Katolišk cerkven list.
List	V četertik 14. maliga serpana 1853.	Tečaj II.
iVIisionske naznanila iz severne Amerike.
I.
Pismo prečastitiga gospoda misionarja Friderika Baraga do svoje .sestre gospe Amalie.
Preljuba Anialia!
Zdaj Ti že prav dolgo nisim pisal, in dostikrat me je že hudo bolelo, ker Ti nisim pisal; pa do današnjima dne Ti nisim mogel pisati. Zakaj v poslednjim majbnim pismu sim Ti rekel, de Ti ne bom pisal, dokler ne bom mogel kaj goto vi ga pisati; in ravno dans, v god naše ljube Kimske sestre, sim naravnost iz Kima gotovo sporočilo prejel, (kar si morebiti že zdavnej slišala), de jc moja zvolitev v škofa na zgornjim Mičiganskim, kjer so ravno vsi naši indianski misioni, zdaj tudi v Himu poterjena. — Kar so več kakor 16 let od mene govorili, in tudi v pismih pisali in v dnevnikih na-tiskovali, se mi jc zdaj res zgodilo. Mojim slabim ramam so breme naložili, ki jc še angelskim ramam strašno, kakor sveti cerkveni očaki pravijo (vel angelicis humeris formidandiim onusj. Pa On, ki mi je butaro naložil, mi jo bo tudi pomagal nositi.
Tabart Ti iz Cincinnati-a pišem, od kodar sini Ti že pred 22 leti dopisoval. Pcrmoran sim bil sem priti zavoljo natiskovanja indiansko-angleškiga slovarja. V Oetroit-u se ni mogel natisniti; tiskar-nice imajo tam premalo pismenk. Se tukaj sim mogel poskerbeti. de se je še več pismenk vlilo. U-pam, de bo v treh tednih natisnjen. Oba dela. in-diansko-angleški in angleško-indianski, bota okoli 670 strani obsegla. Naznanilo popotvanja od L* Anse-a do Detroit-a tukaj natisnjeno perložim, ker nimam časa ga prepisovati.
Preljuba Anialia! zdaj tedaj zamorem skoraj gotovo povedat?, de se bova tukaj na tem svetu šc vidila, ako bova le še ene mesce živela, ker upam še pred končam tega leta v Trebno priti in Tebi, serčno ljubljeni sestri, in pobožni Pepi škofov iga blagoslova podeliti. Vedno moli za »Svojiga
Te zmiraj Ij ubij oči ga Friderik a. V Cincinnati-u 13. rožnika 1853.
II.
\aznanilo popotvanja gosp. misionarja Friderika Baraga od L'Anse-a do Detroit-a.
2. t. m. sim indianski misinn v I/Anse-u pri Zgornjim jezeru zapustil, de bi angleško-indianski slovar, kteriga sim nad 4 leta spisoval, že vcnder
enkrat v natis dal. — V tem času sim mision nar ložej zapustil; zakaj Indiani, ki so v moj mision, so velikonočno spoved in obhajilo vsi perve dni postniga časa opravili in kmalo potem v sladkornicc se podali, kjer bodo skoraj 2 mesca ostali. Slovar, ki ga bom v Oetroit-u na svitlo dal, sim dolgo in z velikim trudam spisoval; pa mi ni žal. dc sim se tako dolgo z njim trudil: misionarjem med Indiani bo vedno v prid. Popoln je precej, tako popoln, kolikor perva poskušnja taciga dela popolna biti zamore. Okoli 1700 strani rokopis obseže in ima 2 dela, indiansko-angleški in angleško-indianski. Od l/Ansc-a do sem sim 10 trudapolnih dni po-potval. Perve 4 dni sim mogel peš hoditi, nekoliko v čevljih za sneg, zakaj sneg v gojzdili ob Zgornjim jezeru je še 3 ali 4' debel. Tako popotvanjc je trudno, pot sama težavna in prenočevanje silno neprijetno, zakaj tukaj se mora v gojzdu pronoče-vati, kjer človek zavoljo mraza večidel celo noc spati ne more.
