Dialog verskih skupnosti v BiH Letošnji Tischierjev nagrajenec: Fric Kumer rm Številka 2 Letnik 45 Cena 10,— šil. (25,— SIT) petek, 15. januarja 1993 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Roštni urad 9020 Celovec Dom v Tinjah je dom dialoga. Jutri, v soboto, 16. 1. 1993, bo tinjski dom to svoje poslanstvo še posebej dokazal: o tragediji in zločinih v Bosni in Hercegovini (BiH) bodo z verskega vidika razpravljali visoki predstavniki treh tamkajšnjih religioznih skupnosti. Na simpoziju „Razpad z vidika verskih skupnosti“ bodo predavali: katoliški nadškof dr. Franc Perko, Beograd srbski pravoslavni škof Irenej Bulovič, Novi Sad muslimanski imam Omer Bašič, Zagreb Pogovor bo vodil dr. Michael Maier, glavni urednik „Kärntner Kirchenzeitung“ Prireditelj simpozija je Club tre popoli skupno z Domom v Tinjah in „Pro Oriente“. Simpozij se bo začel ob 14.30. Narodni svet in Krščanska kulturna zveza sta sklenila, da bosta letošnjo, XIV. Ti-schlerjevo nagrado podelila mestnemu svetniku Fricu Kumru-Črčeju, zaslužnemu občinskemu politiku z Blata. Podelitev bo v petek, 22. januarja 1992, v Slomškovem domu v Celovcu. Letošnji Tischierjev nagrajenec je eden najbolj profiliranih predstavnikov slovenske politične samostojnosti na Koroškem. Mdr. je bil nekaj let predsednik Kluba slovenskih občinskih odbornikov. Poznamo ga tudi kot zavzetega zadružnika ter predsednika slovenskega „Kluba prijateljev lova"; še prej pa je več let predsedoval prosvetnemu društvu KPD „Šmihel". Hvalevredna akcija KHZ Krščanska kulturna zveza že nekaj let organizira lutkovne predstave za dvojezične ljudske in glavne šole. Ta teden je gostoval ansambel Lutkovnega gledališča Maribor s predstavo „Muc vasuje, muc se ženi". Predstave so bile namenjene dvojezičnim učencem 37 ljudskih šol (mdr. na Zilji), treh podjunskih glavnih šol ter obeh slovenskih otroških vrtcev v Celovcu. Mariborčani pa so nastopili tudi na Pedagoški akademiji, kjer so „Muca vasovalca" uprizorili v nemščini. Slika: Posnetek s predstave v Št. Primožu siika: Marjan Fera Politika petek, 15, januarja 1993 Politika TEDNIKOV KOMENTAR Dejstvo je, da dvotirnosti, do katere je po 2. svetovni vojni prišlo v slovenski politiki in kulturi, ljudje nočejo. Tudi Ogrisovi socialdemokrati je ne upoštevajo. Dejstvo je, da dvo- in večtir-nost v slovenski politiki, ki ne dopušča skupnega nastopanja nasproti avstrijski vladi (in Sloveniji), škoduje izključno koro- P/se Janko Kul m esc h ustvariti dovolj močno protiutež nasproti večini: Če tega ne zmore več, se asimilira“ (NT 49/1992). Do istega zaključka je na občnem zboru NSKS prišel dr. Grilc in se pri tem skliceval ravno na dr. Pelinko. Saj narodna skupnost, ki je za večino (večinske stranke) predmet izigravanja in preziranja, res ni Zakaj ta protislovja in nekorektne trditve? škim Slovencem. Tudi to vedo Ogrisovi socialdemokrati. Če bi trdili nasprotno, bi bili navadni farizeji. Dejstvo je, da je zato potrebno zastopstvo koroških Slovencev, ki bi bilo izvoljeno neposredno ter pluralistično. Tudi to vesta Tomaž Ogris in njegova Delovna skupnost. Sicer bi bila del političnega gibanja, ki je proti neposrednim demokratičnim volitvam in pluralizmu. Dejstvo je, da bi od takega zastopstva sprejeti sklepi veljali nasproti avstrijski in slovenski vladi kot sklepi skupnega zastopstva. Kot taki bi imeli posebno težko — že zato, ker bi nas koroških Slovencev avstrijske in slovenske oblasti ne mogle izigravati. Tomaž Ogris to dobro ve, in vrhu tega pa mu nihče ne verjame, da ne bi poznal (in ne obvladal) političnih iger. Dejstvo je, da sosvet ne more biti zastopstvo koroških Slovencev. Da je Sosvet lahko samo svetovalni organ avstrijske vlade, vedo medtem že skoraj vsi koroški Slovenci. Tudi Tomaž Ogris. V javnosti skuša sicer ustvariti nasproten vtis, vendar je to spet druga (politična) igra. Predvsem pa je dejstvo, kar je v Tinjah poudaril — s strani socialdemokratov visoko cenjeni — dr. Anton Pelinka: „Odnosi med večino in manjšino naj bi se odvijali v smislu konkor-dančne demokracije: Konkor-dančna demokracija pa je možna le, če manjšina ni prešibka. Zato je za manjšino odločilnega pomena, ali je sposobna sposobna ustvariti dovolj močne protiuteži — s tem pa pogoja, da se ne asimilira. Zato tudi Grilčeva logična ugotovitev: „Kdor je za integracijo v večinske stranke in istočasno proti skupni manjšinski organizaciji, proti slovenskemu parlamentu, zagovarja asimilacijo.