17). BMDn.
Današnja številka stane 2 dinarja.
1 LjnDflani, v fl&ftBo 5. ovsusto MZ1
Leto ML
* do9peflt mt Al D, od10—tf ne« vnt 11 D » p, več? tnserati petft vrsta 1 D: notice, potlano, tejave, r&kfcnae, prekHci petit vrste 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vest 30 Dt žealtne ponudbe beseda 75 le pri naročilih od 11 objav naprej. — Ia&eratnl davek
naj se nrttoli
za odgovor.
tfptavntttvo »nov. ffarodm" in »Mi
mllca it a, pritlično. — Telelon it. 334.
it. &, L. aas1atrap|a
„Slov. Varoda" KaaHava nltoa
Telefon itev. 34. spra Jem s le »odalaama tn aarloatao tmtkormn*. Rokopisov sa ae vrata. ~?M
Posamezna številka:
v Jugoslaviji vsa sJrti po Din — v inozemstvu navadna dni Din 1, nadalje Din 1*25
Poitnina plačana v gotovini.
•Slovenski Narod4 velja:			T bo:c.~ .o
	v LJubljani	|      po poitl	
12 mesecev 6      •             - » . • v, . 3          s               ♦i*-'* 1 *    »        • • 1 •	Din 144— .     36*—	Din 144— • *-	Din 264 — , 132— . 66*— . 22—
Pri morebitnem povišanju se bna daljša naročnina doplačati. Novi naročniki naj po§1 jejo v prvič naročnino vedno   SSaT" po nakamid, Na samo pismena naročila brez poslatve denarja se ae motemo ozirati.
Kongres jngoslovenskega uciteljstva.
Ljubljana otvarja te dni že drugič svoje razpravne dvorane splošnemu jugoslovanskemu kongresu. To pot se je zbrala učiteljstvo, da si predloži tolet-no bilanco svojega nacijonalnega in strokovnega dela ter da se vzpodbudi za nove cilje in napore.
Ne moremo pisati pozdrava afi zdravice običajnega kova. Enega in drugega bo te dni dovolj. Oglejmo si rajši kongresni dogodek kot tak m njegove idejne možnosti.
Dosedanji kongresi jugoslovenske-ga uciteljstva so veljali v prvi vrsti organizacijskemu in gmotnemu vprašanju. Kajpak, neodložljiva naloga, da se v novi državi izvede enotna strokovna organizacija. Ne vemo pa, ali je tej zunanji organizaciji sledila tudi notranja in afi že ima UJU svoje skupno strokovno glasilo, ali izhaja učiteljski arhiv, kvartalno in mesečno z vsem znanstvenim aparatom sličnih sodobnih organizacij na zapada. Menda ne. ha tudi za razlog vemo.
Poleg organizacijskega vidika se je na dosedanjih kongresih naglašal na-cijonalni moment. Ne po krivici, kajti ta nacijonalni zanos je priprosti in vsakemu razumljivi temelj skupne strokovne organizacije od Triglava do Vardarja. Vzneseni kongresni dnevi so razjasnili prvo načelo jugoslovenskega uciteljstva, t j. nacijonalno enotni tip ljudske šole. Učiteljstvo ima svoj poseben nacionalizem. To nacijonalno prepričanje Je sveže in tako goreče ter pošteno, da tvori najzaneslivejše upanje na prihodnje rodove, ki bodo državi jugoslovenski dali tudi enotno dušo.
Mislimo pa, da je z dosedanjimi kongresi bilo dovolj medsebojnega rra-vduševanja in da so organizacijska vprašanja zaključena. Z ljubljanskim kongresom želimo, da slovensko učiteljstvo postavi na razpravo pred ju-goslovenskim učiteljstvom kulturne probleme, vzgojna vprašanja in sploh zadeve, ki se tičejo poklicnega učiteljevega delovanja. Slovensko učiteljstvo je še pred vojno vpogledovalo v učiteljsko kulturno delavnico zapadne-ga sveta. Posebno njegovo pažnjo so vzbudila didaktična vprašanja, pa tudi delovna šola je našla vnete interesente. Sledile so prav čedne razpravice s ponositimi učiteljskimi pisatelji* To so bili začetki, morebiti tudi skromni poizkusi reprodukcije zapadnjeevropske vzgojnih idej brez samonikle domače poizkušnje ali izpopolnitve. Ti lepi upi
so splavali po krvavi reki svetovne vojne.
Tedanja organizacija je bila nebogljena, publikacije in vzgojevalno delo sploh v ekzistenčni nevarnosti. Danes je učiteljstvu jugoslovenske države mogočen Činitelj, predvsem po številu. Glejmo, da postane tudi nacijonalno kulturno in etično. Zato je treba notranje izpopolnitve strokovnega nadaljevalnega dela in poglobljenega interesa za sodobne vzgojne probleme.
Ne moremo temu kongresu postaviti lepše naloge, kakor da odkrije ju-goslovenskemu učiteljstvu navedene cilje. Morebiti na tem kongresu še ne bo sekcije za nadaljevalne počitniške tečaje, organizacije takih tečajev po oblastvih ali okrožjih. Tudi ne bodo razdeljeni referati in koreieratL
Najbrže bo manjkala tudi sekcija za široko izvenšolsko prosvetno učiteljsko akcijo. Zapad in sever nudi lepe vzore, naš jugoslovenski izhod in jug pa velike potrebe. Vprašanje analfabetizma bi se moglo reševati z lepo kooperacijo jugoslovenskega dijaštva. Počitniške kolonizacije in prosvetne akcije dijaštva in uciteljstva bi po naših južnih nepismenih krajih rodile zlate uspehe.
Na kongresu M se lahko govorilo tudi o specijalitetah otroške duševno-sti. Taki problemi bi marsikaterega učitelja navdihnili z novim življenjskim in etičnim nazorom, pa tudi s popolnoma drugačnim razmerjem do šole in učenca. Začutil bi svetostne strani svojega poklica. Končno ne bi škodilo, ako bi se tozadevni kongresni zapiski, referati in protireferati in debate objavile v zvez-kih in arhivih.
Sekcija za državljanski pouk v ljudskih in meščanskih šolah bi bila tudi aktualna. Stare metode so se obrabile, Amerika in zapad išče za pri vzgojo discipliniranega državnega in soci-jalnega sožitja nove smeri.
Koliko je še problemov discipline, delovne šole, etične vzgoje »gospodarskega pouka, higijenske zaščite, ki spadajo na kongrese učiteljskih udruženj. Kje so inteligenčne preiskave — statistike — izpiti — izpričevala, dušeslov-ne študije otroške emocijonalnosti, spomina, volje, socijologije dijaških udru-ževanj, socijalni odnosa ji med dija-štvom itd., ki tvorijo višjo matematiko vzgojeslovno in idejno, pa tudi praktično usmerjenih učiteljev. Tudi ne bi smela manjkati sekcija za samaritanski pouk in telesno vzgojo.
Že beseda o kongresu jugoslovenskega uciteljstva je lepa in dviga človeka. S predstoječimi odstavki smo hoteli samo naglasiti kulrumo smer kongresov in idejno vsebino učiteljskega poklica.
Doslej so se zbirali orači- Učiteljska njiva od Triglava do Vardarja se blešči v jutranji rosi in kliče orače, da jo razorjejo in posejejo z novimi vzgojnimi semeni.
Kongresni zborovalci naj za treno-tek pomislijo na občestvo jugosloven-skih otroških src in učenčevih duš, da
zapopadejo njih podzavestna hrepenenja po duševnem življenju in napredku.
Jugoslovensko učiteljstvo mora najti pot do kulturnega nacijonalizma. V tem znamenju naj se vrši in zaključi sedanii ljubljanski kongres!
Mi pričakujemo, da slovensko učiteljstvo prvo pokaže nove smeri in da pripravlja že na teh zborovanjih kulturno smer bodočih kongresov.
Beia vseučiliška Ljubljana pozdravlja jugoslovensko učiteljstvo v svoji sredi in želi njegovemu stremljenju po napredku in organizaciji najlepše uspehe!
Prof. J. U:
Učiteljstvo i država.
(O prilici kongresa UJU.)
Svaka država rmade onako učiteljstvo
— uopšte člnovu&ivo kako si ga vastitu-je i naplaćuje i kako sama hoče da bude. Slično jest i n životu: Kakav gospodar takov i sluga — kako me; hraniš, tako ću ti i raditi — koliko ti meni, toliko ja tebi. Ovo so općenita pravila, koja puno vrede, pošto izlaze iz postnatranja života i uopšte iz iskustva. Prusku državu 70 godina, kažu. stvorio je »Schulmeister« vaspitateij
— učitelj i to potpuno istinito te se nikako poricati ne može. To m*m pokazuje tstori-rija geneze nemačke države, koja se vremenom pa čak do sverskog rata tako osilila, da su joj granice za roliticki, gospodar ski inperijnlistični razroku postale preuske, u svojoj nadnvenosti obuzeta ljudilom veličine. Ali kad se laćaju koje države i njezinih predstavitelja vladaraca i državnika ove dve največje ljudske mane, onda je ovo znak, da ju je Bog udario s slepotora, pomutio zdravo pamet te osudio na propast prema poslovici: »Hochmnth korrrmt vor dem Fali«. Naša mlada država SHS Ili geografski opredeljena Jugoslavija ne srne da sledi genezi i lod'Iu veFčine prnskci 1R njemačkoj  državi,  niti  smije  učite!j naše
Jugoslavije složiti se sasma istih metoda vasfrftanja, da stvara a mladim srcima tlo ludila veličine imperrealističke preteranosti re su višnjih preceniivania samega sebe. Kamo ovakove mase države vode. vidimo na vlastite oči, danomice kod naših suse-da Talijana, kako to videsrno pre još kod velikih narodasem Nemaca i kod Engleza, Franceza, Japanaca itd. Svi ovi narodi mogli su, već poduprti jedinstvom jerika i vere smivatt o još    vecoi ekspanzivnosti
svoga imperija i snage, ali naša Jugoslavija nema još tih preduveta, da sledi stopama Uh homogenih naroda i država. To bi Ma
njezina propast, pre nego što bi sjedinila i sredila  svoje nutarnje    bilo ekonomske,
privredne i političke priHke. Pod ovakira prilikama ostala bi ona slabotno dete, ne bi se mogla razviti u snažnu devojku ka-mokoli u Majku Jufovica. Puno sagrešiše
oni, koji htedoše putem Škole i školnika u mah jezikom jedinstvenu Jugoslaviju stvoriti preko noći. Uradilo  ili  baš htelo se uraditi  bez  dubokog  poznavanja    duše i istorijske geneze porasti, kako su se ova tri plemena polagano politički opredeljiva^ ili silom ili milom prema onoj državi, u kojoj duga stoleća obitavahu. Da je tome tako, potvrđuju nam danas prfike i dejstva naše nesredjenosti, nesloge i disharmonije medju tim plemenima, sve ovo bi si mogli, ako ne već potpuno to barem u manjoj meri prištediti. Danas hooc, da bude jedan veliki Srbin, drugi veflki Hrvat, a tretji vilifci Slovenac svaki hoče, da bude velik, ali zaista kako malene i varave i lažnjive su ove ideje, kad ih človek po-smatra sa svrh vidika! samo braća neće da budu, koja  bi  barem    kušala graditi Skadar. Niko neće,  da  žrtvuje  nešto od svoga imena na ukupnu korist i blagor jedinstvene državne misli; svaki hoće, da to ćini sam na svoju ruku, da po svome načinu gradi sam sebi kulu te je ogradi nepredirno visokom i trnovitom živicom mržnje protiv svoga brata, kojega smatra samo jednostavnim ljudskim    bićem pukim susedom! Po ovome bi načinu bez žrtava ne bilo nikada Skadra, ali ovako neće nikada ni Jugoslavije biti. Ako ćemo kod toga Ijudila ustrajati, upropastile se ne samo pojedino pleme, upropastiee se i naša mlada  država,  kojoj nadenusmo ime: Jugoslavija tli država SHS. Ali do do toga ne dodje, kliču iu vtću ljudi koji bar v nekoliko  shvaćaju  ozbiljnost situacije: »Po-moz ti školmk!« Gradi jaku državu, daj nam jaku mtelicenciju, vaspitaj nam po-šteao i valjano čtaovnJštvo. Sada neka budemo mi sila — da velesila — jača od
svake vlade, jača od bajoneta,   topova i
mitraljeza. A koji smo to oni »mi«? Patnici, mučenici, smešni idealisti, koji žrtvuju svakog dana i snagu duše i tela za one, koji će nekada voditi sudbinu ove države, koji svaki dan za tedtnstvo države umiru i opet uskrsavaju. To smo mi ljudi, glad-
ni podterani, bez pravog kućišta, bez dostatnih materijalnih sredstava, da barem za silu podmirimo namire i zahteve života. Kako neka mi oada vrsimo pod ovim uve-tima ideainu misiju kao apostoli jedinstva, kako neka mi dajemo ovoj mfsli kosti i telo, kada nam je nc*-esranee obara 1 tvM zlobkobna Vila bratske mržnje! Kako hočemo mi usađivati ded ljubav do jedinstva, kad za to žanjemo prezir, mržnjo, pače i progonstva, kad ne znas koja će partija ostati danas na vladi, čiji pristaša moraš da postaneš, aico hočeš sebi i -ženi i deci dobro, da te ne reduciraju i bace na polje, — a koja če vlada sutra doći. Kako češ graditi ugled države kad tebe niko no J respektira, kao da si svačiji sluga i potrebno zlo, koje mora da bude itd. Mnogo toga imao bih još da kažem, ali bolje da svtšuu: Nama nile do ludila relićine pojedinih plemena, nama je do bratskog složnog jedinstva, nama le stalo pre svega do intelektualnog napredka 1 mecOnsobne Iju-bavi I veličine Jugoslavije, Njojzi čemo dati svu snagn cele duše i tela te ćemo vršiti plemenita kulturnu misiju jedinstva i ljubavi do naroda 1 do knaijai
Kad sam već ove retke svršio i predao ceu]. irredničtvtL. dopadne mi u ruke referat internacionalnog konsiesa srednješolskih učitelja v Pragn od 27. — 30. Jni. og. Naročito vredijc naše orfhke reiorat proi J. V. Klime, koji medin ostalimi ovo kaže:
---U doba. kad se razkrajaju moralne
vrednote nema predajeg zadatka od moral--nog vaspitanja mladeži — koje osnivajući se na starim tradicijama bratskog jedte* stva velikih narodnih uskrtsitelia i duševnih^ vodja kao n. pr. kod nas jednog Obradovića, StroBmavera i SlomieJca i dr. — svi svest enici i veliki dusi geniji naroda od svija* plemena* da budu mladeži našoj najveći ideali, koji žrtvovale svoja egeistićka nagnuća individua na žrtveniku prave ruimanitete.
Ovi idealni veliki dusi nisu samo no-tecali a ispraznoj reći tosti, nego sa raditi za dobrobit i korist celokupnog naroda ju-gosiovenskog. I to moramo da i mi učini mote usadi u jemo u mlada srca smisao za ekonomski, privredni, socialni i etični boljak i napredak naroda i države samo putem svestranog rada. Onda če istom postati naša Jugoslavija zaista najlepša zemlja na svetu — a biće naša, nc pako zemlja za eksploataciju materielno i ekonomski jačih naroda.
Ako česmo mi ovako u/raditi te shvaćati našu dužnost prema naroda i državi, onda će morati i država nama bi u" sklonija za obrezbedJti naš preicarni materieJni položaj. Onda će biti dusa. naroda zdrava, jaka, čista i lena,
Jako narodno čuvstvo je lepa -vrtina ali ono vodi u najviše slučajevima do šovenst-va i namisKene veKeirte; GriJlparzer kaže uegde, da od bumanite-te vodi put preko nacionalnosti do bestijalnosti — nama pako valja poći obratnim putera: od bestijalnosti k nacionalnosti, da djodjenia do pravog čo-večanstva.
Claude Farrere
prevel Miran Jare:
Civilizirana
Roman.
n.
»Kapitan TorraU je zamrraral McvH svojima tekačema, ko se je vrnil iz hiše.
Obisk je bil prav kratek. Njegova prizadevanja so se razbila ob odpornosti redkobesedne gospe.
Dobro minuto se ga je držala ozlovoljenost — preko obraza so mu skrbi hitreje begale kot ve-trič preko morja — in naslonil se je v svojem vozu, ter potegnil ščitek pri čepici iz plutovine nižje na oči. Pa je švignila mimo »Viktorija« in naglo se je dvignil, da pozdravi gospe, ki so sedele v kočiji Pozabil je na svoje razočaranje, ter zamrmral: »Na, že izleta vajo; Torraia najbrže ne najdem več doma.«
Torral je bil edini človek v Saigomi, ki ga je obiskaval brez kakega prikritega namena. Torral je bil samec in trdnega zdravja. To dvoje pač rri bilo nikaka vaba za zdravnika, ki je ljubu* ženske.
Toda kljub temu in navzlic bodečim nasprotjem, ki so zevale iz njuninih nagibov in navad, je oba moža vendarle vezalo nekako prijateljstvo. Ljudje so se seveda čudili. Oeorges Torral ni bil videti ustvarjen za prijateljsko razmerje. Bil je inženir, matematik, mož neizprosne logike in natančnosti; skratka sirov, suhoparen, poln človek ki mu je bilo samoljubje vse. Ženske so se zgražale nad njegovo preveliko glavo, nad njegovo grčavo postavo in nad zlohotnim posmehom njegovih pa-
lečih oči. Možje so zavidali njegovo bistroumnost in bodečo premoč njegovega znanja ki redke darovitosti. On pa je sovražil moške kakor ženske brez razlike in ni prikrival niti svojega sovraštva, niti svojega zaničevanja.
V svojem poklicu je bfl povsem neodvisen, ker so ga vsi težko pogrešali in živel je ošabno sara zase, stanujoč daleč od evropske naselbine, v južnem delu Saigona, v četrti kulijev-domačinov in lovač.
MevUova tekača sta bila izbranca, ki se nista družila s pocestniki in sta očitavala neko tiho odvratnost, vselej, kadar sta morala tekati po teh zloglasnih ulicah. Vendar pa so bile tudi te ulice snažne in posejane z drevesi, kakor vse ceste v Saigonu, ter niso v ničemer Žalile očesa.
Dnevna vročina je ponehavala in Torral, čigar trepalnice so bile se težke od predolgega popoldanskega počitka, je pravkar hlastno končava! neki račun na črni deski.
Svoja opravila je izvrševal v svos kadilnici, kajti rad je kadH opij, pa seveda zmerno, zmernost je namreč očitava! pri vsakem svojem delu, PO» našajoč se z nravnovešenostjo m umirjenostjo.
Stena v ozadja je bfia iz skrile, na njej so se vrstile bojevite črede kreda stih označb. Spredaj jc stal inženir, stegujoč svoje kratko telo, da bi segel višje in pisal z uprav blazno brzino, integriral, diferenciral, krajšal ter vedno skakal b koncu deske, da si na robu zabeleži zaključke. Nato je z velikimi zamahi z gobo izbrisal ves račun, vrgel kredo v stran, se v sedel štiri korake od stene na
zaklopni stol in motril srečno rešitev ter sv aljk al cigareto.
Vstopil je MevIL ki ga je naznanil dvanajstletni anarnitski boy, zibajoč se v bokih kot ženska. »Delaš?«
»Sem pravkar dovršil,« je odgovoril TorraL Niti pozdravila se nista, tudi v roke si nista segla; ti izrazi čustev niso v njuninem prijateljstvu igrali nobene vloge.
»Kaj novega?« je vprašal inženir in se okrenil na stolu.
Ta skladni stol je bil edino sedalo v tej kadilnici. Vendar pa je ležalo na tleh dovolj kambodjan-skSb štorij in blazin iz rižove slame; Mevil se je zleknH tik opijske svetiljke.
»Nocoj dospe Fierce,« je dejal »Brzojavi! mi je iz rta Sv. Jakoba.«
»Izborno,« je odvrnil inženir; »ga pa sprejmemo. Si že kaj pripravil?«
»Da*« je dejal Mevil, »juzinafi bomo v krožku in zdaj sem te prišel povabit Toda, seveda samo mi trije.«
»Imenitno... PuSš pipo?«
»Jaz ne noči«, je odvrnfl zdravnik, posnemajoč asUTOŠe domačinov; »že nekaj časa ml to šleodvjev«
»Ah?« ms je Torral ponagajal; »afi te ne marajo več tvoje lepe prijateljice?«
Opij i— — kakor znano — to lastnost, da prav občutno ohladi zaljubljence.
»Da, tako je, z mano niso več zadovoljne,« je modro izjavil lepi doktor« »najbolj žalostno pa je
dejstvo, da se ne inotijo. Ah. dragi, jaz, imam žo trideset tet.«
»Tudi jaz,* je odvrnil TorraJ.
Doktor ga jo pretehtal z očmi in zmajal z rameni.
»Na koži ne opaziš toliko, pač pa tem bolj na mozgu,« je modroval. »Vsakdo se stara po svoje. Toliko huje. Življenje je vredno, da ga uživamo.«
»Sicer pa nas naše matere niso prav nič vprašale, predno so nas prioesle na svet.« je pripomnil inženir. »Kaj pa je privedlo Fiorce-<t semkaj? Saj zdaj ni čas za to**
»Njegova križarka dospe iz Japonske; nihče ne ve zakai Sicer pa nikdar ae razkrijemo modrosti pomorskih veab. Najbrže tudi Fterce prav tako malo ve kot midva, njegov admiral, ta stari tepec, pa še mnogo mani«
»Ne znati, kam greš in sc prav nič ne vznemirjati radi tega — to je res civilizacija,« je odvrnil TorraL »Pod pogojem, da se mi ne bo treba nikoH biti, — kajti to je zelo čudno in neokusno — pod tem pogojem bi še jaz postal mornariški čast-afe.., čeprav zve« beseda »častnik« zelo smešno.«
»No, Pierce je mornar, kakor bi bil tudi kaj drugega lahko.«
»Ne«, je odgovoril inženir, »on jc mornar vsled atavizraa. Med njegovim pradedi ie bno mnogo ljudi, ki so uraefi sukati sablje in zreti skozi daljnogled, to je rudi njega pobarvala ToBko večja je njegova zasluga, da ni mkak barbar, da včasih ttKfi kaj misli in da ne nosi škapuurja,«
(Dalje prttuiodnjtffc,
Stran 2.
•SLOVENSKI      NAtfUD«    a a c o avgusra rwa
srrrv
Ovim pute vi ma dakle treba da hodamo sada nama ne bode država onaj: Murdi mačak, u kome basna govori, da je mnoge mi-šene povezano za jednu gredu u, Setajući po njoj počeo da ih sanetuje, koje su vrline podanicima najviSe potrebite — naime: Sloboda, pravda i Jednakost. Dok se napatio tumačenjem tih vrlina nestade poslednje* miša — sne ih progutao.
Občinski svetovalec Ivan Tavčar:
Škandalozno mestno gospodarstvo v Ljubljani.
Sedanja črno-komunistična večina na mestnem magistratu ljubljanskem je pričela razsipati z občinskim denarjem. Večkrat se nesmiselno votirajo milijonske vsote brez izgledov, kako se bodo novi ogromni Izdatki rudi pokrili. Ni čuda, če je temu gospodarstvu odgovarjajoče zaznamovati ogromni povišek proračuna za dobo od 1. julija do 31. decembra 1923. Proračun za dobo od 1. julija 1922 do 1. julija 1923 je izkazoval potrebščino Din 9,138.028. Nasproti temu celokupnemu proračunu pa izkazuje samo potrebščina za pol teta, to je od 1. julija do 31. decembra 1923 vsoto Din 9.0S2.989, to je skoraj toliko, kot prej za celo leto. Primanjkljaj znaša Din 7.352.670, kritje Din 6.075.968, kar da nepokrit znesek Din 1,276.702.
Vendar proračun, ki je bil predložen obč. svetu, ne podaja že sam po sebi jasne slike, kako se je In kako se hoče gospodariti z občinskim denarjem. Pred vsem zato ne, ker iz proračuna ni razvidno, koliko se je porabilo denarja na proračun pretekle računske dobe od 1. julija 1922 do 1. julija 1923. Vsaj nekoliko bolj jasno sliko o mestnem gospodarstvu dobimo, če ugotovimo, kako se-dania veČina ravna s posojil! in kredit?, skfenjenimi v raznih sejah občinskega sveta.
Za vse kreditne operacije se hoče sedanja večina na mestnem magistratu naslanjati izključno le na Mestno hranilnico ljubljansko. Kako se pa to godi, naj osvetijo te-Ie številke:
Mestni hranilnici ljubljanski dolguje mestna občina na 14 amortizacijskih posojilih s stanjem 1. julija 1923 5 milijonov 314.510 Din (med temi na neplačanih anuitetah Din 203.343.36) in na 12 kreditih v tekočem računu s stanjem 5. julija 1923 Din 15.463.170. Tem svo-tam se mora prišteti rudi Izčrpan presežek Din 793.403.22. Skupaj znašajo torej posojila in krediti Din 21.571.084,20, to je nad 26 odstotkov rednih vlog Mestne hranilnice.
Ze ta posojila so velika obremenitev mestne občine. Bila so pa sklenjena •za važne komunalne naprave in jim v jbistvu za to ni oporekati. Odločno mo-iramo pa grajati, da izkazujejo neplačane anuitete, in še bolj obsodbe je pa ■vredno, da so se posojila prekoračila za jDin 793.403.22. Presežek se je napravil orez odobrenja občinskega sveta, brez sklepa upravnega odbora mestne hranilnice, skratka kar tako po domače, kar se pr! normalnem gospodarstvu nikdar ne bi smelo zgoditi Poleg tega se je napravila še nepravilnost, da se je 1. julija 1923 za plače mestnemu usluž-benstvu dvignil znesek Din 468.000 iz Smilijonskega kredita, ki je določen izključno le za tlakovanje ulic. Sedanja večina na mestnem magistratu je v stalni zadregi za denar. Vsak mesec ji zmanjka potreben znesek za neodložljiva plačtia. Zato si hoče pomagati na vse načine da pride do milijonskih vsot in to makari z izrabljanjem kreditov v svrhe, za katere niso dovoljeni. Pri tem ni treba pripomniti, da zopet brez vednosti občinskega sveta, ki bi bil edino poklican, da sklepa o takih rečeh.
Mestna hranilnica ljubljanska ima sedaj še 7 milijonov dinarjev razpoložljivega denarja, ki je naložen pri raznih denarnih zavodih. Če pomislimo, da ima Mestna hranilnica vlog za 90 milijonov dinarjev, je gotovo 7 milijonov dinarjev vsota, ki jo potrebuje za dvige vlog, če noče priti v plačilne težkoče. Specijel-no teh sedem milijonov navajamo tudi zato, da bo ovržen očitek posebno s klerikalne strani, da je še danes čezmerno naloženega hranilničnega denarja po bankah.
Najlepše pa pride. Mestni magistrat 5e s posebno vlego zahteval od Mestne "hranilnice, da se za občino dovoli še za 7,100.900 dinarjev posojil. Ce bi Mestna hranilnica izplačala še ta znesek, so do zadnjega izčrpane vse razpoložljive vsote in s tem za zavod ustvarjen položaj, katerega nam ni treba še posebej razmotrivati. V omenjeni vlogi je med drugim zahteval mestni magistrat od Mestne hranilnice tudi posojilo 1300.000 dinarjev za mestno kopališče. Da označimo postopanje vladnega komisarja, ugotavljamo, da je vladni komisar za kopališče pričel izplačevati vsote navzlic odklonitvenemu stališču sosveta in na svojo odgovornost.
