129. številka. Ljubljana, v sredo 10. junija. XVIII. leto, 1885. liha j a vsak dan *v«W-er, iziraiU nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrij fk o-ofrnr ake dežele za vse leto 15 plil., za pol leta 8 ^Id., za Četrt leta 4 gldM s* jeden mesec 1 gld. 40 ki. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld. za četrt leta 3 glii. HO kr., za jeden meaee 1 pld. 10 kr. Za poiil janje na dom računa s« po 10 kr. za mesec, po O kr. za četrt leta. — Za tuj e deiele toliko več, kolikor poštnina znaS*. Za oznanila plačuje se od četiriatopne petit-vrate po 6 kr., če ne oznanilo jedenkrnt tiska, uo 5 kr., će ae dvakrat, in po 4 kr., če ae trikrat ali večkrat tiska. Dopiai naj bo izvole trankovati. — Bokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravniaivo je v Frana Koluiaria hiSi, „Gierialiaka stollia-1. Upra vnifitvu naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, rflhtotnaorje. oznanila, t. j. vso aclidlnlctratlvne itvart, Po volitvah. IV. Razpravljali smo dosle o volitvah na Koroškem, Štajerskem, Goriškem, v tužni Istri in o velevažni in slavni volitvi v Trstu, preostaje nam še Kranjska, v katerej že nekaj časa ni vse tako, kakor bi moralo biti. Dežela Kranjska, ki je jio svoji ugodni legi. po svojih narodnostnih razmerah, naravno središče vsem drugim slovenskim pokrajinam in bi torej morala biti voditeljica, izgubila je sama krmilo iz rok, ne tolko iz lastne krivde, temveč po oni razkrojujoči sili, ki je pred leti v sorodnej nam kronovini s posebno spretnostjo skoro jednak položaj uprizorila. To bilo je uzrok, da se ravno dovršene dr-žavnozborske volitve v Kranjski neso vršile z ono točnostjo, z ono disciplino in slogo kakeršna bi se zahtevati in pričakovati smela, to bilo je uzrok, da volitve neso bile take, da bi navdajale rodoljuba z nekaljenim ponosom, pač pa s prepričanjem, da je sovražna sapa, ki veje iz dvorca na Turjaškem trgu pokončala mnogo nadobudnega cvetja in nam tako uničila plod mnogoletnega dela in napora. Če pogledamo volitve po raznih skupinah na drobno, vidimo takoj, da so se kmetske občine najbolje obnesle. Na vseh voliščih izostalo je samo par volilcev, dve volitvi pa sta bili jednoglasni. Kmetski volilci ne zanemarjajo svojih pravic, ampak so v tej zadevi jako vestni in brižni, bodoče državnozborske volitve pokazale bodo naših kmetov brižnost in zavednost celo v večjej meri, nego bi utegnilo komu ljubo biti. Ne tako pa v mestih. V mestih, ki se ponašajo s svojim razumništvom, z višjo omiko in bi torej morala biti vzgled kmetskim občinam, vlada v tem oziru neka nebrižnost, mrzlota, ki ima pa skoro v vsakem mestu druge uzroke. Udeležba ni bila mnogobrojna, v skupini gorenjskih in notranjskih mest, večinoma jedva polovica. Najslabeji bil je Tržič, kjer je izmej G9 opravičenih volilcev jih prišlo volit le 16 in to še le po velikem trudu. In še mej to šestnajstorico ušteta je tudi volitvena komisija, broje ca sedem članov. Največ zanimanja bilo je za volitev v dolenjskih mestih in trgih, kjer smo doživeli faktum, ki je le v čudesni Kranjski mogoč, da je vlada pobijala vladnega kandidata in z vso silo delala za kandidata „c. kr. okrajnih glavarjev in biričev", kakor ga je nek dovtipnež imenoval. Nečuvena bila je agitacija, nečuvena pa tudi sredstva, ki so se tam doli uporabljala. Za volitve bila je Bela Krajina podobna „obljubljeni deželi". Ni se sicer cedilo mleko in med po njej, a točilo se je rujno vince brezplačno in pekli so se na raznih mastni koštruni, pečenka pa potem delila ljubljenim volilcem. A ker take in jednake umeteljnosti še neso bile dovolj, trebalo je še kaj premetenejšega. Po pregovori „znati se mora" dal je okrajni glavar Jagrič 6 p od učitelje m volilno pravico, ako-ravno jim po zakonu nikakor ne pristaja, ter upisal 24 kmetov mej Metliške meščane, ter tako pridobil 30 glasov za Šukljeja. Drugej, n. pr. v Rudolfovem ponaredilo se je pismo grofa Hohenvvarta in s tem ponarejenim dokumentom slepo rilo pri volilcih. Govori se celo, kar pa skoro verjeti ne moremo — da so v Rudolfovem z ožjo volitvijo tako dolgo Čakali, da je bil izid z vseh drugih volišč naznanjen in potem še nagnali toliko volilcev, kolikor jih je do veČine trebalo. Mnogo je šo tacega gradiva, a ker se vse take podrobnosti itak zbirajo in bode o tem še govor na javnem mestu, ne zdi se nam potrebno, tratiti časa s takimi izrastki prožnosti in spravljivosti, to pa moramo izpovedati, da po občnem mnenji jednake volitve še ni bilo, odkar je bil Vesteneck v deželi, odkar so se bile zvršile znane zloglasne volitve, o katerih smo čestokrat ponavljali, da so prislepar-jene. Kar se tiče posamičnih inest in trgov, držala se je Ribnica najbolje, jako presenetilo pa nas je Krško, ki je pri ožji volitvi oddalo 23 glasov za Šukljeja. Ker si ne moremo misliti, da bi bil upliv tamošnjega učitelja, ki jo nedavno rekel, da je Avstro-Ogerska b......, učitelja, kateremu je nekdo na ulici tako trdno birmo zavezal, da