“ Ali jo zagovarja hote ali nehote, v tem primeru sploh ni merodajno. Tomaž Ogris tega kljub temu noče priznati. Čuti celo potrebo Slovence poučiti, da je „asimilacija ena od temeljnih človekovih pravic" (NT 1/93), hkrati pa bi najraje jokavo dokazoval, da le ni asimilant. Vrhu tega dobro ve, da se zadeva „slovenskega parlamenta" ne da omejiti na vprašanje, kako „pravično deliti šilinge in tolarje" (T. O. v NT 1/93). In če želi biti pravičen, bo priznal, da je tudi njegov maturitetni kolega Matevž istega mnenja. Drži pa, da se marsikateri osrednji funkcionar marsikatere osrednje organizacije brani parlamenta samo zato, ker povezuje svoje delovanje v prvi vrsti s finančnimi vprašanji; boji se, da bi s parlamentom prišlo tudi v tem oziru do potrebnega očiščenja. Vsa ta dejstva so Tomažu Ogrisu dobro znana, vendar se kljub temu raje zateka v protislovja in nekorektne trditve. Vprašam se: Zakaj? Prepričan sem, da morajo biti v ozadju čisto drugi interesi. Interesi, pri katerih so v ospredju druge koristi. Prav gotovo pa ne vprašanje, kako priti do perspektivnejšega zastopstva koroških Slovencev. Sosvet: VečHijonski prošnji za domova Pliberška društva hočejo Kulturni dum Da slovenska društva v Pliberku nimajo primerne prireditvene dvorane, je dejstvo. Grenzlandheim je zanje slej ko prej zaprt, gostilna Schwarzl, v prejšnjih desetletjih kraj številnih slovenskih prireditev, pa ni več ustrezna alternativa. K sreči ima gostilna „Pri Florjanu“ v Vogrčah večji prostor za koncerte in plese. Vendar tudi to ne more biti optimalna rešitev; mdr. zato ne, ker je center občine Pliberk pač mesto Pliberk in ker bi organizatorji slovenskih prireditev naredili veliko napako, če bi se nanj „požvižgali". Tega se zavedajo vsa slovenska kulturna društva v občini. Zato so Fric Kert (preds. MePZ „Podjuna"), Joško Hudi (preds. SPD „Edinost") in Jurij Mandl (podpreds. MPZ „Kralj Matjaž“) te dni vložili pri Sosvetu za slovensko narodno skupnost finančno prošnjo za Kulturni dom. O potrebi po Kulturnem domu v mestu Pliberk se razpravlja več let, sedaj pa ga želijo uresničiti — seveda pod pogojem, da bodo deležni dovolj visoke finančne podpore s strani uradne Avstrije. Predvideni stroški Kulturnega doma naj bi znašali 12 mio. šilingov. Od teh pričakujejo Pliberška društva 10 mio. iz „piskra" „Pospeševanje narodnih skupnosti“. Ostala sredstva želijo prispevati sama. Glede vzdrževanja pa je Jurij Mandl prepričan, da dodatne podpore ne bi bile potrebne. Bilo bi dovolj interesentov, ki bi najeli del prostorov, da bi lahko z najemninami financirali vzdrževanje celega Kulturnega doma. Na vprašanje Našega tednika, ali v tem primeru druga slovenska društva in ustanove ne bi gledali več ali manj skozi prste, je Jurij Mandl odgovoril: „Mislim, da se trenutno denar deli po napačnem načelu. T. i. .Gießkannenprinzip' nikomur ne koristi. Vrhu tega se dodeljujejo tudi finančne podpore, ki niso najbolj učinkovite ali pa bi jih bilo mogoče pridobiti po drugi poti." Zato sta tako J. Mandl kot F. Kert poudarila, da bi se morala vsa slovenska društva skupno dogovoriti za prednostni seznam večjih projektov in za temu ustrezno financiranje. „Seveda pa to ne sme pomeniti, da bi državno podporo namenili samo financiranju velikih projektov," opozarja Kert. Janko Kulmesch v Tinjah in Pliberku Ko bo Sosvet razpravljal o prošnjah za finančne podpore slovenskim društvom in ustanovam, bo soočen z večmilijonskimi prošnjami za Tinje in Pliberk. Ker Slovenci v Pliberku nimajo primerne prireditvene dvorane, si nujno želijo Kulturni dom. Tako naj bi zglodal novi tinjski dom. Na zahodu se rnrači fiEEEES iso se še vživeli v njim popolno- Ko sem se nekdaj vozil z vlakom v Beljak, sem ?haja n°a vzhodTtS°soncencid bil tudi priča pogovora dveh mladeničev. Pogovarja- mbolizira kljukasti križ. Na la sta se o problematiki tujcev v Avstriji. Eden je liho^'^Sne0^^ rekel, da tujci vladajo v Avstriji nad Avstrijci in da j^Judi na vzhodu kontinenta, se ne more več počutiti varnega v mestu. Piše Štefan Vospernik Take in podobne pogovore bi lahko slišal po vseh avstrijskih vlakih, v vseh avstrijskih, pa tudi in posebno nemških in evropskih mestih. Vendar misel na ta pogovor me ni zapustila. Čutil sem, da se je prvič v mojem kratkem življenju začelo spreminjati vzdušje v deželi, kajti le ne morem se spomniti, da bi take pogovore slišal kdaj poprej. Stavil sem si vprašanje „Kaj je nacionalizem?“. Zelo močna sila, ki je ni možno iztrebiti, vedno °fska, Katalonija, dežela Bas-.V' severna Italija — vse te regi-! „So morebitne nove evropske znova raste kot plevel na rodovit- rzave. Povsod igra tudi gospo-nih tleh nezadovoljnosti z demo- srstvo veliko vlogo saj so vse kracijo in gospodarskih proble- 5 regija kot S|ovenija v rajni ju„ m o v- Celo v Avstrijo, ki je bila do oslaviji, gospodarsko pomemb-zdaj „otok blaženih , prodirajo 6 dežele, ki nočejo več delati valovi sovraštva, ki ne poznajo samo še" za revne južne prede-nobemh meja. V skoraj vseh 'Španije, Velike Britanije in Itali-drzavah Evrope nastajajo zdaj ■ Moje osebno mnenje o pro-nacionalisticne skupine, ki imajo emu seperatizma je sledeče: skorajda 'sh program v vseh ev- islim, da bi se morale te regije ropskih deželah. V novo nastalih ' Province sprva osvoboditi, da državah vzhodne Evrope izpol- 'hko na miren način najdejo njuje nacionalizem politični va- oje identitete, in se potem kuum, k, je nastal po padcu ko- Jljučijo v neko fiktivno „Evropo munizma. Posebno mladi ljudje gij“. Seveda je ta predlog le gledajo v negotovo prihodnost m težko izvedljiv, vendar vreden je poizkusa. Kako reagirajo demokracije evropskih