče! (Elegantna projekcija v barvah) Nagajive modistke. (Prizori se vrše v pariških ulicah.j Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva „Merkur" v Ljubljani. V službo se s p r e j m e j o: 1 knjigovodja in kores-pondent, 2 kontorista, 14 pomočnikov mešane stroke, 1 pomočnik špecerijske stroke, 5 pomočnikov manufakturne stroke, 1 pomočnik modne in galant. stroke, 3 kontoristinje, 5 bla-gajničark, 3 prodajalke. — Službe i Š č e j o : 3 knjigovodje in korespondenca, 2 potnika, 3 kontoristi, 22 pomočnikov mešane stroke, 8 pomočnikov špecerijske stroke, 7 pomočnikov manufakturne stroke, 1 pomočnik železninske stroke, 2 pomočnika modne in galant. stroke, 7 kontoristi nj, 9 blagajničark, 19 prodajalk. Posredovalnica posluje za delodajalce popolnoma brezplačno, za delojemalce proti majhni odškodnini. Rdeč vrabec leta že nekaj dni po Marije Terezije cesti in okolioi v veliko zabavo mimoidoče mladine. Neki šaljiveo le namreč ptiča u el ter mu perje lepo rdeče pobarval. Tako predpustno našemljenega je zopet izpustil med preprosto oblečene tovariše, ki so se pa kmalu privadili svo-Jega gosposkega bratca, s katerim zdaj v bratski slogi dele pičlo hrano, ki jo je dobiti v tej zimi. Uradne vesti. Javo a dražba posestva vlož. št. 573 kat. obč. Stožice se vrši dne 12. marca ob 10. dopoldne pri c. kr. okr. sodniji v Ljubljani Vrednost posestva je določena na 11973 K. in najmanjši ponudek, pod katerim se ne proda je 7982 K. — Dež. sodišče v Ljubjani je dovolilo razglas kon-kurza o imovini Franceta Štiglio in Stanka Šmit, trgovcev v Radovljici. Za konkurznega komisarja je imenovan sodnik Hugo Luschin, za začasnega upravnika konkurzne msse pa g dr. J. Vilfan, odvetnik v Radovljici. — Javna dražba elektrarne v Kranju se vrši dne 17. msroa dopoldne ob 9. pri tamošnji sodniji. Elektrarna se proda z vsemi pritiklinami, kakor stroji, vodnimi napravami, žicami i. dr. Skupna vrednost je določena na 41 400 K, najmanjši ponudek pa znaša 20.700 K, pod katerim zneskom se ne proda. — Javna dražba hiše št. 53 v Lescah na Gorenjskem se vrši dne 22. marca ob 9. pri sodišču v Radovljici. Hiša s klavnico in drvarnico je cenjena na 6000 K, najmanjši ponudek, pod katerim se ne proda, znaša 3000 K. — Javna dražba hiše št. 33 v Rupah pri DebeČem s podom, kletjo, 6 gozdnih parcel, 2 njivi in 3 travniki se vrši dne 6. marca pri sodišču v Višnji gori. Skupna cenjena vrednost je določena na 3410 K, najmanjši ponudek 2274 K. Drobne novice. — Japonski princ Kuni je došel 20. svečana na Dunaj, da si ogleda razne vojaške zavode in naprave. — Cesar ga je sprejel v posebni avdi-jenoi ter se priredi na čast njegovemu obisku skupni dvorni obed. — Češki narodni dom na Dunaju. Poslanec Svejk je naznanil pristop 28 čeških državnih ter deželnih poslanoev k društvu za ustanovitev češkega narodnega doma na Dunaju ter izročil vstopno svoto v skupnem znesku 2200 kron. — Eazenska ovadba je vložena temeljem zakona o ločitvi oerkve od države proti škofu v Bavonu na Francoskem, ker je v svojem pastirskem pismu obsodil zakon o odvzetju cerkvenega premoženja in proti stolnemu župniku, ker je to pismo javno prebral. — Roosevelt — Talt. President ameriških Zjed i njenih držav Rossevelt in njegov naslednik Taft sta tožila imetnike tamošnjih časnikov „Newyork Herald" in „Indianopolis News" ker sta trdila, da sta si omenjena pri nakupu panamskega prekopa polnila svoje žepe. — Iz Evrope v Ameriko je prevozil dosedaj najhitreje parni k „Manretania" in sioer v 4 dneh, 17 urah in 15 minutah. Zadnjo najhitrejo vožnjo parnika „Lusitania" je prekosil za 106 minut. — Zastrupil se je v Černovicah neki natakar M. Semeniuk. — Pri zdravniški preiskavi se je pokazalo, daje bil natakar neka 26letna deklica, ki je služila kot natakar že 12 let in se je usmrtila iz strahu, da je ne bi kot žensko spoznali. — Morilec žensk v Berollnu. Iz Berlina dohajajo še vedno poro- Čila o napadih. — Kljub najstrožje #l«tiUe polioijakih in privatno nastavljenih stražnikov svršili so se v soboto •opet 3. napadi. — Mislilo ae je pač, «U bodo napadi ponehali, ker so postali takorekoč epidenaioni