se je vseh pet prstov na lici poznalo, mej Krčaui mero-dajen, pripisovati moramo omenjeno število glasov uradnikom in g. okrajnega glavarja pritisku. Priznavati moramo, da so Kotevci in sploh dra. \Vurz-bacha prijatelji in somišljeniki jako vrlo ravnali, da je tudi Rudolfovo dalo lepo število glasov, da bi pa bili od Kostanjevice in Višnjegore več priča- kovali. A v slednjih dveh mestih ostalo je še nekoliko stare neinškutarije, ki je sedaj bruhnila na dan. Glede Metličanov in Črnomaljcev je najboljše, da se molči, kajti proglasili so, da so zmagali „katoliški Slovenci". Pustimo jim torirj Jadko vero, da imajo za katolicizem monopol iir irfe zavidaj mo jim prijetnega spomina na pretekle dni, marveč pecajmo se še nekoliko z volitvami v našem veleposestvu. Ko so bile pred dvema letoma volitve za deželni zbor kranjski, ko se je takrat nagnila zmaga nekoliko na našo stran inje trebalo le zavreči par nezakonitih glasov, a se to ni storilo, marveč sklenil osodepolni kompromis — prvi začetek politiki nizdolu — izrekli smo na tem mestu, da se dolgo več ne bode dosegel tak vspeh, kajti gospodje, ki so takrat delali za nas, postali so nevoljni, videč, da je bil njih trud zamzevski, Bloch, Savcsvuski, llaus-ner Czerkavvski, Bilinski in Sobar. Poslednji velja za nezavisnoga, pa je vendar dosedaj v državnem /boru skoro vselej glasoval s poljskim klubom. Štirski veleposestniki izvolili so včeraj liberalne kandidate barona Hackelberga, barona Moscou-a, grofa Atteinsa in Pauer-a. Dr. Ilerbst bole obdržal Dunajski mandat in se je odpovedal mandatu Liberške trgovske zbornice. Schfiffel tudi ni več vsprejel mandata \ spod-njeavstrijsklh kmetskih občinah. Ta mož je spod« njeavstrijski deželni odbornik. V lani je v spodnje-avstrijskem deželnem zboru potegoval se z vso odločnostjo za to, da ne bi nikdo smel biti h kratu deželni odbornik in državni poslanec Iver se neće izneveriti tem načelom, katere je vlani zastopal, letos ueče več vzprejeti državnozborskega mandata. Cehi neso nič kaj zadovoljni z izidom volitev na Morav.oikriu. Pričakovali so, da bodo pridobili vsaj štiri mandate, pa neso nobenega V mestih je sicer voljen jeden češki poslanec več, nego je bil zadnjič, zato so pa v veleposestvu vsled znanega kompromisa zgubili jedini mandat, ki so ga imeli. U/rok tako neugodnemu izidu volitev je krivičen volilen red. Volilni okraji so tako umetno sestavljeni, da lahko 25H/0 Nemcev majorizuje 7.')°/„ Čehov. Vsi češki listi zahtevajo da se mora preme-niti volilni red za Moravsko Češki poslanci se bodo v državnem zboru za to energično potegnili, Govori se celo ko bi vlada v to ne hotela privoliti, bi jej Čehi celo odpovedali svojo pomoč. V poslednjei seji odbora nemškega ..v* nal-vereina" naznanil je dr VVeitlof, da so Bcroliuske gospe in gospice tudi osnovale ortsgrupo t»'ga društva, da tako pribite avstrijskim zatiranim Nemcem na pomoč. Da se Prusinje tako zanimajo za to društvo, je nov dokaz, da to društvo opravlja pri nas le nekako prusko propagando, nikakor pa ne povzdiguje avstrijskega domoljubja. Viiaiije drlaVe, llusi marljivo utrjujejo Sebastopol. Ogromne okope grade na vseh važnejih točkah na obrežji in ob uhodih v luko. Oborožili jih bodo z najtežjimi topovi. Delo se hitro nadaljuje. Kavno tako hite z gradjenjem novih oklopnic „Čezme" in „Sinope", po noči delajo pri električnej razsvetljavi. — Na I železnici iz Peterburga v lleval in sicer na postaji > Tads prijela je policija nekega Angleža, pri kate- j rem so našli jako kompromitujoča pisma. Poslednji čas Albanci po gostem napadajo •; srbsko ozemlje. Ti napadi so se začeli 28. maja. : Ta dan zjutraj so Albanci v precejšnjem številu na- J pali srbsko ozemlje Začel se je hud boj srbsko j mejno stražo in Albanci. Jeden roparjev je bil ubit. Albanci so bili prisiljeni umakniti se, pa so se hitro vrnili v večjem številu, njim na čelu 30 rednih turških vojakov. Razrušili so dve srbski stražnici, potem se pa zopet umaknili na turško ozemlje, vzemši seboj palega svojega tovariša. 29. maja so albanski roparji napali občinski urad v Buvi, hoteli so se polastiti davčnih denarjev, ki so bili ravno pripravljeni, da se odpošljejo v okrajno blagajnico. Unel se je hud boj, ki je trajal več ur. Žandarji so na-gled le prisilili Albance umakniti se. 30. maja so roparji ubili mejača Stojana Stefanoviča in ga oropali. V noči mej 31. majem in 1. junijem so Albanci napuh srbsko mejno stražo pri SviraM. 