Od rllay des Xoi|ues-a~ pri Mičiganskim jezeru sim se do r(irceiibav-a1* z H drugimi osebami vred po ledu v'seneli peljal. 1. in 2. dan našiga popotvanja jc bil led prav dober in terdin. Tretji dan pa, ko smo se žc ..(■rccnba\-ti- bližali, je bil led čedalje slabeji in poln širokih razpoklin. rez več teli razpoklin smo srečno prišli, in vodnik nam jc za-terdil, de ni nobene nevarnosti: bila jc pa smertna nevarnost: zakaj peršli smo na razpoko, kjer je bil led slab, pod nami sc udere, in naenkrat so konji, seni in vsih 9 oseb v vodi, več kakor eno miljo deleč od brega. To je bilo strašno! Kni do terdniga ledu plavajo, eni si pa z ledovimi plošami pomagajo, de na terdin led pridejo. Jaz sini v zadnjim sedežu v seneli sedel, in ko smo se v vodo potopili, sini kmalo led dosegel. Visel sini zdaj na ledu, pa nisim mogel nanj priti. V debel plajš sini bil zavit, ki je zdaj v vodi neizrečeno težek bil: pa ga nisim mogel sleči. Ko se tako zastonj trudim iz vode zlesti, mi pride mož v pomoč, ki se jc žc rešil, in me na terdin led zleče.
Iz te nevarnosti rešeni začnemo konje iz vode vleči. Vsi so bili v vodi: le njih glave so se vid i le. Pervežemo jim verv okoli vratu, zdaj temu zdaj uniinu. iu jih poslednjič z dolgim in velikim trudam na terdin led pcrvlečemo. To se je godilo preteklo sredo II. t. m., koje hudo merzlo bilo. Sever je strašno čez led pihal, in v malo minutah so bile oblačila na nas permerznjene, de smo se komaj gibali. Nam v srečo je bil tamošnji svetilnik le tri milje deleč od tod. Hitro se tje peljemo in tam nekoliko časa ostanemo, se nesreče opočiti in ogreti. Okoli poldneva ..(irecnbav" dosežemo, od kodar
sim v 2 dneh v „Mihvaukee" peršel, kjer sim se Bogu serčno zahvalil, de me je tudi iz te nevarnosti kakor že iz veliko druzih milostivo rešil.
Friderik Baraga, misionar Indianov v I/Anse-u pri Zgornjim jezeru.
III.
Pismo gospod misionarja Fr. Pirca iz severne Amerike do M. Magdalene *), Lršulinarice v Ljubljani.
Kroving Menesota v Indii 4. prosenca 1853.
1'astita sestra v Kristusu Jezusu!
Obljubil sim Vam, iz Indie do Vas saj enkrat vsakih 5 let pisati. Čas me opominja storjene obljube, še bolj me pa prisiluje potreba, zvestih voj-sakov v razširjanje Božjiga kraljestva pridobiti, de pismo do Vas pošljem, ter sebe in svoj novi mision Vam in vsim častitim nunam v gorečo molitev per-poročim: zakaj skušnja me je prepričala, de skupna molitev bogaboječih kristjanov in pobožnih duš vse spreobračanje silno pospeši in našimu podučevanju dobriga sadu obrodi.
Dozdanji mision sim s škofovim privoljenjem zapustil in keršanske Otava-Indiane v Mičiganski deželi dvema drugima duhovnama izročivši v nar novši, nar daljši in nar veči škofijo sv. Pavla v Menesotanski deželi se podal, kjer so me moj novi škof, prečastiti gospod Kretin, serčno objeli in sprejeli. Ker sim bil edini nemški misionar, sim z dobrin škofam nemške soseske obiskal in oskerbel, potem so me pa k Olčipve-lndianam poslali, ker njili jezik dobro znam: zraven moram tudi za več sosesk belili katoličanov skerbeti, tako de dežela mojiga sedanjiga misiona Kranjsko deželo vohširno-st; stokrat preseže.
