OB DNEVU SAMOUPRAVLJALCEV IN OBČINSKEM PRAZNIKU
Samoupravljanje v bežigrajskem
združenem delu
Spomin na obletnico jugoslovanskih samoupravljaicev in na boj Bežigrajčanov za svobodo in neodvisnost med NOB, ntsta ie čneva, k.i simbotiztrata bo\ in prizadevanja naSih delovnlh Ijudi in občanov za hitrejši družbeni napredek in krepitev samoupravljanja, temveč tudi izjemna priložnost, da se ozremo nazaj in ocenimo pre-hojeno pot. Ker Živimo v pogo/ih zaostrenih gospocfarskrh razmer in ekonomske stabilizacije, ki niso znafiilnl le za našo družbo, postaja pot nadaljnjega razvoja delavskega samoupravljanja še težavnejša. Prav zato je čedalje botj neizogibno, da se vse družbene site še bolj vztrajno borijo za uveljavitev nafiet in cifjev samoupravijanja tn obenem uprejo vsem morebitnim poskusom razvrednote-nja pridobitve našega osvobodilnega boja in sociatistične revoluciie.
V tej smeri so tudi v preteklem obdobju potekala priza-devanja in napori delovnih Ijudi in občanov Bežigrada, ki so s svojo aktivnostjo in delom v več kot 300 bežigrajskih ozdlh. 28 krajevnih skupnostih ter v številnih interesnih skupnoslih, prispevali ogromen de/ei k nadaijnji krepitvi in utrjevaniu delavskega samoupravljanja.
Hazvejanost in vlogo samoupravljanja v našem združe-nem delu potrjuje dejstvo, da |e okolt 37.500 delavcev bežigrajskih ozdov ustvarilo v preteklem letu 51.5 mili-jarde dinarjev dohodka, kljub poslabšanim gospodarskim razmeram. Ob takSni materialni krepitvi samoupravnih osnov združenega dela so delovni Ijudi in obfiani Beži-grada sodelovali SIS pri sprejemanju vseh pomembnejših gospodarskih in družbenih rešitev. Na pobudo delavcev In samoupravnih organov je vrsta delovnih organizacij prestrukturirala svoje proizvodne programe in racionalizi-rata poslovanje. Tako so v osmth bežtgrajskih delovnih organlzacijah izpeljali spremembo svoje samoupravne organiziranosti z namenorn uresničevanja ciljev gospo-darske stabilizacije in izboljšanja grnotnega položaja.
Pomemben defež" k razvoju samoupravljanja sta dala v okviru svojih pristojnosti obfitnska skupščina in izvršni svet, ki sta v sodelovanju z občlnsko konferenco SZDL, sindikatom, zvezo komunistov in drugimi organizacrjami ter družbenjm pravobraniicem samoupravljanja Ljubljana prieluhnlia pobudam delovnlh organtzftcli all pa tudi sama vzpodbudila aktivnosti, ki so prispevaJe k utrjevanju vloge samoupravljanja v naSi družbi. Tako je izvrSni svet med prvimi v Ljubljani ustanovil odbor kot posabno stro-kovno telo za nadzor nad zakonitostjo samoupravnih aktov ozdov in uveljavljanje samoupravnih predpisov v praksi teh organizacij. Odbor je v preteKtem obdobju na pobudo vrste delovnih organizacij organiziral več delov-nih sestankov ter jih seznanil z nekaterimi samouprav-nimi rešitvami. Obenem je obravnavai ter podal svoja staliSCa in pripombe na več ko 90 samoupravnih aktov teh organizacij in jlm nudit strokovno pomoč pri uveljavi-tvi 2akonskih določil v njihovih samoupravnih aktih. Uspežno deto odbora je vsekakor rezultat prizadevnosti vseh njegovih Članov kot tudi zavzetosti IzvrSnega sveta.
Ob spremljanju poteka uveljavitev samoupravljanja v praksi ozdov je moč ugotoviti, da vrsta delovnih organiza-cij še vedno le tormalno prevzema zakonska doloiila v svoje samoupravne akte ati pa v praksi ne uresničuje dosledno teh določil. zapisanih v svojih aktih, Za to je vsekakor več vzrokov, v prvi vrsti pa gre za pomanjkanje ustreznega kadra in birokratske odpors tBr vedenje posa-meznih vodilnih delavcev v teh organizacijah.
Ker se obseg dela na področju samoupravljanja in uve-Ijavitve samoupravnih predpisov nenehno povečuje. kaže zato v okviru predvidenih sprememb in dopolnitev statuta občine Bežigrad ustrezneje urediti področje samou-pravne problematike In slcer kot stalno nalogo in obliko dela skupščine In izvršnega sveta. kajti gre za temeljno prvino naše družbene ureditve, ki zahteva tudi od občin-skih organov še bolj kvalitetno, organizirano in strokovno delo.
N. B.