0)1 11. ure po nori do 4. ure je trajal hud boj, v kalnem je palo ve,č. Albancev Od tistega časa so pa dvakrat pri Kuršumiji Albanci udrli v srbsko ozemlje. Vsled teh napadov je vsak promet ob meji nemogoč. Srbija se je zaradi tega že dvakrat pritožila pri Turčiji. Ni pa verojetno, da bi to kaj pomagalo Albanci se jako malo brigajo za povelja turške vlade. Več bolgarskih prostovoljcev je neki hotelo udreti v VluktMloiii jo, kakor se poroča ..Srbskemu Narodu ■ iz Carigradu, pa so jih Turki zavrnili. Bolgari so hoteli zatiranim makedonskim bratom pri hiteti na pomoč in ž njimi začeti boj proti turškim zatiralcem. Grki bi radi napravili kake izgrede v Vzlio«l-nji Kameliji, da bi tako pripravili Turke, da uderd v to provincijo in zatro njeno avtonomijo. Sanjali so že, da kedaj razširijo svojo gospodstvo jio vsem Balkanu, a v osvobojene] Vzhodnjerj Ru-meliji se tako lepo razvija in krepča slovanski ži-velj, da vedno bolj spoznavajo, da bode ta dežela za Veliko Grško izgubljena. To jih pa silno jezi Kakor se poroča iz Aten. so se že po Grškem zbirali prostovoljci, da uderd v Vzhodnjo Rumelijo. To je pa ob pravem času zvedela grška vlada in jim zabranila. Grški državniki sprevidiio, da bi kaki nemiri na Balkanu prej škodovali nego pa koristili Grškej, zategadelj je pa vlada prekrižala naklepe teh bojaželjnih panhelenistov. Obžalovati moramo, da je angleška spodnja zbornica se izrekla proti ministarstvu. Zavrgla je z 264 proti 25*2 glasom povišanje davkov na spi-ritus in pivo in novo obdačenjo zemljišč. To je vlada zahtevala, da more pokriti troške za vojne priprave. Ta nezaupnica pa ne velja toliko povišanju davkov kolikor \nanji politiki sedanje vlade. Včeraj je bil niinisterski sovet, kaj je sklenil, se ne ve. Nekateri sodijo, da ostane sedanje minist.er-stvo do novih volitev, k večjemu bosta odstopila (Jladstone in Granville Vodja konservativcev, lord Salisburv, neki ne mara prevzeti vlade v sedanjem kritičnem položaji. Le sem ter tja zvemo kaj iz Mtniuiiu. pa še to ni zanesljivo. Najnovejše poročilo od tam je, da so Abisinci otepli Mabdijeve čete. Kaj je bilo povod boju mej Mahdijevimi vojskami in Abisinci, kje se je vršil ta boj, koliko so zgubili jedni in drugi, o tem se še nič ne poroča. Na otoku liro t a odstopili so skoraj vsi kri-stijanski uradniki, ko je prišel nov generalni guverner Savas paša. Isto so storili tudi vsi kristijanski žandarji, ki so kar odložili orožje. Dopi si. Iz Trsta 9. junija. [Izv. dop] Boj je končan, sovrag poteptan v prah, da se ne bode nikdar več dvignil, le posamični spominki še tu in tam opozarjajo na vročino dne 7. t. m. Nabergoj je zmagal, pa še kako, kar ni nihče pričakoval. Borili smo se na življenje in smrt. Že rano v jutro dohajalo je ljudstvo iz okolice v četah na stotine pevajoč po sredi mesta na volišča. Občina poslala je svoje vo-lilce z godbo in zastavo na volišče, godba vrnila se je na vrhu nazaj. Bazovčani imeli so mej volilci 101 leto starega volilca J. Križmančiča in ko so mu povedali o nasprotnem kandidatu, da je Gari-baldin, rekel je starček: „Rad bi ga hotel poznati, da bi ga okresal". Po 8. uri začela se je volitev, v vsakem volilnem okraju odprli so inala vra-tica in volilci so se gnetli v hišo, ko so vrata odprle municipalne straže, da spuste 20 ali 30 volil-cev hkratu noter. Cikorjaši bili so poparjeni, kajti naša agitacija bila je izvrstna. Tu sem se pridi učit kako se mora neustrašljivo agitovati. Nekateri so zabavljali, pa okoličani, ki imajo debele pesti, pa še več spretnosti, vedli so se tako izvrstno, da so nekateri zapustili bojišče in vrgli puško v grm. Volilo se je alfabetično v treh krajih, ali vender neso moglj vsi volilci pred 2. uro popoludne glasov« nic oddati. Po zaključku razšli >o se volile po mestu. Pred lahonskiin gnezdom „Chiozza" pela je St. Ivan-ska „Z >raM na prostem pred pivovarno; imela je vedno polno poslušalcev. Cikorjaši plazili so se osra-moteni okolu. Proti večeru začelo se je zbirati vse polno ljudstva pred mestno šolo, kjer je bil skru-tinij glaso nic Od minute do minute narašča množica, lahoni stoje tu pa tam v majhnih tolpah, policija bila je vsa na nogah, v vojašnici so bili vojaki pripravljeni, ker se je bilo bati, da navstane kak izgred. Od minute do minute bil je položaj ozbil-neji. Pred laškim delavskim društvom zbralo se je vse polno Irrelente, na čelu jej Roskovič. Pričakovali so zmage, imeli so bengalične luči, da posvetijo Mauronerju, a zaman. Vidno je bilo, da so se tudi bali, da bode množica naskočila hišo, v kate-rej je laško delavsko društvo in „Concordia", pa stražnikov je bila takoj četa na mestu, da ubranijo naskok, ko bi ga nameravali. Proti 10. urizakliče nekdo: Živio Nabergoj! akoravno še ni bil proglašen po komisiji. Kakor grom se je valil klic po vsej ulici, vsa množica klicala je „živio Nabergoj!'1 Cikorjaši so se v tem hipu izgubili in poskrili. Množica pa je na tisoče valila se po ulicah, vedno klicaje živio Nabergoj noter do bosketa pri sv. Ivanu v vrt „Av-rora". Tam je bila veteranska godba. Ko začuje ži-vioklice, takoj zaigra himno. Vse je pelo, uiiskalo. plesalo in bengalični ognji razsvetljevali so lepi prizor. Proti polunoči vrnila se je zopet vsa množica v mesto, pa straže so pred javnim vrtom zuukazale, da se mora v malih oddelkih dalje, na kar se je ljudstvo razkropilo na vse kraje. Celo noč je bilo pO pivarnah in kavarnah splošno navdušenje, nereda ni bilo nobenega. Včeraj pa so Rojanci slovesno praznovali