2e izplačana in na novo zahtevana posojila bi skupaj obremenila Mestno hranilnico za okroglo 28.500.00 dinarjev, ali za 34.9 odstotka rednih vlog. to S6 pravi, da bi si mestna občina kot porok za varnost v!og pri Mestni hranilnici prlsvoji'a v obHk? posojila nad 1 tretjino vloženega denarja.   S   tem bi postala
mestna občina kot varuh sama največji
dolžnik svojega varovanca, razmerje, ki nikakor ni zdravo za napredek hranilnice, pa tudi ne za mestno občino ljubljansko. Mestne hranilnice ljubljanske se absolutno ne sme zamenjavati z mestnimi blagajnami, ampak upoštevati se mora samostojnost Mestne hranilnice, njene statute in njeno denarno možnost Vsega tega pa ne upošteva tedanja boljševiSka magistratna večina. Uprava mestne občine namreč dosledno pozablja, da Mestna hranilnica ni zavod, ki bi bil odvisen samo od ljubljanskega občinstva, marveč je hranilnica postala zavod, ki zainteresuje razne kroge preko obzidja mest občine ljubljanske. S svojim dosedanjim realnim gospodarstvom m točnim poslovanjem si je pridobila Mestna hranilnica zaupanje ne samo vse Slovenije in slovenskih rojakov v zasedenem ozemlju, marveč je dobro poznana In upoštevana tudi med slovenskimi naselniki v nemških rudnikih in v Ameriki.
Priznamo, da je v redu, če kreditira Mestna hranilnica ljubljanske občinske naprave. Toda vsak kredit ima svoje meje. Tudi za mestno občino pri Mestni hranHnlcl, ki mora zadovoljevati s krediti tudi druge reflektante, posebno male ljudi.
Se nekaj. Prvega tega meseca je na mestnem magistratu večini zopet zmanjkalo denarja. Iz denarne zagate so
se reS&l na zelo enostaven način. Pritisnili so na Mestno hranilnico, vladni komisar se je pritisku udal in telefonično odredil, da se izplača 600.000 dinarjev. Posojilo se je dalo brez zadolžnice, brez sklepa občinskega sveta in brez odobrenja pokrajinske uprave, da sme hranilnica izplačati občini proseno posojilo na podlagi sklenjenih pogojev. To posojilo danes figurira v hranilničnih knjigah takorekoč kot »brezobrestno« posojilo, brez pravega kritja. Vladni komisar je z dovolitvijo posolila občutno in meritorno kršil določbe hranilničnih pravil in predpisov, ki morajo biti zanj prav tako obvezni, kot za vsako drugo hranilntčno upravo.
Jasno Je, da spričo takega gospodarstva mestnega magistrata ne moremo imeti nobenega zaupanja do dosedanje črno-komunistične večine. Večina dela dolgove milijonskih svot brez privolil občinskega sveta In s tem obremenjuje mestno občino brez kontrole javnosti.
V zadnji proračunski seji se je iz-neslo vse navedene nedostatke škandaloznega mestnega gospodarstva. Stvarnih ugovorov na očitke nI bilo. S tem je večina občinskega sveta priznala, da je kriva, in sedaj samo še pričakujemo, d« krene na boljša pota občinskega gospodarstva. Koliko je naše pričakovanje opravičljivo, bo pokazala bodočnost
Telefonska In brzofaona osroEila
Ninciceva izjava o uspehu sinajske konference.
Mala anianta važen faktor za ohranitev miru v srednji EvropL
— Beograd, 4. avg. (Izv.) Zunanji minister dr. Ninčić je včeraj ob 10. dopoldne sprejel v svojem kabinetu zastopnike tiska ter ie podal kratka pojasnila o uspehih Sinajske konference.
Brezdvomno je, da se Je od zadnjega sestanka zastopnikov Male amante v Beogradu povodom kraljeve poroke pokazal do danes velik napredek. Pri prvem sestanku je sporazumevanje trajalo samo pol ure, sedaj pa smo v dvadnevnem intenzivnem delu komaj dovršili in zaključili posle.
Potreba nam je bilo časa ne radi tega, ker so bile nujne diskusije med nami, ali da bi se morali šele sporazumevati v posam-nih vprašanjih, vselef je prišlo hitro do sporazuma, treba Je bilo toliko časa, ker smo imeli razpravljati mnogovrstna vprašanja, ker smo hoteli, da določimo skupno stališče Male antante v vseh važnih vprašanjih evropske politike. Raznovrstnost vprašanj je zahtevala, da smo imeli daljše konferenco.
Vtis na nas le ta, da vedno bolj raste skupno stremljenje med silami Male antante In da s tem vedno bolj raste nje pomen. Mala antanta postaja faktor politike miru In konsolidacije v Evropi.
Po tej izjavi se le razvila med zunanjim ministrom in novinarji konverzacija. Novinarji so ministru stavljali razna vprašanja, nakar Je minister dajal kratke odgovore. Med drugim je dejal, da so bila absolutno netočna poročila Inozemskega In domaČega tiska, da bi bil zunanji minister v Imenu kraljevine SHS odločno glede Madžarske zahteval nekaj, kar nista zahtevala ostala člana Male antante. Narod Srbov, Hrvatov in Slovencev potrebuje mir in si ga bo znal varovati.
Lahko rečemo, da vlada med Malo an-tanto popolna solidarnost in so se medsebojne zvez od sinajske konference Se bolj okrepile in ojačile,
Na sinajski konferenci je bilo dalje sklenjeno, da se imajo zastopniki Male antan-ie dvakrat na leto sestajati in sicer začetkom vaskeca leta in pozneje na jesen. Prihodnji sestanek se ima vršiti januarja 1924. v Beogradu, drugi pa potem v Pragi oz. Bukarešti. Ti sestanki Male antante se imajo vršiti trajno brez ozira na važnost raznih političnih problemov. Zunanji minister je glede Bolgarske izjavil:
V kritičnih dneh, ki jih je bila nedavno doživela Bolgarska, smo složno nastopali oa pričetka do konca, čeprav nima Češkoslovaška na Balkanu nikakih direktnih interesov. Cankov je sicer Izjavil, da želi s sosednimi državami živeti v prijateljstvu, vendar Je treba pripomniti, da gotovi znaki kažejo, da ni razmerje med nami in Bolgai-sko najboljše. Makedonski komite je postal zopet aktiven in delovanje tega cdbora lahko spravi Bolgarsko v zelo neprijeten položaj. Makedonske organizacije so z* bolgarsko vlado zelo nevaren faktor.
Zunanji minister Je dalje tudi omenil, da so na konferenci kratko razpravljali o nekaterih notranjepolitičnih zadevah, ki in-i direktno posegajo v zunanjo politiko. Gre tu v prvi vrsti za Radičevo propagando v inozemstvu. Tej propagandi pripisuje Inozemstvo preveliko važnost. Beogradska vlada je hotela zvedeti od Radića, kaj pravzaprav hoče. Do danes zaman. Radiću je pred očmi ideal državne oblike bivše Av-stro-Ogrske monarhije in nekateri ljudje si ne morejo predstavljati drugačne oblike kot ono bivše Avstrije.
Glede registracije rapallske pogodbe prt Društvu narodov je minister kratko pripomnil, da bi taka registracija lahko neugodno vplivala na nadaljni razvoj gotovih od-nošajev in bi lahko povzročila, da se ne bi bila tako ugodno in lahko izvedla evakuacija tretje dalmatinske cone in Sušaka,
Smrt prezidenta Hardinga.
— San Franclsko, 3. avgusta. (Ren-ter.) Med pogovorom s člani svoje rodbine Je prezfdent Harding včeraj ob 8. zvečer nenadoma umrl. Zdravniki menijo, da ga je bržkone zadela kap.
Naša včerajSnja vest, ki ji nismo mogli verjeti, ker se je bila bolezen prezidenta v zadnjem času Že obrnila na bolje, se torej potrjuje. Amerika je izgubila moža, ki je nad 2 leti spretno vodil njene državne posle.
Pokojni VVarren Gamaliel Harding, rodom Škot, je bil rojen 2. novembra 1865 v državi Ohio. Po svojih študijah se je posvetil novinarstvu in kot izredno marljiv in nadarjen mož je postal 1900. leta član senata, pozneje pa vice-gubernater države Ohio. Od 1915. leta je zastopal svojo ožjo domovino v zveznem senatu. Ko je potekla funkcijska doba prejšnjega prezidenta Wilsona, je bil Harding izvoljen 2. novembra 1920. leta, ko je obhajal svoj 55 rojstni dan, za prezidenta Zedinjenlh držav. Doba njegovega delovanja je bila kratka in v primeri s predhodniki ne baS bogata, V povojnem mednarodnem življenju Harding ne glede na važno stališče Amerike ni igral posebno velike vloge. Njegova ozkosrčna zunanja politika in prevelika abstinenca je mnogo pripomogla, da vprašanje evropske konsolidacije še vedno visi v zraku, zato pa bo tem bolj važno, komu bo ameriški narod po njegovi smrti poveril krmilo države.
AMERIŠKA ZUNANJA POLITIKA SE NE IZPREMENL
— Dunaj, 4. avg. (Izvir.) V diplomatič-nlh krogih zatrjujejo, da smrt prezidenta Hardinga ne bo imela za posledico nikake spremembe v notranji In zunanji politiki Amerike,
Podpredsednik Coolidge pripada republikanski stranki. Nove volitve se vrše ob normalnem časa prihodnje leto. Podpredsednik Coolldge, ki je sedaj prevzel državno krmilo. Je bil poprej guverner v državi Massuchetts. Podpredsednik je znan kot odločen in brezobziren državnik. Poznan Je iz stavke ko je z vsemi sredstvi s * pomočjo vojaštva zadušil velikansko stav-I ko, kateri se je celo pridružila policija.
Meseca julija 1924, imajo vse stranke nominirati kandidate za volitve, ki se Imajo vršid šele v novembru. Izid teh volitev bo pa pokazal vso drugačno sliko, kakor pa volitve 1. 1920. Odločilen bo nastop poljedelcev, med katerimi je nastopilo veliko nezadovoljstvo. Republikancem sovražne stranke pa tudi pridno agitirajo iu živahno vzbujajo nezadovoljstvo radi carinskih ta-rifov, ki so življenje v Ameriki podražili za 10 do 15%. To podraženje pripisujejo na rovaš republikanske stranke.
Pri prihodnjih volitvah pa bodo tudi Imele Odločilno vlogo sedanje razmere v EvropL farmarji se nahajajo v kritičnem položaju, ker ne morejo velikih množin pšenice spraviti na evropski trg, in izvoz pšenice v vrednosti 6 milijonov dolarjev L 1920 je že padel na polovico. To okolnost zaznamujejo kot neuspeh prezidemo-ve politike._
VREMENSKO POROČILO. mmm Dunaj« 3 .avgusta. (Uradno vremensko poročilo.) Vreme se Je znova zboli Šal o, da Je pričakovati dlje časa lepa Minimalni pritisk atmosfere Je sicer prodrl od Atlantskega oceani oa Angleško, istočasno pa se Je barometer nt kontinentu Evrope znatno dvignil. Nad srednjo Evropo leži maksimum. Nebo Je bilo včeraj v Avstriji večinoma lasno. Temperatura Je dosecla samo ponekod nad 25*. Danes zjutraj je bilo nekoliko oblačno in večinoma vedro, temperatura pa pod 20*. Adrlja in ItaMa sta imele tt zjutraj nad 25* Pričakovati je poletno lepo vreme, večinoma jasno, po dnevi nekoliko i ohlačnA in boli topla _ ____.____
Vprašanie razmejitve na Triglava.
— Beograd, 4. avgusta. (Izv.) Z ozirom na razne alarmantne vesti, ki so se razširile v slovenski javnosti zadnje dni, se je vaš dopisnik osebno obrnil na ugledno osebo v ministrstvu zunanjih zadev, na osebo, ki v vseh podrobnostih in stadiju pozna razmejitveno vprašanje napram Italiji.
Kategorično je ta oseba izjavila, da absolutno ne obstoja nikaka nevar* nostp da bi se naše meje na severo* zapadu, osobito na Triglavu, korit girale v našo škodo. Ari nobenega po* voda za kako razburjenje in vznemir* janje glede meje v Sloveniji. .Ve more se prav ničesar zgoditi, Če bi pa kaj bilo, bi to bilo samo na bolje nam.
Glede meje na Triglavu je ob sto* jalo tehnično vprašanje povsem pod* rejenega značaja. Po rapallski pogodbi se ima določiti črta * razvodnica. To vprašanje je tehnično in se sedaj raz* pravi j a med našo in italijansko r&zme* jitveno komisijo.
Absolutno je treba naglašati, da ni nikake r.e\'arnosti, da izgubimo Tri* glav. Slovenski tisk se naproša, da b!a» govoli v tej zadevi pomirjevalno vpli* vati.
Stavka mM železničarjev
končana.
Politične vesti.
= Časopisno divjaštvo. Beogradski »Balkan« je objavil dne 23. pr. m. prostaški napad na našega odličnega rojaka, gospoda admirala Metoda Ko-clia. Imenuje ga »rafiniranoga Svaba«, »izdajico«, »mizernega« in *glupcga« oficirja. Članek je pisan v takem tonu in stilu, da napravi na čitalca. vtis, kakor da ga je narekoval docela nepismen in našega jezika nevešč človek. Zaslužnemu admiralu Kocliu, ki se je, kakor vsi vemo, že začasa balkanskih vojsk zavzemal za srbstvo in ki je ob prevratu tvegal svoje življenje za naše narodno ujedinjenje, temu nesebičnemu borcu ,ki ga je Nj. Vel. kralj šele pred kratkim odlikoval z najvišjim redom, se stavlja nasproti nek. »Srb« Stanko-vič, ki se je prav do prevrata podpisoval »Sztankovich de Sztapar« in ki je bil kot odličen mažaron baje med ustanovitelji madžarskega »Flottenvereina«. To da misliti. Spričo odvratnega napada, Čigar žrtev je naš obče čislani rojak, si ne moremo kaj, da bi gospodu admralu Kochu ne izrazili svojega neomajnega občudovanja in toplih simpatij našega naroda, Čigar zvest in ne-vstrašen rin je vedno bil in Čigar ljubljenec kljub vsem podlim napadom vedno ostane.
= Uradniški zakon. Minister za izenačenje zakonov je od narodne skupščine sprejeti uradniški zakon odposlal na Bled. da ga kralj sankcijonira.
— Aretacija komunista. Pred dnevi v Zagrebu aretirani komunist Gjuro Cvijič je bil včeraj spuščen na svobodo.
— Pomoč Češkoslovaške Rus jj. Sovjetski orjran »Izvestfja« pricbčtre v eni zadnjih Številk podrobno poročilo o pomožni akciji Češkoslovaške republike v gladuJGčih krajih sovjetske Rusije, češkoslovaška pomožna organizacija, pravi list, je začela svoje delovan e lansko leto. 2e spočetka je skrbela v prvi vrsti za prehrano gladujočega prebivalstva in preskrbo z obleko in medikamenti. Organizirana je bila preskrba 80% prebivalstva samar-ske gubernije. V okraju Melltopolja so Če hi razdelili 3S tisoč pudov živil in 14 tisoč oblek. Poleg tesa je poslala češkoslovaška vlada v Buzuluk 2 tisoč pudov slad-koria. Tudi prebivalstvu Moskve, Petro-grada. Kijeva in Markova je pomagala, dasi ne tako organizirano. Lansko in letošnje leto je prevzela Češkoslovaška na popolno oskrbo 46S ruskih otrok. Letos je prenesla svojo pomožno akcijo na severni Kavkaz. Za vpostavitev ruskega poljedelstva je darovala 15 milijonov KČ. 1. maja je Češkoslovaška obnovila svojo akcijo v okraju Melltopolja na Krmu, kjer namerava preskrbeti do nove žetve 10 tisoč oseb.
— Grška In Slovanstvo. Atenski »Elcv-teros Logosc piše o tem problemu: Danes, ko Je podpisan uradni mir in opredeljeno bodoče stališče Grške napram njenim zapadnim sosedom, bi bilo napačno, ako b! sc ne zanimali za čudno gibanje, se Je v zadnjem času pojavilo v Beogradu In nekaterih drugih mestih Jugoslavije. In res, pred kratkim Je Jugoslavija zače>a Intenzivno delovati za zbllžanje z Rusijo. Načelno* le že sklenjeno, da se v kratkem obnove trgovinski stiki, nato pa je prlčako-vati Isto tudi glede dfplomatičnlh stikov. Morda bo kdo mislil,   da je ta radikalna
i izprememba posledica nezadovoljnosti z ^velesilam^ kj jim Jugoslavija lahko marši-
kaj očita. Odkar so bili bo!jševfki Iz različnih razlogov prisfjeni. da prenehajo s komunističnimi napadi proti mednarodni buržuaziii, se drži Rusija v svoji zunanji politiki čisto nacionalistične taktike, četudi ne povsem slovanske. Vse to dela. da si zajamči naklonjenost kmetskih mas. ki se jim mora zahvaliti Ljenin, da je sploh še na krmilu. Iz vsega tega je razvidno, zakaj hoče Jugoslavija storiti prvi korak k rusko-juproslcvenskemu zbližnnju. LTprav tO stališče zanima tudi Grško, ki se ruhaja v prijateljskih stikih z Jugoslavijo, Morda je ta prvi korak namenjen začetku nove politične in mednarodne orijentacije v Jugoslaviji. Mnogi so o tem prepričani in se boje položaja, ki bi nastal za Grško po zelo verjetnem panslovanskem zbližanju. Po-gođkov seveda nI mogoče predvideti Za Grško še nI lasm in opredeljena mednarodna in balkanska politika, kar pa se mora takoj zgoditi, ako noče bfti nekega dne neprijetno iznenađena in nevarno Izolirana.
— EJuMJaua, 4. avgusta. T^čno Opolnoči je protestna stavka juJnlh železničarjev neha'a. Vzpostavljen je bil takoj normalen železniški promet.
— Beograd, 4. avgusta. (Izv.) Na včerajšnji od 17. do 20. trajajoči seji je minister saobračaja ministrskemu svetu poročal o stavki železničarjev v Sloveniji in na Hrvatskem. Odrejeno le, da so Imajo ' vsi železničarji pozvati na orožno vnlo. Minister notranjih zadev je poročal o vladinih odredbah za vzdrževanje javnega reda m mira povodom stavke južnih železničarjev.
Godni pojmi in zanimive številke.
Skrb za siromake je poglavitni vrlim sedanie družbe in najbolj primeren konjiček, ki marsikomu zancMiivo pomaga do zaželjencsa stolčka. Kdor še ni popularen in b! rail zapust'.l potomcem slavno ime ali celo spomenik z napisom: Tukaj počiva oče vseh nepozahrenih sirot, naj hitro seže po tern priljubljenem orožju za dosego posvetnih bla-gTOv. Tako je tudi pri nas in smo v tem oziru jako napredni, korakamo takorekoč v isti vrsti z vsemi modernimi narodi. Naše podeželske občine s plemenito nesebičnostjo skrbe za berače in brezdomovinske kozmopolite. In ta požrtvovalnost s:re včasih tako daleč, da ne pozna nobenih mej in je vsestransko dobrodelna. Imamo nekje na Gorenjskem občinske očete, ki so osiveli v svoji humanitarni službi in karitativnih opravkih. Ta občina ima nekje v in -zemstvu nebogljenega sina. ki ji dela velike preglavice in še vcejc stroške, Modi in vozi so iz dežele v deželo in je jako zadovolien, da je zemljevid Evi >■ pe po vojni tako pestro pobarvan. Kamor pride, poskrbi najprej za nadaljno pot, in ker je občan, obeina pa takorekoč njegova krušna mati, stopi k prvi najbližji oblasti in si izposodi na račun te skrbne matere potrebno vsotico. Občinski očetje pa strmč in se ne morejo načuditi prijaznim pozdravom iz tujine. Zdaj jim pošlje račun avstrijska, zdaj zopet italijanska oblast in vsaka s pripombo, da je njen vrli Član že na poti v domovino, da so mu posodili dena: samo za vožnjo. Modernega Ahasvera pa ni od nikoder in občinski očetje zaman prepevajo: nfejra ni, njega od nikoder ni. In bil bi sploh nespameten, ako bi prišel.
Tudi naša ljubljanska občina je, dejali bi. na vrhuncu svojega poklica. Socijalna politika je njena hrbtenjača in se ni čuditi, da ima na svojih plečih 707 ubogih mestnih siromakov. Ne glede na slaboten položaj v družabnem življenju pa so to splošno znane osebnosti. Poznajo jih kavarne in gostilne, gledališča in kinematografi, cirkusi in gugal-nice in velesejem in vsi pod imenom »občinski davek za mestne reveže*. Številka pa je menda kriva, da niso Se prišli do popolne veljave, kajti 7 je usodno svetopisemsko število, 0 pa je sploh in posebe za praktično življenje brez pomena, izvzemŠi gotove slučaje, ko opravlja reprezentančno funkcijo. 707 mestnih revežev je razdeljenih na 8 enakopravnih skupin in vsi dobivajo dobrodelno podporo. Stvarno življenje brez realne podpore je sploh nemogoče, in kdor ne verjame, da je temu tako, naj vpraša po vrsti siromašne kategorije. Prva in najbogatejša mu bo odgovorila, da je nedeljiva in enotna, ker jo tvori samo en član, ki dobiva mesečno 250 Din. Temu so gotovo rojenice napovedale blaženo življenje pod pazduho slovenske prestolice in mu lahko samo čestitamo. Nič manj obdarovana je dru^a nedeljiva enota z mesečno podporo SO dinarjev. Kupi si lahko najfinejše svilene nogavice, če jc dama, ali pa modno čepico, če je gospod, in preostane mu Še za pet kislih kumar. Tretja mnogočlen-ska skupina bo povedala, da se je na občinske stroške že tako zredila, da si more vsako popoldne kupiti polovično vožnjo v Laze in nazaj. Mesečni ubož-ni prispevek v znesku 25 Din, pomnožen s 130. znaša v matematični obliki 6500 Din, kar pa še ne pomeni, da je treba plačevati dohodninski davek, kajti to vsoto dele z geometrično točnostjo na 130 enakomernih delov. Vsak del zase pa si lahko kuni na trgu 1 kg svežega fižola v stročju in ga razdeli tako. da poje polovico prvi dan zjutraj, polovico zvečer, preostanek pa zaužije tekom meseca, kadar pač hoče. Volja je pri nas svobodna. Tako se ugonobi dve muhi z enim udarcem. Pobija se draginja in zatira lakota.
Najbolj zanimiva pa je zadnia nedeljiva enota, ki jo podpiralo od 1. d^ 50. vsakega meseca 4 pristni srbski dinarji. Ako jc ta enota gola in bosa, bo morala ži\ctl od poslanka naše občine še 50 let, da si kupi 1 obleko in če\i;c. Ako jo nadleguje laVnta, lahko je vsak teden enkrat s pripombo, da se ne bo najedla do sitega. Ako pa se pripravlja na pot med blažene onega sveta, bo mo-taia konrneti j& rajskem življenju se
štev. irr.
»SLOVCNJ5KI   NAROD« ditc 4. avgusta 1923.
v". .- -      '■' »- i; S"--«-•• '. - - :
stran. 3.
60 let, da si prihrani denarja za skromen
pogreb. Kateri teh budžetov in nasvetov ii bolj ugaja, pa ni sojeno vedeti človeškemu razumu.
Stvarnemu razmotrivanju moramo dodati samo še opazko, da bi občinska uprava dokazala izredno gospodarsko
nadarjenost, ako bi zbrala stroške za papir. Črnilo in izgubljen čas, ko sestavlja akte in račune o izdani 4dtnarski mesečni podpori pa bi dala ta denar dotič-nemu revežn, ki bi ji bH gotovo zelo hvaležen, ker bi si vsaj dvakrat na mesec lahko privoščil skromno kosilo.
Gospodarstvo.
Prof. dr. Fran Eller:
0 naši davčni reformi.
Na problemu izenačenja naših neposrednih davkov zanimata osobito dve vprašanji: prvo, kateri davčni sistem bi se našim razmeram načelno najbolje prilegal, drugo pa, kako se naj davčna preosnova izvede, je li pri* poročljivo, da svoje davčno pravo poenaeimo na mah, z enim skokom brez postopnega prehoda iz starih oblik v novi edinstveni ustroj, ali pa bi hitreje in zanesljiveje prišli do zaže* ljenih uspehov, če korakamo svojo pot lepo polagoma v »etapah«,
I.
O davčnem sistemu, ki se aaj izbere, se je pri nas že precej raz* motrivalo. Stojita si tu nasproti dve naziranji. Ena, zdi se mi, močnejša struja se zavzema za takozv. m e S a n i sistem s celim nizom samostojnih dav kov, ki bi naj prizadevali celokupne dohodke davčnih zavezancev, in sicer tako, da bi dohodki iz imovine (fundi* rani dohodki) bili obremenjeni razme* roma močneje nego dohodki iz samega osebnega dela (nefundirani dohodki). To se pri mešanem sistemu doseza 9 kombinacijo davkov po subjektu (do* hodnina, imovinski davek), ki jih pla* čuj davčni subjekt enotno od vseskup* nega svojega dohodka, oziroma premo* žen j a, in posebnih davkov po oDjeb t u, takozv, d o n o s n i n, ki jih naj Se povrhu zemljiški in hišni posestniki, podjetniki, kapitalisti poleg davkov po subjektu prispevajo od svojega fundi* ranega dohodka. Na ta složeni način so neposredni davki že sedaj urejeni pri nas v Sloveniji in Dalmaciji, v Hr* vatski in Slavoniji. Bački, Baranji in Banatu, d očim velja .v Bosni, Hercegovini in Srbiji s Crno goro vred y bistvu še čisti sistem donosnin brez pravih davkov po subjektu. Ze ta pravni po* loža j sam zase tvori moćan argument v prilog mešanemu sistemu, ki ga je po nasvetu v ta namen sklicane stro« k o vn jaške komisije sprejel tudi vladni davčni načrt. Nasprotno pa nekateri strokovnjaki zagovarjajo takozv. 6 i* s t i sistem davkov po s u b j e k t u, torej pred vsem dohodnino, ki bi naj izpodrinila vse dosedanje naše do« nosnine. Diferenciacija v obremenitvi fundiranega in nefundiranega dohodka bi se po tem sistemu dosegla bodisi v okviru dohodnine same z uvedbo raz* ličnih davčnih stop za posamezne vrste dohodka, ali pa bi se dohodnini v do* polnilo priključil še imovinski davek kot posebna obremenitev za fundirani dohodek. To stališče se utemeljuje s celo vrsto razlogov, ki so nekoliko fi* nančno«teoretskega in pravnega, nekoliko pa fmančno-političnega in tehnič* nega značaja. Z razlogi prve vrste se na tem mestu ne morem baviti. Pač pa bi osvetlil one druge, ki so daleko vaz* nejši. Saj odločajo v davčni zakonodaji končno vedno praktični vidiki finančne politike in tehnike. Gre vedno za to, kaj je v danih razmerah za konkretno državo najprikladncjše in najkoristnej* še. S te strani se v prilog dohodnini edinki zlasti navaja:
da je že sedaj uveljavljena v naj* modernejših državah in bi jo torej morali uvesti tudi mi, ako hočemo biti napredna država;
da je dohodnina edinka ne samo relativno najpravičnejši, ampak tudi najenostavnejši davek, ki bi omogočil veliko pocenitev davčne uprave in iz* datno redukcijo uradništva, kajti z od* pravo donosnin bi se država rešila vsega z njimi zvezanega, zelo zamud* nega in čisto nepotrebnega dela.
To so vsekakor tehtni argumenti, ki bi dohodnini edinki morali priboriti nesporno prvenstvo, ako bi se z dejstvi res ujemali. Preizkusimo jih torej, ali in v koliko so utemeljeni!