in se gotovo razširili tudi vsled tega ker niso •^jto^«"' ujeli. Gotove narave se aagareč, kar je psihologieno dokazano i— hitro animirajo za kako posrečeno posebno rafinirano zločinstvo, dopade se jim strah ljudi in v polno zadoščenje tudi najhujšega zločinstva jim je pozneje dejstvo, da vidijo in bero javne oklice in nagrade m zločinoe. — Da se razširja zločinstvo v omenje-nem smislu je dokaz tudi ta, da je včeraj napadla z nožem neka ženska moškega. Kljub njeni rafiniranosti, se jim je vendar posrečilo, da so jo ujeli in zaprli. — Portugalska kraljica vdova Mat 11 a Pia vedno bolj hira ter je njeno stanje skrajno nevarno. — Zinimiva pravda se bo vr šila v prihodnjem zasedanju porotnikov v Curichu v Švici, kjer je tožil Leopold Wo fling tamošnji dnevnik radi raznih hudih napadov. Kot priče so poavani razni aristokratje in visoki dostojanstveniki na Dunaju in v Solnogradu. kakor tudi ločena žena Wo^fiingova ter bivša saška prinoe-zinja Loiza. — Med obravnavo se bo razvil oel življenjski roman bivšega avstrijskega nadvojvode. — Bol med katoliki v Jeruzalemu V Jeruzalemu so se sprli grški in arabski katoliki. Slednji hočejo postati namreč od prvih neodvisni. Pri javnih cerkvenih prireditvah je prišlo do tepeža, pri katerem so grški katoliki ustrelili 4 arabske, nakar so arabski vdrli v grški samostan sv. Nikolaja in med vratmi ustrelili škofa in samostanskega blagajnika. Deželna vlada je prepovedala vsa javna cerkvena opravila. — Španski kralj Alfonz se je udeležil par poskusov z letalnim strojem Wright v svrho proučevanja njegove sestave. — Booaeurelt ne pride v Evropo Odbor za napravo spomenika v spomin na preosoovno dobo mesta Genf je povabil B.oosewelta k svečanemu odkritju. Ta je odgovoril, da se svečanosti ne more udeležiti, ker v letu 1909 sploh ne namerava obiskati Evrope. Telefonska in ftrzojaunr poročna. Panika na borzi. Dunaj, 23. februarja. Na borzi je nastala danes silna panika. Vrednostni papirji, zlasti rente in kreditne akcije so kolosalno padli. Vlada ni danes na borzi izdala nobenega pomirjevalnega komunikeja. Poljaki na strani -Slovanske združitve«. Dunaj, 23. februarja. Jutri ima sejo predsedstvo, pojutrišnjem pa parlamentarna komisija »Poljskega kluba«. Plenum kluba ima sejo prihodnji teden. »Poljski klub« bo izdal izjavo,, da ne more podpirati vlade, do katere nima zaupanja 125 poslancev, združenih v »Slovanski združitvi«. Predsednik nižjeavstrijske kmetijske družbe odstopil. Dunaj, 23. februarja. Na današnji seji nižjeavstrijske kmetijske družbe je knez Karel Auersperg odložil mesto predsednika. Kossuth pri cesarju. Dunaj, 23. februarja. Po daljši konferenci z vojnim ministrom Schonaiehani je šel minister Kossuth k cesarju, ki ga je sprejel v posebni avdijenei. O uspehu te avdijenee je Kossuth napram časnikarjem molčal. Korespondenca »Avstria« javlja, da j« v tej avdijenci padla odločitev glede bančnega vprašanja. Cesar se je baje izrekel tako proti samostojni ogrski banki, kakor tudi proti karteljni banki. Sklicanje parlamenta. Praga, 23. februarja. „Narodni Listyu javljajo, da je ministrski predsednik baron Bienertb nas veto val cesarju, naj se parlament skliče sredi meseoa marca. Kdaj se prične vojna? Budimpešta 23. febr. V .tukajšnjih političnih krogih zatrjujejo, da napove Avsteo-Ogrska Srbiji vojno 15. ali 20. najkasneje pa 31. marca, črni gori Avstro-Ogrska ne bo napovedala vojne, aa#pveč jo bo s raznimi koncesijami skušala nase pridobiti. V vojaških krogih namreč uvažttjejo. da bi zavoje vanje Črne gore stalo najmanj 80 do 100.000 mož, kar bi pa ne bilo v nobeni primeri s koristmi, ki bi jih »adilfl, oko-paoija Črne gore ca Avstro-Ogrsko. Tudi Rumunija mobiliiira, Zemun 23. febr. Iz Bukarešta javljajo, da je vojno ministrstvo ukazalo mobilizacijo 1. in 2. armad* nega kora. Obmejne stražo na sed-mograški meji so pomnožene. Novo ministrstvo v Srbiji. Belgred, 28. februarja. (Posebna lira. „Siov. Nar.") Najbrže se zgodi danes, česar včeraj še ni nihče pričakoval. Sestavi se koalicijski kabinet, v katerega vstopijo voditelji in drugi najvplivnejši politiki vseh