zmago s tem, da so na večer vse hiše razsvetlili, pri 12 murbah pa se zbrali vkupe. Domači pevski zbor je pel in navduševal, govorilo in napivalo se je do ranega jutra, bengalični ognji pa so razsvetljevali na vrtu navdušeno zbrane Rojance. Tako smo Tržaški Slovenci vrgli zmaja ob tla in mu poklestili vse glave. Živio Nabergoj! živela narodna zavest na jadranskih obalili, to je na naših domačih obali h. Iz I.juđoiiino 9. junija. [Izv. dop.) Izid volitev v mestni skupini Mariborski je znan in nikdo izmej nas ni druzega pričakoval. Z našim kandidatom gospodom dr. Radajem bi ne bilo mogoče zmagati, če bi bil dobil razun Maribora in Ptuja vse glase; kajti v imenovanih dveh mestih imajo nemški volilci večino, posebno še, če jim pridejo uradniki, kakor zdaj, na pomoč. Udeležitev pri volitvi sploh je morala biti povsod živahna. V Ljutomeru se je izmed 108 upisanih volil-cev volitve udeležilo 91 volilcev in teb je glasovalo 48 za g. dr Ausserer-a in 43 za slovenskega kandidata dr Radaja. Nasprotniki naši so že od časa, ko se jim je prišel za kandidata ponujat g. dr. Ausserer, za njega neiitrudljivo delovali, — narodnjaki smo pa ter v njih je čitala, kako nizko njena usoda leži teptana. Stila je potem okove in verige. Autokrat-etvo je septembra meseca 1870. leta ležalo na tleh. In tedaj je v ljubljeno, pomlajeno domovino vstopil najblažji demokrat Viktor Hugo kot zmagovalec, pre-slavljan kakor bog. Tisti pa, ki ga je bil pred osemnajstimi leti pregnal, moral je sedaj sam uteči — tudi na Angleško. Hitro je Viktor Huga slava rasla tudi drugod, povsod in vsekrog v Evropi. Bil je vsem navdušen apostol blage človečnosti. Tiranstvo, ki ni zavladalo samo na Francoskem koj po 1848. letu je vzbujala njegovo maščevalno srd, kjer koli seje paslo. Kjerkoli je ljudstvo vzdihovalo brez svobode in brez svoje pravice, tja je Viktor Hugo pošiljal tolažbo in vzpodbujo. Navduševal je Poljake, Irce, Italijane, Ogre. Vest kakor živ ogenj, strašna moč je položena v dela njegova, ki so bila tedaj v Evropi prepovedana od zahoda do vzhoda, a so se s slastjo preučevala v Evropi od zahoda do vzhoda. Kakor brez solnca si je dobo od leta 1852. do leta 1870. težko misliti tudi brez Hugovih „Chl-timents". Viktor Hugo je tedaj bil pesnik v službi po- litike, kar le to slovo more izraziti uzvišenega in hvale vrednega. Njegovo ime bode nerazrušeno zvezano z zgodovino države francoske. Tu spada Hugo že v prošlost, tu ga je zgodoviua že pripo znala za svojega junaka, ki je svoje delo dobro dovršil. Viktor J^Iugo pa je bil vrhu tega idejalist mož, ki je z mogočno svojo poezijo delal za pre-membe, s katerimi se človeštvo približuje boljšemu, sebe. vrednišemu življenju. Pri tem delu pa se tudi sredi malikovanja okolu oblastnikov in okolu „zlatega teleta" nikdar ni premaknil s stališča najčistejše človečnosti. Kjer je vse obupavalo, tam jo je on ponosno zastopal. Oglejmo si katero prikazen koli v njegovih romanih, če tudi je morebiti neprijetna, ker je prefantastična, slebarna ima gorko človeško srce, slebarna povzdiguje pravo usmiljenje. Velik del Viktor Hugovega pisateljevanja ima naravnost namen, odkrivati reve revnih in ubogih, prisiliti, da kar mogoče največ ljudi po človeško živi. Zmirom je čutil s trpinom in siromakom; odpravljal je uboštvo in beraštvo; neprestano je zahteval, da naj nobenemu ne bodi treba stegniti roke „ui za miloščino, ni za krono kra\jevo'; državnike je silil v službo civilizacije in v službo na- roda ; in nobeden prestol mu ni bil previsok, da ne bi bil preden j stopil kot obsuje valeč smrtnih kazni. Ideja človekoljubja in usmiljenja je bila v Hugu kakor solnce, tako vse obvladujoča, kakor sobice, ki sije tudi najboy preziranemu, tudi največjemu hudodelniku. Civilizatorne moči, ki sp iz Francije pritekle in katere še teko na Evrope vzhod, imajo v tem veku poglavitni svoj vir v nesmrtnem Viktor Hugu. Iz višin njegove poezije še teko čisti studenci in po kaplji usihajo v narode, v ljudstva. Plemeniti, pravi socijalizmi se razvija in se bode razvil iz semena, ki ga je sejala roka velikega francoskega človekoljuba in pesnika. Zaradi tega je in ostane Viktor Hugo pesnik vseh narodov. Kdo more po tem očitati Franciji, da je preveč ljubila, preveč poveličevala tega svojega sina? Narobe je to dognano, da sta francoski narod i a Viktor Hugo. vredna drug druzega. Tudi mi bi tako častili pesnika, ki bi tako z nami bil vse svoje Žive dni, tako nam preganjal naše zatiralce, in ki bi ob jeduem bij zvezda neodrešenega, obupuj očega človeštva v devetnajstem stoletji, — kakor je to bil Viktor Hugo. Vendus. začeli še le na poziv volilnega odbora narodno-kon-servativne stranke, ki je došel v Ljutomer Še le v predvečer volitve, delovati in vendar je dobil tukaj g. dr. Radij 43 glasov S tem so pokazali Ljutomerski narodnjaki, da še živijo in pričakuje se. da jih bodo za naprej posnemali Ormuški domoljubi, katere bi pri zadnji volitvi skoro lehko naštel na