Kar se tiče teritorialnega območja dohodnine edinke, se njeni zaščitniki sklicujejo osobito na tri ve« like moderne države, kjer bi naj ta sistem bil udomačen: na Angleško, Nemčijo in Italijo. Glede Italije moram takoj ugovarjati, da se njen najnovejši, leta 1919. uzakonjeni sistem v bistvu ne razločuje od tistega, ki ga predlaga naš vladni načrt. Italijani celokupni svoj sistem nazivi je j o »im* poste dirette sui redditJ« m ga delijo v dve skupini: v »imposta normale sui redditi« in v »hnposta complementare Sui reddito«. Prva skupina se je sicer krstila na eno ime »imposta«, toda ob* Beza sama zopet celo zbirko davkov na poedine donose ali pramene dohodka. Ti davki bi se prav lahko tudi vsak posebej in zase označili kot davek na zemljiški, hišni, podjetniški, delovni dohodek itd* se pa d« M X okvim
»normalnega davke« naštevajo samo kot »categorie« in poznamenjujejo s črkami A, B, C, D. Gro potemtakem v resnici le za vnanjo enotnost, a dejan« sko za samostalne davke, ki se jim od« merilne osnove morajo zase ugotavljati in ki zanje veljajo posebni diferencirani davčni odstotki. Na ta način posebej dognani in obdačeni delni dohodki se potem seštevajo in skupaj oblagajo še z »imposta complementare«. Skratka, vse kakor po našem načrtu. Treba je samo, da tudi mi našim don osni nam nadenemo skupen naslov, pa smo prav tam, kjer stoje Italijani z novim svo* jim sistemom. Za ta sistem se ogreva zlasti g. načelnik finančnega ministr« stva Hilarij VodopiveCj tako tudi v uvaievanja vrednem članku »Naša davčna reforma«, ki ga je priobčil v št. 123., 124 in 126. letošnjega »Sloven* ca«. Za svojo osebo, kakor rečeno, ne morem v italijanski kodifikaciji rasle? diti nobenega bistvenega napredka na* sproti našemu načrtu. Razlike so v po« sameznostih sicer znatne in deloma tudi važne, toda s širšega vidika davčne sistematike imamo v obeh primerih eden in isti tip: kombinacijo davkov na poedine donose ali pramene dohod« ka z občo dohodnino od vsevknpnega osebnega dohodka.
Mimogrede bodi omenjeno, da Ita* lijanski sistem prizadeva tudi delovne, torej nefundirane dohodke po dvakrat: s posebnim davkom in še z dohodnino od celokupnega dohodke. Slično, po mojem mnenju teoretski pogrešno do* ločbo vsebuje tudi naš načrt. G. V o* dopivec skuša to hibo italijanskega zakona izpraviri, vendar pa na način, ki se mi takisto ne zdi sprejemljiv. Docim namreč Italijani progresijo uve* ljovijajo pri dopolnilni dohodnini, po* samezno donose ali pramene dohodka pa obdačujejo proporcionalno, bi g. V. to zasukal: progresijo bi izvajal že pri delnih dohodkih, dopolnilno dohodni« no pa bi pobiral v obliki proporcionalnih doklad, toda zgolj pri fundiranih dohodkih. Tako bi se g. V. sicer izognil dvojnemu obdačenju nefundiranih do« hodkov, smatram pa, da ni ubral v to pravilne poti, kajti progresija je že po vsem svojem bistvu dopustna samo pri osebnih davkih na celokupni do« hodek ali celokupno imovino, a ni umestna in pravična pri poedinih do* nosih, ki niso zase noben točen izraz individuaine gospodarske zmožnosti. Baš ta zmožnost pa, ki se da povzeti le iz razmerja med celokupnimi sred« stvi kake osebe in stanjem njenih po« treb, je edina prava osnova davčni pro* gresiji. Solucija, ki jo predlaga g. V, bi povzročala občutne neenakosti v obremenitvi oseb, ki v e s svoj dohodek črpajo samo iz enega davčnega vira, nasproti osebam s kombinirani* m i dohodki. Te neenakosti bi se niti z diferenciacijo v proporcionalnih do* kladah ne dale zadovoljivo izravnati. Iz navedenega razloga so donosnine ne? pripravne ze davčno progresijo, zaradi česar odobravam, da jih naš vladni načrt ni izdelal kot progresivne davke. Pri njih je dopustna kvečjemu neka diferenciacija v proporci* O n a 1 n i h stopah, kakršno često na* hajamo n. pr. pri zgrac3 irini (za stavbe v mestih in na deželi) pri pridobnini (za kapitalistične in nekapitalistične obrate), pri rentnini itd. Prav nič dru* gačne narave ni diferenciacija po ren* tabilnosti, ki se v zadnjem času čedalje bolj uvaja pri pridobnini podjetij z javno računodajo in je samo na vi« d e z progresija, v resnici pa posebna oblika proporcije, kajti za vsako davč* no osnovo, visoko in nizko, veljajo enaki davčni odstotki, samo da jih je namesto enega več, kakor pač gre za večjo ali manjšo rentabilnost.
To bi torej bil italijanski sistem. Nič bolje ni z angleškim. Tudi An* gleška pobira neposredne davke sicer pod enotnim nazivom dohodnine, (in* come tax), ki pa takisto predstavlja le skup cele vrste donosnin. Angleški si* stem je v tem ozira podoben italijan* skemu, kateremu je služil za vzorec. Davek se plačuje od posameznih do* nosov ne glede na njih celokupni zne* sek in se, v kolikor ne gre za čisto samostojne obrate, poravnava tako, da ga odteguje dolžnik prt izplačilu svojih obveznosti (zakupnin, obresti, plač itd,) ter odpremlja državni blagajnici, Obli« ka davčne odpremo je za Angleško ti* pične in zlasti pripravna tudi ze pobi* ran je davka od zemljiških donosov, ker se ondi zemlja obdehije iz večine po zakupnikih (teaseholders). P" n*». & imamo samostojne male gospodarje, bi se to ne obneslo. Še4e, ko je davek na ta način že pobian, se naknadno do* žene vse v kupni znesek dohodka in, ako ta no presega eksistenčne naj manj Šine,
vplačani davek povrne, odnosno če do* hodek prekaša izvestno višjo vsoto, odmeri še progresivni dodatek (super tars). Posebej se ugotavlja zlasti tudi delovni dohodek, ki velja zanj ugod* nejša davčna mera. Niti angleška do* hodnina ni torej tako enostavna, kakor bi se marsikomu zdelo, če o njej samo sliši V bistvu gre tudi tukaj zopet za spojino raznih davkov na poedine pra* mene dohodka z davkom na celokupni dohodek. V ostalem ima angleška in* come tax vse polno posebnosti, ki so morda dobro prikrojene ondotnim, či« sto svojevrstnim razmeram, za nas pa bi bile povsem neprikladne. Kaj bi n. pr. dejali naši davkoplačevalci, ako bi davek po angleško morali polagati ne glede na eksistenčni minimum in šele prositi ter čakati, da se jim iz tega na* slova morda kaj povrne?
Ostaja nam potemtakem le še nemški, oziroma pruski vzorec. Na Pruskem so proti koncu 19. stoletja namesto starih donosnin res uvedli v tehničnem oziru enovito zasnovano dohodnino, toda zopet ne kot davek edinec. nego so ji kot posebno obreme* nitev fundiranih dohodkov postavili ob stran še imovinski davek, pač zato, ker bi se bila sicer morala razkosati ter diferencirati sama dohodnina in bi s tem bila postala prekomplicirana. To* da niti stare donosnme se niso pri tej priliki kratkornaio odpravile, ampak so se samo prepustile občinam. Vendar pa je davčna odmera ostala slej ko prej v rokah državnih organov, kar se, kakor bomo takoj videli, ni zgodilo samo ob* činam na ljubo, ampak tudi v interesu državnih financ No, celo ta enoobroz* nost, ki jo je kazal predvojni pruski sistem, se v najnovejšem času zopet močno ruši, odkar se je za vso zvezno državo uvedla takozv. »Rcichseinkom* mensteuePK, na kateri imajo posamezne države zaveznice ali dežele samo še iz« vestne deleže, d očim se je prej vsa dohodnina stekala v njih blagajnice. Kot nadomestek za to izgubo stopajo na plan deželne donosrino kot davki držav zaveznic, tako da ni niti na Nemškem več možno govoriti o Čistem sistemu davkov po subjektu.
Pa tudi, če bi res kje veljal takšen sistem, ni s tem še davno dognano, da bi ga prav mi morali posnemati. Vemo namreč po izkustvu, da je dohodnina prikladna le bolj za velika premožna mesto, da je, kakor pravijo povsem točno naši kmetje, »mestni davek«, ki ga je baš pri dohodkih iz zemljidke posesti silno težko izvajati. Ne morem se tu spuščati v podrobno razlago tega pojava, ki pa je lahko umi j i v, ako se pomisli, kako tesno, da nerazločno je pri poljedelstvu pridobitno gospodar* stvo spojeno s potrošnim, zbog česar je poljedelcu pojem »dohodka« navad« no nejasen. Naš kmet n. pr. je še vedno mnenja, da spada k dohodku samo čisti izkupiček iz prodanih pridelkov, oziroma celo samo prihranek, ki ga lahko nese v hranilnico, in se čuti pri* krajšanega, če se mu skuša obdačiti tudi domača poraba njegovega pridelka. Poleg tega kmet, tudi če ni analfabet, ne vodi o svojem obratu toč* nih zapiskov. Pravilno knjiženje v po* ljedelstvu spada sploh med najtežje probleme knjigovodstva, ki večinoma niti pri vseskozi moderno urejenih veieposestvih ni docela brezhibno. Baš poslovne knjige pa so najzanesljivejša in dandanes skoro neogibna podlaga dohodninski odmeri. Zato trdi vidimo, da se dohodnina kot glavni davek uve« Ijavlja pred vsem v državah z razvito industrijo in trgovino, s številnim vele« mestnim prebivalstvom: v Angleški n. pr., kjer biva devet desetin vsega de* lavstva v mestih in samo ena desetina na selu, ali pa v Nemčiji, ki šteje toliko velikih in bogatih mest. Značilno je celo za bivšo Avstrijo, da so n. pr. v L 1912. k vsevkupni dohodninski vsoti približno 104 milijonov kron prispevala tri največja mesta Dunaj, Praga in Trst sama nič manj kot s 51.6 milijona kron, torej malodane s polovico, ki bi se še znatno prekoračila, ako bi prišteli tudi davčno plačilo ostalih večjih mest. Kmet je tega davka nosil prav malo. V sami Sloveniji (brez PrekmurjaX kjer mestom gre gotovo dokaj skromnejša vloga, so leta 1921. od celokupne pred« pisane dohodnine v znesku 90 milijo* nov kron nosila štiri največja mesta Ljubljana, Maribor, Celje m Ptuj okroglo 35 rnilijonov kron, torej skoro 39 %, kar vendar zadostno osvetljuje značaj tega davka. Smelo rečem, da bi odprava zemljarine na ljubo enotni do* hodnim dovedla do občutnih nesoraz* mernosti v davčni porazdelitvi, kajti ubitek pri zemlja rini bi se mogel izrav* na ti le na račun mestnemu prebivalstvu s poviškom dohodninskih postavkov, ki bi se na ta način preko mere po* ostrili. Saj ne tajim, da živi tudi po naših mestih izvestno število selo zmožnih davkoplačevalcev, in niti te* mu ne nasprotujem, da jih davčna uprava pošteno potiplje. Opozarjam samo, da imamo teh eksemplarov, žal, premalo. Naj jih slečemo do srajce, s tem še vedno ne bi pokrili vse državne potrebščine, ravnali pa bi obenem kri* vično, ker smejo naposled vsi stanovi
zahtevati, da se jim ohrani možnost obstanka in gospodarskega napredka. V naši državi, kjer jo agrarni živelj zastopan z iznad 80 %, bi bi$a ukinitev zemljarine usodna hiba. Z davčno zmožnostjo kmetskega prebivalstva moramo računati in je ne bomo mogli pogrešati še dolga desetletja. Prerokovanje je sicer nehvaležen posel, vendar pa si upam trditi, da si naša država svoj izrazito poljedelski značaj očuva Še za nedosleden eas, vsled Če* sar je po mojem mnenju vprašanje preobrazbe mešanega davčnega sistema v čisto dohodninskega za nas neaktualno in ostane neaktualno tudi še za daljšo bodočnost. Niti za Slovenijo, ki stopa na čelu razvoja, ne bi priporočal te preosnove, čeprav je res, da bi se pri nas dala tehnično še dosti srečno izrpe* ljati, ker je na razpolago vsaj izvežban uradniški ustroj. Vendar pa gospodar* ske razmere tudi v Sloveniji še niso in še dolgo ne bodo zrele za takšen po* skus. O Srbiji ne more v tem pogledu biti niti govora, tam nedostaje za čisti dohodninski sistem vseh, prav vseh pogojev. Zato ne smatram sploh za koristno, da se s tem problemom vzne* mir j a občinstvo in zlasti kmetsko pre* bivalstvo, ki se mu z ene strani prU poveduje o zastarelosti zemljarme in njeni ukinitvi, z druge strani pa se hkrati vodi več ali manj odkrit boj tudi zoper njega obdačenje z dohodnino. Tako merijo te tendence koncentrično na popolno razbremenitev kmetskega stanu od neposrednih davkov. Za vse te glasove je seveda naš kakor vsak drug seljak silno dovzeten. Saj je baš pri njem posebno udomačena stere* otipna tožba o hudih davkih, ki pa je le bolj zgodovinska reminiscenca in jc bila upravičena morda še v dobi mini* stra Dunajewskega, ko je zemljarina res spadala med glavne stebre avstrij* akega finančnega gospodarstvo. Odtlej Se je to davek navzlic svoji visoki davčni meri zelo ublažil in je med sve* tovno vojno postal naravnost smešno nizek. Kmeta niso žulili več toliko državni davki kolikor pa samoupravne d oklade, ki so stalno rasle in porasle končno na tri do na desetkratni znesek davčne vsote. Ker pa vse od i ozn o delo predpisovanja in pobiranja teh davščin vršijo državni organi, se seveda ele* mentarni izbruhi nevolje obračajo v prvi vrsti zoper državo, dasi je sama na vplačilu bila udeležena le z razme* roma majhnim odlomkom. Sele zadnji linearni povišek zemljarine dviga ob» čutnejŠe tudi plačila za račun države. Takisto ne velja, ako se razbremenitev zagovarja s tem, da plačuje kmet viso* ke posredne davke in da mora svoje potrebščine drago kupovati. Vse to se da reči tudi o drugih stanovih, pa bi kmalu ne preostalo nikogar, ki naj pla* čuje davke. V naši državi pojde kmet* skemu stanu kot političnemu in gospo* darskemu činitelju vedno jako važno mesto. Zato pa je prav, da zadosti tudi svojim obveznostim kot davkoplačeva* lec Ni prav nič državniško, ako se mu vzbuja nezadovoljstvo in se neti njega odpor zoper davke. Naj si že zasidramo državno ladjo v centralizmu ali fede* ralizmu; v enem kakor v drugem pri* m eru se bo država rudi financielno v izdatni meri morala opirati na svoje kmetske državljane in ne bo prospe* vala, ako se 80 % njenega prebivalstva ne bi zavedalo svojih državljanskih dol* žnosti in bi se šele z davčnimi privile* giji morala navezavati na državno skup* nost. Kmetske dohodke pa je, kakor rečeno, možno zanesljivo zadeti le z zemljarino, ne pa z dohodnino, ki se tej gospodarski panogi ne prilega do* bro. Zato jc moje mnenje, do se naj kmetom pri dohodnini dado vse možne olajšave in se ta davek svoji naravi primerno osnuje kot mestni davek. V tej svoji vlogi pa bi dohodnina pri nas še dolgo zavzemala zgolj drugo dopol* nilno mesto poleg donosnin kot glavnih davkov.
(Dalje prihodnjič.)
—g Novosadska blagovna borz.i dne 3. avgusta. Novi Sad, 3. avgusta. (Izv.) Na produktivni borzi notirajo: Pšenica bačka 79/50 kg, 2%, dva in pol vag. 365: bačka 79 kg 2 do 3%, duplikat kasa 5 vag. 370 do 3o5; bačka 79 kg, 2 vagona, šlep Dun«v, 16 vag. 362 in pol; bačka 78/80 kg. 2%, po-stavno SomboT, 2 vag. 370: bačka 78V79 kg, se o*«*ofc«TsnoveiTKrbr, 100% kasa, 3 vag. 360; banatska. Sen ta, 79/80 kg. 2% 8 vag. 365 do 362 in pol; srbijanska. Beograd, du» piikat kasa, 78/79 kg. 2 do 3%. 19 m pol vaq. 345: srbijanska. Klenak, 78/79 kg, 2 do 3%, duplikat kasa, 6 vag. 345; ječmen bački 64/65 kg. ponudbe 300; bački 64/65 kg, star 1 vag. 300; sremski 70 kg, 1 vag. 315: oves bački, 4 vag. 300; koruza bačka 5 in pol vaa. 285 in pol; bačka duplikat kasa, 1 vag. 285; banatska Senta, 1 ia pol vag. 285; nše* nica bačka »0« 14 vag. 578 in pol do 660; »3« 1 vag. 540 do 500; »6« 2 vag. 430; »6 in pol« banatska 4 vag. 400; otrobi, bački (vreče papir) 2 vag. 150. Tendenca men jena. mlačna.
—g Zagrebški žitni trg. Zagreb, 3. av* gusta. Cene v dinarjih za 100 kg. postavno beško, odnosno vojvodinska postaja, noti* rajo: Pšenica 7«,79 kg 345 do ?50, žolta ko* rusa 360 do 390, ječmen za pivovarne 290 do 300, za krmo 260 do 270. oves 295 do 300. pšenična moka »0* 58730 do 600. »2« 95350 do 575, »4« 527.50 do 550. za krmo 180 do 20a drobni otrobi H0 do 150. debeli 170 do 180. Tendenca mira* in. al*Ha»
—g Žitni trg- iVUmili teden je bila tendenca mirna, Postavao bašAca postaja notirajo: nova pšenica 3. G5. moka »0« 5.95. koruza 3JW. novi oves 3, V Ljubljani notiraj^ moka >0« 7.05, »2« 6.75, »3« 5.90, »7« 4, koruza £60, oves 3.75.
v   Kongresni dnevi JMU.
Nenadejana stavka južnih železničarjev le jirmesla v prireditev novinarskoga kongresa nekaj iapr^memb. Skupen prihod m svečan sprejem tovarišev iz juga. posebno pa onih ia Čehoslovaike in Poljske, v petek popoldne je moral radi stavke taostatL Ta dan Je prispela samo skupina beogradskih, sarajevskih, novosadskih in subotiskfh no* vinarjev. Gosti iz skrvanskegn severa so dospeli šele danes v soboto z Zagrebčani v Ljubljano. V celem sodeluje na kongresu okoli 140 novinarjev iz Jugoslavije, S čeških in 4 poljski.
Kongresa se udeležujejo sledeči domači In slovanski novinarji:
Cehi; Karel Cvančara, jedtjat Ust-redniho vvooru Svndikatu csL desmiho tisku v RCS (generalni tajnik). Zd SchmOranz, »Venkovc. Joža Chl;:rj, »So-cialistickc Bodoucnosti«. Jan Filipinskv. »Straža Socialismu« v Brnu. Stavo Kluic. »Lidove Novinar v Brnu. T^ka Čvoačorova-Posnerova. »Rozkvet*, Praca. Aiired Korh, Jlndricli Krlkava, »Roja«, Pra>u.
POLJAKI: Sablfevicz, predsednik sindikalne organizacije, Ferliiu-ki, LubilinsKi in Saciroh.
SEKCIJA ZAGREB: Krešimir Kovičlć, Ante Brozović, Dušan Bozimović. Vflko Šafranek. Dr. Milan Cu;čin. Ivan PcršV. MffivoJ Btažeković, Bnađslav Popovlć, Milan Hereos. Vlado Turkalj. Dr. Ivo Belin. Stevo Srojanovlć, Slavki Vereš. Saša Lo-vašen, Stjepan Parmačević. Pr. Gjuro min. Dragutin Oršanii. Ljubo VV'icsner. Bo-židar Zajčlč. Toni ScliloaeL Veceslav WH-der. Li. Z. Kara. Asmi Belunan,
SPLIT: Vinko Kklć, Vinko Brajevič. MifoFtislav Bartufica. Stjepan Roca.
ŠIBENIK: Spiru Cakić.
OKIJT.K: Rihard Hafner. R. F. Majdvr.
VIROVITICA: Ivan Plcvalk.
PANCEVO:  Dr,  Mihajlo Tomarull.
SEKCIJA BLOGRAD: Dušan Ši]ackL Gjuro Banjac. Oavro Pilić. Ozren Pope ic. Erne Lajkovič, Dr. Ljubo Perkovk:. M I Sokić. Milan Komadinić. Vlado Rlstovlc. Gavra Vclikič. Pavle Kararadovanovie. Miroslav DoiOaovlč. Aca Vučlčević. Raiko Jovanovlč. Moša Pljade, Srba Todorovlć. Mika Radosavljevič. dr. L. Popović. Božidar Nedeljkovlć-RocTioman. Dr, Nema nj a Vukičević. Stevon Clrkorlć, Petar Križanic. Ahmed Hadzialiagić. Vladimir Jankovlć. Vojislav Tatfic. Boiidar Vodeb. Dr. Miha L Vcreš. Boško Tokin. Boža Pavlovlč. Boža FUlpovlć. Vlaiko Lallć. dr. Leona r d Malcr. dr. Josip Harem. Branko JovanovFć. Franjo Gelej. Milan Nedlć, Milan Bartoš.
SEKCIJA NOVI SAD: Dr. Kamenko Snbotlć. Sandor Toraan. Rocoljub Prešle. Giorgje Mirkov. Andrija MirLović. Franjo Malta. Zorka Lazić. dr. Emmerich Kardov. Mita Klicin. Joca P. Jovanovlć, Dr. Vladao Jojkovlć. Darinka Subotlć. Viktorija Hugo-vlć. Gjorgie Petrovič. Mehani j d Aleckovlc VVilhehn KIss. Sofija Obrenova.
SEKCIJA SUBOT1CA: Marko Protlć. Dr. Aleksa Ivić. Fran Lazslo. Karlo Ha v as. Friedrich Farkas. Nikola Flscbcr. Toma Pa!. Reže Peczl-Horvat, Mirko Rado. Ar-pad Ba!a«<z. Dr. O t to Ernst.
SEKCIJA SARAJEVO: Štovan Kobasica, Klavni urednik ^Srpske Riječi ^ v Sarajevu, poslanec in tajnik narodne skupščine. Jovo Jafcšlč. Joso fvaBlševič, Hitzi Bjelevac. fvan Peserle. Manfređo MalraJo. Dr. Avdo Hasaobegović. Sobotaj Džacn. Rade (iju-ranovfć. Šefika Bjelevac. Bo2a JeftL*. Dušan Makshnovlć.
MARIBOR: Robert Pohar. Hđnricti Hass, Radivoi Rettir. Božidar Borko.
TRST: Anton Ekar. OTVORITEV IN POROČILO CENTRAL NE UPRAVE.
Otvoritev kongresa se je vršila v univerzitetni dvorani v soboto ob 11. Predsedniško mesto je zavzel 1. podpredsednik udruženja g. Krešimir Kovacevič, ki nadi>-mestuje radi rekonvalescence odsotnega predsednika g. Stojana Proti Ca. Po kratkem pozdravnem govoru se jo sestavit verlfikacijski odbor m izvolil na predlog S. Korkuta (Sarajevo) akcijski odbor, ki določi dnevni red plenumu ;n raspravne predmete, Odbor sestavljajo Vtrant in Golob (za Ljubljano), Jakišć, Korkut (za Sarajevo;, dr. Subotić, Milerar (za N^vi Sad>, dr. Jirić, dr. Flam (za Subotico), Vnčičević, Do-jino-vić (za Beograd), Parmačcvic. dr. Kararnon-do (za Zagreb). Seja se je nato prekinila. Na popoldanski plenarni seji je centralni tajnik JNU g. B. Vodeb podal sledeče doku-mentarično poročilo o delovanju centralne uprave in posamnih sekcij. Iz tesa poročila posnemamo o delu v pos:»mnih sekcijah in v centralnem odboru nastopne podatke. Centralno tajništvo ie v prošlem letu čestitalo nestorju čehosio\aikeiia novinarskega udruženja 2. Jami HoleČku k njegovi 70-letnl-ci Udeležilo se je pogreba ene^a največjih jusosloveaskih javnih tvorcev, slov. pisatelja in novinarja dr. Ivana Tavčarja. — Udruženje je dalje izgubil i novosadskoga novinarja in politika Jašo ToniiČa, ki si ie stekel velike zaslute za srbske Interese v Vojvodini. Sarajevski sekcij] |e preminul nadarjeni novinar Č. Borojevič. Predsednik udruženja g. Stoian Protić ne mnre prisostvovati zborovanju radi rekonvalescence in pozdravlja kongres z željami, da doseže potrebno konsolidacijo v vrstah jugoslov. novinarjev.
DELOVANJE POSAMNIH SEKCIJ.
Zagrebška seke?»a je bila nahgilnejSa. Svoje delo je osredotočila na notranjo reorganizacijo in na reševanje perečih socialnih vprašanj. V zadevi železniških listkov je zavzela odločno stališče. Zbiraln je sredstva rn penzJJskl fond ter pomajrall vdovam m siročadi umr!:h zas;rcbskili novinarjev. _3ekrAiA> tti»ij» »-*4 Kj^^ih. ju \xa ivadn^ Slo-
Stran 4.
»5 L O V~C N S FT T   K A r? O D« ffne     avgusta I g^3.
nov. Predseduje a*. Krešimir Kovačič s tajnikom z. A. Brozovičem. Poslednji Je tudi kot i L centralni tajnik izdelal referat o lososi. - češkoslovaški novinarski konvenciji« Sekcija slavi letos jubilej desetletnice ustanovitve. Zagovarja ustanovitev Jake in velike stanovske novinarske organizacije, ker samo taka more nuditi izdatno pomoč za slučaje bolezni, onemoglosti in starostnega zavarovanja. Tajniško poročilo kritizira delovanje centrale. Predla ga kongresu, da se fiksiralo odnošajl med sekcijami In novinarsko centralo in da se končno prične z de-,Iom za stanovske interese. Sekcij« se Je zavzela tudi za časnikarske sotrudnike. Razpolaga s 113.000 din. ,v penzijskem fondu se nahaja 66.000, Članarine je nabrala v 8 mesecih 13.000 in siročadi ter udovicam je izdala 3500 din.
Subotiška sekdla le v davnem izvajala sklep centralne uprave, revidirala po strokovnih ozlrih spisek članov in priredila 1 novinarsko veče. štele 28 rednih in U izrednih članov. Predsednik Marko Protie, tajnik K. Hovaš. Zapisniki nedostatni radi neznanja državnega jezika. V blagajni ZS9Q dinarjev.
Novosadska sekcija izkazuje nakup zemljišča za zgradbo novinarskega doma v Novem Sadu. 27. red. in 29 izred. članov. .Pridružila se je protestu ljubi j. sekcije v zadevi železniških listkov. Preds. J. MranHo-vič, tajnik dr. K. Subotič.
Ljubljanska sekcija je delovala na notranji reorganizaciji in pripravljala ljubi), kongres. Prejela ie 30.000 vladne podpore. 29. oktobra m. I. je Intervenirala v zunanjem ministrstvu radi dopisnih uradov. Preds. P. SmodeJ, tajnik M. Plut. Prevzela Je organizacijo sindikalne organizacije Jugoslov. novinarjev v smislu kongresnega zaključka v Novem Sadu. Radi nezanimanja od strani ostalih sekcij se }e ustanovitev te sindi-'kalne organizacije izjalovila. Borba za kolektivno pogodbo je v preteklem poslovnem letu počivala. Intervenirala je v zadevah železniških listkov in se protivila sprejet*, od ministrstva predlaganih blokov, zahtevajoč izpolnitev splošne novinarske ž<dje po stalnih voznih izkaznicah.
Sarajevski sekciji predseduje S. Jak-Šič s tajnikom K. Bjelevcem. 24 rednih in 13 izrednih članov. Sekcija je imela glavno skupščino 22. julija t. 1. in sklenila resolucijo, s katero se postavlja na stran saobra-čajnega ministra. Odklanja proste in stalne
. novinarske izkaznice na železnicah in drž. parnikih in se zadovoljuje s pravilnikom, ki določa za vsako redakcijo gotovo število blokov. Predlaga celo samo 12 potovanj za leto in novinarja za četrtinsko ceno.
i Beogradska sekcija je bolovala od notranje krize. O kakem delu ni govora. V zadnjih tednih so sestavili v svrho kongre-
;sa akcijski odbor z dr. N. Vukičevićem na čelu. šteje 90 red.. 28. Izr. čl.
j VPRAŠANJE ŽELEZNIŠKIH LISTKOV.
j Centralno tajništvo je po nalogu pro-šlega kongresa delovalo za stalno novinarske železniške izkaznice. Koncem oktobra
•je predložilo saobračainemu ministru obse-
{žen memorandum. 9. januarja je minister
j dovolil vsaki redakciji pa eno stalno karto L razr. in novinarjem vsakovrstne karte IL
/razreda.