držav na te velike spremembe? V Nemčiji, v kateri je razvoj v smer „Weimar“ že najdaljši, skušajo politiki in demokratični ljudje s svečami osvetliti temo nacionalizma, a ne morejo preprečiti, da se na zahodu vedno bolj rnrači, kajti problem nacionalizma ne smemo šteti po absolutnih številih, temveč po dejavnosti. Demokracija je kot v medvojnem času pasivni, sile, ki hočejo diktaturo, so pa aktivni del. Kako more drugače priti do take diskrepan-ce kot pri demonstraciji za republiko v Berlinu, pri kateri je sodelovalo ok. 200.000 ljudi. Nekaj sto desno- in levoradikalnih aktivistov je hotelo motiti demonstracijo, kar jim je tudi uspelo. Nobeden izmed številnih demonstrantov ni ukrepal, ko so metali nacionalisti jajca na Zveznega predsednika Zvezne republike Nemčije, Richarda von Weiz-säckerja. čutiti je neko vzporedno potekanje med dobo med vojnama in danes. Po prvi svetovni vojni je nastalo veliko demokracij, a gospodarska kriza je pripomogla nacionalističnim silam v skoraj vseh državah Evrope do razcveta, tako da so tik pred vojno obstojale skoraj samo še nacionalistične diktature. Tudi danes vodi gospodarska kriza po vsem svetu v isto smer — na desno. Če se bo ta kriza poglobila, lahko brez nadaljnjega pride do enakega razvoja kot v 30-ih letih tega stoletja. Iz manjšine skrajnežev lahko nenadoma nastane večina. Ti ljudje bodo potem trdili isto, kot nacionalsocialisti pred šestdesetimi leti. Vlogo Zidov, ki v Evropi dandanes ne igrajo več tako važne vloge kot v času Hitlerja, zastopajo zdaj Turki in Slo- Dalje na strani 4 Drugo leto večji Dom v Tinjah Sanacija in dog rad n ja naj bi stala 25 do 30 milijonov. Rektor Kopeinig pričakuje, da bo del stroškov nosil sosvet. Tinjski dom nudi letno okrog 250 prireditev in seminarjev. Ker so skorajda vse izobraževalne prireditve izredno dobro obiskane, je postal tinjski dom premajhen in deloma ne ustreza več sodobnemu standardu. Potrebno je urediti primerne sanitarne naprave za spalnice, urediti stanovanjske enote za šolske sestre (katere želi sprejeti pod svojo streho tinjski dom) in pa tudi zgraditi dodatno predavalnico. Zato se je vodstvo doma odločilo za projekt sanacije obstoječega poslopja in dograditev novega dela. Na tiskovni konferenci je rektor Jože Kopeinig skupno z arhitektom Gerzabe-kom predstavil načrte za projekt. Ker bo sanacija in dogradnja povezana z velikimi stroški — med 25 in 30 mio. šilingov —, je Jože Kopeinig že sedaj pozval vse prijatelje tinjskega doma in predvsem dvojezične fare, da bi podprli projekt. Kopeinig pa tudi pričakuje, da bo del stroškov kril Sosvet. Prošnjo za finančno podporo sta že dobili Zveza in Dežela Koroška. Deželna vlada, ki doslej še nikoli ni podprla tinjskega doma, je tudi to prošnjo odklonila z argumentacijo, da so denarji iz proračuna za leto 1993 že porazdeljeni. Kljub temu rektor Kopeinig pričakuje, da bo Dežela v prihodnjem letu upoštevala prošnjo doma SODALITAS, ker ni dvoma, da Tinje prispevajo bistven delež k sporazumevanju med obema narodoma na Koroškem. Z gradnjo želijo v Tinjah pričeti vigredi leta 1994 in projekt zaključiti še jeseni istega leta. V času gradnje pa bo ponudba tinjskega doma bolj decentralizirana, se pravi, da bo velik del izobraževalnih prireditev v farnih domovih v Rožu, Podjuni in na Zilji. Heidi Stingler 4 Pismo bralcev ... jUtm* ... Naš tednik 10. Oktobers«. 25/111 9020 Celovec Na zahodu se mrači Nadaljevanje s 3. strani vani. Po mnenju radikalnih sta to gotovo dve rasi, ki jih je treba eliminirati. A vsa ta teorija o rasah je laž, kakor veste vsi. Kljub temu bi pa rad navedel primer, ki opisuje, kakšen „nonsens“ si je Hitler (in še drugi pred njim) izmislil. Sally Perel, po rodu Žid, se je rodil leta 1925 v seve mo-nemškem mestu Peine. Ko je Adolf Hitler pred skoraj šestdesetimi leti (30. 1. 1933) prevzel oblast v Nemčiji, se je družina Perel podala v Poljski Lodz. A tudi Poljsko je zavzel Hitler in med drugimi so ujeli tudi družino Perel. Skoraj vsi člani družine so morali iti v geto, vendar 14-letni Salomon se je opogumil in rekel, da je Nemec iz Pribaltika. Dejal je, da se imenuje Josef Perjell. To ime je bilo značilno za Nemce tam. Kmalu je postal „Jupp“, kakor so ga imenovali, zelo priljubljen, a nikoli mu ni bilo treba dokazati, da je bil „arijec“. Kmalu je postal „Hitlerjev mladenič" in v šoli so se tudi učili o „značilnostih Žida". Sally danes sam pravi, da je imel nekatere izmed teh značilnosti, kot obliko nosu in lobanje, a nobeden ga ni spoznal. Učiteljica je rekla, da je Jupp tipičen zastopnik nemške zali odno-baltske rase . . . Kljub temu se veliko ljudi ogreva za nacionalizem. To je nevarno ne nazadnje zaradi tega, ker imajo simpatizanti nacionalnih strank pogosto le nizko inteligenčno raven. 