prstih jedne roke. Ljutomerski narodnjaki pa za naprej naj ne pozabijo postopati tako s 1 o ž n o k a k o r p r i zadnji volitvi po gaslu „svoji k svojim" in potem smejo prepričani biti, da bode zmaga vse-kdar na njih strani. Domače stvari. — ^Gosp. dr. Mosche,) predsednik „Narodnomu domu" dobil je od vladike Strossmaverja naslednje pismo: Veleučeni gospodine predsjedniče! Vašu brzojavku, kojom mi javljate, da me je slavno družtvo „Narodni dom" imenovalo svojim počastil ini članom, zatekao sam jučer kod kuće, pokle sam se sa kanoničke visite povratio bio. Mene je to odlikovanje osobito razveselilo, tim većma, što ono dolazi od mile mi braće Slovenaca. Ja se na tom krasnom odlikovanju od svega srdea toplo zahvaljujem i uvjeravam častnu gospodu oko „Narodnoga doma", da ću i u napredak ljubiti ter svakom mogućom zgodom braniti i zagovarati čestite naše Slovence. Veleučeni gospodine predsjedniče! Budite tumačem tih mojih riečih a pred častnom gospodom članovi Vašega družtva. Sa odličnim poštovanjem ponizni Strossmaver, biskup. V Djakovu dne 6. lipnja 1885. — (Župan Ljubljanski) še vedno ni potrjen, to pa baje zaradi tega ne, ker so gospodje na Turjaškem trgu z dolenjsko volitvijo> imeli toliko opraviti, da za vse drugo neso imeli časa. — (Zrelostni izpiti.) Naučni minister razposlal je do deželnih šolskih oblaste v ukaz, ki določuje nekaj novih stvari za zrelostne izpite na Brednjih šolah. Izmej sedmero točk omenjamo tu določbo, da tisti dijaki osmega razreda, ki v drugem tečaji dobijo pričevalo 2. ali 3. reda, smejo k zrelostnemu izpitu še-le Čez jedno šolsko leto; tako Bmejo k zrelostne tisti, ki so čez počitnice repro-bovani, še le po dovršeni ponavljahu poskušnji v jeseni istega leta; nadalje pravi ukaz, da se tisti, ki sleparstvu pri pismeni preskušaj i pomaga, baš tako kaznjuje, kakor bi sam sleparil. Za abiturijente iz realk pa je važna novost, da v bodoče, če imajo zrelostno spričevalo, smejo na vseučilišče, ako prestanejo zrelostni izpit, ki pa ne obsega več matematike, naravoznanstva in fizike, zgodovine pa le toliko, kolikor se je nanaša starih klasičnih narodov Te ministrove naredbe stopijo v moč že to šolsko leto. — (O aferi mej „Slovenijani" in „purši8 na Dunaj i) se nam piše z Dunaja: „Akad. društvo „Slovenija" izvolilo je časten sod, ki je na to pretresel znano afero v „Fratru", v kateri Bta dva „Slovenijana" bila društvene trakove popustila na pritisk nemških puršev. Rečeni sod je na to izrekel in zboru predlagal resolucijo, da je jeden izmej udeležencev kruto zaienobil svojo družbeniško čast ter tako nevrednega se storil „Slovenije". Zbor je ta izrek potrdil ter dotičnega člana izobčil. Drugemu „Slovenijanu" se jednaka popustljivost ni mogla dokazati in zatorej se mu je le izrekla graja ter želja, da sodnjo pot nastopi proti napastnikom. Ker se je tudi Vašemu listu poročalo, da bode posebna deputacija pred vseučiliškega rektorja, objavit in razjasnit mu to stvar ter prosit ga preiskave od njegove strani, dodati je, da se je to tudi zgodilo, toda magnificencija rektor je izrekel, da vseučiliško ob-lastvo za te stvari ni kompetentno." — (Bolgarska učeča se mladež na Dunaj i) priredi v 13. dan t. m. v salonu „Zur Stadt \Vienu VIII., Langegasse 15 zvečer ob 8. uri večerno zabavo v spomin bolgarskega rodoljuba in pisatelja Ljubena Kara vel ova. Pri tem večeru bodo sodelovali: Akademski društvi „Slovenija" in „Zvonimir" in Zvonimirovi tamburaši. — (Ant. Martina Slomšeka zbrani spisi.) Č e trta k n j i ga. Različno blago. Zbral, uredil in izdal MIh. Lendovšek, župnik Makolski. 1885. Natisnila tiskarna družbe sv. Mohora v Ce-lovci. Ta knjiga izšla je ravnokar in ima naslednjo vsebino: Prvi oddelek: Šola in odgoja. — Drugi oddelek: Narodna politika in pa narodno gospodarstvo. — Tretji oddelek: Razna podučim tvarina. — Glede te knjige strinjamo se popolnem z velezasluznim gosp. izdajateljem in urednikom, ki pravi v predgovoru : „Gorko vam priporočam, dragi slovenski rodoljubi, to knjigo po zadržaju svojem izvrstno in za ljudstvo velepodučno. Razširjajte jo med narod, za kojega so pisani večinoma vsi ti zbrani sostavki. Kdor jo vestno pregleda, rad bo rekel z meno vred: Zdaj še le vemo, kaj je Slomšek !u Tržna cena tej četrti knjigi je 1 gld. 80 kr. za broširan izvod Pri izdajatelji (M. Lendovšek, župnik v Makolah -Poltschach Maxau) pa se dobiva po 1 gld. s poštnino vred. — (Izpred porotnega sodišča.) Včeraj sta bila zatožena šepavi Tone Kokalj, čevljar, 23 let star in 17 letni Blaž Tavčar, kmetskega posestnika sin, oba iz Poljanske doline, hudodelstva uboja. Velikonočno nedeljo sta brez vsega uzroka Petra Stibila, s katerim sta poprej skupaj nesrečni „je-ruš" pila, s poleni pobila na tla in mu na glavi prizadela več ran, od katerih sta bili dve smrtni. Peter Štibil pal je na tla in takoj izdihnil svojo dušo. A zatoženca sta s poleni mrtvega še po glavi bila. Tavčar popolnem priznava dejanje, Kokalj deloma. Tavčar bil je krivega spoznan hudodelstva uboja iu obsojen na tri leta teške ječe, Kokalj pa je zaradi hudodelstva teške telesne poškodbe obsojen na dve leti teške ječe. Pri obeh je ječa poostrena s postom. — Popoludne bil je zatožen 36-letni kamnosek France Rajgelj iz Drulovke, okraj Kranjski, hudodelstva uboja. 