strank. Predsedstvo brez portfelja: Stojan Novakovi 6, ki uživa velik ugled doma in v tujini; zunanje: dr. Milovanović; notranje: Stojan Protič; prosveto: Ljubomjr Stojanović; pravosodje: Stojan Ribarao; javna dela: Nikola Pa-šič; poljedelstvo: Jovan Žujovič; fi nanoe: dr. Laza PaČu in vojno: general Živkovie Vsi možje so znani tudi širši evropski javnosti. Tukaj vse smatra a smatrala bo tudi Evropa ta kabinet kot pomenljivo koncentracijo vseh narodnih moči v težkih časih. Srbija je pripravljena na vse za obrambo svojih življenskih interesov, zato vest o sestavi tega kabineta gotovo izzove v Evropi ogromno sen-zaejjo. Kako Črnogorci kaznujejo vohune Ca ti nje, 23. februarja. (Posebna brz. „Slov. Nar.*1) V službi Avstro Ogrskega poslanstva v Carigradu je bil Črnogorec Lazar Eroegjvie Pred meseci so ga odpustili iz službe ter ga poslali na Dunaj. Tu so mu dali lepo nagrado ter ga poslali kot v o nuna v Črno goro. Eroegovič se je v družbi svojega tovariša iz Grgljana vrnil v črno goro, kjer je jel opravljati svoj vohunski posel. Ko so Er-oegovicu in njegovemu tovarišu Črno goroi prišli na sled, da sta vohuna, so jih naklestili na žive in mrtve. Da bi vsakogar opozorili na ta dva vohuna, so Eroegoviču odrezali desno uho, njegovemu tovarišu pa obrili na eni strani brke. Novi ruski veleposlanik v Carigradu. Petrograd, 23. februarja. D ose danji pomočnik ministra zunanjih d-1 čarikov bo imenovan za ruskega veleposlanika v Carigradu Nameravan atentat na Homjakova. Petrograd 23 februarja. Na dvorišču palače, kjer stanuie predsednik g5sudarstvene dume Hom j ako v, so našli bombo. Policija je aretovala mnogo sumljivih oseb. Zahvala. Blag gospod Karel Pollak, tovarnar v L'ubijani je podaril podpisanemu prostovoljnemu gasilnemu društvu ia pomoč pri požarn njegove tovarne v Kranju znesek 0 • K Ravno tako je podaril slavni generalni zastop za Kranjsko c. kr. priv. zavarovalne dražbe .Avstrijski Feniks« na Dunaja 6^ K. — Bodi obema izrečena tem potom najlepša zahvali! Prost, gasilno društvo v Škofi! Loki dne 14 februarja 190£*. Friderik Kramcr t jmk 833 3van Debelak načelnik. Umrli so v Ljubljani. Dne 13 februarja: Leopold Verhovec, c. kr poštni kontrolor v p., 59 let, Miklošičeva cesta 26 — Pavla Jenko, črevljarjeva hči, 2 leti, Sv. Petra nasip 53. Dne 14 februarja: Josip Kervina, krojač, 78 let, Radeckega cesta ll Dne 16- februarja: Jožefa Hanhart, zasebni ca, 64 let, Emonska cesta 8. Dne 17. februarja: Benjamin Fabjan, Frančiškanski mašni k, 75 let, Marijin trg 4. — Rafael Kavčič, dijak, 19 let, Sv. Petra cesta 58. — Marija Keriič, po dobar jeva hči, 16 ur, Poljanska cesta 60. Dne 18. februarja: Josip Jančigaj, skla-diškega mojstra sin, 1 leto. Resi jeva cesta 23. Dne 19. februarja: Jera Boštar, gostija, 78 let, Japljeve ulice 2. V deželni bolnici: Dne 16. februarja: Ivan Fink, mestni ubožec, 69 let. V hiralnici: Dne 9. februarja: Agata Temelj, gostija* 85 let. — Franja Turk, gostija, 37 let. Dne 10. februaija: Fran Merčnik, hlapec, 47 let. ZobBD Čistilo v p uši C a h, kakršen je Sargov Kalodont, priporočajo zdravniški strokovnjaki tudi zato, ker neporabljeni ostanek ostane vedno zaprt in svež in je izključeno vsako zaprašenje, kar pa je pri zobnem prašku neodvrnljivo Poleg blagodi šečih sestavin, obsega Kalodont tudi nekoliko glicerina, ki nima kislih lastnosti in tudi ne vre. V zdravilstvu ga splošuo rabijo v precej obsežno in ne škoduje sestavini zob in tudi ne dlesnu Sicer pa splošna in trajna raba Kalodonta zadostno izpričuje, da so se povsod udomačile njegove izborne lastnosti v zvezi s prijetnim priročnim zavojem in nizko ceno. LltfUCfl DRAlKtra. G. H ... č na Štajerskem. Poslanega žal ne moremo priobčiti, ker bi nam bilo v sedanjih razmerah takoj na vratu državno pravdništvo. — Oprostite I Zrl besede Vam omenjam po- monliilfJ> * prehlajenje, bolezen in - so-meniji ve • denice. Prehlajenje, pred kater m nI varen noben človek; bolezen, ki se lahko izcimi iz vsake zanemarjene prehiaditve in sodenice seveda Faveve pristne sodenske rudninske pasti Ije, ki vsaki prehlad t vi vratu, vsakemu katarju sopil hitro napravijo konec Kdor se torej boji prehlaje in ne mara biti bolan, naj redno rabi Faveve pristne sodenice Dooijo se po K 1 25 škatlja povsod Generalno zastopstvo za Avstro - Ogrsko : W. TH, OUNTZERT, Dnnaj IV I Grosse Neugasse 17. 