30 % vseh mladincev simpatizira z idejami nacionalistov. Posebno ogroženi so vajenci, omeniti pa je treba tudi, da na mladince tudi močno vplivajo starši in učitelji. Uspeh ljudskega referenduma, ki ga je iniciirala svobodnjaška stranka, bi bila legitimacija za politiko skrajnežev in populistov, čeprav je večina zahtev FPÖ že zdavnaj vpeljana. Ta referendum ne bi bistveno spremenil avstrijske politike do tujcev, bil bi pa svarilo za vse tiste, katerim je demokracija ljuba in vejo, kam takšni začetki vodijo. Kajti iz poizvedovanj javnega mnenja lahko vsakdo izve, da bi ljudje, ki bodo podpisali ta referendum, podprli tudi še mnogo radikalnejše zahteve svojih voditeljev. Jokavost ni nadomestilo za politiko Predsednik Delovne skupnosti slovenskih socialdemokratov je zopet ugotovil, kako hudi so NSKS in z njim prijateljsko povezane organizacije. Tokrat je umazano delo opravil kar predsednik sam. In kaj je bilo to „umazano delo“? Nič drugega, kot jasno svarilo pred asimilacijo in politiko, ki vodi direktno tja. NSKS — in ne samo celovški funkcionarji — je iz dobrih razlogov prepričan, da je dolgoročno možno preprečiti asimilacijo samo z možnimi lastnimi strukturami, saj so šele te usposobljene za etnično partnerstvo. Verjamem, da so zelo pošteni ljudje tisti, ki mislijo, da za preživetje narodne skupnosti zadostuje integracija v stranke ali vzorno interkulturno življenje. Le, da realisti niso! Politika pa je nekaj zelo realnega. Če pa potem nekdo svarilo pred asimilacijo in asimilantsko politiko imenuje „umazano delo“, je to dejansko umazano. R. V., Celovec Nekaj misli k prvi številki NT / 1993 Veliko je prispevkov in poročil ter intervjujev. Na prvi strani popravlja NT svoje pregrehe lanske v novoletne številke, ko je neupravičeno trdil, da Slovenska gospodarska zveza ni aktivna. Končno je že leta 1991 SGZ organizirala volilno listo „Alpe Adria“, ki je prvič v zgodovini dosegla, da je slovenski gospodarstvenik predsednik nekega gremija, in celo onega za zunanjo trgovino. Potrebno bi bilo, da dobi dipl. trg. Habernik tudi v Zvezni zbornici pripadajoče mesto. Gotovo pa je, da je uspeh ustanove odvisen od managerja, ki ima za to potrebno izobrazbo in čas. Tudi denar je potreben in SGZ živi le od prispevkov svojih članov. Na zadnji strani pa je spodletelo Krivogradu — ako bi dal pri izpitu za trgovca takšno izjavo, bi pač nikdar ne dobil obrti: ,,/Va/o-ga trgovca je po najugodnejši ceni priskrbeti blago za svoje odjemalce." Seveda je trgovec tudi vreden svoje plače. Bogastvo trgovca je predvsem v zaupanju ljudi in v velikem znanju, ki je potrebno za uspeh podjetja. Asimilant kljub svojemu znanju in požrtvovalnemu delu za slovenski narod ne razume oz. noče razumeti volje koroških Slovencev, katerim pripada tudi on sam. V KTZ objektivno tarna, da Slovenci živimo v nemškem morju — v NT pa odklanja Slovenski parlament. Dr. Grilc nikakor ni izjavil, da je tisti asimilant, ki se integrira v večinske stranke, temveč tisti, ki je proti temu, da bi imeli koroški Slovenci svoj parlament. Parlament naj zajame vse slovensko govoreče Korošce, ne glede na to, kateri politični stranki pripadajo — torej tudi socialiste. Ako se uresniči želja po javnopravnem zastopstvu koroških Slovencev, bodo pač drugi socialisti in ZSO-jevci vložili svoje kandidatne liste — ako se Ogris in Blatnikova pridružita Sturmu; ta trojica se še naprej boji ljudske volje kot vrag žegnane vode. Če bi imeli vsi koroški Slovenci enako pamet in bi bila ta rdeča, potem bi bil parlament odveč — en diktator, ki bi imel zaslombo v kakšni večji stranki, bi ustanovil novo Fronto enotnosti (OF). Po celem svetu oživlja demokratizacija, izjema je komunistična Kitajska — zakaj bi torej koroški Slovenci tudi ne smeli imeti svojega parlamenta, kakor imajo npr. kmetje svojo zbornico. Enako kot tam, bodo pač tudi v našem parlamentu zastopane štiri stranke — vendar gotovo v drugačnem razmerju oz. številu. Veselilo bi nas, ako bi Ogris in Blatnikova imela kot socialistična poslanca v Deželnem zboru enake uspehe za Slovence, kot jih je imel Karel Smolle — kot zeleni poslanec — v Zveznem parlamentu. Ako bi imeli koroški Slovenci že tedaj svoj parlament in se bi Smolle pri svojih odločitvah po-služil tega, bi imeli najbrž še naprej svojega poslanca na Dunaju. Naš parlament mora imeti pri zakonodaji o narodni skupnosti enake pravice, kot npr. Trgovska zbornica v gospodarskih zadevah. Tudi Urad za narodno skupnost pri Deželni vladi bi moral upoštevati mnenje te demokratične ustanove. Razume se, da bo v parlamentu poslovni jezik slovenski, kar je sedaj še bolj potrebno, ker se mu bo ZSO zaradi „multikulturnosti" odpovedala. Franc Rutar, Dobrla vas Protest in zahteva dunajskih študentov Vzdušje, ki bi nastalo v primeru uresničitev ljudske zahteve svobodnjakov, bi bilo več kot sovražno, razraščale bi se policijske metode države in ovadušt-vo. Sramotna oskrunitev židovskega pokopališča v Železnem kaže, kaj lahko pričakujemo. Ljudska zahteva ni nastala sama od sebe. Podlago zanjo so pripravili sovražni ukrepi vlade zoper tujce (poostritev zakonov za azil, za bivanje tujcev ter nastop vojske ob meji). Vladni stranki ljudsko zahtevo sicer odklanjata, kljub temu pa se še naprej zanašata na tujcem sovražne zakone in zagovarjata mirovanje. Oboje je voda na Haiderjev