Zagrebška sekciia se je uprla tej re-'šitvi, sledile so ostale sekcije. Vsied nove intervencije je minister Jankovič imenoval •komisijo, da vprašanje definitivno reši. Komisija je nepričakovano poslabšala stališče novinarjev v tej zadevi in izdala pravilnik, po katerem dobe posamna uredništva bloke za četrtinsko vožnjo po državnih železnicah. Mnister pravi, da bi državo stal novinar do 25.000 din. Centralna uprava pa navaja 328 rednih članov in 190 izrednih Članov na celem jugoslovenskem teritoriju. V celih 11 mesecih pa so ti novinarji prosili samo za 442 prostih listkov, tako da po statistiki odpade na vsakega novinarja samo enkratno ali dvakratno potovanje.
O DOPISNIH URADIH
v Ljubljani in Sarajevu so se ministrstvu zunanjih poslov dostavili memorandumi 27. in 30. oktobra. Brez uspeha. Govori se, da vlada ukine tudi novinski ured v Zagrebu. Centralna uprava ie dalje intervenirala radi zabrane listov in preganjanja •novinarjev. Tudi je intervenirala radi
PENZIJSKEGA FONDA IN BOLEZENSKEGA ZAVAROVANJA.
Centralna uprava je končno izposlovala izvod tiskovnega zakona da ljubljanski kongres izreče o njem svoje mnenje. Uprava
'je rešila 958 aktov.
POROČILO CENTRALNEGA BLAGAJNIKA
liavaja 32.491.22 din. dohodkov In 13.856.60
din. izdatkov.
(Nadaljne poročilo sledi v ponedeljek.) ElLT """i 'i il'^'T.^'ilTIiBBnMMMI——
Žii-ovnikov dan v St. Vida dne —:—       5, avgusta! —s—
Glasbeni vestnik.
—Pevski zbor »Glasbene Matice«. —
Napovedani koncert se vrši v veliki dvorani hotela »Union« v torek, dne 7. t m. in sicer od 8. zvečer, ne pa ob osmih in pol, kakor je bilo prvotno napačno Javljeno. Za slučaj, da bi v ponedeljek, dne 6. L m. deževalo, preložila se bo Sokolska prireditev nt Taboru cd ponedeljka na torek in se vrši tedaj naš koncert v ponedeljek ob isti nrl. poinoštevilno in točno I — Odbor.
— »Zvon« v Šmartnem pri UtHI ponovno vabi na pevsko veselico, ki se vrši jutri v nedeljo na razširjenem vrtu za gasilskim domom v Šmartnem. Sodeč po raz-novrsnrrn vsporedu in skrbni pripravi bo sleherni posetnik veselice gotovo zadovoljen. Torej jutri vsi v lepo Šmartno!
f  S------       • -...k^HLd&Jffi^
OTVORITEV »SOKOLSKEGA DOMA« v Logatcu 5* avgusta!
Dnevne vesti.
VUablfani. dne 4. avgusta 1923.
Več treznega prevdarka-
Iz turistovskih krogov nam pišejo: V zadnjem Času se vznemirja naša javnost radi Triglava, ker se je razširila vest, kakor da hočejo Italijani zasesti in si prisvojiti vrb tega našega gorskega velikana. Te vesti pa so nastale radi tega, ker imajo italijanski vojaki »alpi-ni« v triglavskem pogorin vaje in je opetovano došlo več čet tudi s svojo godbo na vrh Triglava. Kakor je znano, je meja med Italijo in Jugoslavijo razvodnica med Sočo in Savo. Oranica na Triglavu torej teče od Luknje po grebenih, doseže vrh Triglava pri Aljaževem stolpu in se tu v ostrem kotu okrene proti seulu Doliču, kjer je že postavljen mejnik. Ta meja temelji na mirovni pogodbi in mi za enkrat nimamo nobene moči, da bi jo mogli izpremenitL Zato so vsake demonstracije, in naj izvirajo iz najčistejšega narodnega čustvovanja — udarec v vodo, ker ne morejo niti za pičico spremeniti dejanskega položaja. Po mirovni pogodbi in na temelju razmejitvenih del pripada zapadni del triglavskega stožca Italiji in sicer tako, da leži idealna obmejna točka med Jugoslavijo in Italijo približno v Aljaževem stolpu. Ako je to tako, potem imajo Italijani pravico, da se svobodno kreče jo po tem teritoriju in da na tem teritoriju prirejajo tudi vojaške vaje. Je to sicer žalostno, a zabraniti tega ne moremo, ako priredimo še toliko ogorčenih demonstracij. In efekt teh demonstracij? Te demonstracije, ako bi prekoračile meje dopustnosti, lahko izzovejo težak mednarodni konflikt kar pač ni v našem interesu, saj smo imeli takih konfliktov že čez glavo dovolj in vsi ti so se večinoma žal končali nam v škodo. In če bi tudi ne prišlo do konflikta, bi lahko imele te demonstracije, ki sicer izvirajo, prav radi to priznavamo, iz idealnih narodnih motivov, a nimajo prav nobenega praktičnega pomena, zelo neljube in neprijetne posledice, ki bi jih v prvi vrsti čutili naši planinci. Italijanske obmejne straže namreč do sedaj ne delajo prav nobenih ovir slovenskim turistom, da bi ne smeli posečati gorskih vrhov, kamor vodi pot po italijanskem teritoriju. To se lahko temeljito spremeni, ako bodo neprestano na dnevnem redu novi incident! ob mejah. Italijani bodo enostavno hermetično zaprli mejo in prijeli vsakega turista, ki bi jo morda tudi nehote prekoračil ter ga odpremili v Trst. Ali je to v interesu slovenske turistike? Menimo, da ne! Zato pravimo: Več trezne prevdarnosti in ne igrajte se lahko-miselno ne z narodnimi interesi, ne z interesi slovenske turistike!
m   m m
— Prihod romunskega kralja na Bled. Oficijelno poročilo zunanjega ministrstva naznanja, da je romunska kraljevska dvojica s posebnim dvornim vlakom odpotovala na Bled. Dvorni vlak je včeraj zjutraj prispel na našo obmejno postajo Sombol. Prihoda romunskega kralja Ferdinanda in kraljice Marije na Bled pričakujejo za danes ob 11. dopoldne. V spremstvu se nahaja tudi naš poslanik v Bukarešti Colak-Antič.
— Prihod Pašfća in NInčića na Bled. Danes zjutraj odpotujeta ministrski predsednik Nikola Pašić in zunanji minister dr. Ninčič na Bled, da poročata o tekočih vladnih poslih in o uspehih konference v Sinaji.
— Pomočnik prosvetnega ministra. Za pomočnika ministra prosvete je določen posl. dr. Svetislav Štefanovič.
— O naši davčni reformi je napisal g. vseuč. profesor dr. Fran Eller zelo zanimivo razpravo. Začetek njen prinašamo danes ter opozarjamo na dva ali tri nadaljevanja v prihodnjem tednu. G. avtor je sicer izrazil željo, da bi, če mogoče, priobčil celo razpravo v enkratni celotni obliki. Dasi radi, zaradi tehničnih ovir nismo mogli ustreči tej sporočeni nam želji g. avtorja, ki naj nam blagovoli to neizpolnitev oprostiti. Naši čitatelji pa bodo njegova veleaktualna razmotrivanja o najvažnejši In po našem mnenju najnujnejši nalogi naše države čitali vkljub tej razpredelbi z istim in velikim zanimanjem.
— Zahvala. Lesna trgovina Hudo-vemik & Co v Radovljici je podarila v namene umetnostno zgodovinskega 'seminarja univerze v Ljubljani 25.000 Din. Podpisanemu je prijetna dolžnost, da se darovalcem za njih velikodušno dejanje, s katerim so podprli ta naš mladi znanstveni institut in dali zgled kulturne požrtvovalnosti in samopomoči toplo zahvali. — Dr. Izidor Cankar, vodja seminarja za umetnostno zgodovino na univerzi v Ljubljani.
mm Stavka na progah Jnzne ieleznke. K snočnemu članku v tej zadevi sam od Informirane strani poročajo. Na mizernem položaju osobja Južne železnice ne nosi toliko krivde obratno ravnatellstvo. niti upravni svet, kakor nekateri gospodje v ministrstvu saobraćaja, kl je delegiralo v upravni svet svojega zastopnika. Dres vo> lje in vednosti ministrstva saobraćaja ne sme Južna železnica izdajati nlkakih samostojnih ukrepov. Zlasti velja to gleda _piaft_ |n mezd« glada
ministrstva v upravnem svetu že opetovano vložil svoj veto. Gospodje v ministrstvu gredo • stališča, da tega vprašanja pri Juž. želez, ai prej razrešiti, dokler ni isto rešeno v področju državnih železnic pa se boje, da bi ustvarilo »slab« prejudic ako bi Juž. želez, samostojno urejevala službeno razmerje svojega osobja. Tak je torej položaj, ki pojasnjuje, da niso bile na mestu trde besede izpregovorjene na naslov ravnateljstva In upravnega sveta Južne Železnice.
— Slavnostna otvoritev mest. kopališča ob Ljubljanici se vrši v nedeljo, dne 5. avg. 1923 ob 11. dop. s plavalno tekmo športnega kluba »Primorje«. Pri otvoritvi bo sodelovala godba »Mladinskega doma«. Med tekmovanjem je prepovedano poslužavati se navzočemu občinstvu bas ena. Za čas tekme se bo pobirala dvojna vstopnina 4 Din.
— Po sklepu treznostnega zborovanja na dan letošnje proslave treznosu dne 24. junija sklicujem sestanek vseh delegatov kulturnih društev, korporacij in oblasti za »Stalni odbor zoper pijančevanje«. Sestanek se vrši v sredo S. avgusta t. 1. v zbornični dvorani ljubljanske univerze ob 16. uri. Dnevni red: Poslovnik in pravila, konstituiranje odbora, določitev delovnega programa !n eventuallle. Vabim vse delegate, da se tega važnega sestanka zanesljivo udeleže. — Dr. Katlčič.
— aPrager Presse« pite v eni zadnjih Številk, ko prinaša PO nemških listih poročila o trboveljskem Itralku rudarskih delavcev, še vedno Laibach in Trlfail. In to vkljub opetovanim našim opozorilom, da vsiljenih spakedranlh nazivani za naše slovenske kraje ne pripoznavarno, da so uradno ukinjene. Treba je na to vedno In vedno opozarjati slovanstvu naklonjeno časopisje. Sicer se nikdar ne iznebimo te sramote našega, do nedavnega od Nemcev odvisnega življenja! Orafati moramo, kar je graje vredno! Zahtevamo, da se rabilo v inozemstvu naša imena za naše kraje!
— Mariborske vestL V Narodnem domu se ie vršil 2. tm. zaupen shod, na katerem se Je razpravljalo o štrajku. Reklo se je, da bo štrajk na železnici in na pošti. V javnosti Izdana tajnost Je povzročila Splošno ogorčenje. Zaupniki akcijskega odbora so Izvedeli, da se od poklicane strani pritiska z grožnjami na znane omahljiv ce, ki so se pa končno udali in niso kršili solidarnosti. Na pošti je bil pritisk že dva dni poprej jako silen. Carinama je kategorično zahtevala, da so morali vsi na delo. Stavka se Je izvršna dostojno in resno Začelo se je govoriti o vpoklicu železničarjev v vojaško službo. — Prihodnja občinska seja se vrši 17. tm. — Prane Petelin delavec pri lesni tvrdki Obran, se je ponesrečil pri žaganju s clrkularno žago. Odrezan Ima kazalec In prva členka na palcu In srednjem prstu. Rešilna postaja mu je dala prvo pomoč. — Načelstvo zadruge «Moj-mlr» Je poklonilo znesek 480 Din. v fond zgradbe doma ubogih namesto venca na krsto pok. majorja Ankersta. — Stanovanjska beda v Mariboru je dospela do vrhunca. Nova žrtev te bede Je tapetnlk Krilc s svojo rodbino, kateri Je odpovedana mala stanovanjska sobica In so bile vse tozadevne prošnje pri stanovanjskem uradu brezuspešne. Slično se godi tudi delavčevi rodbini Cafuta. ki stanuje že četrto leto v veži, iz katere se mora izseliti, pa ne ve kam.
— A ta MIha — fajerber. V današnjem »Slovencu« pripoveduje ata Miha, da se v Ljubljani razume na gasilstvo samo on in nihče drugi. On hoče vse izpopolniti in popraviti, kakor se je tega naučil v tisti čudoviti deželi Cere-alijl. Da bo poznal vsak Ljubljančan reSitelja gasilstva, je sklenil ata Miha, da bo hodil odslej po ljubljanskih ulicah vedno v fajerberski kapi in z golido v roki, katero si je izposodil pri Sv. Flo-rijanu.
— Nesreča z granato. V Peješču je nesel nekf Franc Lukin granato, a katero se je igral toliko časa. da je eksplodirala. Pri tem je granata ubfa njega, njegovega očeta m brata, ki so bili takoj mrtvi.
— Veflk požar v Podovi pri Račjem. Med hudo nevihto Je preteklo nedeljo udarila strela v poslopje posestnika VIncenca Španlngerja v Podovi Vnelo se Je tudi bližnje poslopje posestnika Josipa MarčIČa Obe poslopji sta pogoreli do tal. škoda Je ogromna, Pker so zgoreli tudi vsi letošnji pridelki Sreča Je bila, da se je ulila močna ploha, ki je preprečila, da se niso vnela še ostala poslopja, ki so večjldel krita s slamo. Požar Je omejila domača požarna bramba s pomočjo bramb Iz Sikol in Fra-ma.
— Strela omamna 18 otrok. Preteklo nedeljo je ndarila strela na Braču v tamo-šnjo cerkev, ki j* bila polna otrok. Strela je omamila 15 otrok, ki so pa kasneje prisil k zavesti.
— Samomor v Kranja. V Kranju si Je končal življenje Peter Prelfh Iz Goric nad Železniki. Prerezal si je z britvijo vrat. Pri sebi je Imel večjo množino denarja In nahrbtnik poln Cfpk.
— Krvava dVatna v Osijek«. V sredo 1. tm. se je odigrala ▼ Osijeku krvava drama. Nek! Pavel Szabo Je z nožem zabodel Zarila Strootlea. ki je Imel ljubavno razmerje s nfecevo leno. SubotIĆ ki Je dobil en vbodlja) v vrat hi enega ▼ srce, je bn takoj mrtev. Oba zakonca Szabo sta bua Izročena sodišču.
— Otrok utonil Dne TT. JuWa Je v So-Štanto utonila v potočku Pak 2 fn pol letna gostnnfčaiieva hčerka Skornšek. Kako Je zašlo aVtfefi'e v vodo. le nI pofasnleno.
— Traafčna smrt bančnega ravnatelj«. Kakor javljalo Iz Sušaka. Je včeraj na tragičen način končal življenje bančni ravnatelj Dragotln Lončarič, sin podjetnika Josipa Lončariča. Včeraj ob 13 45 je prispel z
JasJEacrsbA J* SuUk. Najprcje,
le na svojem stanovanju uredil z nekaterimi bančnimi uradniki teko< e stvari. Ko Je odslovil uradnike, je stopil v svojo spalno sobo ter si pognal kroglo v srce. Bil je takoj mrtev. Na mizi je pus A pismo, naslovljeno na svojo zaročenko, hčerko znanega zagrebškega veletrgovca Sandorja Aleksandra. Vzrok samomora so diference med njim in zaročenkinimi roditelji.
—tt Vinotoči na Štajerskem. Poroča sc nam: Poklicane oMasti u videvajo škodljive [ posledice preštevilnih vinotočev. Ugotovlje* I no je, da se dovoljenja za vinotoč zlorabi ! Ijajo. Nekateri vinotoči so potočlli že mno« \ go več, kakor je mogel lastnik pridelati. Iz i česar se sklepa, da pošteno obiskani vino* } toči nakupujejo dnjga vina po nizkih cenah. , prosijo za zopetno otvoritev  vinotoča in i tako delajo dobre kupčije. Med vino gre j tudi sadjevec. Tudi cene so pretirane. Za ! prihodnje leto se nameravajo dovoljenja za • vinotoče  razporediti, in  si^er tako,  da se razvrste časovno in krajevno tako, da ne bo, kake letos kar na eno nedeljo in v enem mestecu  skoraj  do  100 vinotočev v enem samem okraju.
—' Koliko zlata Jo v ameriških rokah. Ameriški državni tajnik Hicks je na neko interpelacijo v spodnji zbornicj odgovoril da (mak) ameriške Zedinjene države v svo-
Pravni vestnik.
jih rokah okoli 45*^ vsega zlata na svetu.
— Zascčena tihotapska tolpa z igralnimi kartami. Iz Zadra so se ie dalje časa tiho« tapilc igralne karte brez carine v našo dr* žavo. Finančna oblast je zasledila icdaj tolpo, ki je dosedflj že iztihctapila okoli 6000 igralnih kart. Ker je na vsake karte 50 Din carine, je država oškodovana za lepe denarje. Tudi v Splitu Je bilo areti* ranih pet oseb.
— Mestna zastavi]delca Ima toroes*-čno dražbo decembra 1922 zas:avljenih predmetov 9. t. m. popoldne.
— Prvorazredni moderni brzoplsalnl stroj »STOEWER«, zastopstvo Ljubljana, šelenburgova ulica 6* L
— Kavarna in restavracija na Strelišču pod Rožnikom ob Večni poti vsako nedeljo vrtni koncert. Začetek ob 3. popoldne, i— Vstopnina prosta.
— Poskusite specijalna vina v steklenicah slovite tvrdke GJuro Vallak, Grajska klet. Maribor. Dtbijo se po vseh hotelih, kavarnah in restavracijah Sirom naše domovl-aa.
—- Lastnik hotela »Central* In »Narodne kavarne« v Splitu, gospod M. Matic, je Izkazal Sokolom, sosebno onim župe »Maribor«, veliko postrežljivost ter jim nudil tako Izborno postrežbo, da se čuti podpisani v Imenu udeležencev Mariborske župe pri
—  Proti  zavlačevanju trgovskih
pravd je napisal zadnji trgovski list nekaj zelo umestnih in različnih razlogov. Mi bi ta naslov razširili in dejali, da je treba čimpreje odpraviti zavlačevanje vseh. ne samo trgovskih pravd. Poudarjamo zajedno, da naša slovenska sodišča in naSi sodniki nimajo niti najmanjše krivde na zastajanju justlce ali pravice, ki se je začelo ponavljati pri nas zadnje čase v neznosnem smislu. To pa vkljub temu. da je nase ljubljansko nadsodiScc in da so vsi dru si pristojni faktorji že davno in ponovno storili vso svojo dolžnost. Vkljub temu smo prišli danes tako daleč, da imajo nals sodišča cele magacine visečih civilnih itd. pravd in aktov, ker pač en sodnik ne more delati in »zmagovati« za tri ali Štiri, in naj je še tako izurjen In hiter, kar je precej splošna lastnost naših sodnikov. Naj se torej novi justični minister natanko ojrleda ljubljanska poročila in nasvete. Tedaj ka; kmalu nastopi pravi tempo in kmalu bodo ti nili opravičeni zdihljaji vseh — tožnikov, katerim se dandanes — tn/enci smejejo prav fz srca.
— Jezik medpokrajlnrke pravne po-t moči v naši kraljevini. V ra?-nerjti med I državami je veljalo do novejšega č?sa na-
' čelo.  naj se plSejo zaprosila v je:;'- as« prosene države, TnKo tudi le po lar procesnih dogovorih. Izjeme r.c zanimajo
V noveJS-m času pa se drče ml (nove)   države   praktične jSrfrn nasprotnega načela,  da  p(5I  proseča  država naprsen!
V lastnem jeziku. To nasprotno nnčelo Izhaja Iz empirične člr.'enice, da se vedno več jezikov razume, kakor zovori In (zlasti) piše. Na če!o je ilrloma rj ozakonjeno v prsvnopomočmh dogovorili med iemi mladimi državami. Za rrrrfpokraJInsKo pravno pomoč v na5I kraljevini nlmrm specljelne. Jezikovno vprašanje nrejtd« norme. Pa je tudi ne potrebn^mo. ker go-vorl ratlo za Isto nnčelo. katerees so «e začele posluževati mlade drŽave. Lofjt. je razumeti Srba pravilno s'ivensčino. pisano v latinici, kakor pisati Slovencu pravilno srbohrvaščino v cirilici, In nasprotno. — Načelo, naj si dopisujejo pokrajinska obla-stva v lastnih jezi':Ih, se pa da opreti
na ustavo.čl. 3 ostave določa, da je ilnž-beni jezik srbski-TirvnrskI-«!oven<?kI.   S to
moran, da mu izreče tem potom javno za. ! določbo Je 'zven vsakega dvom* DZakOftja. hvalo in priporoča   Sokolom,   posetnikom ! na !n estavno zajamčena pnrlteta rbf-h je-
Spllta, njegovi izborni podjetji. — Dr. Milan Čorllek, odvetnik pri Sv. Lenartu,
— Ljublianskl In drugI Izletniki! Najlepša prilika za zabaven Izlet Je, da jutri v nedeljo odidete v prijazno Šmartno pri Litiji na veselico pevskega društva »Zvon« Začetek ob %4. popoldan. Železniške zveze zelo ugodnel
— Anita Berber In Seb. Drosfe na Btedn. Bled ta biser naše krasne Gorenjske ne zaostaja v nobenem pogledu za drugimi svetovnimi letovišči. Ne samo, da Imajo gostje nadnaraven užitek v pogledu na to sfnje jezero, ampak, razne prireditve v »Kazini« In drugod nudijo gostom vsa razvedrila, ki Jih more nuditi moderno letovišče. Tako se Je vodstvu »Kazine« posrečilo pridobiti znamenita igralca gospo Anito Berber in g. Seb. Drosteja te dve zvezdi filma In ljubljenca dunajske in berlinske publike, da nastopita dne 4. In 5. avgusta v lastnih komponiranih fantastičnih plesih kakor: »Vizija« od Beethovna, »Ubojica« od Rib. Straussa, »Morfij« od Spoljanskesa itd. Ga Berber In g. Droste sta na tourneji In imela sta povsod velike uspehe. Gostom in izletnikom se bo nudil krasen redek užitek videti ta svetovna filmska IgTalca v izbrani plesni umetnosti. Opozarjamo zato naše bralce na to atrakcijo.
zlkov in obeh pisem. Zaprnsflo v svojem Jeziku bi moglo po čl. 3. tlriati le tisto ob-lastvo. ki se pri lastnih zaprosillh poslužuje jezika In pisma adresatovega. kar bi bilo za razmere v naši kraljevini ne le neth mestno, ampak neizvedljivo. Svojcas, pred sprejemom čl. 3., sem mesto sedanjega besedila nasvetoval konkretnejše sledeče: »Nihče v kraljevini se ne more opravičevati z nerazumevanjem srbohrvaščine aH slovenščine. crrfiJee ali latinlcec (gl »Njivo« spomladi 1921). Da se Je to besedilo sprejelo, bi predmetno jezikovno vprašanie riti ne moglo nastati Dr. L.
Sokolsfvo.
— Žuonl tlet Sokolske ftipe LfaMfaia se bo vršil dne 12. avgusta ti. na Vrhniki, ob priliki 15. letnice Vrhniškega Sokola. Spored: I.) ob 8.15 sprejem župnfh društev na kolodvoru,' 2.) skupni odhod na te-lovadfšče; 3.) ob 9. dopoldanske izkušnje; 4.) ob 11. zbiranje vsega člnnstva na telo-vadfšču za odhod; 5.) ob H12. izr>rcvod po Vrhniki: 6.) po sprevodu obed po raznih gostilnah: 7.) ob 15.30 koncert na telova-dišču; 8.) ob 16.30 Javna telovadba; 9.) po telovadbi ljudska veselica z godbo, plesom srečolovom itd. Sodeluje slavna godba Dr. divizije pod osebnim vodstvom gospoda kapelnika kapetana dr. Čerlna. Vstopnina k telovadbi !n veselici* sedeži 10 Din, stojišča 5 Din, k dopoldanskim skušnjam 1 D. Vlaki vozijo: tz Ljubljane: ob 7.4n. 13.25. m 18.40, iz Vrhnike: ob 20.40 In 23.30, Iz Verda: ob 21.50. Ob skraino neu^dnem vremenu radmi vlak Iz Vrhnike ob 23.30 ne vozi. Zdravo! Odbor.
— Sokol L poživlja svoje članstvo In naklonjeno nam občinstvo, da se udeleži v nedeljo dne 5. tm. Javnega nastopa odreka Jezica, pri Urbančku v Stožlcah. Pri-četek telovadbe ob 16. Dolžnost naša ie, da se odzovemo vabilu ag^negn m krepko razvijajočega se odreka. Zbirališče ob pol 14. na Taboru. — Isti dan otvarja Sokol Dol. Logatec svoj novozgrajeni društveni dom, enako tudi Sokol v Stražišču pri Kranju. Bratje ?n sestre kateri nameravajo pohiteti ta dan iz Ljubljane se vabfio, da se udeleže teh dveh soko'sklh prireditev spojenih z javno telovadbo.
— Sokol Jezica. Javni telovadni nastop našega društva Je jutri. 5. avgusta z začetkom ob pol štirih. Nastopijo oddelki drti-CcSkoslovaJke. i Stev Ljubljana I. Ljubljana V. Št. Vida In
w — Centralna kongresna pisarna in sta* j Jezice. Po telovadbi na   senčnatem vrhi novanjskt urad ata  pričela  poslovati  na I gostilne »pri Urbančku« velika vrtna zabava.
Konnres UJU v Ljubljani.
— Prihod gostov na kongres jugoslo* venskega učitetjsfva v Ljubljani. Posamez* ni gostje že prihajajo na kongres UJU, tako je kot eden prvih doŠel že v petek g. Jovo P. Jovanovič. šef kabineta ministra prosvete. Ker bodo došle nekatere skupine tudi v večjem številu, se bodo ob takih pri* likah vršili tudi oficijelni sprejemi. Hrvat« sko učiteljstvo bo došlo v nedeljo dopolne ob deseti uri s posebnim vlakom. Vabimo učiteljstvo in ljubljansko občinstvo, da se oficijetnega sprejema bratskih gostov v čimvečjem Številu udeleži. Eventuelni drugi oficijelni gnrejemi se naznanijo Jutri po« tom dnevnikov, ali se bodo afilirali na de* akah pri dnevnikih in na javnih prometnih prostorih, če bodo javljeni, ko dnevniki že izidejo.
Slovaško učiteljstvo na kongresu UJU v Ljubljani. Slovaško učiteljstvo bo zastopal na kongresu UJU v Ljubljani go* spod M.  Orišanin, poslanec in učitelj iz
kolodvoru. Kje se nahaja, je razvidno is tabel katere so dobro vidne in kažejo smer proti pisarni. Tam ae dobe vse infor* maci je glede kongresa.
— Zastopniki vlade na kongresu UJU. Tozadevno včerajšnjo vest moramo popra« viti v toliko, da ae udeleži kot poseben zastopnik prosvetnega ministrstva načelnik dr. Svetolik Stcfanovič, kot zastopnik prosvetnega ministra, pa načelnik Jovan Gjor« gje Jovanovič.
— Slavno občinstvo opozarjamo na ve* liko javno telovadno, ki ae vrli na čast udeležencem kongresa UJU v ponedeljek ob 7. url zvečer na Taboru in na narodno veaellco. ki ae vrši istotam po telovadbi. Dve godbi, umetalnl ogenj, paviljoni. Pred* prodaja vstopnic v »Tiskovni zadrugi«. Va* bimo v»c občinstvo, da «e v čimvečjem Ite« vilu udeleži telovadbe in narodne zabave.