125 4 Križna zvezda. Iz 836 L Mtissiievlli Rocli zd govejo Juho pa 6 vinarjev napravljena nara na goveja juha |e priznano najboljša. Pazite natančno na Ime MAGGI in varstveno znamko zvezdni križ. Druge kooke niso Maggijeve. tirne cene v Budimpešti Dm 23 februarja 1909. Pšenica za april 1909 . za 50 kg K 13 39 Pšenica za oktober 19o9 Rž za april , Koruza za maj „ Oves za april s 5 vin višje. za 60 kg K ll 47 za 50 kg K 1061 za 5C kg K 7 47 za 50 kg K 8 88 He!@»ffll9$lt!i mM\% as. n r-1 morjem SO i «s jnl Slfck 5 aven Si* )ruar)a | Caa epaSO-VlTVj* Stanje barometra ■ ■ Vetrovi Nebo 22.; 9. zv. 739 0 1 -59 1 brezvetr. jasno 23. 1 7.zj. 2. pop, 737 8! -6 4 737'5, —25 „ oblačno sl.svzhod pol obl. Srednja včerajšnja temperatura --2 8", norm. 0 5 Fadavir.« v 24 urah 2 6 mm. Zahvala* 855 Po f g. Franca Robata, vratarju dež. muzeja „Rudol-fiuum" preostali žalujoči se iz srca zahvaljujejo vsem, ki so blagemu pokoju ki izkazali poslovitvene časti in z izrazi sočutja lajšali preostalih bolest. Ljubljana, 23. febr. 1909 Zahvala. Ob prebridki izgubi našega iskreno ljubljenega soproga, brata itd., gospoda petra grofa de Vtolderstein pl. S. Croce izrekamo vsem prijateljem in znancem iz daljnih krajev za nam izkazano sočutje in udeležbo pri pogrebu najsrčnejšo zahvalo. Priporočamo rajnika v blag spomin in molitev. Račioe, 20. februarja 1909. Žalujoča rodbina ValDerstein. se odda v najem. Pojasnila daje ka 7 ar nar sam. 847—1 Vajenca sprejme takoj «53-1 = Franc Lojk,= pekovski mojster v Idriji. Žagar samski, veščak v svoji stroki, se pod ugodnimi pogoji sprejme v služso Ponudbe z izpričevali opremljene je poslati na: A Schrey, Jesenice na Gorenjskem, 702 2 Išče se 843 2 pisarnica moč za »Glasbeno Matico". Pisarniškega posla (vležni zapisnik, korespondenca itd.) je vsak dan povprečno po dve uri in to je popoldne ali zvečer. Plača po dogovoru. Pismene ponudbe na odbor „Glas* bene Matica" do konca februarja Še ne kaf 693-8 vinskih ^Mfc sodov iz hrastovega in kostanjevega lesa, prav dobro vzdržanih in močnih v obsegu 150, 600, 700, 800, 900, 1400, 1500, 1600 do 5000 odda po pri-——— merni ceni tvrdka —— . Rosner in drug veleigan]arna ssdja v Ljubljani poieg Koslerjeve pivovarne. In modno 749 4 blajo za obleke priporoča firma Karel Cocian tvornico za sukno v Humpolcu Tvorniške cene. na Češkem. Vzorci franko. 1 1 Za šport in promet. Zaloga koles Puch, (Styria), globus, Regent in drugih specialnih znamk ter posameznih delov. 3zposojevanje koles prejem koles za emajliranje, poniklanje ter popravila . 360 16 solidno m ceno. Karel Čamernik £jubljana, Dunajska cesta št. 9. Lepo posestvo obstoječe iz dveh hiš, hleva in šup* sadnega vrta in nekaj njive za zel« njavo, ae prostovoljno proda pod ugodnimi pogoji. 835 2 Nas ov v uprav. „Slov. Naroda" Izurjen strojnik z dobro prakso tndi pri elektriki želi premeniti službo s 15. marcem, Ponudbe na upravniŠtvo „Slov Naroda- pod šifro „164 Maschlnist1 _857H Iifte se pomočnik ali gospodična vešča t papirniški stroki. — Pl&h dobra. Ponudbe na uprav. „S1. Naroda," ako je mogoče s sliko. 80i 4 Stenosrnf za si o vensko in nemško stenografijo Sprejme takoj 'odvetniška pisarna 9r. V. Krisper in Br. f. Jominšek. Prednost imajo strojepisci. Po. nudbe ustmeno ali pismeno na p|« sarno« Plača po dogovoru. 850 i Milijon visukod^biaHh in poldebelnatih sodnih dreves Jabolka od 60 h naprej,Vhrnske, orehi, domač ko&t-DJ, breskve, češplje, \arelice itd. od l K naprej. 200 0 0 koaov lepotnih in drevorednih dreves, kos od 80 h naprej. 2 ailijona lepo-t.lnih grmov, 100 kosov od K 15 naprej 20 mil.jjnov akacij, lOoO kosov od 2 K do 65 K, 15 mil Jonov gozdnih sadik smrek belega in črnega borovca, mecesna, hrasta itd. 10i0 ko sov od 3 K do li K. 2 milijona Jablan ia hrušk (divjakov) enoletnih in dveletnih prre vr*te, 100 » kosov od lo K do fO K, — Iiu-atrovan cenovnik zastonj in poštnine prosto. 