11. j muvarja t. 1. sunil je zatoženec kmetskega fanta Miho Vranič-a z nožem od zadej mej 9. in 10. rebrom v pluča, tako da je Vranic umrl. Obsodili so ga na šest let teške ječe, poostrene s postom in da ima plačati Vraničevim dedičem 200 gld. Telegrami „Slovenskomu Narodu": London 10. junija. Pri banketu kluba liberalcev izrekel je Dilke nado, da bodo pri bodočih volitvah liberalci sijajno zmagali, osobito tedaj, ako ostane Gladstone še stranki na čelu. Dilke bi osobno ne obžaloval, ko bi To-ries razpravljali nerešena vprašanja. Rešitev vprašanja arganskega je tako blizu, da bi To-ries evropskega miru ne mogli spraviti v nevarnost. Madrid 10. junija. V ponedeljek tukaj sest ljudij za kolero zbolelo, včeraj zopet šest, od katerih trije umrli. V Madridu napravila se je bolnica za bolnike za kolero. Gradec 9. junija. Pri današnji volitvi vele-posestva voljeni Rudolf baron Hackelberg, Alfred baron Moscon (iz Pisec) in Fran grof Attetns, vsi trije nemško liberalci. Dunaj 9. junija. Včeraj voljeni: izmej vele-posestva v Istri (ne pa na Koroškem, kakor se nam je včeraj z Dunaja brzojavilo) dr. Peter Millevoi; v gališkib mestih 11 Poljakov in jeden nezavisen. London 9. junija. V spodnjej zbornici objavil je Gladstone, da ministerstvo odstopi vsled včerajšnjega glasovanja. Obe zbornici odložili sta zborovanje do petka. ZDrstgl rojaki I Volitve za državni zbor v naši deželi so končane. S tem je tudi naloga centralnega volilnega odbora za zdaj po večem dopolnjena. On si torej šteje v svojo dolžnost, vsem volilcem, ki so se deloma tudi kl i nI m silnim nasprotnim naporom ravnali po njegovih nasvetih in se trdno držali narodne discipline, izreči svojo najtoplejšo zahvalo v imenu svojem in gotovo po mislih vsega slovenskega naroda, ki bo znal ceniti veliko važnost narodne discipline in sloge. Zlasti v osrednji kmetski skupini in skupini mest in trgov na Dolenjskem se ueso vsi ravnali po priporočilu centralnega volilnega odbora, če ravno je bilo to priporočilo storjeno po večini vprašanih zaupnih mož in je gotovo, da je le brezinerna iu brezozirna poznejša agitacija to prvotno razmerje spremenila. Prihodnjo8t hode kazala, ali so prav storili tisti narodni volilci, ki se niso ozirali na prijateljski, vestno preudarjeni nasvet iz središča Slovencev, ampak so ravnali po svoje, ne oziraje se na skupne potrebe in skupne koristi. O postavnosti volitve v dolenjskih mestih pa se bode še govorilo v državnem zboru in tačas se bode dokazalo, ali se je res žalila postava pri sestavi volilnih imenikov in kratila volilna svoboda. Na vso moč je pa želeti, da se zopet povrne sloga v našo deželo in da hi zavedni narodnjaki nikdar ne pozabili, da le po jedinosti smo pridobili, kar že imamo, in le po jedinosti pomagamo svoji deželi in vsemu slovenskemu narodu do boljše pri-hodnjosti 4 eiitt-alni volilni odbor v IJiibljaui dne 10. junija 1885. Svetec. Blebveis. Grasselli. Klun. Murnik. Foklukar. 11 »bič. Vošujak. Pariz v Ameriki. (Francoski sjmhuI Ktme Lefebvre. Poslovenil * * * Stal notni nil umi »ni.) Dalje.) Sedemindvajseto poglavje. Učilnica. Mej temi pogovori dospela sva v Zavezno ulico Pred nama na hribci, ki je nad mestom in okolico gospodoval, stalo je ponosno, kaj obširno poslopje, stirioglat stolp z dvema stranskima oddelkoma. Ko bi bil v olikani državi, rekel bi bil: „To je žandarska vojašnica ali pa vladno namestnišče v tem divjaškem narodu brez redarstva in brez vlade pa je bila le palača za a-b-c, bila je učilnica ! Narod se lehko sodi tudi po njegovih stavbah. No, doktori vprašal me je Humbug, kako sei vam dopada ta nova palača za mladino? Od zunaj kaj močno, odgovoril sem mu; a slabo se mi zdi razdeljena. Tam gori pri onih vratih vidim ob jednem ustopati odrasle, petnajstletne dečke in jednako stare deklice, to se mi zdi neprimerno. V vsakej dobro ustrojeni šoli ločujeta se Bpola; vam se pa o tej modri previdnosti baje še ne Banja ne. Dva uhoda za otroke, ki se imajo v istej sobani učiti ? rekel je Humbug. Zakaj pač? V istej sobani? vzkliknil sem; na kaj vender mislite? To je že vrhunec nenravstvenosti. Nenravstvenost kaže se meni le v vašej domišljiji, odvrnil je Humbug smijoč se. Naši otroci, dragi doktor, so pošteni otroci; v nas poznamo le: Virginec lectas puerosuue castos. Učilnica je le velika rodovina, kjer bo le bratje in sestre, ki pri učenji mej seboj tekmujejo. Kuko ste vender prišli do te strahovite bojazljivosti ? Po takem, dragi prijatelj, so Yankei pravi an-gelji, moški in ženske. Yankei, odvrnil je, so ljudje, ki skrbno vse premislijo in presodijo. In Evropci, odgovoril sem, s svojo dvetisoč-letno izskušnjo so najbrže le norci, ki