— Predprodaja vstopnic za javno teto* vadbo tn narodno veselico je od petka dalje
— Veliko javno telovadbo priredita bratski ljubljanski sokolski žujpt na čast udeležencem kongresa jugoslovenskega uČiteljstva v Ljubljani v ponedeljek dne 6. avgusta ob 7. url zvečer na letnem telo-vadfšču »Sokola I« na Taboru. Spored telovadbi: 1.) Zupa LfnbMana L. moška de-ca: Proste vaje: 2.) Zupa LMritemi T., ženska deca: Proste vn»e; 3) ?vna Lfnbl^na L, članice: Va«e s kHI; 4.) župa M^m L, mnškl naraščaj: Proste vaie: 5.) ?'«na LJinMhna L. člani: Proste vale: 6.) Sokol LJubMan? IL, moški naraščal: PMnaUtoH-ca; 7.) 2tcpa LIisbMana In 1 i"Mlana L. Orodne vale; 8.) Sokol Ljubi tonu, žensk! naraščaj: Proste vaje: 9.) Sokol S^ka moški naraščaj: Va*e z b^tom; 10.) Župa Llubljana: Jublle'ne proste vaje ČHnov In članic:   11.) Sokol Ljubliana. moški nara-
pri »Tiskovni zadrugi«. Prešernova ulica 54. j 5čaj: Koračnica Iz opere »Carmen«; 12.) Cene so znatno znižane od običajnih, Sczite j Sokol Ljubljana, članice: Vaje s snežnimi J8P J»toj?aicaW_____»•* ^nml,' ML ftfltol ErtMPli Tf1" aa***;
štev. 177 »SLOVENSKIMA ROD« dne 5." avgusta" 1923. Stran 5
5caj: Naprej! 14.) Sokol Lfubljana, moSkf naraščaj: Vaje z gorečimi kiji. Sprememba sporeda pridržana.
zultata 3:2, kl ga je doseglo Primorje proti C S. K., Ilirija ni zanikala, publika pa je sama lahko izprevidela, da ta rezultat — Moški  naraš&al Sokolskega  črn- J ne pomeni posebnega uspeha. — Odbor S. štva LJubljana na Sušaku. III. nastop na-    K. Ilirije.
rcSčajnikov Sokola Ljubljana na svoji turneji širom domovine, ki se je VTšil na Sušaku je bil kronan s popolnim uspehom. Po trudapolni, skoraj enodnevni vožnji so naraščajnikl prispeli v soboto 28. junija ob 8. zjutraj na Sušak. Ker so bili dečki zelo zmučeni in tudi v soboto niso dobili na razpolago dvorane, so ta dan počivali, kopajoč se skoraj ves dan v morju, ki ga je većina videla šele prvič v življenju. So-količi so bili zadivljeni nad krasoto modrega našega Jadrana. V nedeljo dopoldne se je končno iposrečilo dobiti eno dvorano na razpolago. Navzlic temu, da' je bil Čas ob 11. neprimeren m je imela Istočasno »Orjuna« svoj zbor, je bila dvorana popolnoma zasedena. Naraščaj, obstoječ te 72 dečkov je Izvedel iste vaje kot na drugih turnejah. Gledalci so bili nad eksakrnim in vzornim Izvajanjem vzhlčenl In ko je naraščaj izvedel Murnlkov »Naprej« je nastal gromovit aplavz. Občinstvo Je zahtevalo, da naraščaj ponovi produkcijo, vendar je bilo to radi tehničnih ovir nemogoče In tako so se Sokollčl se zvečer vrnili v domovino. Obljubiti pa so morali, da pridejo Še enkrat, kar nameravajo tudi storiti pri svoji prihodnji turneji pri obisku Zagreba m Karlovca. Omeniti je še treba Izredno gostoljubnost sušašklh Sokolov, Id so So-kollče brezplačno pogostili In prenočili. Turneja naraščajnlkov je bila s tem gostovanjem zaključena.
— Mednarodna Igralnica na Bledu. Delovanje mednarodne Igralnice so oblasti ustavile, — niso pa ustavile delovanja velike javne tombole v korist Sokolskega doma na Bledu, katera se vrši dne 5. tm. ob 15. url na veseličnem prostoru pri Grajski kopeljl na Bledu. Dobitki so dragoceni, med njimi tudi lepa amerikanska pisalna miza z foteljem. Vrednost vseh dobitkov presega skuplček prodanih tombol-skih kart. Da se bodo srečneži, ko bodo dobili lahko naprej vesIUl! in oni maloštevilni, kateri bodo brez dobitka Igrali, tolažili, — je poskrbljeno. Takoj po tomboli se vrš! veT!ka ljudska veselica s plesom, petjem In drug. V različnih paviljonih se bode dobilo vse kar pošteno človeško srce in želodec požellta. Ves čisti dobiček je namenjem skladu za Sokolski dom na Bledo. Rodoljubi, združite prijetno s koristnim, — pohitite prihodnjo nedeljo vsi na Bled, tam se lahko kopate, veselite m poleg tega še kaj na tombol! dobite. V slučaju, da nam bi Bog Fluvlus nagajal, mu bodemo eno napravili, preložili bodem o vse za eno nedeljo.
Titrisfika In sport.
— Izjave. V »Slovenskem Naroda« od 22. Julija je podal odbor S. K Prfiorje lekako izjavo proti načmti reklame za nogom, tekme ItirHa : Cakovafkf &. K-, ki se je vršila dne 22. Jn«a te kf le končala z zmago Ilirije v razsnerfa IOtL Istočasno ie Izšla v »Slovencu« anonimna notica, ki napada Ilirijo m Lj. n. podi. Odbor ?K. Ilirije prepušča odgovornost za te napade, ki se pojavljajo od vedno Iste strani že več let In ki so povzročili našemu sportu ogromno škodo, popolnoma prizadetim članom S. K. Primorje In S. K. Primorje. Izzvan pa podaja v Informacijo in-tereslrani javnosti nastopno izjavo: Odbor Ilirije ni nikdar odklanjal sodelovanja S Primorjem. Od lanskega leta dalje je storil vse, da se zravnajo med Mrljo In Primorjem obstoječa nasprostva. žal se je pri tem moral prepričati, da je sedanji ed'no mcrodajnl predstnvfteli Primorja absolutno nedostopen vsaki objektivnosti in logiki In da ne razpolaga z zadostno res-nosticuter da Je vsled tega vsako praktično socfelovpnle s Primorjem zaenkrat nemogoče. Glede iziave Primorja v S. N. ugotavlja odbor Ilirije, da so v reklamnih cbiavah za tekmo ntrlfa : ČSK. navedeni s^ortnf nspeh! C S. K. gola dejstva. Očitke o nepo5*enf reklami zato kategorično zavrača. 21asH jih zavrača, ako Izhajajo s strani, ki je v svojem javnem izražanju tako brezobzirna in tako malo točna. Dejstvo je tudi v reklamni notici navedeni rezultat 01 Impffa : Primorje (6:3). Enostranskemu komentiranju rezultata s strani Primorja bi bilo dodati, da je tudi Olimpija nastopila s 5 rezervami ozir. juniorji. R©-
ILIR1JA   :  KSK. Celovec 10:02 Krasna igra Ilirije.
Mladeniči so kakor prerojeni, prijeli
krepko zopet na delo in — £lo ie. Ivolili so sedmošolca M. Brezigarja za stegovod-jo, organizirali se v vode in čete in tako je bila ob Novem letu 1923. organizacija popolnoma Izvedena. Starešinstvo je prevzel g. Pr. Zeienik, načelništvo ing. H. Pajer in podnačelnlitvo fi- Haszliakiewiecs (Po-
Pesimizem, ki se nas je polastil, ko j IjakJ
smo videli četrtkovo igro Tlirije z istim nasprotnikom, ki je končala kot znano z 2:1, je bil z včerajšnjo tekmo pregnan in z najboljšo nado zremo v bodočnost našega prvaka. Kajti Igro, ki jo je predvedlo včeraj celokupno moštvo, se je vršila v tako klasičnem stilu, da je zadivila maloštevilne obiskovalce. Kakor smo v včerajšnjem listu pisali o najslabši igri Ilirije, tako smatramo včerajšnjo tekmo za njeno ekshibicijo in najboljšo, kar smo jih letos videli. Skratka: Celokupno moštvo Je tvorilo homogeno celoto, ki ni odpovedala ni v enem slučaju.
Predvsem je biljirala včeraj napadalna linija. Kombinacija, ki jo je napad predve-del, je bila idealna in nastali so večkrat momenti, ko gostje po celih pet minut niso
Sedaj se ie steg pričel pripravljati za
tabore van je. Na rednih tedenskih sestankih so se dečki vadili v razpenjanju šotorov, grajenju mostov (iz vrvi), postavljanju ognjišč in v drugih spretnostih.
Ljubljanski Steg se je udeležil pogre-vse j ba dr. Ivan Tavčarja in pogreba JudenbuT-Skih žrtev. Nadalje ie zastopal, po 11 članski deputaciji, slovensko skautstvo na I. Jugoslovenskem Skautskem zletu v Sarajevu, ki se je vršil od 28. junija do L julija.
Ljubljanski Steg obstoja Iz dveh čet dečkov in enega kola skautk, planlnk nazvanih. Vseh skupaj je nad 150.
V dneh od 15. do 29. julija je priredil steg svoje prvo taberovenje v Kamniški Bistricu Tabor ie vodil Iz Poljske došli skautski Inštruktor br. Kazimir Klndler, ki
dospeli do žoge. Forwardova igra je bila
kombinacijsko izvrstno zamišljena, kratki j ostane pri nas še en mesec pasovi, vzorno stopanje, idealno centrira- B:vši ljubljanski skaut Vales je usta-
nje in kar je glavno: streljalo se je na goal j novil Mariborski Skautski Steg, ki ima Že
kot za stavo. Naravno je, da je morala biti 20 članov.
Čeh R. Klima pa je organiziral trboveljsko mladino v močan steg. ki je po številu članov drugi v Sloveniji. Šteje namreč nad 50 skautičev.
Kakor je' razvidno Iz teh podatkov,
taka igra kronana z uspehom.
Notranji  trio  je  bil  izvrstno vigran, Oman žal še ni dosegel svoje popolne forme. Učak ie ugajal v tehničnem ozfru in je to eden najinteligentrcjših igralcev napada, j Vidmajerieva »vehemenca« se je zopet ob-    se je skantska misel v Sloveniji že precej nesla. Obe krili Zupančič in Pevalek L sta   r_arvfla-__ želeti Je ie_ da slede _Ljubiiani, izvrstno pripomogli k skupni igri Krllska j vrsta ni  zaostajala  za  napadom.  ImponI- \ rnesta ral je predvsem Tavčar zaostala pa nista \ nI Lado ni Držaj. Lado je ugajal s svojo ]
krasno igro z glavo in silnim startom na žogo. Deržaj je bil požrtvovalen do skrajnosti. Dolinar in Beltram sta bila branHskl par, na katerem so se razbili vsi napadi In nista zagrešila ne v taktičnem ali tehničnem oziru ene pogreške. Vratar MiVavčič je hnel malo dela. ker so bT1i gostje skoTo popolnoma potisnjeni v defenzivo, stopil pa je parkrat uspešno v akcijo.
Celju, Mariboru In Trbovljam Še druga In trgi kakor Kranj, Jesenice, Kamnik, Novomesto, Kočevje, Ptuj. Slov. Gradec Jn druga. Vsa potrebna pojasnila za ustanovitev da Je Skautski Steg. LJubljana Poštni predal  148. C C
Kultura.
— IL razstava kluba »Vesna«. 8. avgusta se otvori na Bledu druga umetniška razstava slikarskega kluba »Vesna«. Razstave se vdeleže vsi klubovi člani večino-GostJe so včeraj sploh predv^dli po- \ ma z deli, katera do sedaj še niso bila polnoma negativno igro. Pri njih sta se od- j razstavljena. Otvoritev se bo vršila ob 9. likovala edino vratar, ki je ubranil že mar- zvečer z umetniško soarejo. Slike bodo slkateri že sigurni goal in desni branilec, razstavljene v dvorani in v sosedni sobi ki Je preprečil moStvu še ninši poraz. V ; zdraviliškega doma. Istotnm se bode vršila ostalem je moštvo igralo pcčrtvovalno do j tudi soareja in na to reunija. Razstava skrajnosti, vendar forwarda Tliriie tudi to | ostane odprta 8 dni. Del čistega dohodka
nI zadrževalo. G. Beneš. kot sodnik ni bil popolnoma kos svofl nalogi. Prezrl je nekaj ofsidov in rok ter je zlasti 5 goal padel fz klasičnega ofsrda.
Igra se ie VTŠlla nepretrgoma v ostrem vendar fair tempu. Goale so seortali Oman 5, Vldmajer 2, Učak 2 in Pevalek 1. Sedmi in osmi goal, ki sta padla po Pevaleku in Omanu sta bila vredna fotografiranja. Publike zelo malo. F. O.
je namenjen za Prešernov Bledu.
spomenik na
Društvene vesti.
SKAVTI7EM V SLOVENIJI.
že 1. 1913. je nameraval ing. Hinko PaJer ustanoviti slovenske skaute. V to svrho Je napisal informativen čhnek pod j naslovom *Seout«. ki je bfl nrlobčen v prvi In drugi številki »Naših Zapiskov« letnik 1913. Radi takratnih skrajno neugodnih razmer pa se Je ustanovitev zavlekla In šele lani je nastalo novo gibanje, to pot z uspehom.
Kot prvi so si ustanovili Celiani svoj Skautski Steg. Inicijativo za to je dalo nekaj mladih Rusov, ki so bili že sfcautl v Ameriki. Steg se je krepko razvijal in danes Imamo v Celju že močno organizacijo, ki je priredila v   prejšnjem mesecu
• Splošno podporno društvo uradnih slug Južne in državne železnice priredi dne
I 5. avgusta 1923 ob 10. dop. v Rokodelskem j domu v Ljubljani ustanovni občni zbor in ; istega dne ob 4. popoldne na vrtu Rokodel-i skega doma družabno veselico za člane, I njih družine in priiatelie društva, z godbo, petjem, kupleti itd.. Vstop prost. — K obilni udeležbi, tako občnega zbora kakor tudi veselice vabi pripravljalni odbor.
— Konzorcij »Upokojenca« ponovno opozarja  vse  vpokojene  In  aktivne tova-
| riše na Javni protestni shod kateri se vrši (danes) v soboto dne 4. avgusta ob 18. uri v Mestnem domu v Ljubljani. Vabimo tudi gospode poslance, da nam dajo potrebna pojasnila. — Načelstvo.
— 25. letnico proslavlja v nedeljo 5. avgusta Slovensko zidarsko in tesarsko društvo v Ljubliani. Spored: Dopoldne ob 10. slavnostni občni zbor v obrtni šoli (telovadnica). Po občnem zboru obhod po mestu.  Ob 12.30 skupen obed.   Po obedu
desetdnevno taborovanie v Logarjevi doli- j odhod na veliko vrtno veselico, ki prične
ni. Steg šteje danes nad 30 skautov.
Poljski in tuzlanski skauti, ki so se udeležil! Vsesokolskesa zleta, so mvduSili
ob 4. un popoldne v vseh prostorih hotela Tivoli. Na sporedu: godba, petje, ples, sre-čolov, ribolov, šaljiva poŠta itd. itd. Ker je
ljubljansko mladino, da Si je takni Vn zletu     <|ri.3tvo s svojim strokovnim  In vzgojnim
delom veliko storilo za našo domačo obrt, in tudi za narodno stvar, pričakujemo, da se bo slavno občinstvo v čim večjem številu odzvalo našermi vabila In posetflo prireditev.
— Prostovoljno trasflno društvo v Škofljici priredi dne 12. avgusta ti. v prostorih g. Alojzija Javomika veliko vrtno veselico z bogatim vs pore dom. Vsi prijatelji gasilstva se uljudno vabijo. Odbor.
pričela ustanavljati svoj steg. Kakor vsak začetek, tako je bfl rudi ta precej težaven. Brez prostorov in bre« praveca vodstva, brez vsakršne podpore. frrr>nx~>?» in moralne, so pričeli dečki. V tej sttsld je pr??el. starejšina Glavnega Stana v Beogradu, dr. M. D. Popovlč, ki je izvedel za porajajoči se steg, na pomoč. Predaval je zbranim ustanoviteljem o skautizmu, o njegovih načelih in ciljih, o dolžnostih o železnih skautskih zakonih. Dal je dečkom razne i koristne nasvete in jim objubil v sili svojo j pomoč.
SPOMINJAJTE SE »DRUŽBE SV. CIRILA IN METODA«!
Borzna poročila.
— Zagreb 4. avg. (Izv.) Danes borza ni poslovala. V prostem prometu so notirali: Newyork 94. 94.25, Curih 16.S5 16.95, Pariz 5.42 —Trst 4.08, 4.09, London 431, 423, Praga 2.77 2.785, Budimpešta n.57 —.— Berlin 0.075, 0.08 Dunaj 0.13225. 0,13275. Tendenca mlačna.
— Ctuih. 4. avg. (IzvirJ Današnja predborza Beograd 5.85, Berlin 0.0005. Amsterdam 219.90. Pariz 32.35, Newyork 5.5925, London 25.56, Milan 2420, Sofija 5.20, Praga 16.35. Varšava 0.002a. Dunaj 0.00785, avstr. žig. krone 0.0079.
— Tr5t, 4. avgusta. (Tz\\) Današnja predborza: Beograd 24.40—24.60, Newyork 23.10—23.20, London 105.80—106.10, Curih 411—414. Pariz 133—13350, Praga 67.25— 67.75. Dunaj 0.0322—0.0325, Berlin 0,0018— 0.0022.
Razne stvari.
— Boj ovratniku In kravati Predsednik poljskega ministrskega sveta Vitoš posnema znanega amerikanskega humori-stiČnega pisatelja Mark Twaina, da se namreč oblači, kakor mu baš prija, m tako hodi okoli brez ovratnika in kravate. Pravi, da ga ovratnik duši, kravata je pa neumnost. Ko sta prišla romunska kralj in kraljica v Varšavo, Je dlplomatičn! odbor ugibal, kako bo oblečen predsednik Vitoš pri sprejemu. VitoŠ se je izkazal zelo diplomatiČ-no: prišel je v narodnem kroju poljskega kmeta s srajco, zapeto do vratu, vsled česar se niti ni moglo opaziti pomanikanja ovratnika. Neki poredni varšavski listi so vprizorili zbiranje potrebnega denarja za nakup dveh ovratnikov in jedne kravate za predsednika Vitoša. Nabralo se je res precej denarja, katerega je VitoS lepo sprejel in podaril neki bolnici.
— Žalca) »e šatfapin pel botjšev'kom? V Parizu se nahaja na povratku iz Amerike ruski pevec svetovnega slovesa znani bas Šaliapin. Nekemu sotnidnrku »Jouma-la« je razloffl, zakaj je ostal v Rusi j i za časa boliševiške revolucije in zakaj je deloval aktivno pri vodstvu gledališč. Šalja-pin je rekel: Čutil sem potrebo, da to storim, ker s svo'o navzočnostjo sem mogel reSiti gledališče m ohraniti svojim tovarišem sredstva za Življenje. Sin sem mužika m ne da bi se hotel hvaliti, popularen v vsi Rusiji. Saljapin poje dalje, evo vzgleda za vse! Radi tega sem pel tekom vse revolucije. Honorar po 20 frankov je bil pač nafskr-mneši. Ncbroj spominov hranim na te večere. Videl sem, kako Je bil V carskem gledališču v PetrogTadu oddelek za carja zaseden po revnem ljudstvu, slabo oblečenem. Svojo glavo so polagali na pesti in nemo poslušali predstave. Navdušenje, ki se je lotevalo tega občinstva jc bilo ogromno. Francoski novinar je hotel slišati še šaljapinovo mnen:e o ruski politični situaciji, ali Šal'apin ga ie zavrnil z mogočnim svojim basom, da o tej stvari noče govoriti.
— Angleška manfla za stave. Angleška vlada Je Imenovala posebno komisijo, ki naj preišče, kako bi se obdačfle razne športne stave, posebno one pri konjskih dirkah. Vlada je prišla do znanja da gre pri stavah za ogromne svote. Tajnik National Sporting League je zatrdil, da imajo takozvani bookmakers v Angliji na leto dohodkov in plačil okoli 500 miljard šterlingov. Ako bi jih vlada obdnčila z 10^. bi dobila na leto 25 milijonov šterlingov. Teh book-makersev je 16.000 in vsak izmed njih ima povprečno na dan 100 šterlingov inkasa. Skupni kapital, ki pride v roke teh ljudi, znaša okoli 10 milijonov šterlingov. Povprečni dnevni inkaso za večino ie 200 šterlingov. Kako strašno so razvite stave, je razvidno rudi iz tega. da gre vsako leto pri dirkah na razne kraje nad 5 milijonov brzojavk, dopisnice, ki se tičejo stav In dirk, dosegajo število 20 milijonov na leto. Veliko število bookmakersev vrši svoj posel kolikor mogoče tajno, baš v to srvrho, da b* se odtecrnjl? vsakemu obda2enm.
• Španski bnh*. Na španskem sVrM za pokonavanie mrliče v duhovščina. Dohodki so bili veliki, ker jc pa d"hovšcina zahte*
vala 5e več. se je prebivalstvo v A ran je* vizu uprlo in si ustanovilo svoie posebne no^rebno dmStvo. Ko je umrl cevliar TTn» dalena, so sli sorodniki do pogrchncfja dru* štva, da pokooMe ranjkec?a, proti čemur pa se je knrat nprl in je celo vd^l v hišo. kjer je lefal mrlič, z nekimi svoiimi pristaši. Vnel se je velik boj, ker je duhovnik hotel
odnesti mrliča in zahteval, da ga on po* koplje. Prebivalstvo se je postavilo proti kuratu in njegovim pomagačem, ki so morali zbcžati. Nato so prebivalci napravili velik pogreb in pokopali v rt-dni vrsti na. vaikem pokopališču. Undaleno. K.urat jo podal demisijo.
• Imam jo! Avstrijski ministrski svet je imel pod predsedstvom cesarja Franca L (1792—1So5) sejo, v kateri j- razpravljal o novih mejah v Evropi Vse je napeto poslušalo vodilnega ministra Mettendcha, zahteval Je na peki':itjj kai . letečih pred zborovalci, dežele naza;, ki Napoleon dal raznim novim icrallestvom Cesar je imel poseben atlant pred seboj in jo navidez pazno sledil ministrovim izvajanjem. Naenkrat je atiant prav glasno zaprl in zavpil: »Imam jo!« Mettcrntcfl je bfl kar vesel, da Je cesar prišel na srečno rešitev zapletene uganke in s! je razlagal cesarjev vzklik kot: imam dobro misel, dobro Idejo, rešitev uganke a!! kaj karsi-bodi sličnega. Lahko si torej mislimo njegovo presenečenje, ko mu je cc^ar na vprašanje po srečni ideji sme'ae rekel: »Poglejte sem, mrtva je!« Bila je majhna muha sedeča ob robu lista, ki jo ie bi! cesar dolgo časa opazoval in jo nazadnje srečno u;el in ubil. Ta se je pa res zanimali (Primerjaj Zgod. anekd. 1. zvezek str. S4r Važni opravki.
* Izborno povrač*lo. V Newyorku so imeli slavnostno pojedino, povabljen je bi? tudi slavni humorist Marc Twnln. Rekli so mu na: govori, napravil je govor in pri tem ni bilo ploskanja ne konca nc kraja, Ko jc bil končal |e vstal znan odvetnik, z rokami v žepu kakor je ime! navado in jo smeiaje se rekel: »Al*; se čast:ta družba nT£ ne čudi, da ie humorist po poklicu tudi zares enkrat humoristično govoril?« Seveda so se vsi smeiali. Ko se je smeh polegeL •e pa vsal Marc Twain in je odvrr.il: »Alf se častita dni/ba nič ne čudi, da ie imej odvetnik vendar enkrat roke v sv^':ii lastnih žepih?« Seveda so sedaj advokata sme'ali.
Poizvedbe.
— Izgubila se le zlata zipcstnica °^
gostilne Mozlna na Vldovdanski cesti do
nirske ulice. Pošten najditelj se prosi, da> Jo odda Tlirska ulica 19. I. desno.
Darila.
— Družba sv. Cirila In Metoda v Ljubljani je prejela meseca jubja 1923 sJedečerf prispevke :
I. Podružnice: SoStasj 137 Dh\ Poga-^ ška Slatina 441.25 D. Velike Laiče 83 D. Novomesto ž. 1125 D, Maribor ž. 869.50 D, Ljutomer m. 1000 D. Ribnica na Pohorju 104.95 D, Radeče 79.75 D. Sp. SKka m-832.50 D, Sp. Šiška ?. 837.50 D, Ribnicar 1416 D, Ljubljana, mestna ž. 27 P, Ljubljana, šentp. ž. 173 D, Ljubljana, L ljubljanska m. 15 D: skupa} 7135.4-- Din,
II. Nabiralniki: Ženska p^dr. Maribor 31.25 D, podr. Radeče 136.75 D, dcSka ljudska šola. Šiška 1.80 D: skupni 160.80 Dtn-
ni. Dr. Ivana Tavčarja sklad: ženska, podružnica Maribor 1580 Din, Francisco* Turk. Rio de Jamfro 250 Din, podružnica Kočevje 430 Pin. Šentjakobska ter mosTur podružnica Ljubljana 377.50 D. trpravn*-5rvo »Slov. Naroda*^ Ljubljana 13u d; skupaj 2767.50 Din.
IV. Razni prispevki" ženska podr. Krško, volilo pot Amalije Jacovlc 1500 DJ upravnišrvo »Slov. Naroda«, Ljubljana 50 Din: skupaj 1550 Din,
Vsota vseh prispevkov 11.622.75 Dra-
—Uprava našega lista je prejela za-»Spominsko rfr^čo brez;raensklm ruskim* žrtvam ob Triglav, jezer"!:«. Orr.p. Franjo* Habicht, knjigovodja v B. Monastirjn da-i ruie Din 15. gosp. prof. dr. SkuiHOVlE Din' 30 in g. irrž. J. Romer Iz Trbovelj Din 28 in gos p. Martin Juvan daruje Din 10 n Skupno Din 83.
(jtavrt! urednik? RASTO PUSTOSFFMSEK
Odgovorni urednik:
VALENTIN KOPITAR.
cVf
Ako hočeš biti dobra mati
ter varčna gospodinji, kuhaj le
čokolado
>i      v praha I
Zahtevaj jo pri svojem trgovcu!
^^^^
V«H ZNAMK 7A
^TOl^OBlLe-
(3. F. i.-asek
Ljubljana WaHmri.l2
Ug letujem ter pogravlfam
giasovirje in harmonije, Spedjelno strokovno in ceno t
ffova hiša
dvonadstropna, hlev Itd , blizu kolodvora, v mestu SHS, za vsako obrt sposobna, se takoj za 2 milijon;! dinarjev proda. — J05IP VIDOVIĆ, postovodjaJura e L oodr.
NO¥0J»C6tQb>
Nekdanja
.Škofova vinska klet'
pred Škofijo št 1 se zopet otvori v nedeljo, dne 5. avgusta, kjer bo obenem tudi zajutrkovainlca. — Točila se bodo fina pristna vina. 8056
L.Mikuš
tjitfjaBa. Mestni (rj 15 priporoča stojo zalogo dežnikov in soincnl-kot ttr sprehajalnih palic
hpnrnli si inrlajeja triu iz saOte.
Trboveljski premog in drva
stalno v zalogi vsako množino.
Družba ILIF3JA
LJUBLJANA, Kralia Petra trg 8.
Telefon 220. 2243
■
[
trg It.
Prodam vinsko posodo
za transport iz klanega hrasto^ \>ega lesa I. vrste od 5 do 7 hI (Din 3.— za 1 L — Vpraša se: Mihajlo Ivanovič, Zagreb, Fran* kopanska ulica 8. 7093
Zeboidravnik
ne ordinira
^tembra
Zaloga
LITO. BARAGU
uuauana
za nasu državu od I L—20. ivgusat 1923 Inozemske industrije i domače Industrijske proizvodnje. —
Poljoprivredna veleproiivodnja i predstavljanje od poijoprivredalb
mašina u pogonu. Zdravstvena t detja Izlolba Itd. na osnovu legitimacije tzloibe.