779 Grof* Žl«f> Baftli? ftnjj n graščinska oprava Csendlak pri Radgoni. na občni zbor Jaiskeca Ma" ki se vrši v torek, dne 2 sušca - ob 8. zvečer - v hotela „UNION" z običajnim vgporedoni. Samostojne predloge je tekom 8 dni prijaviti odboru. Ljubljana, 23. svečana 1909. 854 Odbor. „Narodna kavarna" sprejme zjutranjega v pcin n d in odda sledeče časopise: nNeue Freue Presse", nArbeiter- Zei-tUDg", ^Graaer Tagblatt", «Tages-postu, „NarodDi L:sty", „Narodni Politika«, „Narodni Obzor", „Čas", „Die Zeit", „Miinohner Fliegende B!atteru, „Interessantes Blatt", „Meggendorf^r Blatter", „ModerneKunst", „Maskete", „Zlata Praha", »Leipziger Illustrierte Zeitung", „Oesterreiohisohe Illustrierte Zeitung", „Zvon", „Dom in Svetu, „Laibaobe Zeitung", „Simplioissimusw. „Jugend", „Lustige B.atter", „L' IUu-stration", „Die Vage", „Oesterreiohisohe Rundschau*. 846—1 Jvan tfenda jarica Jfenda Peternel 848 poročeno, Ljubljana, hotel „Tivoli" Jflect, hotel „Triglav" dne 22. svečana t909. 99911^ Slovenske tvrdke v Ljubljani. Brivci: Paškal Domianović brivec, Dunajska cesta štev. 6. Stanko Kelšin briveo Kopitarjeve ulioe št. 1. Julij Sikutrić briveo in lasničar Marije Terezije cesta št. 11. Čevljarji: Fran Medic čevljarski mojster, trgovina s čevlji za gospode, dame in otroke, Sv. Petra cesta št. 2. Ivan Zamljen čevljarski mojster, Kongresni trg št. 13. Ćevljarne: Josipina Herisch zaloga Čevljev Češke tovarne, Židovske ulice Št. 7. Drožarji: Drože: Jugoslovanska drotarna Fran Golob & Jos. Polak Lj ubij ana._ Makso Zaloker prva izdelovalnioa žitnih drožij, £ladezne ul ce 17. Rečne ulioe št. 5. Gost ilne, restavracije: Češka budejeviška pivnica Sv. Petra cesta št. 2(3._ Plzenski sanatorij pri Roži priporoča plzenski nPrazdroju v steklenicah. Izvirna napolnitev. Ivan Zupančič gostilničar, Martinova cesta štev. 15. Galanterijsko blago: J. Frisch trgovina potovalnih predmetov ter usnjeno-galanterijskega blaga, Marijin trg štev. 3. _ Fr. Iglic. trgovina s papirjem in galanterijskim blagom, Mestni trg. Vaso Petričič trgovina z galanterijskim blagom Mestni trg št. 21. J. Praznik trgovina s papirjem, . Stari trg Štev. 24. A. Skulj trgovina s papirjem, Poljanska cesta štev. 12. Knjigarne: Narodna knjigarna Zaloga papirja, šolskih in drugih knjig Ljubljana, Jurčičev trg Št. 3. Knjigoveznice: Knjigoveznica Katol tiskovnega društva Kopitarjeve ulice, II. nadstropje. Konfekcije: A. Lukić trgovina s konfekcijskim blagom, Pred Škofijo. Lekarne: M. Pb. Josip Čižm&f lekarna „pri Zlatem orluu, ________Jurčičev trg._ Lekarna Leustek Bpri Mariji pomagaj", *y)eva oesta, (poleg jubilejn. mosta). Lekarna Trnkoczy Ljubljana Mestni trg (poleg rotovža). Mizarji: ^^Simon Praprotnik JJ*v°oo mizarstvo, izdelovanje omar m obrat a stroji, Jenkove ulioe št. 7. Alojzij Trink mizarski mojster Linhartove nlioe št. 8. Ignacij Vehar mizarski mojster, Gradaške ulioe štev. 12. Manufakturno blago: Janko Češnik ,,pri Časniku" trgovina z manufakturnim blagom Stritarjeve ulice Ljubljana Lingarjeve ulice. J. Kostevc modna trgovina, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 4. Lena si & Gerkman trgovina 8 suknenim blagom, Stritarjeve (Špitalske) ulioe. J. Lozar manufakturna trgovina Mestni trg Št. 7. i* Manufakturna trgovina pri Čiri1 u in Metodu" (lastnik Ivan Miklavc) Lingarjeve ulice štey. 1._ A. & E. Skaberne trgovina z manufakturnim blagom na debelo in drobno, Mestni trg žtev. lO.___ Franc Ksav. Souvan manufakturna trgovina na debelo, Franoovo nabrežje. Franc Ksav. Souvan manufakturni trgovini na drobno, Mestni trg, nasproti mest. magistrata. Souvan Franc, sin manufakturna trgovina na drobno, Mestni trg 22 stara S uvanova hiša. Souvan Franc, sin manufakturna trgovina na debelo, Pred Šk< fijo št 1, II. nadstr. Feliks Urbane manufakturna trgovina na debelo in na drobno Vogal Miklošičeve in Sv. Petra ceste. Feliks Urbane trgovina z manufakturnim blagom Pod Trančo št. 2. Modno in meš. blago: Lud. Dolenc zaloga na debelo z pleteninami, modnim in drobnim blagom vsake vrste, Kongresni trg 14. Pavel Magdić modna trgovina, narodne vezenine, Prešernove