Iz tega lahko razvidite, kako imenitno in težko nalogo je Previdnost mojim utrujenim in ostarelim močem naložila, Cversto in veselo in v zaupanju do lloga sim se vender v novo delo podal in tukaj v Krovingu pervi mision vstanovil, ter hišo in cerkev v nar lepšim, nekoliko zvišanim kraju naredil, k jer so divji nrznabogi od nekdaj sem kakor tudi v dan mojiga prihod:! s svojim neumnim malikovav-s k i m plešam hudohniga ilulia častili. Tukaj mi je ob desnici prav blizo lepa, ribnata reka Misisipi, ob levici majhno jezero polno divjih rac in dalje lepa. 50 milj dolga senožet, polna divjih bažanov, okoli mene povsod nar lepši kraji. Praviga veselja mi pa vse to ne dela. Divjakov, ki v gojzdih prebivajo, vsaki dan obilno k meni v hišo in v cerkev pride in Božjo besedo z vidno gorečnostjo posluša, in to je moji duši v tolažilo, ker po duhovnim prerojenju število Kristusovih ovčic meni v nar veči veselje pomnožujejo. .Med tukajšnimi Indiani sim kakor oče med otroci; vse poglavarje tega Oteipve - naroda že poznam, ki so mi obljubili mojo vero sprejeti in so me v svoje kraje povabili. Zalo bom prihodnjo spomlad in poletje, ako mi Bog zdravje in življenje da, velikrat in deleč k divjakam popotval, kjer upam z Božjo pomočjo dobre žetve za nebesa dobiti. Bog bodi hvaljen, de je mene, Vašiga nevredniga rojaka, milostivo sem poklical in za orodje svojiga neskončniga usmiljenja v spreobernjenje teh uhozih divjakov zvolil!
Kako je pa Vam? 1'pam, de ste Vi in vse častite nune vesele in prav zadovoljne v srečni sa-
moti. Prizadevajte si pa tudi s posebnim pridam, prosim Vas, za dobro odrejo ženske mladosti; sej veste iz svetiga pisma, kakšno plačilo de je naš Gospod Jezus Kristus tistim obljubil, kteri nevedne podučujejo.
Vsaktere nune v zedinjenih deržavah severne Amerike, ki imajo v vsih imenitniših mestih po 2, 3 ali 4 samostane, se v podučevanju ženske mladosti, v postreževanju bolnikov v vsih bolnišnicah, v odrejevanju ubozih sirot in v druzih dobrotljivih keršanskih napravah tolikanj lepo obnašajo, de pri vladi in pri vsih ljudeh mnogoterih ver silno slove in so zato razširjanju svete vere v velik pospeh.
Slednjič Vas prav prijazno pozdravim, se Gospej Materi in vsim nunam lepo priklonim in v molitev Vas vsih perporočim, ter ostanem z vsim spoštovanjem
A dS
duhovni prijatel v Kristusu Franc Pire, misionar.
Godovanjc sv« Alojzja v Macaretu.
(Iz Savinske doline. P. Z. M.) — Ljuba Danica! ker si sosebna prijatlica šolske mladosti, in rada dopise prejemaš, kteri obetajo kaj blagiga sadu per nji obroditi, blagovoli tudi moj dopis in popis, kako smo per nas, v \acaretu, god šolski ga varlia svetiga Alojzja obhajali, v svoje verstice sprejeti.*)
Ta slovesnost je bila že davno poprej otročičem napovedana in težko so pričakovali dneva, v kterim jim jc toliko nedolžniga veselja napoveda-niga bilo. Ker se nobena slovesnost nikdar in nikjer s pravim serčnim veseljem obhajati ne more, ako je serce nepokojno, smo preskerbeli, dc so se šolarji iu šolaricc na dan šolskiga pripomočnika, v kopeli svete pokore čedno omili vsih madežev svojiga scrca, in se sklenili z ljubim Jezusam v zakramentu presvetiga Rešnjiga Telesa. V predvečer svetiga Alojzja so pridne šolaricc prinesle raznih cvetlic, in so s taistimi v šoli podobo njegovo čedno opletle. Ko so otročiči do osmih svojo spoved v cerkvi opravili, jim je bilo ukazano v šolo priti. O pol devetih se lepo vversteni sparama v dotično cerkev Matere Božje podamo, učenci naprej z zelenimi vejicami v ročicah in učenke zadej s čedno spletenimi venčiki v laseh. V lepim redu krog velikiga oltarja vpričo svojih staršev in sosedov so bili z naslednjim ogovorani ogovorjeni, kteriga tukaj jako skrajšaniga dam.