mlin. Mi želimo ukrepati, preden bo prepozno. Naš cilj je ustvariti široko gibanje, ki bi vneslo odpor proti ljudski zahtevi v mnoga družbena področja. Obstoječi komiteji naj se med seboj povežejo, nove pobude naj se sproži-i jo na delovnem mestu, na univerzah in v šolah. • „Ne“ za ljudsko zahtevo proti inozemcem/kam; • odprava vseh tujcem sovražnih zakonov, ker sistematično zapostavljajo ljudi določenega porekla in zato nasprotujejo človekovim pravicam. Zato skupno ZA: • „amnestijo" za vse, ki so že samo zaradi svojega bivanja — na osnovi obstoječih zakonov — v Avstriji „ilegali-zirani“; • državljanske pravice za „inozemske“ kolegice in kolege; • več sredstev za šolsko integracijo. Uvedba dodatnih učiteljev/ic tudi za višje šole; • možnost pravičnega postopka za azil; • razširitev pojma „azil" na specifični aspekt žensk, siromaštva in okolja; • uvedbo socialne in gospodarske politike, ki ne dopušča nastanek „potrebe“ po grešnih kozlih. Podpiramo iniciativo „Ljudje proti sovraštvu do tujcev“. KSŠŠ na Dunaju Kot smo izvedeli, je Raiffeisen Zentralbank Austria AG z Dunaja prekinila sodelovanje z A-Ban ko v Ljubljani in stornirala svojo 35 % udeležbo pri tej banki. Vzrok temu naj bi bila nesoglasja v zvezi s sanacijo te banke in ker v Sloveniji še vedno ni urejeno jamstvo države za hranilne vloge občanov, ki so bile deponirane pri prejšnji Narodni banki Jugoslavije, in jamstvo države za neizterljive kredite velikim firmam. Avstrijska banka tudi ni hotela prevzeti del stroškov sanacije te banke, ker je bila Banka Slovenije mnenja, da morajo tudi tuji družabniki prispevati svoje k sanaciji sloven- Ljubljana: Raiffeisen Zentralbank prekinila sodelovanje z A-Banko skega bančništva. Sodelovanje med obema bankama so v Ljubljani propagirali z mnogo reklame, ki ni upoštevala slovenske posebnosti, ampak je popolnoma prevzela reklamno linijo avstrijske banke, tako da niti niso prevajali reklamnih tekstov v slovenščino in so izložbe A-banke nalepili samo z nemškimi oznakami. Banka Slovenije pripravlja odlok, v katerem bodo morale imeti vse obstoječe banke najmanj šil. 420,0 mio. lastnega kapitala. Ta predpis bo veljal tudi za ustanovitev novih bank. Namen tega odloka naj bi bil, da bi v Slovenijo prišle samo večje banke, ki bi tako vsoto zmogle. Pri tem ostaja odprto vprašanje tako velikega kapitala: v Evropski gospodarski skupnosti je treba vplačati za ustanovitev banke le šil. 70,0 milijonov lastnega kapitala. Če obstoječe nove banke tega odloka ne bi mogle upoštevati, jim bodo omejili dovoljenje in bodo smele opravljati samo določene bančne posle. GOST V NAŠEM TEDNIKU 21-letni Peter Grilliz, doma v Lovankah, je zaveden društvenik Slovenskega prosvetnega društva „Srce“ v Dobrli vasi. Njegova posebnost pa je, da se je šele v poznejših letih naučil slovenščino, kajti iz različnih razlogov tega prej ni smel. Povsod je poznan kot zelo prijeten in hudomušen, ki zabava razne družbene kroge, ker se pač med veselo družbo dobro počuti. Peter Grilliz Vrani mladosti se ni smel učiti slovenščine Z Petrom Grillizem se je pogovarjal Franc Sadjak. Naš tednik: Kot otrok menda niti besede nisi razumel slovensko, sedaj pa tekoče govoriš lepo slovenščino! Peter Grilliz: To drži! Kot otrok nisem imel nobenega odnosa do slovenskega jezika. Materni jezik je zato pravzaprav nemški. Starši so bili takrat mnenja, da je prednost, če znam samo nemško, čeprav znajo dobro slovensko. V glavni šoli sem prvič začutil zanimanje za slovenski jezik, posebno pa takrat, ko sem vstopil v slovensko Katoliško mladino kot član podjunske baze. Na prvih sejah sem bil takorekoč samo opazovalec, kajti prav nič nisem razumel. Tam je bil pogovorni jezik seveda slovenščina. Ker pa sem želel tesno sodelovati s Katoliško mladino, sem bil skorajda primoran učiti se slovensko. Tako sem zašel v čisto novo družbo, ki me je izredno lepo nagovorila, poleg tega pa mi je pomagala do znanja sosedovega jezika. Povedal si, da si zašel v novo družbo. Kakšna pa je bila potem takem reakcija tvoje prvotne družbe in staršev? Tu pravzaprav ni bilo težav. Glej, prijatelji, ki so me cenili takega kot sem, me še danes. Tisti pa, ki me zaradi jezika ne spoštujejo več, je pa to njihov problem. Skozi na novo pridobljeni jezik sem si hkrati pridobil še več dobrih prijateljev. Tudi doma, kjer je prej vladal mali jezikovni strah pred slovenščino, je danes drugače, tako da tu nimam več strahu in težav. Trenutno si podpredsednik Slovenskega prosvetnega društva „Srce“ v Dobrli vasi. Kako pa si sploh prišel v stik z društvom? Ob 80 - letnici SPD „Srce“ me je nekdo povabil na takratno jubilejno prireditev, kjer sem slišal pesem „Je pa davi slanca padla“. Ta pesem me je takrat tako globoko prizadela, da se je v meni vnelo zanimanje za društvenost. Nato sem postal član zbora, čez nekaj časa odbornik, na zadnjem občnem zboru pa sem bil izvoljen za podpredsednika. Ali bi bil pripravljen nekoč prevzeti tudi odgovorno mesto predsednika? Če bo potreba in če bi me želeli imeti za predsednika, potem bi bil