ulioe št. 7. Matej Orehek trgovina z mešanim blagom, zaloga modernih oblek, Kolodvorske ulice štev. 26. Josipina Podkrajšck modna trgovina, Jurčičev trg E. Skušek modna trgovina za gospode, Mestni trg Št. 19. A. Šinkovic dediči modna trgovina, Mestni trg štev. 19 Katinka Widmayer trgovina z vsakovrstnim blagom za otroke dame in gospode, ,.pri Solncu" za vodo. ..Pri fartri Petr* nizki ceni" ^»S1 cesta it. 2. velika izbira zimskih potrebščin in potrebščin za kroj če in šivilje. Franc Zoreč trgovina z mešanim blagom manufakturo in potrebščinami za šivilje. _Martinova cesta štev 23. Franc Zoreč trgovina s mešanim blagom in moko, Sv. Petra cesta št. 21. Opreme za neveste: Anton šare domači izdelek rjuh in vajšenc od pripro-stega do najfinejšega, Sv. Petra cesta št. 8. Anton Šare domaČi izdelek srajc, korsetov, spalnih srajc in kril, Sv. Petra cesta it 8. Anton Šare srajce za gospode, spalne srajca, spodnje hlače itd., 8v. Petra cesta 8. Peki: Avgust Jenko pekovski mojster,' Marija Tereajja oeata št. Perilo: Marija Alešovec perilo za gospode in dame, opreme, učilišče za šivani e perila, Poljanska cesta štev. 22. Platno: Anton Sare platno za rjuhe in za telesno perilo, _Sv. Petra cesta St. 8. Anton Šare prti, prtiči, brisalke, namizne oprave za kavo, roboe itd., S7. Petra cesta 8. Posojilnice: Kmetska posojilnica ljubljanske okolice, sprejema hranilne vloge in daje posojila, Dunajska cesta štev. 17 Pralnica, svetlolikal.: Anton Sare parna pralnica z električnim obratom, Kolodvorske ulioe štev. 8. Anton Sare svetlolikalnica ovratnikov in manšet, Kolodvorske ulioe štev. 8. Anton Šare pranje in likanje bluz, zastorov in finega perila, Kolodvorske ulioe št. 8. Slaščičarne: Rudolf Bischof slaščičarna, Poljanska cesta štev. 22. Jakob Zalaznik slaščičarna, kavarna in pekari j a, Stari trg št. 21. Stavbniki: Accetto Valentin stavbna tvrdka, Trnovski pristan št. 14 Tehnična pisarna Karol Holinsky arhitekt in mestni sta vb ni k, Šelenburgove ulice žtev. 4, II. nadstropje. Ivan Ogrin stavbnik Karlovska cesta št. 5 (I. nadstropje). Špecerijsko blago: Berjfek & Sober špecerijska trgovina in žganje Ljubljana, Vodnikov trg št 2. Josip B oltar trgovina z mešanim blagom, Florijanake ulioe št. 17. Štefan Mencinger trgovina s špecerijskim, delikatesnim in mešanim blagom, Martinova cesta štev. 18._ T. Mencinger trgovina s špecerijskim blagom in delikatesami, Sv. Petra cesta št. 37 in 42. Božidar Pavčič trgovina z manufakturnim in špecerijskim blagom, _Zaloška ce»ta štev. 15. Fr Sark trgovina s špecerijskim blagom, deželnimi pridelki in moko Marije Terezije cesta št. 11 (Kolizej). Jos. Sekula špecerijska trgovina, zaloga Žime in morske trave, Sv. Petra cesta štev. 14. A. Sušnik trgovina speoerije, Šeleznine in rasnih barv. — Zaloška cesta St. 21. A. Šarabon trgovina s špecerijskim blagom, žganjem in deželnimi pridelki na drobno in debelo. _Zaloška cesta štev. 1_ A. Šarabon glavna saloga rudninske vode, _Zaloška oeata št. 1. A. Šarabon Novo urejena pražarna sa kavo in mlin sa dišave z električnim obratom. _Zalolka ceste št. 1._ A. Šarabon ■sloga brinja in sliv se žganjekuho, _Zaloška cesta it 1.__ And. Verbič trgovina s mešanim blagom, Turjaški trg štev. 1. Tapetniki: Anton Obreza tapetni k in dekorater, Šelenburgove nlioe štev. 1. Miroslav Perina tapetnik, Šelenburgove ulice št 6. Urarji in zlatarji: Milko Krapeš urar in trgovec z zlatnino in srebrnino Ljubljana, Jurčičev trg št. 3. Fr. P. Zajec optik, urar, trgovina zlatnine, srebrnine, gramofonov in plošč, Stari trg štev 26. Usnje: Fran Mally trgovina z usnjem Resljeva cesta štev. 2. Josip Seunig zaloga vsakovrstnega usnja in čevljarskih potrebščin na debelo in drobno, Prešernove ulice Vezenine itd.; Toni Jager trgovina ročnih del Židovske ulioe štev 5. F. Meršol trgovina z drobnim in modnim blagom, vezenine, ročna dela, predtiskarija. Mestni trg štev. 18. Vrtnarji: Anton Bajec cvetlični salon pod Trančo, vrtnarija Karlovska cesta št. 2. Ivan Bizovičar umetni in trgovski vrtnar, Kolizejske utice štev. 16. Zastopstva: Jos. Zidar glavni zastopnik za Kranjsko hrvaške