..Pustite otročiče k meni priti in nikakor jim ne hranite, zakaj takih je božje kraljestvo (Mark. 10, 4. ) —S temi besedami, ljubi šolarji, ljubeznjivi Jezus naznani, koliko pri sercu so mu otročiči bili, ki jih tako k sebi želi, tako prijazno k sebi vabi. In ko pridejo do njega, pripoveduje sveti Marka nadalje, jih objema, roke na nje poklada ino jih bla-goslovlja. Lahko si mislite, de lo so bili nedolžai, pohlevni, pokorni, nikakor pa jezni, termasti, hudobni otroci. »Solarčiki moji! bi vi li vedili razsoditi, med ktere teh otrok vi slišite, med nedolžne, pohlevne, pokorne: ali med jezne, termaste, hudobne? — Le perve bo Jezus objemal in blagoslovil. Hočete vsi od perviga do zadnjiga. de hi vas ljubi Jezus objel in blagoslovil, morate tudi vi
Vred.
nedolžni, pametni, dobri otroci biti, vselej in povsod svoje starše, kadar vam kaj ukažejo, in učenike, ki se za vas trudijo in vam le dobro hočejo, na pervo besedo, na migljej slušati, pa tudi se skerbno varovati, na skrivnim kaj taciga storiti, kar bi ne bilo prav, in bi se vi vpričo mene tega storiti ne prederznili. — Potrebno je dobre nauke poslušati, pa tudi ravno tako potrebno je dobre nauke v djanju spolnovati, ker ne tisti, ki božjo besedo poslušajo in keršanske resnice dobro znajo, bodo zveličani, ampak le tisti, ki po njih živijo, pojdejo v nebeško kraljestvo. — Človek je po žalostni skušnji k hudimu nagnjen, in, če pri svoji omahljivosti še na slabe zglede zadene, kterih imamo več kot preveč, velikokrat še celo na domačim pragu, se bo taiste posnemaje globoko pogreznii, v hudobijo zakopal; torej moramo dobrih, vsiga posneman ja vrednih zgledov k je drugod iskati, kot per pohujšljivim svetu, iskati jih moramo tamkej gori nad milim nebam, v svetim raju. In tak lep, spodbuden zgled nam vsim, posebno pa vam, ljubi učenci in učenke, v mičljivo posuemo je sveti Alojzi, kteriga god in praznik dans obhajamo, kteriga po celim svetu šolska mladost za svojiga posehniga varita časti. In ravno v ta namen, njega vredno počastit, smo se mi tukaj zbrali, vi ste sc praznično oblekli, in kar jc še več, se tudi omili v sercu, ker ste pristopili k sv. spovedi, ino še čakate na Ijubiga Jezusa, ženina čistih dušic, de bo prišel v vaše serca. de bi mu potem, ko bo že pri vas in v vas, vse potožili, kar vam je treba na duši in na telesu. Jezus vas bo rad uslišal, pa tudi sv. Alojzi za vas prosil, če se mu bote goreče priporočili iu tako živeli, kakor je on živel. Gotovo veste, de je bil on pokorin otrok in priden šolar, tudi vi morate takšni hiti; posebno se je pa varoval, de ni nikdar kaj taciga storil, kar bi si ne bil upal vpričo svojih staršev, ali kakiga pošteniga človeka storiti. V spomin tega de je tisto belo oblačilee, ktero mu je per svetim kerstu podeljeno bilo, neomadeževano ohranil, on bi l limbar v ročici derži. Tudi vam, otročici moji, je bilo to belo oblačilee izročeno, de ga zmi-raj čistiga ohranite. S posebnim veseljem ste se še dans v šoli, preden smo se v to sveto vežo božjo podali, po njegovi s cvetlicami okinčani podobi ozirali, gotovo tudi vidili, kako so v beli limbar njegove oči obernjene. Tudi vi morate zmirej pred sabo gledati, de te prelepe cvetlice ne popipljete, ali kako drugač ne pokvarite. Če vam šc kaj živo podoba sv. Alojzja pred očmi stoji, in limbar, od kteriga sim vam že večkrat pravil, v spominu imate, se bote spomnili, de limbar je bela cvetlica, in ima šestero peresic v zvonček zrašenih, v sredi pa neko vrečico, kjer je seme shranjeno: iz dna lim-barjeviga šest nitek kviško moli. na kterih zlato rumen rodoviten prah tiči. Limbar ima pa še tudi to lastnost, de se v času viharja stisne in zapre, in le takrat zopet odpre, kadar mu nobena nevarnost nc proti. Beli limbar je podoba neoskrunjene, neoma-deževane čednosti, svete čistosti, šestero peresic je tako rekoč šest varhinj limbarjeviga semena v času grozovitiga viharja. Tudi jaz, otročiči moji, vam hočem šest varhinj podati, ktere vas bodo branile, de se posvetni duh v vaše nedolžno serce ne vkrade, vam nar imenitnišiga, nar dražjiga zaklada, kerstne nedolžnosti, ne spridi, ne popači, ne vzame. Te varhinje svete angelske čistosti, zapazite si dobro, so: 1. zmernost v jedi in pijači, spodobna noša, 3. ved na delavnost ali pridnost po svojim stanu, 4. pošteno govorjenje, o. ogi-
banje vsake nevarne priložnosti, in 6. goreča molitev". Te varhinje svete čednosti sc bile otroškimu umu permerno izpeljane, z vednim oziram na svetiga Alojzja, s kterimi se je on kakor s terdnim ozidjem obdal, de se je ohranil nedolžniga in si beli limbar zaslužil. — O sklepu so bili otroci opominjani, si v vsim svetiga Alojzja v zgled vzeti, de kerstno nedolžnost obranijo, v šoli napredujejo, vedno bolj pošteni kristjani prihajajo, in enkrat tako srečno, kot sv. Alojzi, umerjejo.