Posjetite Ulolba!
**■ .'■ rJ-
D a bula 1* "»domestilo trs tja ra D□ Kulu strope !■ stene ter se pri uporabi Iste ne rabi nikakib desk zs
Izdeluje la prodaje jo prta Jugoslovanska tovarna ..BOKOLA"
los. R. Puh umuaw-
Tel. fcVfctaiB. 5»
Gradaska ulica 22
tasti p* i tel i sapi
priporoča
Stran 6.
»SLOVENSKI   NAROD« dne 5. avgusta 1923.
5*ev\ 177.
Aikadont"
«ob>ja pasta, ustna
fcOr\ zobni pras£&. d bi se povso<l
fa^^h-i zaloga aVogerSja f& kanc, Ljubljana. 2964
Jetika!
Dr. Pečnlk ordinira za pljučne bolezni vsaki petek, rndi v četrtek v Sv. Jurju ob južni železnici. — Čitajte njegove 3 knjige o jetlkj. 7927
Boljšo gostilno
na prometnem kraju vzame tako) v najem mlad inteligenten zakonski par brez otrok. Je lahko združena • trgovino. Poznejša kupčija nI Ifklfucena. Ponudbe pod „Đoljsa gostilna 13/7979- na upravo Slov. Naroda- 7979
Peter Semko
L jnaoalovanaka barvartfa, krznarstvo In strefsrstvo
Ljubljana, KrHevnftka ulica 7.
Barva lisičje kože, katere izdeluje v najmodernejše garniture. Prevzema tudi vsa popravila v moderniziranje.
na nogo za iransmiaij-sko stružnico«
Ponudbe na: Auto — Florjan* «č — Liobljana. 7)90
Zahvala.
Vsem, ki so ob nenadni nesreči ponesrečenega, nenadomestljivega ljubljenega in nepozabnega sina, gospoda
Izrekli svoje sožalje in sočutje, se najiskreneje zahvaljujemo. Nadalje bodi izrečena zahvala če. duhovščini z Jesenic in Kor. Bele. .Sokolu' z Jesenic in z Kot. Bele — Javomik, gg. dr. Sdrvabu in dr. Kogoju, ki sta takoj prihitela na mesto nesreče, članom Slov. Plan. Društva in C. M. D. za Savo, Javomik in Kor. Belo, tovarniškim uradnikom in mojstrom, darovalcem krasnih vencev In cvetja ter vsem in vsakemu, ki so blagega pokojnika spremili na zadnji poti, ter počastili njegov spomin.
Jesenice - Stara vas, dne 1. avgusta 1923. Žalujoči rodbini: Eoiitnik-Zort
Kovaška delavnica
v Zagrebu, popolnoma arelana ta zelo dobro renomirana, se da v najem. Vprašanja: STRECHA, Zagreb, Savska cesta 11. 8027
Teod. Kom, Ljubljana
tU S.
Krateč, stavbni, foiaaterijski ia omjsssj
Izdelovanje posod iz pločevine za fimež, barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (škatle) za kooscrve.
imail«, krsiatem. knfekdnai-jei h cnj. tttiBtn i muiili!
Pripeljal sem z Nemškega
specialista za barvanje kozle {tm)
bivšega poslovodjo slovite firme Rodiger in Guarcn, Leipzig- Mo-ckem.
Sprejemamo v barvanje ia strojenje kožic in to: Lisice na „Skunks", „Alaska* „križnato tn srebrno lisico", a tudi črno in rjavo, jagnješke kožice na rjavo in črno za kape in podHge Dalje razno zajčevino v vseh vrstah na razne imitacije itd.
Za stanovitnost barve ia da se ne otre, garantiram.
Spoštovanjem 7909
Gojko Vesellnović,
paraa barvana ia kemična čltulales
Srem - Mi tro vi ca
Dr. S. pnher
Ubazdrataft - PsOaasba cesta 16
He ordinira đo 19. avguta
Fitearll
Br.fr. Dcrganc
zopet ordinira
Ljubljana,
Komenskega ulica št 4
Razilos.
Prosrtovollna favna draiba ife, Č9vVew tn taaaolak-taraJn oetan^ev tt* se vral obse 7. avgosta 1923 ob 9. do-poludae na avorlieu alte V!-2.
Domača min
Naznanjam slav. občinstvu, da priredim v n e d e I j o 5. avgusta popoldne preprosto domačo plesno veselico na Laverci pri Ogrmu. — Za dobro pijano kakor različna jedila bo preskrbljeno.
Se priporočam za obilen obisk
Doliak, gostilničar
Dojiljo
išče za takojšen nastop. Našlo > pove uprava Slov. Naroda. eo68
se poslužujte vedno te: Obl. konce«.
MnioiiriDuHkD
Jako krasno morsko kopališče s peščenimi bregovi. Izborna kuhinja, električna razsvetljava, pitna voda. Soba s penzijo dnevno 100 dinarjev, nadaljna plačila (zdraviliška taksa, kopalna taksa, 10% napitnine osobju) znaša vse skupaj 124 dinarjev. Sobe za avgust, september in oktober oddaja v najem „Dubrovačko kn« pališno i hotelsko dioničko društvo, Kupari kod Dubrovnika".
CENTRALNA VHOVČEVAU1GA priporoča svoje prvovrstne mesne izdelka vsem cenjenim odjemalcem, vsaki dan dvakrat svelo hrenovke, tlačenka, Jetrne paštete, dru^e klobase In nallzbranefše specijalitete. Nadalje razpolaga z vsemi vrstami prekajenega mesa« Peča se z tivo in zaklano živino, ter razprodaja na svojih stojnicah na Vodnikovem trgu gove|e meso po konkurenčnih cenah.
Impex Centralna vnovcevalnlca družba z o. z. Ljubljana.
EzpOrt Zahtevajte cenike EzpOft
^etealeiio «**° eov°*
Pri prodaji, nakupu in izmenjavi
nepremičnin
oddaji, preskrbi trgovskih in obrtani
lokalov ter stanovanj
resJKetne pisarn«
POSEST"
LJUBLJANA, Poljanah a eeata štev. 12,
kjer bodete najuspešneje in reelno postreženJ
99
0LLH
45*5 nai$igurneiš3, najbolj poznan« higienska gumi sa^anfosti
Strokovnjaško pregledana In zajamčena. Zakrt nito zavarovana. Razpošilja v vse kraje Jugoslavije lekarnam, drog eri jam in parfumerijam po čudno nizkih cenah, kakor tudi privatnikom z največjo diskrecijo s povzetjem.
Uran Parfnmetila, LJubllana
mestni fra f i
0 piki oiiega
se cenjenemu občinstvu ter slavnemu učitelstvu vljudno priporoča restavracija in kavarna
Narodnega doma"
kjer se bodo dobila vsakovrstna gorka in mrzla jedila ter prvovrstna vina po zmernih cenah in točna postrežba.
Za obilen obisk in točno postrežbo se vljudno priporoča
8048 Anton Tomšič, restavrater.
xs-oooocoor^oooooc«xr»ocooc
„LAVARGL"
Si impregnacija zidov si
omogoča
da se stene pozneie lah tro umiva o In snažljo, ac bd pri tem trpela prvotna slikarija.
Izvcubo v vseh krajah prevzame po zmernih Cenah
d. d, Zagretif Kaaverska c. 16 a.
Naslovi za pisma: Zagreb, poštni predal 154.
Umjetna gnojiva
Snpciiosfn?
Tfeomasotia drozga RaHleoa sa!
pa brcikonkTrrcinčHfrn cfjraania
Remiai proizvodi đ. Zsgreb
ntea to. OS
TeleL 23.38
LEKARNAR
naznanja cenjenemu občinstvu, da se preSSli D ponedeljek 5. ag^nsla s stmsjo Ss^zraa o aa ^sas predelan In ra*tas?d2?R2?,2 rr^cne prastara v
lastni hiši na
DUNAJSKI CESTI 6
Ob tej priliki se cenjeno občinsto naproša, da ohrani podjetju, ki obstoja že 50 let v Ljubljani, tudi v nadalje svojo naklonjenost.
Nov kaši&ot bolnikom!
Spisat sem knrtŽJco, da pokažem ž njo milijonom trpečih edrno možno pot ozdravljenja.
Kažipot   r. : stane niti vinarja in ga pošljemo zastonj vsakemu, ki se Čuti bolan, slaboten, šibek in obupan. Knjižica jc * uspeh 50 letnega premišljevanja in razglabljanja * in obsega vsoto bogatih praktičnih izkušen] in mnogo dokazov odličnih mol znanosti.
Kdor bi se rad reš
naj se ravna po mojem nauku, ki je pomogel že mnogim tisočem. Naj je že bolezen nastala zaradi skrbi, bede« prenapora, ali pa da je bolezni vzrok lahkomiselnost in nezmernost, vsem
potrtim, vsem ljudem gibke vi je in dela!jubno?tl pokažem znanstveno in prirodno pot, da
se rešijo zJvčne bolezni, pomanjkanja spanja, odpora protr dela, telesne in duševne oslabelosti, trganja po udih, glavobola, motenja
prebave >n želodčnega delovanja ter mnogih drugih bolezni. Pišite še danes dopisnico ter zahtevajte zastonj in poštnine prosto
moj kažipot
Zapišite naslov:
E. Pasternack, Berlin, W, O.,
Michaelkirchplatz 13, abt.
Oglasnj^eS!
Sprejema naročila za vse tu- in inozemske Časopise po predpisanih tarifnih cenah, kolodv. in prometnih prostorih. Pri večkratnih naročilih omenjenih reklam primeren
Lloiiii, Stari trg iv. 19.
■
Lastna izdaja najmoder. in najuspeš. parmanentnih reklam, katere uvrščuje na popust. Točna in solidna postrežba. Konkurenčne cene. Proračuni brezplačno.
Ljubljana, palaia Ljubil, kred. banke.     STEGU        B^UGi Vi{ - Glince Itev.5.
kom. družba z« strojno In elekM&no lnduetf4jo.  Dobavljal s elektr. amatarljal, elekti** motorje Itd. vseh vrat stroj c, transmisije, specijalno podjetje za stroje lesne Industrijo*
Konc podjetje za elektrotehniko: naprava elektr. central visoke Jn nizke napetosti za luč in moč, Izvrševanje Konces. podjetje za: parne in vročevodne kurilne naprave, vodovodne instalacije, popravilo in postavitev parnih
vseh elekt:. inštalacij.
koiiov. Lastna delavnica za elektrotehniko, stavbno in strojno ključavničarstvo, mehaniko.
Pisalne stroje
The R« Cd.
Telefon 268. ||jgjjbM  BraSMg to.
VILJEM SE0LUARDT,
Ljubljanny Š«lonburgo*a A (na dvorišču).
delavnica sa precluo mebanll^o.
Geodetični instrumenti, hidrometričrri aparati, pianimetri, pantografi,
Produktivna zadruga
koilarjei i knmi
Lfu^rana Solodvoratia ulica 18-
logaritm. računala, merilni trakovi, nivel, letve in tresirke, matična in druga precizna merila.
i Precizna risalna orodja.
Popravilo promptno in solidno.
pns-
„KORANIT"
sajamceao pravi asktalsi skrili sa krlrja strelu
ne premoči, ne odzebe, se ne lomi ia ne trga, je popolnoma siguren proti ognju, toči in viharju, tehta na 1 m* s?.mo 12 kg, je neomejer.o trpežen, je boljU kot vsi eterniti. je najboljša in najcenejša streha ker ne potrebuje nikdar popravila.
Fran Hoievar
i LjnbljanSf Denajska eeata t«. -.
Kleparstvo! Stavbeno, galanterijsko in orna men t no. Kopalne banje, žehtari za mleko, škropilnice, raznovrstne kuhinjske naorave. Na drobno. Na veliko.
Pocinkanje in ocnanje raznih | predmetov. Kotlarstvo! Izdelava vseh vrst bakrenih kotlov in bakrenih cevi, kodi za žganjekuho. za pralnice, za štedilnike itd. drobno! Na veliko!
Kocesifoniran zavod za vse vrste vodovodne inštalacije. Inštalacije klosetnih naprav. Montaža in preizkušnje strelo vodov.
POZOB!
Lssio struganfvo
ElektroIytne bakrene žrce in bakrene vrvice itd. Izdelek Heddern-heimer Ktipfervverk und Sdddeutsche Kabdwerke A. G. Frankfurt am MaiiL Visoko in nizkonapetostnega PORCELANA tovarne H. Schombufg & Sobne, A. G.. Porzellanvverke, Margarethenhutte,
Rosdau, Scbwaadoft — Velika zaloga I Samo na debelo \
■ ■i" ■■■■■■■ i ..-       ■•     u" ■
3^re<ei»s!o se vsa v io široko spadajoča dela.
ilfl bastiančTg
Rok ČakŽ| stregarski w&bi
Lfabllaaa, Ig. SUka ai. 18. Izdeluje vsa v to stroko spadajoča dela najsolidneje in najceneje. »maaj»BrJOS^
Mihael Peternel
LJubljana, Celovška 89.
Eksport luksusnih čevljev lastnoročnega izdelka.
Na drobno 1 Na debelo!
zavod za tehnične m elektrotehnične potrebščine. Centralan Ljubljana, palaca Ljubljanske kreditne banke Ib/IIL Brzojavi: KABA, Ljubljana.
ISOLATORJEV
za visoko napetost, motorjev, generatorjev in tanaformatorjev
rvrike LIoyd-Dynamowerke, Bremen. ELEKTROLYT.BAKER. Ia IZOLIRNI trak. .DURABIT* Zahtevajte ponudbe !
III. L|«fcl|aasfce«a ▼elesefma, s prelom a in cakrbolc le
M
Anončni in reklamni ravod „APOLLO", Ljubljana, Stari trg itev. 19
Prostori so razdeljeni na Štiri dele in sicer: Piočdje, okvoe cejmaCa, notnnf del sejmišča in poleg vhodov v paviljone- Pojasnila tn proračuni brezplačno.
Konfekcija
damska In molka kroiacmca
Mairnaeernejsl kraji po mat Lata zam angleSkeoa m klfcega blaga.
BRHTH BRUnSKOLE
LJUBUHHJI
s.
16
498^05
V.ev. !77.
SI'en T.
Za odgovore upri naj ae priloži 1 dinar.
Con« oglasom do 20 besed Din 5*—; vsaka nadaljna besedo 30 para, s daviaino vred
t
Prodam
Proda se ročni voz
(ciza). — Naslov pove uprava »Slov. Nar.«. 7975
Vijolina
se proda za 650 dinarjev. — Naslov pove uprava »fciov.   Naroda«. 8009
Novo seno
7 deteljo mešano, prima,
vsako množino, razpoši* Ija po nizki ceni »Stani* vsa, Celje._8058
Motocikl,
K..  S.,   dobro  o lira*
Injen. poceni naprodaj. — F  Smol, Vič * Glince 6.
_8063
Naprodaj:
porial', izložbena okna, tf^laže in divani. — Na* -lov pove uprava »Slov. Naroda«._8034
Proda ses
otroški voziček in skoro nova pisalna miza. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 8044
Moško in
žensko kolo
prodam po nizki ceni. — Zg. Šiška 17 (»Pri kam. niti mizi*) 8046
Salonsko ogledalo
z mremornato ploščo, prikladno tudi za modni ali brivski saton se ceno proda. —  Naslov pove
uprava »SI. Nar.«. 8069
Elektromotor
za en a1: ornem i tok, 220 Volt. 9 H HP, prodam rnd ugodnimi pogoji. — F. Smol,  Vič-Glince 6.
8062
Trinadstropna
HIŠA
v sredini mesta, priprav* na za obrt ali trgovino, se proda za 225.000 Din. — Ena tretjina kupnine ostane lahko na amorti* zaci j i. — Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 8033
Več malih
stavbnih parcel
(ev. vse skupaj) blizu po* staje Vižmarje ob držav* ni cesti na mirnem in prometnem k~aju — na* prodaj. Več pove Franc Novak. Guncljo 25, Senl Vid nad Ljubljano. 7958
Spalna oprava,
kompletna, moderno iz« delana, popolnoma nova,
iz tujega egiptovskega lesa. Je naturalna kot ro*
žiči ter politirant, kakr*
Sna sc pri nas le redko* kje vidi. —» Kdor jo želi kupiti, naj sc oglasi pri:
Trgovski potnik;
dobro vpeljan, išče za* stopstva v različnih stro* kak. — Ponudbe naj se pošljejo pod »Sigurnost 7973« ua upravo »Slov. Naroda«.
Vzgojiteljica
išče mesta za takoj sli pozneje k otrokom, ka* tere bi tudi poučevala. Zna tudi šivati. — Na* slov pove uprava »Slov. Naroda« pod »Dobro mesto/8021«.
Modisiinja,
izvrstna samostojna de= lavka, se išče za dunaj*
ski   modni   salon klobu*
kov. — Olga Auschla* cher,   Varaždin, Zupni
trg št. 9. 7892
Lesni industrijalci!
Uradnik lesne stroke, vešč poleg pisarniških poslov vse lesne manipu* lacije, išče primerne služ
Drago Bahun, mizar. Je* j oe: najraje ns deželi. — senice 118. — Cena 70] Nastop 1. septembra 1.1
tisoč kron.
8052
Razprodaja
vsakovrstne vinske poso* de. dokler traja zaloga, pri tvrdki / Avguštin, Spodnia Šiška, Jerneja cesta 211 7660
Hiša,
v kateri se nahaja dolgo*
letna gostilna, trgovina in trafika, pri oljnati to* vsrni v Zidanem mostu, je naprodaj. Event. sc odda gostilna in trgovina v zakup. — Pismene po* nudbe do 15. avgusta 1.1. na naslov: Sodnik Kle* nov^ek. Vel. Bečkcrek, Banat. (Znamka za od* govori) 7928
— Naslov pove uprava »Slov.   Naroda«. 8023
Puch-motor
2K HP in pomožni mo*
iorji znamke Cockerell, *!% HP, po nizki ceni na* prodaj. — Avto — Flor» jančič — Ljubljana. 7636
Parcela
v neposredni bližini dr* javnega kolodvora v Si* ški in Dunajske ceste, v izmeri od 12.004 m*, na* predaj. — Naslov pove uprav »Slov. Nar.«. 80.11
Proda se:
Meissner * Mocca service in srebrno namizno orod* je za šest oseb. — Ogle* da sc lahko od 3. do 4. popoldne. — Naslov po* ve upr. »SI. Nar.«. 7971
Moško kolo,
?r-\o trpežno, predvojno blago, skoraj novo, se po ugodni ceni proda. — Poizvc se v trgovini V. Pannolzer, Prazakova uli» ca št. 4._8001
Smima preoroga,
skoraj nova ca. 220 X 330 ter umivalnik z mramor* nato ploščo in nočna omarica s posteljo po ugodni ceni naprodaj. — šelenburgova ulica 7/T (Velepič). _8018
Gozd
takoj predam. Nahaja se dve uri od Ljubljane (na Dobrovi). Dobro žara* ščen, največ bukovega lesa, drva in stelja. Go» zda je en joh. — Poizve se: Tvan Piraat, Glince št 23. 7890
Instrumente
modam, in sicer F*bas, baspozavno. bastrompeto, gosli, vijolo, mati boben — vse brez napake, delo* ma novo. — Interesenti naj pišejo na upravo »SI. Nar.« pod »Instrumenti 7934«.
Hiša
z velikim vrtom, štirimi stanovanji, eno takoj prosto za lcupcm, obsto* ječe iz treh sob, kuhinje in pritiklin, v Rožni do* lini 167 naprodaj. — Več se lahko poizve pri: g. Oroslav Peček. Mala čolnarska ulica S. 8019
Proda se
oritlična hiša
v okolici Ljubljane, na gorenjsko stran, tik glav« ne ceste, oddaljena osem d postaje. V hiši so tri sobe, kuhinja, klet: nri hiši ie 1000 m' zemljišča Hiša je popolno* ma nova in stanovanje takoj na razpolago. — Naslov pove uprav* »SI Naroda«, Wil
Vila
(moderna stavba za dve
družini) s kom f o rtom, kopalno sobo. gospodar« skim poslopjem, v mir* nem delu Maribora, se pod ugodnimi pogoji proda. Gospodarsko po* slopje z elektriko se lah* ko adaptira za manjšo industrijo. Stanovanje se kupcu prepusti. Eventu* alno se sprejme družab» nik v svrho vzpostavirv ~ tovarne. — Ponudbe pod 25 tisoč predvojnih kron 7996 na upravo »Sloven* skega Naroda«.
Prodam:
šcstsedežni  osebni auto znamke    »Daimler«, 35 HP;    šestsedežni oseb* nI auto znamke »Torino Fiat«. 24 HP: itirisedež* ni  osebni  auto znamke »Laurin    Klement«, 24 TP; motorno kolo s pri* klopnim   vozom (Beiwa* gen) na dva cilindra, 6 •TP: dve blagajni (Kassa) Št. 1 in 4: registrirno bla* gajno  »Nationale«; dva sedlarska   Mi valna stroja znamke »Singer« in amc* rikanski šivalni stroj za najmočnejša     dela. — ^Ja odled v garaži Stupi* ca,   Slomškova   ulica 6, ejer sc dobe tudi natnnr* na pojasnila. 8049
!»>»»» 0 m m*'
Službe
*~9<x>f ■
Perico,
dobro izvežbano, spre j* me restavracija »Zve* zda*. Hrana in stanova* nje v hiši. 8010
Prodajalka,
samostojna moč, s Tlet* no špecerijsko prakso, ve^ča slovenskega, nem* škega in italijanskega jezika, išče mesfa. — Po* nudbe pod »Tržačanka 8045« na upravo »Slov Naroda«.
Kot učenca
v kako boljšo trgovino hi rad oddal svojega 15* letnega sina. kateri je dovršil osemrazredno Šo--lo in trgovski tečaj. — Sem trgovec. — Naslov pove iz prijaznosti tvrd* Va Rosman & Tschurn v Ljubljani. 8017
Tehmčni komercijalni uradnik;
verziran v vseh panogah industrijskega knjigovod* stva, slovenski in nemški korespondent, bilancist, vešč nakupovanja suro* vin, žeti premeniti me* sto. — Ponudbe pod »Trgovec tehnik 7968« na upravo   »Slov. Naroda«,
Inteligentna gospa
uradniška    soproga želi
Išče se
ena ali dve meblo vani (oziroma prazni) sobi z uporabo (ali brez) kuhi* nje s 15. avgustom ali pozneje. — Ponudbe na: Dr. Alojzij Vrtačnik, od* vetnik, Ljubljana, B<_et* hovnova 10. 7912
Rabljene britvice
»Gillete«, »Mem« in ve*
like se sprejemajo v električno brušenje v drogeriji Anton Kane, Židovska ulica 1. 8039
Stanovanje,
meblovano, se odda do*
Učnemu, ki posodi 60.000
dinarjev proti obrestim,
,,iter ostane vsega lastnik, za Popoldne, event. tudi\doUsT ae vse ^sojiXo ne
Krompirja
novega, zelo lepega, iz* branega, dobavlja vsako množino po zelo nizki ceni tvrdka »Staniva«. Celje. 8059
Išče se družabnik
za trgovino z mešanim blagom na pro rr 31 nem kraju. — Ponudbe pod Podjetnost/7850 na upra* vo »Slov. Naroda«.
za dopoldne posla v go* spodinjstvu   ali   k   otro* j kom,   bolniku:   vešča   je } vseh   gospodinjskih deli in kuhanja. Nahaja se v j
stiski in želi nujno posla, j
Zn* samo nemški. — Po    obstoječe    IZ    dveh Sob.
vrne. — Ponudbe pod »Nujna pomoc780G5« na upravo   »Slov. Naroda«.
Stanovanje,
nudbe pod »Stiska 'S072« na upravo »Slov. Nar.«.
i
I £okali
Poslovodja
za brivnico in frizerski salon se išče. Plača po dogovoru. — Ponudhc je poslati na: Salon »Ve* nus«. Sušak. (Povše Hen« rik). 8055
nredsol'C. kuhinje in pri' tiklin ▼ Mariboru, ▼ bli» žmi kolodvora, zame* njam tnkoj za stanovas nje v Ljubljani. — Po* p\?dbe    pod »Zamenjava
SO 16« na upravo »Slov. Naroda«.
Iščem stanovanje
obstoječe iz dveh do treh sob s kuhinjo, event. ene sobe in dveh manj< ših prostorov (en večji) v kleti. Plačam za dve leti naprej ali posodim večjo vsoto proti nizkim obrestim. — Pon-.'dhe na aro''a«
»Slov. N
Iščem gostilno
s  stanovanjem  v najem I uoravo ali na račun v Ljubljani j p0cj ,2 leti naprej/7981 ali na deteti v bližini že* j        , , , leznfce.   Najemnina po* stranska   stvar.   — Po* nudbe pod »Gostilna ali s* anovan ie/7994« na upr. »Slov. Naroda«.
Prodajalka,
vešča stenografije in strojepisja, želi s 1. septembrom premeniti sluz* bo. Gre tudi kot blaga i* ničarka     ali pisarniška
pomočnica. — Ponudbe pod »Poštena/8047« na upravo   »Slov. Naroda«.
Konjski Manec
ori lahkih konjih, zanos* Ijiv, z večletnimi spriče* vali. žeti premeniti slvž* bo za tovorno vožnjo ali kakorkoli. Tzvežban jc tudi kot kočitaž. — Po* nudbe pod »Konjski h^* nec/7°36« na upravo »SI. Naroda«.
Brivci pozor!
Pod ugodnimi pogoji se
proda 30 let obstoječi, dobro idoči in moderno opremljeni brivski salon v prometnem kraju ev. sc odda v zakup proti kavciji vsled odpotova* nja — Naslov: Gračak, Rogaška Slatina. 7896
t Stanovanja
Išče se stanovanje,
obstoječe najmanj iz 2 sob in kuhinje. — Event. ponudbe pod »Inženjer 7976« na upravo »Slov. Naroda«.
Kontoristinja
z večletno pral*so. vešča vseh pisarniških del. ka* kor strojepisja in knii* govodstva. išče službe. Nastoni lahko takoj nI? s 15. avgustom Gre t"di na dež^o. — PonTidbe pod »Mari uva/7050« na upravo   »Slov Naroda«.
Trg. vajenca
sprejme tvrdka Kovače* vtč i Teršan, Ljubljana, Prešernova ulica 5, dvo* rišče. 8032
Mesto hišnika
išče izučen mizar. Trna ženo in 16 letno hčerko. — Ponudbe pod »S./8071« na upravo »Slov. Nar.«.
Izurjena šivilja
(gospa) išče dela po hi* šah; podučuje tudi v klckljanju. — Naslov pove uprava »Slovenske* ga Naroda«. 7991
Ekonom
(samec) vešč vseh panog kmetijstva, išče s 1. sep* tembrom službe upravi* telja večjega privatnega posestva. — Naslov po* ve uprava »SI. Nar.«. 8022
Gospodična,
vešča slovenskega, nem* škega in italijanskega je* zika t govoru in pisavi, tiče mesta kontoristinje ali blaga fničarke. -~ Do* pisi pod »Kontoristinja ali btagajničarke#026 na upravo   »Slov. Naroda«.
Išče se hišnik
za trinadstropno hišo v sredini mesta. Stanova* nje v suterenu, plača po dogovoru. — Pismene ponudbe z označbo sta* rosti, družinskih razmer in dosedanjih služb do 1. septembra t. t pod »Hišnik   1000/8040« na
Gosoo dična
ali vdova brez otrok. sposobna za instruiranje dečka, ki hodi v peti raz* red ter vešča šivanja, se sprejme v gradu na G o* renjskem. Nastop naj« pozneje 15. septembra. — Ponudbe pod »Lepo zdravo bivališče /7992« na upravo   »Slov. Naroda«.