vele-žganjarne za slivovko in tropinovec A. Her-manna v Varaždinu, Dunajska cesta štev. 31 Jos. Zidar različna zastopstva, komisijska trgovina z Žitom, trgovina $ lanenimi tropinami na debelo, Dunajska cesta štev. 31. Železninske trgovine: Valentin Golob trgovina z železnino in kuhinjskimi predmeti, Mestni trg štev. 10. A. Sušnik trgovina železnine, Roman in Portland cementa, kuhinjske posode itd., Zaloška cesta št. 21. Ključavničarji; Jos. Rebck ključavničarski mojster, Franoovo nabrežje Stev. 9. Slikarji: Brata Eberl črkoslikarija, tovarna barv in lakov, stavbna in pohištvena pleskarja, Miklošičeve ulice štev. 4. Anton Petek sobni slikar, Poljanski nasip štev. 62. Filip Pristou slikar specialno le sa napise in grbe, Prešernove ulioe št. 60. Razne tvrdke: Ivan N. Adamič prva kranjska vrvarna in trgovina konopnine, _Sv. Petra cesta St. 33. Matko Arko trgovina z lesno, pletarsko in sitarsko robo, zaloga otročjih vozičkov žime in morske trave, v Ljubljani, aemeniščno poslopje. Jakob Babnik vodovodni instalater Poljanska cesta štev. 3. Glavna zaloga ca južne dežele češke delniške pivovarne v Čeških Budejevloah _Sv. Petra naaip štev. 27._ M. Franzl mehanično pletenje na stroj, _Privoa štev. 10._ Gotzl mL Sc Lebar ratarstvo, ppstatacatvo ia izdelava modemih okvirjev Turjaški trg it. 1. Ana Hofbauer izdeloval k a oerkvenih paramentov, Wolfove nlioe Brata Hlavka izdelovatelj kirorgičnib in otropedičnih predmetov in bandaž, Prešernove nlioe. J Jane trgovina delikates in praške šunke, Wolfove ulioe štev. 1. G. F. Jurasek uglaševaleo glasovirjev, Sv. Petra centa štev. 62 a L Fran Kolimann zaloga porcelana in steklenice Mestni trg. Ludovik Krema fotogr* f, Sv. Petra cesta Štev. 27. Lavrenčič & Domicelj n al. Karel Megl ć žitna trgovina, Dunajska oesta Št. 32. FrTMally & dr. parna opekarna Resljeva cesta št. 2. Peter Matelič plakater in snažilec stanovanj z Vacuum Cleaner, _Škofijske ulice štev. 14_ M. Pakič ■ - prvi kranjski lesni, kosariški m rešetarski obrt — Sanke. Pogačanev trg. Puh Josip poklsdanje parketov, _Gradaške ulice št 20 V. H Rohrmann trgovina z vegetabilijami in deželnimi pridelki in izvoz sadja na debelo _Sv. Petra cesta St 28_ Fr. Sax elektr t-hniška obrt, _Gradišče štev. 17_ Ivan Sirk trgovina s suhim mesom, Šolski drevored, stanovanje Poljanska cesta štev. 70. F. Smole plakater, snaženje oken in stanovanj, Šelenburgove ulioe štev. 6. Fr. Sevčik puškar in trgovec z orožjem, Židovske nlioe štev. 8. Josip Škerlj spedioijsko podjetje Kongresni trg št 16. Jos. Škerlj prevoz pohištva, Kongresni trg štev. 16. Turk Josip prevažanje blaga in podjetnik, Badeokega cesta št. 3. Turk Josip lastnik prvega slovenskega pogrebnega zavoda Radeckega oesta št. 3. Josip Vidmar zaloga dežnikov in solnčnikov Pred škofijo št. 19 Prešernove ulice št. 4 Stari trg št 4. Ivan Zupančič meti ar, Karlovska oesta štev. 6. lite so mesečna soba če mogoče z opoldansko hrano. Ponudbe pod »uradnik 200M na uprav. „Slov. Naroda". 742—2 Prva in edina slovenska modna trgovina za gospode 32 UiiMlann, Mestni t« 19, se slavnemu občinstvu za nakup zimskega blaga najtopleje priporoča. Iffl__ I f J, Si Cc&e brez tafareace! Nova ma|hna jnrnlturn (renaissance) se pod ceno proda. Kje, pove upravništro „Slovenskoga Narod". rs4 2 I Sprejema zavarovanja oioveSkega tiv-ljenja po naj razno vratnejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena draga zavarovalnica Zlarti je ugodno zavarovanje na doživetje in anut a manjaajo&mi vpiafiili. Vsak elan ma po preteka p*tih let pravieo do dividenda. at 12—22 ■ m ■ • vzajemno zavarovalna banka v Pragi. • - • • Raz. fondi: 41,333.041-01 K. Izplačane odškodnina in kapitalije 97,814 430-97 K. Po **tikeati draga vsajesana zav&rov&laica naše države * ? •-* a £«» wtaitiDb.it-sr»jr «*3 jis <> apravo. Vn poj*cnila daj«: #«*w**iir*i ^aSfrg * LfaUlaalf &>>.