ne vedo, kaj govore in delajo? Dragi doktor, rekel je Humbug, Angleži so se nam sprva smijali; sedaj pa nas posnemajo. V desetih letih v Angležih ne bode več učilnice, v ka-terej ne bi se oba spola skupaj učila. V drugih evropskih narodih pa je bilo odgojevanje toli časa v rokah duhovščine, da je treba več nego jednega dne, da se iznebe svojih predsodkov. Mi ne odgajamo svojih otrok niti za menihe niti za vojnike; mi odgajamo in pripravljamo le ljudi za človeško družbo. Zakaj ne bi pač bila učilnica podoba rodbine in družbe? Vi ste neprevidni! vskliknil sem; vi se igrate z ognjem. Mi smo rodbinski očetje, odvrnil mi je Humbug. Izskušnja nas uči, da nič toli ne ublaži srca, ne razvija značaja ter ne vzbuja velikodušnih mislij nego to prvo skupni) delo in učenje: Emollit lJiuivH, nec sinit easo feros. Neprevidna in brezumna je le rečena modrost starega sveta. Ločiti dečke od deklic, v nuj prvi mladosti jih učiti, da so drugi za druge skrivnostna nevarnost, mladostno vobraznost jim kaliti in dra žiti, in potem nenadoma v najnevarnišem treuutku možke razvnete in drzne, ženske pa nemirne, bojazljive in brez varstva izročati svetu, to je največa neumnost; ne zamerite mi, častitljiv gospod doktor. Vaša samostanska odgoja je le zagraja, ki vse strasti zadržuje in povečuje; naša skupna odgoja privaja otroke, da se mej seboj kot bratje in sestre ljubijo ter se mej seboj spoštujejo. (Dalje prih.) Razne vesti. * (Bigamija.) Pred već meseci je c kr. okrajno sodišče v Horodenki v vasi Serafince v vzhodnej Galiciji živečemu kmetskemu posestniku Czerepczuku uradno objavilo, da je njegova na duhu bolna soproga Marija v Levovškej blazn ci umrla in da so ranjco že pokopali. Na podlagi tega uradnega dopisa oženi se kmet ne dolgo potem v drugič. A kmalu po ženitovanji dobi župan Sera-finski in kmet iz blaznice poročilo, da je bolnica Marija Czerepczuk popolnem ozdravela in da jo vsaki čas lahko dobe domov. Prestrašeni mož, kateremu je ta nevesela vest skazila veselje medenih tednov, hiti takoj k sodniji in tukaj se razvozlja zagonetka. Pri sodniji so se bili namreč gospodje zmotili, ker so zamenjali ime Czerepczukove soproge z neko drugo v blaznici istinito umršo kmetico. Kmetic ima sedaj dve zakonito poročeni zakonski ženi. * (Zvijača.) Mlada vdova, katera ima hišo na boljšem kraji nekega Londonskega predmestja, pokliče zadnjič zelo bogatega notarja k sebi, da jej sestavi oporoko. Gospa volila je mnogim dobrodelnim zavodom za ustanove precejšnje vsote vkupe 60.000 funtov šterlingov (600.000 gld). Notar, kateri je po teh bogatih zapuščinah sklepal na veliko bogastvo, obiskuje potem pogosto in kaj marljivo z raznimi izgovori svojo novo znanko ter jej naposled objavi ženitno ponudbo. Po daljšem obotavljanji dovoli zakonaželjna udova v zakon. Štiri tedne pozneje vršila se je že poroka in notar postal je srečen soprog — prekanjene ž nske, katera si je nalašč izumila ta pripomoček, da si je prisvojila bogatega soproga in si preskrbela brezskrbno in prijetno življenje. Poslano. Velecenjeni gospod urednik! Kakor iz priloženih pisem posneti blagovolite, zanimajo se domoljubi v Istri in na Štajerskem, kako sem se jaz pri poslednjih volitvah v dolenjskih mestih vedel. Ker je bilo brati v Vašem cenjenem listu in v „Slovenci", da sem za g. prof. Šuklje-ja agito-val, naj očitno izjavim, da sem pri kandidaturah g. grofa Margheri-j a in gosp. prof. Š u k 1 je - j a, kolikor le mogoče, nepristransko ravnal razburjene duhove tolažil in pomirjeval in še celo boljšega | kandidata iskal, ker se mi za sedanji položaj nobeden izmej kandidatov ni zdel popolnoma primeren, in ker sem slutil, kakega napora bode treba, da zmaga jeden ali drugi. V dokiiz svoje nepristranosti bi lehko navedel nad 100 prič, s katerimi sem se ustno ali pismeno o tem razgovarjal. Najboljši dokaz je pa to, da sem se prvikrat odtegnil volitvi, drugikrat pa prazen listek oddal. V Krškem, dne 8. junija 1885. Ivan Lapu,j"«'. Z» »se, ki bivajo na deželi, se ne more dovolj priporočati, du naj Imajo vodno pn hiši škatljio I c kurja K. Bntndt a Ivfca skih p I, da takoj lahko Mol 0 pri rušenji zdravja (zapretji, napenjanji, navalu krvi, bolesnih jeter in žolni itd ) to sigurno in uikakib bolečin ntt napra\ Ijajoče doniiičt; zdravilno sredstvo 'dobe se v škatljicah po 70 kr. v vseh lekarnah). Ker se v Avstriji R. P»raodt-a švicarske pile mnogovrstno ponarejajo, naj se pazi, da ima vsaka šk;itl I ca na pokrovu beli kri/, na nidečcm polji z imenskim P" i kom R. Brandt-a. 280) VABILO Umrli so v Ijuhljmili 1. junija: Antonija Preskar, krojačeva hči, 1 leto, Sv. Jakoba nabrežje št. 81, zft božjastjo. — Anton Velka-verh, d-lavec, 64 let, Sv. Petra cesta ŠL 44, za starostjo. 3. junija: Fran Lem u t, delavčtv sin, 6 raes., KoniuŠne ulice št. 1, za gripo. — Neža Dobnikar. hišna posestnica 7'J let, Trnovske ulice št. 5, za mrtvoudom. — Franca Si-uiončič, delavčeva hči, 7 dni, Emonska cesta St. 17, za božjastjo. - Ivana Punco, delavčeva hči, 8 let, Stari trg št. 19, za spridenjem možganov. — M.itija Kosec mizirsk. pomočnik, 88 let, Ulice na grad št lit, za sulico. 