Skrajno obupana
poštena boljša gospodič* na, ki bi vslcd družinskih razmer rada zbežala od doma, išče zavetja Prid* na v vseh ozirih. Sprejela bi službo v kaki pisarni ali kaj sličnega samo pro* ti stanovanju in hrani. — Ponudbe pod »Nujna po* moč;7S87« na upravo »SI. Naroda«.
Absolvent
državne dvorazredne tr* govske Sole v L f ubijani, z enoletno prakso v veli* kem industrijskem pod* iefju, perfekten v govoru in pisavi slovenskega. srbo*hrvatskega in nem* škega iezrka, vešč v vseh pisarniških delih, želi premeniti mesto; gre tudi na deželo. — Ponudbe pod »Gre tudi na deželo 8067« na upravo »Slov Naroda«.
Dobro kuh 5co,
samostojno, od 35 do 40 let staro, išče bolje sto* ječa rodbina v Splitu (glavno mesto Dalmaci* je). Koncem meseca av* gusta pride službodaialec v Ljubljano ter bi kuha* rica takoj z vsem odpo* tovala z njim v Split. — Plačajo se potni stroški; dobra mesečna plača po dogovoru. — Reflektira se samo na mimo. samo* stojno osebo za več let: samo za kuhinjo (posebej se drži sobarica). — Po* nu dbe z zahtevki plače In prepisi spričeval na upravo »Slov. Naroda« pod aOeMfra/moa,
Malo sobo
išče miren gospod za ta* koj. Gre tudi kot sosta* lovalec. — Ponudbe naj se pošljejo hišnici, Kon* grešni trg št. 3. 8053
Naslovi
dobrih stanovanj za du jake in dijakinje se dobe pri M. Likar, Poljanska cesta 87 (Vila Beroman).
8051
posojila
f i
Posojilo išče
trgovec  in   hišni posest*
nik v Ljubljani — Din 34.000 proti mesečnemu odplačilu Din 7000 in Din 1000 mesečno za obresti. Posojilo najsigurnejša in tabulacija na hišo v Ljub* ljanL cenjena nad 700 ti* soč dinarjev. Odplačilo posojila na mesečne ter* minirane menjice 7000 di* narjev plus Din 1000 za obresti Menjice lahko tudi prezentira v plačilo katera si bodi ljubljan* skih bank. — Preskrbi se vrhu tega še stanovanje v Ljubljani. — Ponudbe pod »Dobre obresti in še stanovanje/8066« na upr. »Slov. Naroda«.
JCnT'm
»eeeeeeeeeee«
Meblovana soba
■>rcz perila, s posebnim vhodom, ae odda zakon* skemu paru. — Naslov pove uprava »Slovenske* ga Naroda«. 8014
Šivilja isce
prazno sobo.
Gre tudi kot sostanoval* v-a. — Ponudbe pod »Ves dan odsotna/8064« na upravo   »Slov. Naroda«.
Eno* ali
dvodružinska hiša
na periferiji ali v mestu, s prostim stanovanjerru se kupi. — Ponudbe pod »Hiša 34/7920« na upravo »Slov. Naroda«.
Orehove hlode,
prima, od 30 cm debeline naprej, merjeno brez ko* žc in od 2 m dolžine na* prej, kupujem. Oziram se samo na ponudbe z navedbo cen, franko va* gon nakladalne postaje. — Rudolf Zore" <fc Komp.. Ljubljana. 7842
Vreče,
RVBLJE^ IN DOBRO O' T! ANJFNF — KUPIM, j Jos. uAHOVEC. Ljubljana, J Sv. Jakoba trg »t. 7. 410
I dele opraisss
za neveste, in entlaafe
izdeluje točno in solidno novo-otvorjena izde^o.alnlca
P. Jančigai-
Ljubljana, Resi jeva cesta 29/1 levo
GOSTILNA in
TRGOVINA
ae *>dda takoj na račun. — Makso Kopitar, Cerk« niča   št   50.  — Pogoji
is to tam. 7S18
Družabnika
* 50 do 60 tisoč dinarji iščemo:    event posojilo
proti 50 % udele^hi na dobičku. — Ponudbe pod
»Gotov dobiček 7943* na upravo   »Slov. Naroda«.
Gostilno
na prometnem kraju iščem na račun; event. se pridružim kot dru* žabnik k samostalni go* stilničsrki — Ponudbe pod »G. D./7819« na upravo   »Slov. Naroda«.
Gostilničarji
pozor!
Ako bi kateri gosftničar, ki se bo udeležil nc velci sejmu, rabil kako klet za vino shranili, mu jo od* sfopfi proti mali od* škodntni za časa vele* sejma. — Ponudbe na: Fran Remic, trgovec z vinom, Žabjek 6. 800S
Angelca Jermai^vn Janko Gicbočaik
zaročena
Tržič - Ljubljana
Bacona
za msko
85 kg vsebujoče, in za otrobe 50 kg vsebujoče, dobre, čiste in brez-tuknjaste kupi Vinko RBajcfiC, valjični mlin, Kranj. 6O0O
Žsp postranski
Strokovnjak
v tekstili
išče kapitalista s ca. Din 1.000.000.— kapitala v svrho ustanovitve tek* stilnega podjetja. — Sa* mo resne ponudbe naj se pošljejo pod »Tekstila« na: Aloma Companv, anončna družba, Ljublja* na. Kongresni trg  št. 3.
7848
Išče se zastopnike za pisalni stroj!
Tvrdka'Ant. Rud. Legat išče za mesto Ljubljano, kakor tudi za druiia več* ja mesta Kranjske za* stopnike za pisalni stroj »Continental*. — V po* štev pridejo samo repre* zentable tvrdke ali spret* nI in agilni zastopniki. — Ponudbe naj se pošljejo na: Ant. Rud. Legat, prva specijalna trgovina s pi* salnimi stroji in pisarni* škimi potrebščinami, Ma* ribor. Stovenska ulica 7. Telefon 100. 7743
zastopnikom v vseh vcčjlt krajih Slovenije.
Delo minimalno, vendar donosno. Interesenti naj vpošljejo svoj polni naslov pod „Lep zas'užek 1924-8007" na uoravo SI. Nar. S007
Ihtlrir
» 1 .as ■» fltt
LJubljana,
Bohoričeva ulica 20
Ena ali dve
meblovani sobi
za dobo od 1. avgusti do 15. septembra za oddati. Naslov pove uprav »SI. Naroda«. 7961
Stanovarje,
obstoječe iz dveh sob, kuhinje in pritiklin v sre* dini mesta, zamenjam z enakim na periferiji. — Ponudbe pod »Stanova« nje 25/8030« na upravo »Slov. Naroda«.
Stanovanje,
obstoječe iz dveh sob in kuhinje, se takoj proda s kompletno opremo. — Ponudbe pod »Oprema 8043« na upravo »Slov. Naroda«.
Stanovanje,
obstoječe iz dveh sob m kuhinje išče mlad zas konski par brez otrok. Eventualno tudi eno ali dve prazni sobi. — Po« nudbe z navedbo pogojev se prod »Z. FJ7978« na upravo »SL Naroda«.
Stanovanje!
Takoj se oddašte dve stanovanji (eno z dvema sobama in kuhinjo, dru* go s tremi sobami, kabi« netom in kuhinjo) dotič* nemu, ki da proti dobrim obrestim posojilo indu* strijskemu podjetju. — Ponudbe z navedbo viši* ne in pogojev posojila pod »Stanovanje takoj 7970« na upravo »Sloven* likraa Naroda««
Kupim
veliko hosto z mehkim in trdim lesom za 20 do 25 let sekanja, po mož* nosfi v bližini železnice ali pa nedaleč od pro* metne ceste. Ponudbe z naved:>o krili ko m* vsak t vrste lesa bi bilo. Kupim tudi večjo množino ore* hovih hlodov po določe* nih dimenzijah. — M. 2nideršič & Co^ Šolski drevored 8. Telefon 572.
8057
O d d za v
t
Razno
Na dobro hrano
sprejmejo 2 do 4 gospod* da. — Naslov pove upra* va »Slov. Naroda«. 8013
Gospodična
srednjih let, simpatične zunanjosti žeti kako sla* ščičarno na račun ali v najem. — Ponudbe pod Marljivost/7949 na upra* vo »Slov. Naroda«,
Na dobro oskrbo
v sredini mesta se aprej* mejo trije ali itirje dija* ki poštenih staršev, ki obislcujejo gimnazijo, re» alko ali trgovsko šolo. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 8005
Na dobro
domačo hrano
pri samostojni dami se spre j teta 2 do 4 gospod* je. Istotam se odda se* pararna soba i dvema posteljama. — Ponudbe pod »Fina hrana /S012m na upravo »SloTCnakega 1 Naroda«,
M
v I« nadstropju ob cestni železnico v sredini
LJUBLJANE
dotičnomu, ki da proti ugodnemu obrestovan ju in popolni varnosti industrijskemu podjetju v Sloveniji večje posojilo- — Ponudbe z navedbo vi-Sine in pogojev posojila pod .Jako ugodno1 na anončno ekspedicijo ALOMA COM« PANY v LJUBLJANI.
Iz»anrprjn3 popravljeni
fl M 9 n M I
promptno sa stanice Zagreb
a. U A
	i Ljubljana		
Wo!f	HP	Wolf	HP
1906	10^0 I	19! 4	
1908	15 25 '	1930	r'U/190
1^17	20 62 j	1913	;šs i d
1912	TA • 1 1	1912	100 150
190S	30 50 1	19 9	130 150
1920	40760 1	1908	150 200
1921	54,75	1916	35^ 480
Lanz		Lanz	HP
1912	to/so g	1916	50,70
1912	1 .s 25 •		60 90
»917	20/30 \	1914	70 110
1 'IS	22/3=» 26 '42 R	1909	K 120
1912		1913	100 130
1912	3-1 49 \	i n\	i?/' . ! i
1914	38,57 j	1910	260.330
Vršaci i samohodni lokom >Mll svih veHčirta. — Lokom ->hi'kodovi 22. 3? qm. — Jednogodišnje t' OniiČkO jamatVO. Prvorazredno genern'uo popravljeni, savjesno   is'<uš-;n'. — Loženje
svakim gorivom.
Braća Fischsr d, d.
Zagreb, PaniovčaK 5.
ter ere tudi na de"eio.
os!a*u|e in popravlja solidno In točno
Feliks Pavšer&S^
ordinira zopet redno od 2
do 3 vsak dan. Beethovnova a?. 15 priti«
(Nepremožnim brezplačno.)
s u H H J
Kasto p lahko takoj. Plača po do-* govoru.
BJc-raši" - Zagreb
Maksimirska 64
tal
normalno in močno žgana, pri-^ znana najboljša kakovost se nudi vsaka množina po dnevni ceni.
R. Smielowski, arhitekti in mestni stavbenik, posestnik ope-J karne na Viču. — Rimska cesta isj
Zaloga na drobno na Opekarski časti 18. 79151
IV IAX in SIN j
Liabljazia, G^s^osvciska
fliitsi stroji
izhoraa VriMrjji iu^."p!j3n{iJ2 .zvrstit ti tovarne i Lirru 3i;anfrt!jena 1.1857 Veienjs poatuje
kizjikn. ?r.mrii> M ko!« ia Srralaib strojev 10 letna garancija.
Pisalni slroji „ADLER"
Ceniki zastonj in franko.
Kolesa iz prvih tovarna
Durkopp, Stvrin, VVaffenrad.
Začasno znižnne cene.
Unfll IVUIII    od Din 250 -
MttflsfninM novi rnocicli z dobro ii?lislUtuJd        prevmatiko od Din 1500*— napiej.
PJfalajlffcl najnovejši amerik. tipa I3U!DiLhI »Evans4  in D. K. w, ter .Orionette" in .Motorette-,
nnnr.nnfiln« zračnice z garancijo Y\\J llHllH. od Din 16—, plašči od Din 65*—.
Preprodajalci  In mehaniki oCHo cena.
Sprejemnjo se tudi vsa popravila, emsjlirsnjc in po« nikianje.
Tribuna F« O. L,
tovarna dvokoies in oirošklh vozička^ LJubljana, Karlovska cesin 4,
iiit
Ibl
Jesenice.
Stavbn a vedstva: LJUBLJANA DOMZALB ZAGREB
Izvršuje privatne in industrijske stavbe, proračune) načrte, cenitve, posebni od* delek za arhitekturo. 7723
stran 8
„SLOVENSKI NAROD"   dne 5. avgusta 19'22.
Ste v. 177,
LJUBLJANSKA  KREDITHA BANK
Bw m sad i 2UUV-
1 Lii
.____ CENTRALA:
LJUBLJANA - DUNAJSKA CESTA
PODRUŽNICE: <>•«•, Craon.lj, BoHea, Kranj, ■.ribor, Motko.lć, Ilovi Sad, Pt*lt Sarajevo, Split, Trat.
lasiav: BAtiKfl UilUiia . Zlil ig 501 581 in iOi.
a n t n e j e.
in
Več lepih m svetlih
poslovnih lohaloo
V Kamniku, ki so se uporabljali za tiskarno, pripravnih za trec-Vlno, obrt ali industrijsko podjetje se odda v najem s L novembrom Ponudbe do 31. auerusta na F. Kladva v Kamnik. 7972
Naznanilo.
Vljudno naznanjamo cenjenim damam, da se je preselila trgovina z damskimi klobuki Z. GOR JAM C * Ko., Iz Mestnega trga Št 3 na Sv. Petra cesto 27, zraven hotela Tratnik.
Prosimo cenjene dame Se za nadaljoo naklonjenost ter se bilježimo £ odličnim spoštovanjem
Z. Gorjanc St Ko., modistka,
Sv. Petra cesta Stv. 87.
Najstarejša slovenska
Mrska in litarska
delavnica
Ivan Brteal|f Daaaiaks c-19,
se priporoča. IavrSitev točna. cene zmerne. 2530
Villa dr. Petnih
Zdravniška penzija, sanatorij. Za
bolne na notranjih bolesnih, za oslabele In odpočitka potrebne, za katarje pljučnih vrtičkov. Vsa
Imoderna zdravima sredstva. Obilna izvrstna hrana. Krasna južna lega. Prospekti. 4436
■■■■aa«
V leseni zopet na trgu
BRTTLE REE
Jamalca rum
v originalnih zabojih zacarinjen in obdačen
Visoko koncentrirani
Jamska rum
za rezanje
V.
Naročajte „Slovenski Narod"
tovarna kož in ievlfev d. d. prodaialna
Ljubljana, Poljanska c. 13
Sonato rtlatdlfCe molkila, tenskh m DfTDSktli Cenilcu Iz fefečfega &o!t*a o Dieta totali, gsicgsga &o!o ? in rjaoc kraufne.
SCHJ1H10 DELO!       U11ŽHHE CEilE!
PRESELITEV TR«9l'!RE!
Vljudno naznanjam, da sem preselil svojo manufakturno trgovino s 28. jul. na
MIKLOŠIČEVO cesto št. 36
kjer jo bodem inatno rasžlrll. Profil ob jednenrt za r«adaljno naklonjenost in sagotavljam certj. odjemalcem najboij aolldno postrežbo. Z odličnim spoštovanjem
A. Dular
manufaktura sa groš.
med dos.'.j nalboljSe!
" ^'
pred nabavo Vaše zimske potrebe, zahtevajte ponudbe in vzorce od naših zastopnikov in potnikov ali direktno od
Ho Me BHKER 8* Cd« de z d. z#
• .• .-t
(London E. Cl
Sedež za SHS. LlBbllana 7
s
Naznanilo.
Naznanim vljudno, da do preselitve v novi lokal, Selonburfjcva ulica 1, sprejemam vsa naročila za čevlje po meri in popravila vsake vrste, ako ravno čevlji niso pri meni kupljeni ?W izdelani, v provizoričnih prostorih, to ie POLJANSKI NASIP 40 II. ntfstr. (stara cukrarna), kjer se nahajam z delavnico in zalogo čevljev.
PM
sloalal stran.
Kar
nožna ttolesa w raze! rodbino In obrt  w    rwl madell
oerantila za ne blago. Cgodire cene hi pldčMnl pogoji.
£1M HHH
HCSUO MESTO
□GOGE
cIE r b c:b mm
f ,.'H H ' M H" "h"' m " f LajLap aLBll Sa JmJSi
lUMiiiaiaaiiuaiNHiiHauHiiHmi
Frant Szantner. Ljubljana,
špacUslist za ortoped iina in anatomiCra obuvala In trgove
s čevlji. c
a, a,
v Ljubljani ~
prodala
vseh kake osti, v celili vagonih po orig. conah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podlotja in razpečava na debelo
Inozemski premog in koks vsake vrste ln vsakega izvora ter priporoča posebno la čeboslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo« kovaški premog, črni premog in brikete.
Maslovi PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG, d. d, centrala v Linbl|ani, Zmkloiićova cesta 13/11.
-TI?
7-1- 1- «-TFiPnnFlRF1^ir!^P?I!]HEHri
!E
J Trgooiaa z železarno
P
11
L
BftEZfiiff & FR1TSCSI
se je z dnem 25. julija 1.1. preselila v lastno hišo v
k? Stritarjevo ulico s t. 7,
X>af^3»xxji lokal A* tSc±\\jLtst*žY.
i
tsi
22
i
1
s-!a-aW,
i! ■ ■ ■  ■ 11
ISBBSSBSCmE13SSB
STROJI ZA OBDELOVANJE LESA.
sa
TURBINE.   TRANSMISIJE. ARMATURE, S
§ VSI ODLITKI IZ ŽELEZA IN KOVINE.
ZVONOVI. SESALKE.
STROJNE   TOVARNE  IN LIVARNE
ZVONOVI, i
B
ELNIŠKA   DRUŽBA LJUBLJANA.
ME
9437
štev. 177
iSLOVPNSK!   NAROD« dne 5 avgusta 19S>3.
Stran 9
Pc K. Dobidat
Poglavje o ljubljanskih spomenikih.
Nedavno smo čitali v dnevnem časopisju vest, da je občinski svet ljubljanski v svoji zadnji seji dovolil odboru za postavitev spomenika Janezu Ev. Kreku, da v parku pred justično palačo postavi projektirani spomenik. V to svrho naj služi tam se nahajajoči podstavek bivšega cesarjevega spomenika, ki že od prevrata sem stoji okrnjen in mesto biste Franca Jožefa nosi prav malo okusno cementno vazo.
Ideja postaviti Kreku v mestu samem primeren spomenik je nadvse hvalevredna in jo treba čim preje oživotvoriti, vprašanje pa je, da-li je rešitev tega problema, kot jo zamišlja odbor, pravilna in umestna. Po mojem prepričanju trg pred justično palačo v ta namen absolutno ni primeren, kot uči že skušnja z nekdanjim cesarjevim spomenikom, ki na mestu, kjer se je nahajal, sploh ni mogel priti do veljave in je ostal popolnoma neopazen. Odprti prostor pred justično palačo sploh ni trg v arhitektonskem smislu, temveč prosto križišče štirih ulic, prav vzgledno nerodno zasajeno z zelenjem. V ta park bi kvečjemu spadal mal intimen spomenik sredi zelenega zatišja, nikdar pa ne monument moža Krekove važnosti in čisto posebne značilnosti, ki predvsem mora biti to, kar je poglavitni značaj vsakega resničnega uspelega javnega monumenta, to namreč, da je res monumentalen. Zato treba, da stoji raa mestu, kjer neprestano vrvi kipeče življenje, sredi tistega delovnega naroda, ki mu je bilo posvečeno vse požrtvovalnosti in redke nesebičnosti bogato življenje Krekovo. Na prostoru pred dolgočasno justično »palačo« bo njegov spomenik ostal mrtev, brez onega poraznega učinka in silne notranje prepričevalnosti, ki je končni in najvišji cilj postavljanju javnih spomenikov, teh kamenitih propovedi o velikih in posnemanja vrednih vrlinah največjih sinov naroda«
To je eno, namenil sem se pa, da napišem par vrst o nečem drugem. — Omenil sem že, naj bi preostali podstavek deloma razbitega Franc Jožefove— ga spomenika (doprsnika) služil v iste svrhe tudi novemu Krekovemu kipu. Kakšen bo, tega ne vem in mi tudi ni znano ,da bi bil osnutek kdaj javno razstavljen. Seveda bi bilo treba podstavek .posebno njegove skulpturalne dele, temeljito izpremeniti, odnosno deloma sploh odstraniti, da bi ga mogli prilagoditi novi svrhi. Vprašati se je treba, če je to sploh izvedljivo, čeprav sem prepričan, da iz take krp ari je tudi v najugodnejšem slučaju ne more nastati ničesar skladnega in enotnega, da pa tudi stroški s tem ne bodo postali mnogo manjši. Zato sem mnenja, da bi blo stvari samo v prid, če odbor svoj sklep še enkrat preudari in spomeniku odloči drugo prikladnejše mesto, ki ga Ljubljani, ki sicer ne obiluje na lepih zaključenih trgih, ipak ne bo pretežko najti. Omenim samo Pogačarjev trg.
Nekaj pa je pri tem, kar se mi danes zdi potrebnejše ,da omenim in mogoče principijelno celo važnejše. Odbor je pri vsem tem namreč pohabil, da je podstavek (posebno še v našem slučaju), kot del celotnega spomenika prav tako duševna lastnina avtorjeva, čeprav ga je isti pred leti prodal mestni občini in da nikakor ne gre brez soglasja, oziroma dovoljenja sponi enikovega ustvaritelja kakor koli iz-prerrrnjati in popravljati zunanjo kiparsko, odnosno arhitektonsko formo ametnine-spomenika. Tako početje ne samo da bi bilo Čisto navadno barbarstvo in znak velikega podcenjevanja
■ umetniškega ustvarjanja vobče, bilo bi I nedopustno in po veljavnem avtorskem pravu vseh kulturnih narodov sveta zabranjeno, ker predstavlja nedovoljeno in samolastno poseganje v izključno avtorjevo pravico, odločevati če že ne o usodi, pa vsaj o definitivni obliki svojega makar prodanega dela upodabljajoče umetnosti, posebno še javnega monumenta. Tako postopanje bi močno spominjalo na avtorsko uzurpacijo in Čeprav bi ne bilo z zakonom zabranjeno, služilo samo v ponovni dokaz, na kako primitivnem stališču stojimo še pri nas v presoji umetnostnih vprašanj. Moramo tu, iz zgolj načelnih razlogov, brez obzira na osebo, pov-dariti, da doslej, Čeprav se je o stvari že ponovno javno razpravljalo, te dni celo pred občinskim svetom, autorja spomenika na Trgu Kralja Petra, akademskega kiparja Svetoslava M. P e-r u z z i j a nihče o vseh teh načrtih ni niti obvestil še manje pa, da je odbor smatral za potrebno, vprašati ga za svet, če že za dovoljenje ne.
Cela zadeva ne bi bila vobče tako zelo važna, da ni naravnost simptoma-tična za način, kako se pri nas obravnavajo slični problemi. Pred par tedni je bil na ljubljanskem pokopališču Sv. Križa na posebno slovesen način odkrit nagrobni spomenik judenburškim žrtvam. O spomeniku je dnevno časopisje poročalo zelo laskavo in enoglasno so se povdarjale njegove vrline, da konstatiralo se je celo, da je to: »najlepši spomenik na vojaških grobovih v Sloveniji«, kot je poročala »Mladika«* Zanimivo pa je pri tem, da so vsi listi brez izjeme »pozabilic navesti ime umetnika, ki je spomenik ustvaril. Značilno je tudi, da se ni našel glas, ki bi bil povedal javnosti, da avtor spomenika o postavljenju svojega dela niti vedel ni, da ga odbor še do danes o vsem tem niti obvestil ni, kaj še, da bi ga bil vsaj povabil, da prisostvuje svečanosti odkritja. Da ni avtor čisto slučajno že po preteku slavnosti iz Časopisja izvedel o stvari, še danes mu usoda spomenika, plodu njegovega duha. ne bi bila znana. Odbor, ki se je brigal za postavljenje spomenika, je v tem slučaju zagrešil prav nepojmljivo in sedaj ža-libog ncpopravlj'vo netaktnost, da takega nevrednega postopanja z umetni-kom-avtorjem ne nazovemo z drugačnim imenom, ki bi mu po pravici tudi šlo.
Kar se pa avtorstva judenburškega nagrobnika t če, naj si vsi, ki jih stvar zanima, le dobro ogledajo sliko na 115. strani petega snopiča mladinskega lista »Zvonček« od L 1917, kjer bodo videli fotografiranega avtorja, model in docela v sedanji velikosti izvršeni osnutek spomenika. Iz članka »Slovenski umetnik«, ki ga je ravnotam pod pseudonimom »Orešan« probšil avtorjev prijatelj, bodo pa izvedoli, da je omenjeni spomenik po naročilu polkovnega poveljstva nekdanjega kranjsk. 17. peš-polka v Judenburgu izvršil kipar Sv. M. P e r u z z i, ki se je takrat kot vojak tam nahajal. Spomenk je bil prvotno namenjen na judenburško pokopališče, kot skupni spomenik padlim vojakom »cesarjevičevega* polka- Peruzzi je spomenik izgotovil v toliko, da je dovršil že vsa punktacijska dela na mar-moru, ki ga je Šel sam kupit v Salz -burg. Delo je napredovalo toliko, da je on sam izdelal v kamnu že glavo in rror-nji del prsi, ko je bil odpoklican. Me načelih je kot avtorja spomenika pad-nato akademski kipar  Lojze  Dolin ar.
Po danes na celem svetu veljavnih načelih je kot autorja spomenika pad-
lim »Janezom« mogoče smatrati edino-le kiparja Peruzzija in nikogar drugega. Saj je notorično, da celo najznamenitejši kiparji sedanjosti povečini (žalibog!) klesarskih del na kamenu ne izvršujejo osebno sami, nego jih prepuščajo plačanim klesarjem, to pa deloma zato, ker sami radi prevelikega obsega del ne utegnejo, deloma tudi zato, ker je s pomočjo modernih, jako preciznih aparatov za prenašanje z mav-čevega modela na kamen mogoče Čisto mehanično potem dani model v drugem materijalu ročno reproducirati. Vseh fines sevega ni mogoče podati, zato treba, da umetnik sam končno vsaj opi-11 delo in mu da definitivno obliko. Tako na primer Meštrovič le v preredkih slučajih sam izvršava svoje k pe v ka-raeniu in to edino stvari prav malega formata. Pri izvedbi skulpturalncga, zelo bogatega okrasja glasovitega Cav-tatskega mavzoleja je bilo zaposlenih izmenoma po četvero in več akademskih kiparjev (razven ob enih klesar-jev) nepretrgoma skozi dobo od več nego leta dni. Pri teh delih je odlično sodeloval, deloma jih celo popolnoma sam vodil baš Peruzzi.
Če je res, da poedince usoda s prav posebno vztrajnostjo, ki ji ni moč uteči, preganja, potem to nedvomno velja za Peruzzija. Zla usoda, ki je zadela oba spomenika, cesarjevega in ju-
denburškega, ni prizanesla tudi spomeniku Septemberskira žrtvam, Lundru in Adamiču. Vsi poznamo žalostno povest tega monumen talnega nagrobnika, kamenitega spomina na krvavi september leta 1906. Dovršen leto na to, izprva ni mogel iz političnih vzrokov zagledati belega dne na pokopališču Sv. Križa »kamor je bil namenjen, a po prevratu iz docela nerazumljivih vzrokov počiva, lepo v zabojih spravljen, v temi nekega mestnega skladišča. Zakaj se nihče še ni pobriga!, da se ga končno vendar le po preteku štirinajstih let postavi na grob žrtvam podivjane soldateske, ne vem. In vendar se pred dve-mi leti, ko je vprašanje njegove postavitve postalo iznova aktualno, uvaževan publicist (nekdaj celo znan umetnostni kritik) ni prav nič pomišlja! javno v časopisju predložiti načrt, kje in kako primerno »popravljen« naj se spomenik postavi. Ker bi ta nagrobnik na javnem prostoru v mestu izgubil svoje pravo bistvo in smisel, predložil je v detajlu vse potrebne dalekosežne korekture, ne da bi bil pri tem vsaj za hip pomislil, kaj k njegovim javno razprezanim planom poreče autor. Bocrve, če bi tudi ravno tako mirno prenašal, da bi kdo drugi prišel z načrti, kako treba »popraviti« to ali ono njejrovo literarno delo. Na tem polju so pri nas — hvala bogu! — nazori še dokaj jasni.