*r *© * iase&ei baninej hiši Zavarnje poslopja is premičnina proti požarnim Škodam po najLiijih eenah Škode eeninje takoj in najkalantnej«. Uživa najboljfii sloves, koder povloj^ Dovoljuje is čistega dobička isdauu podpore v narodne in občnokoruto, namena. Ustanovljena leta 1854. prva Domača slovenska pivovarna jevih Telefon štev. 210. priporoča slavnemn občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje Izborno G. AUER'*"" dediče fjubljana Voljove ulice štev. 12 fjubljana marčno pivo v sodeih in steklenicah. jO ! V Črnem vrha nad Idrijo 2252 36 S^nton $arc Ljubljana. # Sv* Petra cesta štev. 8. jfc Ljubljana. Opreme jar neveste bo bode meseca aprila L L j oddala v najem j že ve5 let obstoječa, dobro vpeljana prodajalna z vso opravo. Natančnejša pojasnila daje Ivana Lampo v Črnem vrha štev. 9 nad ! IdriJO. 809 2 514-7 Domač izdelek Zelo nfeke cene, 3zme6 najboljšega najboljše. Da zadostim tudi najrazvajenejšim zahtevam, sem vpeljal vrsto pražene kave ki presega v kakovosti, izdatnosti in aromi najboljše. Ta kava Je zmes najizbranejših vrst, najfinejšega proizvora In nudi čudovito fino, aromst eno in oživijajočo pijačo. Z mlekom mešana tvori dober zajtrk, in podlago k dobri mali južlnl. Brez mleka kot ,,črn ' je prijeten zaključek vsake pojedine a i večerje; ima moč in oživlja. 4608—12 Prva ljubljanska veliko prozorna 30 kavo Karel Planinšelc Ljubljena, Dunajske testo, oo$al Sodnljsklh ulic. Kdor hoče varno, mirno In hitro TI .j L, potovati, na| se U HI P Pl lil 0DPne n* od Ml I fll I lil! visoke Ca kr-ui liiu deželno vlado potrjenega glavnoga zastopnika: Jr. Seunig, LJubljana, Kolodvorske ulice 28 Odprava potnikov samo z najnovejšimi parnikl „velikani": 2343 34 Kazein Aug. Vido ia, nosi 25 000 ton Amerika...... 24.000 „ President Lincoln . „ 20 000 „ Presidenl Grani . „ 20.000., Vožnja LJubljana - Hamburg traja z nauovo uvedenimi direktnimi voznimi kartami, brez vsake menjave okroglo l1 ., dni, ter ima potnik pravico porabo brzovlakov po celi Črti od Avstrijske meje (Eger) naprej. F. JUST-MASCHKE H^1*ma»ljsmzmsm, Židovske zztf št« v. S. priDoroča po najnižji ceni elegantne idiotu.*ke za, . — cb nedelJzJi in przjmlklh do 3i. oktobrz) (Od&odi in prinodi io oanačanf r aro* 4vropejskoai čaaa.j '•Si Prodam par lepih l2:ot>il lisičje barve, listaste, Š enakih, jako dobre za vožnjo, posebno za kočijo in za poljedelstvo, splch za vsako porabo izvrstne Visoki sta 160 om, stari po 5 let. Cena po dogovoru. Naslov pove uprav. „S N.tt 824-2 V občini Krka, okraj Litija, bode letos In osoko leto l. marca letni živinski semenj ter se proda|alcl in kupci vljudno vabijo. 743—2 Gospodarski odbor ptMtobčine Krka. Kolodvorska restavracija (]os. Schrey) Na pepelnično sredo, dne 24. svečana * trii velika slanikova pojedina in pojedina raznovrstnih morskih rib. Svirala bo „Slov. Filharmonija'. Obenem se nastavi originalno Salvatorsbo ■»i« iz Pa^ljanske pivovarne (preje Zacherlbriiu v Monakovem) nadalje se nastavijo ob tej priliki kakor za naprej raznovrstna pristna vina in sicer: uboren cviček Tod gosp dr Jos Schmierraaula), izboren kraški teran iz Tomaja, izvrsten Tetenhengster (iz ormožkih vinogradov gosp. dr. notarja Geršaka in izvrstni Gnmpoldskirchner Scblossperle od gosp. M. Kumerja, c. kr. dvor. zalagatelja. Ustanovi]. Začetek ob 8 zvečer. - Vstopnina 60 vin. - K obilnemu obisku vabi Hrana in stanovao ao išče za dijaka — privatists is boljše rodbine. Naslov pove upravništvo „Slov . J U IO! _ ' Naroda". St. 4742. 831 1651 Jos. Schrev. 849 Razglas. Dodatno k tuuradoemu rsrglssu b dne 17. deoembra 1908 St 89065 se javno naznanja, da se bodo, dokler traja pasja kontumaoija, tudi oni psi brez dobre, popadaDJe zabranjuje^ torbe, katerih bi konjsČ ne mogel vloviti, pozneje lastnikom odvsemsli in takoj pokončevali, proti lastnikom pa se bo npeljalo kazensko postopanje. Mestni magistrat ljubljanski dne 16. februarja 1909 Prvi slovenski POGREBNI ZAVOD ao priporoča slavnemu obilna!vn 372 10 za ureditev pogrebnih sprevodov v Ljubljani in na deželi po jako nizki ceni. Naročila se sprejemajo pri ^^BBB_HB_HaaBflBBB1BBBB. lflQIP TURK ■ ■ FRANC VIDALIJU ^^^^^ZZZZ "" Prešernove ulice, Ljubljana. nntnnmnnnnnnnnnnanannntaann^ lastnik prvega slovenskega :-: pogrebnega zavoda. :-: "" ^^——* Izdajatelj ia edfeverai areaalkKaata PsittliemieL Lastnina In tisk »Narodne tiskarne«. 41