Po dokončanim nagovoru so gospod katehet pristopili, sveto mašo brat, per kteri so šolarji tako mično peli, de jih je bilo veselje poslušati, in mar-sikaki materi, svojo hčerko tako lepo peti slišati, se je serce veselja solzilo. Posebno lepo sc jc slišala pesem per povzdigovanju: Ljuba duša moja itd. in pa pesem zaobljube Jezusu po otročjim obhajilu: Jezusu služim, čez vse ga ljubim itd. Po minuli sveti maši in zahvali po svetim obhajilu, smo se nazaj v šolo podali, ter pred podobo sv. Alojzja pesein njemu v čast odpeli. Ko so se otroci nekoliko odtešali, smo še mnogo svetih pesmic odpeli, in otroci so se veseli na svoj dom vernili. Namenjena jim je bila za ta dan še druga veselica, namreč na sprehod jih peljati: tode ta je mogla za dans zaostali, ker je deževalo. Obljubljeno jim jc pa bilo, koj drugi dan to veselico napraviti, če bo lc vreme dopustilo, kar seje tudi zgodilo. Ko otroci v šolo pridejo, in se na nedolžnih ličicih bere, ali bo le dans iz našiga sprehajanja kaj? smo Ppi jasnim vremenu napotili proti svetimu Urbanu, pod-družnici podfare Maric Nacaretanske. Parama smo jo odrinili iz samostana, kakor v obhodu z bander-čiki, na kterih so bile podobe svetiga Alojzja, in pod tako mogočnim varliam šolske mladine smo jo veselo koračili po zeleni planjavi, učenci naprej z vejicami v ročicah, in učenke zadej z venčiki na glavi. Grede smo molili veseli del svetiga rozen-kranca, iu ko smo v cerkev sv. Urbana dospeli, smo litanije vsih svetnikov z molitvami odmolili in še zraven posebno prosili, de bi nam milostljivi Oče nebeški na prošnjo te svoje nedolžne čedice suho gorko vreme dal, ker le preobilno moče imamo, in nam s svojo šibo, z lakoto žuga, gotovo zavoljo tega. de bi nas s svojo strahovavko nazaj k sebi priklical, ker za dobrote tako malo maramo. Po priporočili v cerkvi smo sc dva streljaja od tod podali h ključarju Antonu Vratniku. občno spošto-vanimu možu, kjer smo bili s telesno hrano pokrep-cani. Po obedu in zahvalni molitvi so še mnogoteri otroci kake basni ali prilike iz Drobtinic, tud? iz taistih lepe izreke ali resnice, nekteri tudi iz kmetijskih novic za kmetijstvo več koristniga perpovc-dovali, in kteri so se bolj dobro odrezali, so svetinje in lepe podobe svetiga Alojzja v dar dobili. Nekoliko razveseljevanja so imeli po tej poskušbi še v nedolžnih igračah, učenci posebej, učenke posebej. — Per tem razvescljevanju sta nas tudi bližnji g. kaplan Matija Stagoj in pa učenik lločiške fare obiskala, in se posebno nad soglasnim petjem nedolžnih olročičrv zavzela, ker je vse od nar manjšiga do nar večiga s posebno gorečnostjo pelo. Preden smo se domu vernili, smo še enkrat v cerkev sv. Urbana stopili, in molili litanije sv. Alojzja z molitvami za sv. odpustke. Z handcrci naprej smo se ravno tako nazaj podali in med poštenimi pogovori vsak na svoj dom prišli.