seveda pripravljen. Ugaja mi namreč delo z ljudmi, poleg tega mi daje delovno mesto priložnost vsak dan spoznavati še več ljudi, ki jih med drugim lahko nagovorim tudi za društvene namene. Seveda pa je uspešno predsedniško delo odvisno od pripravljenosti vseh tistih, ki sestavljajo društvo. Poznamo te tudi kot zelo hudomušnega človeka, ki zna s pripovedovanjem smešnic zabavati vsakršen družbeni krog. Ali znaš biti tudi resen? No ja! Znano je, da smeh zdravi ljudi, poleg tega pa se prijetno počutim med veselo družbo. Vendar tudi opažam, da me včasih malo zlorabljajo. Radi vidijo v meni tistega „klovna“, ki skrbi za smeh v družbi; vendar vedno pa le nisem razpoložen za šalo. Kadar želim biti resen ter čutim potrebo notranje tišine, mi pač ni za šalo. Da znam biti resen, kažejo dejstva, da so mi zaupane odgovorne stvari, ki s šalo nimajo prav nič opraviti. Kljub temu bi te prosil, da našim bralcem na kratko poveš še svojo najljubšo sme-šnico! Najljubše smešnice nimam, ker se je ne da imeti. Pripovedujem samo smešnice, ki se zdijo meni smešne in so zato tudi dobre. Te so vse moje najljubše. Takih, ki se meni ne zdijo smešne, sploh ne pripovedujem. No ja! Čisto po domače bom povedal smešnico o „Podklan-čnikovi Katri“: Podklančnikova Katra ima moža Toneta, ki vsak dan beži v gostilno ter pride pozno in precej nakajen zopet domov. Nekoč pa je bilo Katri dovolj ter si je dala „pvahuto“ čez glavo in se skrila na britof, mimo katerega je moral mož iz gostilne domov. Ob polnoči pa je Tone le privihral mimo britofa, Katra pa je hitro skočila nanj ter z močnim glasom zavpila - huhu, jas sem vrah ... Tone pa olajšano dahne: No, hvala Bogu, sem že mislil, da je moja ta stara! Hvala za pogovor! m Hratko Žitara vas__________ Ženeš ko jezero Občina Žitara vas bo v letu 1993 izgradil Ženeško jeze-ro/Sonnegger See v turistični center. Z izgraditvijo kolesarskih poti bi bila ponudba za turiste še večja. V načrtu je tudi nakup zemčjišča za otroški vrtec v Žitari vasi. Koroške šole________ 2202 inozemcev Pouk na koroških šolah skupno obiskuje 2202 (4,3 %) šolarjev, ki niso avstrijski državljani. Največ jih je v okraju Celovec dežela (404), sledi Špital (365) pred okraji Beljak-mesto (359), Beljak-dežela (275), Št. Vid (225), Velikovec (161), Celovec-dežela (151), Volšperk (111), Feldkirchen (86) in Šmohor (65). Največjo skupino tvorijo begunci s srbskim oz. hrvaškim jezikom (1600 šolarjev). Suha________________ Razvojni koncept Tudi na Suhi so si v letu 1993 zadali pomembne naloge. Med drugim hočejo s pomočjo prebivalstva sestaviti regionalno-razvojni koncept, v katerem so mdr. na novo določene namembnosti zemljišč, infrastruktura v občini in podobno. Kmetijska zbornica Budget: 69.715.000,- Proračun Kmetijske zbornice znaša v letu 1993 69.715.000,- šilingov. Koroški kmetje bodo s svojimi prispevki v višini 22,4 mio. šilingov prispevali skoraj tretjino. Zbornični svetnik dipl. inž. Štefan Domei je sestavo proračuna odobril, predvsem tudi zato, ker Zbornica kmetom ni povišala obveznih prispevkov (Kammerumlage). Domej: „Zveza in Dežela pa morata končno bolj vrednotiti delo Zbornice in ji letno dodeliti več denarja." Iz naših občin Hermann Jäger je že 30 let v občinski politiki. Na njegove spomineg otovo že mnogi čakajo. Foto: Fera Hermann Jäger - 30. leto v občinski politiki Občinski odbornik EL v Ško-fičah Hermann Jager, bo konec leta 1993 izpolnil 30 let neprekinjenega delovanja v občinskem odboru Občine Škofiče. 5 let je delal kot namestnik, nato pa 25 let kot odbornik in se je v občinskem svetu več ali manj sam boril za pravice svoje stranke, tako da je sedaj že nekoliko utrujen od zahtevnega in odgovornega komunalno-političnega delovanja. Hermann Jäger: „Mislim, da sem svojo nalogo skozi tri desetletja kar zadovoljivo opravljal, zäto bom ob koncu tega leta oddal mesto drugemu, mlademu!“ Čakanje, da bo minil božični mir. Franz Ambrusch je bil eden izmed prvih, ki se je zavzel za priključitev Strpne vasi k občini Globasnica. To seveda ni bilo prav globaškemu županu Alber- Franz Ambrusch (SP): „Kdaj se konča v Globasnici božični mir?" Foto: Fera Županu Albertu Sadjaku se ne mudi; vse mora imeti svoj red. 1/ zakonskem roku bo tudi ta zadeva rešena. Foto: Fera tu Sadjaku, saj je njegov frakcijski kolega delal proti volji glo-baških socialdemokratov. V frakciji in tudi v občinski sobi se je sprožil odprt konflikt. Ambrusch se je postavil na stran „seperatistov" iz Strpne vasi, župan Sadjak pa je branil (in jo še) celovitost občine Globasnica. Občinski svet je še lani sprejel sklep o ljudskem glasovanju, ki naj bi ga izvedli v teku 6 mesecev. Župan Albert Sadjak lani o glasovanju še ni hotel nič slišati in je dejal, da ni treba motiti božičnega miru. Franzu Ambru-schu pa zdaj traja ta božični mir že skoraj predlogo. Ambrusch: „Ne vem kako dolgo praznuje naš župan božič, toda zdi se mi, da božični mir traja že predolgo." Kdaj bodo Strpinačni res glasovali? Na vsak način do konca marca / začetka aprila, tedaj namreč poteče 6 -mesečni