Michael Provins:
KAMEN PREIZKUŠNJE.
Pri Hubertu D' Arvelu,
Stanovanje bogatega, neoženjenega pu* stolova, ki mu je uničevanje ženske kreposti glavni sport. Danes — ura bije 4. popoldne — so zopet zaključene vse priprave, da sc nova žrtev dostojno sprejme. Zastori spti* ščeni, soba diskretno razsvetljena, v kotu mala mizica z izbranimi jedrni in z najfi* nejšimi sladščicami.
Hubert D'Arvel (hiteč nasproti željno pričakovani): Končno!
Antonijeta S. (težko dihajoč): Da, evo me. Skoro ne bi bila prišla!
Hubert: Oho!... Saj si mi tako svečano obečala!
Antoni jeta: Ko bi vedel, kako težka je takade stvar. Človek niti ne misli na vse to, kadar zaplove po morju ljuhezni... Naj# manjša malenkost lahko zapreči najmočneje šo odločitev in najmodrejši sklep.
Hubert C jo prime okol pasu"): Sedite — Vi ste še razburjeni.
Antonijcta: Ali ni to pojmljivo? Iz voza sem poletela naravnost tu gor. Vratar me je nekoliko čudno pogledal... Ali ni morebiti v zvezi z redarstvom?
Hubert: Ne, ne, umirite se. O kateri malenkosti ste pa ravnokar govorila? Ali vam morebiti lasje niso biti dovolj pri* trjeni?
Antonijcta: Lasje?... Le posmehujte se!... V poslednji minuti se je bil mož vkljub dogovoru odločil, da ostane doma! Morala sem torej najti izgovor! ... K sreči ie danes izložba perila in posteljnine v Louru — Torej primeren izgovor.
Hubert: In tudi nekoliko resničen, kajti postelja...
Antonijcta: Ne bodite otročji! Ko bi vedeli, kako mi je pri duši.
Hubert: Saj se samo šalim.
Antonijeta: Toda jaz ne! Ves čas go* vorim krčevito, samo da se ort-.-ibrfm: in vendar se strašno bojim. So ljudje, ki po* noči iz strahu glasno pevajo.
Hubert: Da. samo t'-daj, ako so sami . . (se je oklene). Tu pa niste srami!
Antoni jeta: Bas radi tega sem tako prestrašena.
f T"bert: Odložite klobuk in plašč . . . Odložite, takoj bo Vam ugodnejše.
Antonijcta: Jaz naj odložim? Najprej Vam moram marsikaj povedati.
Hubert: Lah^o govorimo kakor vas je volja, samo vedite se bolj neprisiljeno. — Pa sai vi niste pri meni, temveč — v svo* jem domu! f Ji pomaga odložiti klobuk in plašč.)
Antomjeta (gledajoč okoli sebe): O kako ie dražestno tu pri___meni!
Hubert: Se vam vidi? Ponolnoma č>d* no! Vam na čast nekoliko nakičeno . . . Al? si ne bi želela nekoliko bližje ogledati to lastnino... (Vodi jo okoli.) Tu je moj salon . .. Tam na levo ja moja spalnica  ..
Antonijcta (naglo): Pa na desni strani?
Hubert: To j? moj delavni kabinet.
Antoniieta (stopi vani): Kako je to ugodno toplo.
Hubert: Pri peči se nahaja udoben na» slonjač, ako se želite ogreti. Y njem sc sedi prav dobro! . . . Sc vam tu dopade?
Antoni jeta: Izvrstno! Saj sem skorai zmrznila... (približa se peči, sede v našlo* njač in si koketno popravlja obleko).
Hubert (sede k njej in jo gl* da poze* ljivo): Vaša obleka je krasna. . Pristoja vam, da nikoli tega! . ..
Antoni jeta: »Pst... pst ... Že vem kam merite! Moški ste vsi enaki! Najprvo govo* rite o obleki, nato pa prihajate po malem na ono, kar se v njej skriva.
Hubert: Ne. tako hiter nisem. Kajti že tako vživam dovolj! To mi je najlepši tre* nutek življenja! Ljubiti ženo, o kateri človek že dolgo sanja ... in vedeti, da se lju* bežen vrača, ker je izjavila, da bo izpolnila vsako njegovo željo ... Ali me ne čaka ve» selje. tako božanstveno ...
Antonijeta:  ... in zabranjeno! . ..
Hubert: Božanstveno, ker je zabrenje« r»o' . .. To mi dokazuje vaša zunanjost, vaš fini profil, v katerem se zrcali močen ogeni. To mi pravi vaša krasna obleka, ki ste jo znala tako sestaviti, da človek mora izauoiti pamet!
Antonijeta: Divno govorite. dovolim . . Jesli to ljubezen?
Hubert: Nadam se, da o moji 1'ubezni ne dvomite'
AntonijeLa: Sedaj je že čas. da dvomim in da zaznam resnico. Dotlej ste vedno govorili z lepimi besedami, kadar smo se sestali, sem vsled vašega obnašanja mislila, da me ljubite in da hrepenite po meni. Toda ljudje, ki hrepene, pa ne ljubijo, igrajo isto komedijo .. . Kako torej naj vem ...
Hubert: Dasi n'sem sposoben izumiti novih besedi, sem se trudi! izraziti tisto, kar sem iskreno čutil.
Antonijcta: Torej ic resnica?. . . Vf me zares ljubite?
Hubert: Da, ljubim vas. ljubim neiz* merno!
Antonijeta: Tako, da bi vse storili zame in da bi se zame žrtvovali?
Hubert (nekoliko vznemirjen): Da, go* tovo!
Antonijeta: Vedite, da se zelo bojim, da je to pri Vas samo časovno r^zpolozc« nje. Vaš glas ni najboljši! Pravijo, da ste metuljček! . . . Trdi sc. da vam je ljubezen postala takorekoč poklic m da je veliko žensk posetilo to stanovanje, kakor da bi bili sloviti strokovnjak . . . Ne bi hotela za nobeno cer>o, da s^m samo nova številka v vrsti onih. ki so bile pred menoj pri vas in od katerfh ni ostalo nieesa-. kakor kratko spominjanje . . . Ako mislite, da bi v takem slučaju mogl* privoliti, me slabo poznate!
Hubert: Toda . . . EakKnjaza vas. da nisem nikdar misbl na to . .. na kaj takega.
Antonijeta (no premoru)- Verujem, da milite pošteno. Ti'di faz cd svoje strani želim govoriti odkrito in iskreno. Radi tega vam hočem predstaviti naše namene tako. kakor si jih zamišljam.
Hubert (iznenađen): Kako to?
Antonijeta: Ali so vam zlobni jeziki govorili o meni slabe stvari? Priznajte mi le mirno!
f r. 2.
Nič ne pomaga, tako je in se bo treba privaditi: moji otroci so očitno boljšega rodu nego sem jaz! Črnega kruha sploh ne jedo, prikuho vsako tretjo in Bog ne daj, da bi bila zabel jena z ocvirki! — m ko sem bil jaz v njihovih letih, od ocvrtih piščancev nisem drugega poznal nego vratove in so mi hva'fli in sem verjel, da je vrat najboljSi kos; moji bi pa jedli samo bedra!
Potem oblačilo jim takisto ni nobeno dovoli po modi. Zdaj je za fante iztaknlla žena krojača na Gorenjskem, ta iim je naredil take obleke, vsaka ima po enajst žepov. Zastran obleke so zdaj tihi. Pa že kriče zastran črevljev, da so strgani. Kri-2nnl Bog. saj smo vendar v poletju, kdaj boš nosil strgane, ako ne poleti!
In ustriženi hočejo biti mladi gospodje fantički pri frizerju in na frizuro! Zame je dobro, če me doma na kratko oškotnpa žena In 5e hvaležen sem ji, ker sem lahko eraven golorok in skoro bos in še si prihranim, ne vem, koliko — zadnjikrat ko so me strigli v brivnici, je stalo 40 vinarjev.
Tako jim je seveda tudi vzgoja bolj fina, nego je bila moja. Kino jim močno pospešuje izobrazbo, stari so sedem do dvanajst let, že se mi včasi smejejo, če mi kaj povedo in jih ne razumem.
Tn pa šah igrajo!
Po pravici povedano, šah ie prinesla v hišo žena, ko sva se poročila, m mislim, da jI te bil za doto ali kakor se tel reS
pravi, njena majka ga je bila zadela pri kegljanfu. Ie se ga nisva ves čas doteknlla, ona goji sveto spoštovanie pred šahom in pravi, da bi se prei naučila žogama z nogo nego šaha, jaz pa tudi nisem imel prilike m je igra še kompletna in sedaj služi najin? deci — deca Igra šah!
Šah je iako slavna igra in sem bral, da je kraljevska igra, Deca je deca — kje ste, zlata moja mlada leta! — deci je privoščiti, da se veselo in brez skrbi poigra in ne bi imel ničesar zoper Šah. zlasti ako ne bi bilo treba pri šahu z eno roko podpirati glave, to ni koristno za razvoj mladega telesa. Nikakor pa mi ne ugaja, da šah v taki meri razburja strasti.
Eden ima dve vrsti črnih figur, eden dve vrsti belih in jih potezata sem in jih potezata tja in kadar poteza moj srednji fant, drži mezinc lepo Iztegnjen, to se mi vidi jako fino in priporočljivo. Eden pa stoji vzad m se vtika v igro. tema nI treba, da si podpira glave, ampak fma prosti obe roki. da si lahko trebi nos.
Potem pa je na mah položaj tak, da ima eden več figur nego drugi — oni, ki jih ima več. pravi »šahe In »šeh«, drugi pa vlači svojo figuro semkaj in jo vlači tjakaj in venomer »šah« m »šeh« fn semkaj in tjakaj in se prlčno kregati in je oni, ki Ima le Se par figur zatožen: napovedan mu je šah in sedai vedno ponavlja teto potezo, da Igra ne pride h konen!
Meni niso znani paragrafi za šah. težko ml je izreči odločilno sodbo. Le sploS-no jim lahko razložim, da Je hudobni naklep V področju nailh zakonov prepove*
dan. Ne vem, kakšen je bi! stvarni položaj v navzočnem primeru. To bi bflo Sele ugotoviti po vestni oceni obojestranskega dokazanega gradiva. Toda ako je položaj takšen, sem dejal, da je kdorkoli na »šah« ali »šeh« ali »šoh« ponavljal isto potezo iz hudobnega naklepa, bi bilo to njegovo početje vsekako ožigosati kot zavržno — razun ako je bilo započeto v zmedenosti duha, v silobranu ali v popolni pijanosti.
Toda me deca niti ne posluša in so se vsi trije že spoprijeli In se ob tej priliki jasno razodeva, kako koristno Je baŠ za ljubitelje plemenite šahovske igre. da imajo glave ustrižene do kože, kajti si moii trije najrajši segajo v lase in gorje lasem in frizuram, ako bi jih kaj bilo! Tako pa opravijo brez las z bunko in klofuto in h koncu se eden joka. to je po navadi srednji, tisti, ki Igra z iztegnjenim mezincem, temu najbolj rahlo tiče solze pod kožo in se mu potem nslpljejo na tla In godrnja naša Oti-Hja, ker mora po Šahu vsakikrat na novo krtačiti pod. Ako se Izjemoma ne jeka srednji, se joka starejši, toda ne zaradi bunk fn klofut nego te jeze, da mu nI uspelo onega spraviti v jok. Najmlajši pa je tak, da se joka šele tedaj, kadar je oštet.
Potem prlčno novo Igro pa se nova igra po navadi konča ravno tako in to je tisto, zakaj Šaha ne morem pohvaliti.
Nanesla Je prilika, da sem spoznal gospoda načelnika šahovskega kluba m sem mu razodel svoje pomisleke: noben šah brez tepeža! — to je mrse oc nogometa, taka Igra vendar ni kos. da z učinkom pospeši nravni prerod slovenskega naroda.
Pr-slušal me je in me je se to vprašal in to in potem se je smehljal in dejal, da dece nisem pravilno nodučil. Tisto od hudobnega naHcpa da je kratkomalo kozla-rija. Ampak Če ostane igra neodločna. Je treba brez krega in tepeža reči »remis!< in se nato otvori nova igra.
Vprašal sem ga, ali se mu ne zdi izraz »kozlarija« krut.
Priznal je, da je resn'črm krut, toda se je opravičil, da se mu vidi primeren.
Zadovoljil sem se z opravičbo in sva se prfsrcno poslovila in sem doma povedal deci: ako bi se imel razvneH tepež, da je treba reči *remis!« in pričeti od kraja. Mislil sem si pa, pomagalo bo fiso.
Pa so igrali in je bM zopet -seh« in »šah« in cigu fn migu in se je pričel kreg m sem jim bral z lica. zdajle pride običajni konec — klof In čofl
Pa se je spomnil najmlajši — počasi govori in zelo modro — in ie de ml: »A tek. kako se pravi tista beseda, ki jo je treba reči?«
Sam se jo bil že skoro pozabil pa sem se Je še spomnil in sem rekel: »Remis«.
»Rerrris!« so zakričali vsi trije hkratu In so Jim oči žarele zmagoslavno, kakor da so vsi trije dobilf igro. In so takoj pričeli drmjo. Resnično se niso stepli!
In se ne tepo več prt Šahu. »Remfs!« se zadero pa je stvar opravljena — samo to se bojim, oni na Gradu bo napak razumel, ko se tako derć, in bo ustrelil.
Čudno, koliko včasi zaleže ena sama beseda, posebno če je tujka!
Hubert: Da... govori se. da ste Je posetila stanovanja dveh, treh kavalirjev, čijih imena sc tudi ne taje . . .
Antonijcta: Dobro. Jaz pa va£ s tem zagotavljam, da boste moj prvi Ijubček. To vam svečano prisegam!
Hubert (ganjen): Antonijcta! Moj **»» gelj! —
Antonijeta: To je sveta resnica, prav tako, kakor imam izredne in neodoljive na* zore o ljubezni! Jaz sem oženjena in ne bi mogla prenesti varajočega ali razdeljenega pose ta! ... To vam moram najprvo reči. Ko se zvečer vrnem domov, ko postanem vam ljubica, bom možu vse pr.znala!
Hubert (skoči na noge): Ali to bi bila največja glupost!
Antonijcta: To je samo mržnja do krv vega pričevanja! Edvard bo šc danes zvečer vedel, da vas ognjevito ljubim in da sem se vam udala . . .
Hubert: Toda Edvard vas enostavno zapodi... Vi ne bi mogli ž njim dalje živeti!
Antonijeta: To mi je vse eno. Otrok žc itak nimam. Strast zahteva vse ali pa
ničesar!
Hubert: Toda pozove me na dvoboji.. Nastala bo velika senzacija!...
Antonijet3: Vi me boste branili!
Hubert: Pa potem? . . . Kaj bo z vamf?
Antonijeta: Pridem k vam. Saj me ljubile? In jaz bom vaša ljubica. To sc mi vid* zelo logično.
Hubert (razburjen hodi po sobi): Lo* gično . .. logično ... Toda Antonijeta. vi tega ne mislite resno!
Antonijcta (ga gleda): Zopet torej vidim, da z menoj ne mislite resno.
Hubert: Antonijcta, prosim vsa . . . Ljub= Ijena Antonijeta . . .
Antonijeta. V tem slučaju zopet pr> navijam. Vse ali ničesar. Mi sc ljubimo, jar sc vam udam . . . Istega dne sc ločim od drugega, da bom samo vaša! Vzemite me torej!
Hubert: O Rože t Ostale gospe parfšTt« družbe, ki ljubijo in ki se zabavajo z Ijo* bimci. nimajo takih nazorov!
Antonijeta: Jaz sem popolnoma dro* gaOna. To je vse. Ako nc pristanete, ostane vse pri starem!
Hubert: Kam bi vedel tak sistem!... Zakonska prevara bi bila v takih okolnostuS povsem ncmogoia.
Antonijcta: To bi bila velika nesreča!.. Mogli bi vsaj boljše ločiti laž od strasti. Po mojem načinu bi morali ljudje biti nc* razdeljeni . . . To je edini slučaj, kjer opnv ščim ženski padec! . . . Vidim pa, da vaSa ljubezen nima te sile! ... S tem bi bili gotovi.
Hubert: Toda med ljudmi, ki . . . flir< taio — nc boste našli enega, ki bi odobra^ val vaše nazore.
Antonijcta: S tem hočete reči. da ntsfcr eden od teh  sto in da lahko odidem!
Hubert (jo prime za roke): Ali . .. Aa* tonijeta poslušajte!.. . To jc otročarija! ... Jaz vas ljubim ... Vi ste za mene najlepir bitje! . .
Antonijeta: Sadje, ki bi ga človek rad zavžit ako bi mogel prepustiti sosedu skrb
/a d^evo!
Hubert: Zaklinjam vas! Saj vidite milji. da vas obožujem . . ., da vas želim'
Antonijcta: Sai tudi drugega nečem!. . . T>rej ostunemu pri trm. da rs 7 od enem w pr*K?u vse?
Hubert z jeznim izrazom na obram %** mahne z roko in molči.
Antonijeta (mirno): Moj plašč, prosim
Hubert (ji pomaga) . .. Ne. taka neumnost! ... Skoda!.. .
Antonijcta (ironično): Nc smatram. (Konča s toaleto in stopi k vratom s čudU nim posmehom med ustnicami.)
Hubert (opazivši njen posmeh): V pri' hodnjem trenutku me boste imeli za največjega norca . . . Priznajte, da ste se hotrlf z menoj pošaliti.
Antonijeta: Ne. spomnila sem se samo primera iz kemije, kje imamo kamenček, s katerim raziskujemo zlato, ali je pristno ali na ponarejeno. Tudi moj predlog je bil tak kamenček preizkušnje, da lahko točno zvem za silo vaše strasti in višino vaše iskrenostT . . . To jo zanesljivo sredstvo! Doslej se mi ni nU'dar izneverilo! . . .
Hubert: Kako. nikdar?
Antonijeta: Bili ste dobro obveščeni... Sem že posetila stanovanje dveh, treh go* soodov, vedno z najboljšo namero. Toda s pomočjo tej'a sistema sem se vedno vračal* domov, kakor se danes tudi od vas poslav* 1 jam!
Hubert:   Saj   ho!j5e   nikdaT   ne boatf
od re rala.
Antonijeta: Razven v slučaju, ko zade* nem na pametnega moža. ki bo mimo prenesel preizkušnjo v prepričanju, da žena, H se je udala . . . nikdar ne izda samo sebe' (S smehom): Do svidenja! Ne zamerite!... T'trnite sveče vašega ljubezenskega oltarja. Danes mu ne morete doprinesti žrtve!
Dne 5- avgusta sc otvori najlepSI
Sokolski dom ob državni meji
5—i    v Dolnjem Logatcu.
tirala, trenila tffadl i:*-"" h
RamGoM strnil
[
'^10 ta iMtajfi*
LUDVVIG
HINTERSCHVVEIGER &C0
MASCMlNENFABRmu.EIS£NClESSfRfl G ml H LlCHTENEGG beiVVELS.0.0.
Ziiftpift 9 ihjifikt. RitoAi fv AUGUST LEcHNER,
MIMftttt 41. L Shrt
I
Stran 10.
»SLOVENSKI   NA R O O« dnr &. avgusta 1923
štev. 177.
o
tovarna vinskega kisa d. z o. z.
LJubljana,
muđi najfinejši in najoknsnejši namizni lds is pristnega vina. Zahtevajte ponudbo! Tehnično in higijenično najmoderneje urejena kisarna v Jugoslaviji.
Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta 1 a, II. nad
jugoslovanski kreditni zavod
t Djblianl — JiUrijtn trg l\tr. S rcgistroviM zadrega z omejeno zavezo
sprejema vloge na knjižice in placa Sata
obresti brez odbitka rentnega in Invalidskega davka. Za vezje in stalne vloge kakor tudi vloge v tekočem računu obrestovale po bogovom. * podeljuje kratko -ročne trgovske in personalne kredite najkilantneje.
Stanovitno, nepremoČljivo srodstvo za. pokrivanje streh in izoliranje proti vlagi ie desetletja poznano in preizkušeno _ _
Cisto
b re z, ka~ trana, zato ličenje za vzdrza-vanje nepotrebno. Vzorce in proračune pošiljamo brezplačno.
Hrvatska fndmrf. katrana d. 1 Zagreb.
Trvnkova nI. br- 18- — Tel. br. S-64.
Medj i murski konji!
Poltežki in čisto težki konji in kobile za vprego in odgoj za gospodarstva in tovarne stoje stalno za prodajo pod najkulantnejšimi pogoji pri
t IIIU. nktnoiin s ktf tMOTEL
Medjimurje, Jugoslavija.
Brzojavi: Vajda, Čakovec
Telefon tnterurban 59, 4. ■
■ A|rvašva*skila   vseh velikosti najmodernejše kon LOKOmODIie   strukdje.   parna kom pletne naprave, polnojarmeniki, krožne žage i. t. d., ramactaald-ako orodja, vse orodje za obdelavo lesa, parna itilatlltiloa
poljedeljald stroji in orodje, jeklene vile za gnot i. t d., fJH ari poljska zaloatnlco, 600 mm razdalje, kompletne, t prekucmmi vozički, tračnica, za stavbene namene in industrijski tiri, pil-nova Iti varilna cevi, Crne in pocinkane, stavbeno In konatrtikoljako atalazo, pločevina, črno in pocinkano dobavlja takoj po konkurenčni ceni s skladišča Maribor.
Jnnliianto importu, ii eksairtna nodittle. latilo:.
Trubarjeva ulica Številka 4.   Telefon interurban 82. 4711
Velika zaloga klobukov in slamnikov se dobi pri
Franc [erar
aratba i o. s. tovarna v Štaba poŠta Domžale,
Prevzemajo ae tudi stari klobuki in slamniki v popravilo pri Ko-vačevič i Trlan v Ljubljani, Prešernova ni ca št. 5. Sprafnman}« v sredo. Zaloga v Celju, Gosposka nI. 4.
1 Švloereka firma v Avatrijl I
F. Oberhansli & Comp., rMS
Bregenz am Bodenaee
(Vorarlbcrg).
Moderni stroji za žage — Polnojarmeniki na valie —
Jarmeniki za tavolete (Spaltgatter) — Horicontalni jarmeniki — Počezni stroji za debla — Robitnlki — Nihalne žage — Brusilniki — Stance za žagne zobe i. t. d.
Opremljanje kompletnih žag stnnnisiiaal.
Točna dobava.
OniTED AMERICAN LINES IIIL
Filijalka
Simon Kmetec, Ljubljana,
Kolodvorska ulica Stev. 26.
Spltjema potnike v južno in severno Ameriko, izdaja točna pojasnila in prodaja vozne liste. ODHOD IZ LJUBLJANE VSAKI TEDEN.
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo
J. G. DRAsKOVIC Zagreb,
„B" centa pri državnem kolodvora.
PODRUŽNICE: Beograd: Balkanska ulica 25. — Sušak: Jovo Gj. hrosevič, Karolinška cesta IGO. — Split: Ante Bu?ć Dioklecijanova obala 13. — Oruž: Ivo Lovričevlč. — Bitoli: Gjorgje J. Dimitri-levlč & Komp., Bulevard Kralja Aleksandra 187. — Vel. Bečkerek: Dušan Lj. Mihajlovi«, Trg Kralja Petra 4.
Patnika do Hamburga spremila drntbenl nradnki
II Casinu na Bledu
gostnle samo dna dni In sicer 4. In 5. aognsta ob a. url zoečer
flHNITH BERBER SEBHSTIfln DROSTE
s svojim frapantnim sporedom.
Lastne hladilne naprave. Lastna prodajna mesta v največjih tržiščih inozemstva.
Vstreljeno d vjačino
srne divje koze, divje prešiče, zajce, fazane, jerebice,
kljunače, divje race
kupuj«
vsak čas in vsako množino po najvišjih cenah od
oddajnih postaj
E. VAJDA
veletrgovina z divjačino ČAKOVEC, Medjimurje, Jugoslavija. Telefon interurb. štev. 59, 4, 3. Brzojavi: Vajda akovee.
Večje love prevzamemo potom naših organov od lovišč.
Solidan ln točen obračun. 3903
Svetla
99
T*l«loa it. 588
99
d. d.
LJUBLJANA
CENTRALA: RIMSKA CESTA 2 H1LŠERJEVA UL 5
PODRUŽNICE: DUNAJSKA C 20 MESTNI TRG 25
Maribor
Zagreb
Beograd
pnevmatike in vsake vrste tehniških gumijevih cevi, auto-delov in vsakovrstnega auto-materijala.
Na razpolago
Vellfcaialoga elektro-iiiaterlleaa
Zastopstvo svetovnih tovarn.
e
i
za poset privatnikov za praktičen in povsem potreben artikel. — Dobra prilika zaslužka tudi za penzijoniste. Ponudbe na upravo SI. Naroda pod znakom „L11 7922.
i ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ii ■ n ■ it i n ii b a ■ đ m u i iTTinr-rTTT-Lrwii hihiI
Sanitetni podpolkovnik
Dr. Rudolf Kobal
ordnira za pljučne in notranje bolezni od sedaj napre na Kralja Petra (Slovenskem) trgu št 2, D. nadstr. od 11 Vi do 12V, in od 2. do 3. popoldne. 773?
r B 1 U I H H IMf H B ff H B E H t JUUULiDnUUl JI JLP J! I B IT W B ■ B 11 t r
se dobi po ugodnih cenah
vsako množino. Prodajni urad šentjanškega premogokopa Ljubljana, Krekov trg 10. 6214
novo preurejen dobro idoci hotel v centralni legi se z inventarjem proda. —  Ponudbe na
Dostal, VILA   RUSALKA, BLED
99
mednarodna transportna in komisijska družba z o. z.
ADRIJA"
LJUBLJANA, Dunajska cesta 31
MARIBOR
Naslov za brzojavke. AdrijasDed Tekoči račun: „Zadružna banka*4 Telefon 7*i
JESENICE
Mednarodni transporti. — Prevoz vsakovrstne robe. — Vskla-diščenje robe. — Komisija. — Carinsko posredništvo. — Transportno osiguranje. — Zbirni promet na vse strani. — Prekomorski transporti. — Zastopstva in zveze v vseh večjih trgovskih centrih tu- in inozemstva-
(IE. GLE. TnTIMIODE. FRIIH LliilJi
Ifajkrajia vožnja v Ameriko čez JE8SJfICX na Bnchj
— Havrs 3 V, dni. Ha vre — Ncw York pa samo 6 dni
Glavno zastopstvo Slavenska banka d. d^ Zagret
Vozne listke In tozadevna pojasnila daje zastopnik
IVAH KRAKER, Ljubljana
KOLODVORSKA ULICA STEV. 41
Stroj
za surovo maslo ]
znamke »Laktor j
v velikosti od 2 — 50 litrov do- t bavlja  po  najnižjih   cenah fl
I
CUCEK&KOUBIK {
tovarna gospodarskih stroje* *
Stornišče. I
1 j .n .ii mV .ii .ii a ,ii .b -IL-Ji333333333 °H 3 3 3 3»»a 31 *'! šE H
E
B
g   DiflBifta glavnica: Din 60.000.000 -.
Rezerva: Din 3Z.515.000 -.
Bled, Cavtat, Celje.
Dubrovnik, Ercegnopt,
PodrHinic
Jesenice, Korčula, Kotor9 Kranj, LJubljana, m*rtbor,
ITierkrjulc, Preoalje, Sarsjeoo, Split,
Slbenlk, Zagreb.
d r era jjjjjjjjjjj
Amerikanski odio.
■ulov za brzojave: JaDRHtlSIUL
Rfflllflranl zavodi:
: Trst, Opatija, Wien, Zadar. State Bank: Cortland Street 82, New-York City.
: Valparaiso, Antofogasta, Punta Arenas, Puerto Natales, Porvenir.
2813
7827
0984
LA
25
U.