Tako smo pri nas. posnemaje druge učenike, god šolskiga pripomočnika letaš pervikrat praznovali ; Bog hotel, de bi to praznovanje obilno duhovniga
sadu obrodilo! Some dobro še pade na izrabljeno zemljo, prizeleni, tudi cvet požene: tode budi sopar poželjivosti in spomladanski mraz zapeljivosti, to, to sta brata tista dva, ktera sta sc z;irotila, nam »olskim učenikam v keršanski od rej i mladine toliko škode storiti, de jo človeško pero popisati ne zamore. I.c z lložjo pomočjo iu z združenimi močmi ji zamoremo v okoni priti.
Kamiireik -Jozcf Kranjski."
(Janez in bravte ..Danice.")
Janez. Ilog Te sprejmi, preljubi moj! Kakor liitro sim -Danico- dobil, sini ko j pogledal, če je moja prošnja kaj uslišana bila ali nc? in nc veš, kako sim bil vesel, ko sini vidil, de je že več dobrotnikov zapisanih, ki so več ali manj za -zaniurčika- ze dali. Od veselja sini po kolenu udaril in ko sim se vidil, de mora tudi Janez goldinar dati. sini ga naglo vredništvu ..Danice" nesel. — Koliko si pa Ti namenil dati, preljubi moj?
Hrarrr. Ti si pravi berač! — Z Hogani!
Janez. Oho, čakaj no maio! Ti bom nekaj povedal.
Itraree. \o koga? Za zaniurčika nič ne dam, sej je domačih le racev dosti.
Janez. II rs jr domačih reveže v grozno veliko. .\li verjemi mi. dc je tudi dosti lakih med našimi berači, ki nobeniga dara niso vrt ilni, in reči Ti moram, de jest takimii beraču, ki pride z dvema ali tremi culami na lierbtu, ves ra/.capudri.n, zraven pa trrden. še za težko delo močan, hen:-brano nerodno kaj dam. in vsaciga take baze | -]tra>am . zakaj bi raji pošteno nc živel, ker tako res potrebnim ubožeikam krade, in na lo mi neki« rj laze, de ga noga ali roka boli, ali de ni zdrav, .\li dc ima družino doma. ktere drugači preživeti nc nore: ko pa od hiše gre. ga vidim terdno stopati - proti pivnici— žganje piti. Ali je taki v reden dara?
Hrarer. Je le malo takih.
Janez. Hog hotel, de bi nobeniga ne bilo! Jest le hočem reci. de je per nas dosti takih beračev. ki bi jim ne bilo treba beračiti, iu namesto takim postopačem in leniiham krajcar dati. dc ga yapijejo. je par desetkrat boljši, za zamurcika kaj dati.
Hrarer. Kaj bomo pa potem z zamiirčikam?
Janez. Le počakaj! Glej. to je takole: 31 i bomo. ako Hog hoče - in Ti tudi — toliko denarje? nabrali. de se bo zamogel en zaniurčik ali pa tudi nemara šc več. kupiti: tc denarje hodo misjonar gospod Luka Je ran seboj vzeli. V Hartum l»ridsi bodo na somu ju. kteri je za sužnje (Hog se jih skoraj usmili!) vsak petek, zamurcika, ki ga bodo z lložjo pomočjo zato perpravniga najdli. kupili iu v misjonsko šolo dali. Gospod Matevž Mil-liarčič ga bodo s pomočjo drugih misjonarjev lepo podučili v vsili potrebnih rečeh: potem bo v mašnika posvečen, nazaj med svoje sorodnike poslan; tam bo nar popred svoje ljudi v sveti veri poduče-val. jim bo pcrpovcdoval vse. kako se mu je dobro godilo in kako srečin jc bil: ti. tako podiičcni bodo n jega in druge misjoiiarjc z veseljem sprejeli, in tako se bo vedno daije in dalje sv. vera širila. Iu tega vsiga bomo mi začetniki. Ali vidiš, koliko bo iz tega dohriga? Se ve. dc se bo to Ic zgodilo, ako Hog lioce in s svojo mogočno roko podpira,
kar mi perčnemo. Kako bo nam pač to nekdaj prav peršlo, ko bomo pred večnim sodnikam na sodbi odgovor dajali od svojiga hiševanja! In ko nas sodnik popraša : Kako ste s premoženjem gospodarili ? bodo zamurčiki svoje černe ročice vzdignili, rekoč: rO nebeški sodnik! perzanesi jim, oni so nam s svojim premoženjem k poznanju svete vere perpo-mogli, o usmiljeni Jezus! perzanesi jim! oni so mi-loserčni hili, ker so milost skazali, skaži jim milost!** Kaj misliš, preljubi moj! kako sc bo serce ohladilo, če bova slišala lepe besede našiga Jezusa: -Ker ste bili usmiljeni, bote usmiljenje dosegli." Tistikrat bi, mislim, vsak rad tri zamurcc kupljene imel, ki hi zanj milosti prosili.