rok. Pogovorna kultura V Škocijanu se želijo občinski mandatarji v letu 1993 truditi za boljšo pogovorno kulturo na občinskih sejah. Seje se v lanskem letu neštetokrat potekale ne robu vzrdžljivega, ob koncu leta pa je prišlo celo do prekinitve. Socialdemokrati valijo krivdo na FP-frakcijo, podobnega mnenja sta tudi Volilna lista in VP. Franc Starz (VL) je nad pogovorno kulturo razočaran in ima le malo upanja, da se bo izboljšala. Župan Albert Holzer, ki je tarča napadov FP, včasih že težko „obdrži živce". Opazovalci pravijo, da so se stalni konflikti v občinski sobi prenesli celo v VP-frakcijo, kjer sta odstopila odbornika Kern in dr. Opetnik. Škofiče: Občinski bife v najem domačinu Občinski odborniki so se na tajnem glasovanju o najemniku bifeja ob javnem občinskem kopališču jasno izrekli za domačina. Na javni razpis za najem bifeja na občinskem kopališču v Ško-fičah ob Vrbskem jezeru se je javilo 15 interesentov od blizu in daleč. Od teh je predstojništvo tri sprejelo v ožji izbor; med njimi je bil tudi domačin (gostilničar) Fritz Rudolf iz Loga (Auen), ki je na tajnih volitvah občinskih odbornikov prejel 11 od 19 možnih glasov. S tem so mu odborniki jasno izrekli zaupanje v letošnji sezoni (letna najemnina bifeja stane 100.000,-šilingov). Po obravnavi 8 točk za spremembo namembnosti, ki so bile vse soglasno ali sprejete ali odklonjene, so na občinski seji tajno izvolili tudi novega nastavljenca. Na javni razpis sta se javili dve osebi, pri čemer je imela gospa Scharnagl prednost, saj je imela že 4 mesece praktičnega dela na Občini. Poleg tega je Scharnaglo-va predložila tudi dokazila o boljši izobrazbi v primeri z drugim kandidatom. Tajno glasovanje pa je proti pričakovanju jasno potrdilo novega nastavljenca Občine Bergnerja z ugotovitvijo, da je končno potreben na Občini tudi moški. Doslej so bile nastavljene 4 ženske. V okviru ure vpraševanj, je odbornik EL Hermann Jäger zahteval odgovor na zastavljeno prošnjo, predloženo upravi Pošte o telefonski govorilnici v vasi Trata. Jäger: „Ali je bilo doslej sploh kaj storjenega, ali pa se je prošnja porinila v omaro?“ Odgovor občinskega tajnika: „Prošnja je bila odposlana, vendar odgovora poštnega urada še ni bilo ...!“ Po seji je župan Valentin Happe vse odbornike povabil na kratko božičnico. Iz naših občin 7 Teta Olga ima zaenkrat v/ varstvu 23 malčkov, ki so morali dolgo čakati, da je pliberški dvojezični otroški vrtec končno odprl svoja vrata. Foto: Fera Pliberk: Dolgo, dolgo so čakali na dvojezični vrtec Januarja letos so se v Pliberku končno odprla vrata tudi za dvojezični otroški vrtec. Leta dolga prizadevanja Enotne liste so s tem našla tudi pri ostalih frakcijah odprta ušesa. Poroča Silvo Kumer »sr;- Zme- tani so se vse frakcije v pliberškem občinskem svetu izrekle za dvojezično otroško skupino v Pliberku. Vsa prejšnja leta pa je bila Enotna lista edina, ki je zahtevala dvojezični vrtec. Proti volji EL sta SP in VP sklenili leta 1987 gradnjo majhnega vrtca, ki nudi prostora samo za enojezične otroke. Elov-ci še danes trdijo, da je bil vrtec nalašč zgrajen tako majehn, da bi s tem preprečili dvojezično skupino. Tedajnšnji izgovor koalicije je bil, da je itak v Šmihelu dvojezična skupina. Posledica tega je bila novembra 1987 demonstracija staršev na občinski seji. Tedanji pristojni referent in da- našnji župan mag. Raimund Grilc je stal še v prvi vrsti nasprotnikov dvojezičnega vrtca. Grilc danes: „V Pliberku se je veliko spremenilo, novi ljudje imajo tudi nove nazore." Verjetno to tudi drži, saj sta se sklepu pridružila tudi mlada mandatarja FR. Mestni sv. Fric Kumer (EL) je z velikim zadovoljstvom vzel na znanje pričetek delovanja dvojezičnega vrtca. Kumer: „EL se je vsa leta zelo trdo in z veliko vnemo in osebnim prizadevanjem borila za vrtec, neštetokrat smo se celo hudo skregali. Zato nas tem bolj veseli, da so mladi odborniki ostalih frakcij uvideli potrebo. Ife-S Aktualni pogovor Olga Kušej že pet let dela kot otroška vrtnarica. Bila je 3 leta in pol v Št. Jakobu in leto in pol v Šmihelu. Januarja je prevzela vodstvo dvojezičnega otroškega vrtca v Pliberku. 3ti£«eöFlS «BS iT’"'" aes S Prvi dnevi v novem vrtcu so za Vami. Kako ste se vživeli? V vrtcu imamo 23 otrok s tem pa je v bistvu vrtec poln, saj je skupno prostora za 25 otrok. Moram reči da imamo zelo lepe in velike prostore, tako da je delo zelo prijetno. Pravtako so se otroci hitro vživeli. Čakamo pa še na pomočnico, ki jo bo Občina ta mesec nastavila. „Dobili smo zelo lep vrtec" Kako pa je z jezikovnem znanjem otrok? 2/3 otrok zna zelo dobro slovensko, 1/3 pa je slabo oz. jezika sploh ne obvlada. Toda starši so nase bodo naučili drugega deželnega jezika in to se bodo pri nas nedvomno lahko. dali otroke v vrtec z menom, da *1 tišji '^tii s 388 > mo,otc Dvojezičnih s a teSI mi Uradno odprtje vrtca šele bo, medtem pa je Občina s pomočjo Deželne vlade izbrala že tudi pomočnico za vtrec. Naš tednik je leta 1987 obširno poročal o demostraci-ji za dvojezični vrtec, ki je prišel 5 let pozneje vrtnaric na ' splošno primanjkuje. Kje so po tvojem razlogi? Prvič v glavnih šolah in tudi na gimnazijah ne delajo dovolj reklame za ta poklic. Drugič pa se danes odloči 1/3 šolanih vrtnaric za študij, in te potem seveda manja-kajo. Mogoče se mlada dekleta ustrašijo nove 5- letne šolske dobe. Vsem tem pa bi rada rekla, da se splača ubrati to poklicno pot, ker je zanimiva in polna vsakodnevnih uspehov in napredkov. 8 Rož — Podjuna — Zilja Sporočilo KOKS (Koordinacijskega odbora koroških Slovencev) V torek, dne 9. februarja 1993 bo Koordinacijski odbor koroških Slovencev obravnaval in sklepal o priporočilu slovenski vladi o porazdelitvi sredstev, ki so namenjena po proračunu Republike Slovenije za podporo slovenski narodni skupnosti na Koroškem. Organizacije in ustanove, ki želijo zaprositi za podporo iz teh sredstev, naj vložijo proračune pri poslovodji Koordinacijskega odbora na naslednji naslov: Koordinacijski odbor koroških Slovencev v r. poslovodji mag. Marjanu Pippu 10. -Oktober-Straße 25/IM 9020 Celovec / Klagenfurt Proračune je treba oddati najkasneje do 25. januarja ’93. V Čahorčah obhaja dvajseto pomlad Sonja Morič. Vse najboljše! , V Selah je obhajala 78. rojstni dan Vrtnikova Neži Olip. Na Srednjem Kotu pa je slavil 70. življenjski jubilej Gregijev Paul Mak. Obema slavljencema iskreno čestitamo ter želimo še mnogo zdravih, srečnih in zadovoljnih let! 35. rojstni dan in god praznuje Marjan Jernej iz Št. Vida v Podjuni. Ob tem jubileju mu prav prisrčno čestitamo ter želimo vse lepo in dobro! Društvo upokojencev Podjuna čestita za osebna praznika Mariji Kowatsch z Metlove in Nevenki Sommeregger s Kamena. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT. Pred kratkim je obhajala 88. osebni praznik Marija Scheinig iz Spodnjega Doba pri Ločah. Ob tem visokem življenjskem prazniku iskreno čestitamo ter želimo trdnega zdravja, osebnega zadovoljstva in božjega blagoslova! V Globasnici je pred kratkim obhajal rojstni dan Hans Elbe. Velikemu umetniku iz srca želimo vse najboljše, zlasti mnogo osebne sreče in božjega blagoslova! Rojstnjdan praznuje Marija Ka-strun iz Železne Kaple. Čestitamo ter želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih let! V Stari vasi pri Št. Lipšu je praznovala rojstni dan in god Veronika Raunikar. Iskreno čestitamo! 13. januarja je obhajala osebno slavje Mici Martinjak iz Gorinčič, dan navrh pa Tončka Reichmann iz Želuč. Zdravja, sreče in še na mnoga leta kličejo vsi člani Društva upokojencev Št. Jakob! Če- stitkam se pridružuje tudi uredništvo NT. , V Dvoru pri Šmihelu je obhajala 65. življenjski jubilej Marija Ver-hnjak. Ob tem osebnem jubileju iskreno čestitamo ter želimo še mnogo zdravih, srečnih in zadovoljnih let! Preteklo soboto je v Dobu pri Pliberku obhajala 65. življenjski jubilej Nežka Opetnik. Tudi njej iskreno čestitamo ter kličemo še na mnoga zdrava in zadovoljna leta! Rojstni dan in god je obhajala Neži Šprahovic v Lukovici pri Pliberku. Za dvojni praznik iskreno čestitamo! 10. januarja je obhajal rojstni dan Hanzi Metschina, po domače Boštlcov v Podravljah. Pevci mo- ške skupine Vaščani pojo iz Zgornje vesce ter uredništvo NT mu ob tej priložnosti iskreno čestitajo! Te dni bo praznovala osebni praznik Marija Lienhard iz Libuč. Želimo ji obilo božjega blagoslova, predvsem pa zdravja in osebnega zadovoljstva! Čestitkam se pridružuje Društvo upokojencev Pliberk. Na Dunaju je končal študij gospodarstva Rudi Urban iz Gorič. Mlademu magistru iskreno čestitamo in mu želimo vse najboljše na poklicni poti! V Dvoru pri Šmihelu praznuje svoj 65. življenjski jubilej gospa Marija Verhnjak, po domače Božičeva mama. Slavljenki iskreno čestitamo in ji želimo vse najboljše, predvsem pa zdravja in božjega blagoslova! V nedeljo je obhajal okrogli življenjski jubilej Hanzi Kanzian, ■CSPET'} rwWfr.fi M*. JVedelja Za Človeka ESmEEH:g§§p .... .—...... J?pmM . x . ^«Wifrvt» V»ts( nastopa pa se na žalost r\& spomnim več. Katere časopise imate v Vaši gostilni? Naš tednik, Vestnik, dnevnike Kleine Zeitung, Kronen Zeitung, KTZ, 1x tedensko Republiko, Tango, po želji pa tudi Kärntner Bauer in Kärntner Wirtschaft. Namesto ilustriranih časopisov pa nudimo našim gostom troje-zični jedilni list. Kaj je bil Vaš največji „flop?" Ne bi vedel. Kaj pijete in jeste najraje? Pivo, domače žgance s kavo. Trenutno pa delam kuro. Kakšen ugled ima gostilničar na vasi? Mislim, da je še kar dober, sicer pa si ga moraš trdo pridelati. Poznate kot gostilničar tudi prosti čas in kaj delate v njem? Delo je istočasno tudi prosti čas. Bi zapustili Bilčovs in prevzeli velik hotel na Grand Canariji, če bi ga Vam kdo podaril? Nikdar ne, stokrat sem raje Miklavž v Bilčovsu kot hotelir na Grand Canariji. Kaj Vas veže na domači kraj? Domači ljudje, njihova mentaliteta, prijatelji in družina. Kakšna je Vaša življenjska filozofija? Zdravo živeti in se z ljudmi v gostilni dobro razumeti. Za zaključek: imate kakšno željo, ki bi si jo radi izpolnili? Da bi Bilčvos ostal domač kot je in da bi ostali vsi skupaj zdravi. Si-Ku