Hrarer. Na! lil imaš ene krajcarje. Nimam več per sebi.
Janez. Hog plati! bom knj vredništvu ..Danice4* nesel za zamurcika. Hoš pa še pozneii nekoliko dodal. — Čakaj, čakaj, še nekaj Iii Te rad opomnil. Veš kaj? preljubi moj! bodi tako dober, poprosi še Ti kteriga za zaniurčika!
Hrarer. Koga še? še tega se manjka. Z Hogani!
Janez. Čakaj no! Glej to jc pa tako: Ti »Danico- bereš in še nisi bil prav per volji, kaj dati; to dc upam, dc so drugi bravci bolj mehki, kot si hil Ti. Vidiš, Tvoj sosed ..Danice" ne bere, bodi tako dober, in povej mu. de mi za zanuirčike po-beramo: on je prav tismiljcniga serca: vselej, kadar so kaj pobirali, je bil med pervimi, ki so dajali, gotovo bo tudi za zaniurčika kaj dal: le povej ru ii. Ko bi bil pa kaj čnierniga obraza, ga pa malo poduči, koliko bo dohriga iz lega peršlo: povej mu. koliki uhožčiki so ti zamurčiki, opomni ga, kaj bi bilo. ko bi njemu ljubczejivc otroke kdo vzel. in jiii v sužnost prodal, kako bi hrepenel, de bi jih nazaj dobil, ali kako bi sc bal, de hi se njim hudo ne godilo: tu mu nekoliko od teh reči razloži, in verjemi mi, de bo morebiti clo dva goldinarja dal. Ne pozabi mu tudi povedati, de ..vredništvo Danice** ta denar pobira.
Hraree. Kdo Tc je naučil tako beračiti?
Janez. Preljubi moj! Nekoliko ravno Ti, ki nisi hotrl precej dati, sim Te pa še prosil, tako dolgo, dc sini Te na svojo stran dobil. Zdaj pa že tudi Ti znaš. Veš! tako naredi! Nar popred 11111 ..Danico** beri, to je v 2(5. listu ..Mila prošnja": skorej gotovo bo precej nekaj dal: če pa ne ho hotrl dati. ga pa šc Ti malo poprosi. — se enkrat: Hog poverili Tebi in vsim, ki so že dali in ki bodo šc dali. — Z Hogani! Tvoj	Janez.
Iz Ljubljane. Gispod Nikolaj Brusič, fajmošter v Dragi. je 5. malica serpana umeri. Naj v miru počiva! — Gospod Juri Krašovic, oskerbnik Žužemberške fare, je izvoljen fajmošter per hv. Križu pri Kostanjevici.
Iz Hartuma jc pismo gospod apostolskima namestnika Knoblcherja ua Dunaj do gospod grofa Friesa peršlo. v kterim je naznanjeno, de so gospod namestnik mesca velikima travna srečno v Hartum persli in de so mifionarjc v Gondokoru prav zdrave zapustili.
jflili darovi.
Z« odkupljenje zamureil:a. klerimu naj bi sc ime dalo ..Jožef Krajnski".
Goriška realna šola 10 gld. — Postojnska šola 23 «rld. 30 kr. — Dobre duše iz Loke 13 ffld. 21'.. kr. (I), si.)
0<!;ovorai vrcJnik : Andrej Za meje. — Založnik: Jožef Ula%nik.