4. junija: Fran Ćebu lj, kramar, Ulice na grad št. 12, za sušico. 6. junija: Alojzij Stepic, sobnega slikarja sin, 4 leta, Merosodne ulice št i, za sušico. 8. junij h: Jakob Hočevar, lampistov sin, 20 mes., Poljanska ceita št. 25, za davico. — Josip Reichman, hišni posestnik, 48 let, Truberjeve ulice št. 1, za spridenjem že lodca. — Jarnej Ravnikar, prodajalec tob ka, 8n let, Dunajska cesta št. 16, za vo tenieo — Lenka Ebenspanger. kupčeva hči, Dunaiska cesta St. 15. zayoslahljenj. m mooij. — Pavel Končar, krojt« uv sin, 17 let, Ži lovske ulice št. 5, za jetiko. — Reza Ro/ja, hišna posestnica, 64 let, Sv. Petra cesti št. 11, za oslahljt njem močij.— Jakob Uda, pomoćni uradnik, 80 let, Sv. Jakoba trg št. 7, z mrtvoudom. 9. junija: Antonija Vrbovec, zidarjeva hči, 6 dni, Kolodvorske ulice št. 28, za slabostjo. V (leže Ilir j bolllloti 3. junija: Anton Pajk, dninar, 18 let, za jetiko. — Josip Glaries, nat kar, -i5 let, za vnetjem reber. 5. junija: Reza Petrič, dekla, 43 let, za sušico. — Lenka Žagar, gostija, 80 let, za starostjo. V vojaškej bolnici: 1. junija: Matija Keržišnik, vojak 17. pespolka, 22 let, za sušico. Košnja trave (sena In otave) na vrtu v. kr. kmetijske družbe dala se bode v najem potom dražbe v eetrtek 11. t. m. ob 11. uri dopoludne. i343—2) Vabilo na naročbo Jurčičevih zbranih spisov. Jurčičevih »Zbranih spisov stoji: II I. zvezek, nevezan po elegantno vezan po zvezek, nevezan po elegantno vezan po III. zvezek, nevezan po elegantno vezan po IV. zvezek, nevezan po elegantno vezan po Ako pa tudi odda jemo vsak pos mi cen zvezek, vender se priporoča, pošiljati naročnino za več zvezkov ste upaj. Naročnina znaša za L, II.. III. In IV. nevezani zvezek 3 gld. Za vse štiri lepo vezane zvezke • gld. gld P— 1-60 ......070 ..... a 1*20 ..... n 0-70 ..... i 120 ......0-70 ..... , 1*20 Naročnina za zvezek I, II., III., IV. in V. stoji 3 gld. 50 kr., za elegantno vezanih prvih 5 zvezkov 6 gld. Naročnina pošilja so najprikladneje s poštnimi nakaznicami pod n i sio \ mu: g. J o s. Stare v Lj ubijani, Munje Terezije cesta 5. Meteorologično poročilo. Dan Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 9. junija 7. zjutraj S. pop. 9. zvečer 788*77 w. 732 60 mm. 733 82 mm. 16-4° C 21 6" 0 184-' 0 al. vzh. »1. jvz. brezv. jas. jas. jas. 000 mm. Naročniki dobivajo knjige franco. (22—24) Pijaki dobivajo Jurčičeve „Zbrane spise" po 60 kr. izvod, ako si naroee sknpno po 10 izvodov ter zanje pošljejo gosp. dru. Jos. s t are t u v Ljubljano naročilno svoto 6 S01'1, Odbor za Jurčičev spomenik. Srednja temperatura 208', za 2'7° nad normalom. ZDniiajslsa "borza dno 10. junija t. 1 lIzvirno telcgratičuo poročilo.) Papirna renta..........82 gld. 50 kr. mflUUluvJHUiiVfcVV ijvuiji/i iivcu' uiuutm dno £2r>. Juniju t. 1. <>J» O. uri zvečer v dvorani Ljubljanske Čitalnice. DNEVNI RED: 1. Poročilo tajnika in blagajnika o stanji društva. 2. Volitev predsednika iu 6 odbornikov. 3. Posamezni nasveti. Opomba: Du obrni zbor veljavno sklepa, treba po §. 12 na uovo potrjenih društvenih prav)], . junija v Postojini. 9, junija. Pri *J*»..jj: Koe.h b Dunaja. — F.dkenaii iz Prage. Sehiissler, Propi, .Manha-dt iz Trsta. — Eiiler iz Budim« peste. — Kobnfelder iz Trsta. Pri tlltfltli Kaučič z Dunaja. — Schrinipe iz Kočevja. — Sterri, Kelcher, Pregibni"'•„ Dunaja- —Moline z Notranjskega. — Singer SS Hiiieij::. Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Založniknr. Srebrna renta .......... 83 Zlata renta........... P H 5% marčna renta......... 98 Akcije narod e banke....... 8~i9 Kreditne akcije......... 2-iS London .... ...... 124 Srebro.......... — Napol ... . 9 0 kr cekini . . ...... 5 Nemške marke . . . 60 ■l°/0 državne srečke iz 1 18M 250 gld 126 Državne srečke iz 1 186* 100 gld 167 4°/0 avstr zlata renta, davka prosta . 108 Ogrska zlata renta 4°/0 . . 9-. „ papirna renta .r>"/0 . . . 92 5% štajerske zemljišč odvez oblig 104 Dunava reg srečko ftQ/o 100 gld 115 Zemlj nbč avstr ■!' ," „ zlati zast listi 124 Prior oblig Elizabetino zapad železnice 113 Pror oblig Ferdinandove sev. železnice 106 Kreditne srečke.....100 gld 175 Rudolfov« srečke.....10 r 17 Akcije ariglo-*»-str banke . 120 „ 98 TiHuiuiway društ \elj 170 gld a v . . 212 10 30 45 20 30 86 86 90 75 50 10 60 tO 75 90 fki-----ig-»gr zložil F. S. 7iM Ravnok iiG>rovski. Ml. 8°, iecoli-eva esenca za želodec, katero pripravlja G. PICCOLI,lekar v Ljubljani. > Uravlja kakor je razvidno h zahvalnih pisem in zdravniških spričeval bolezni v želodcu in trebuhu, bodenje, krč, želodečno in premen-javno mrzlico, zabasanje, hemerojlde, zlatenico, migreno itd. in je nnjboljSi pripomoček zoper gliste pri otrocih. Pošilja izdelovatelj po pošti v škatljicah po 12 steklenic za 1 gld. 36 nove. Pri većem številu dobi se primeren odpust. Cena iteklenloi 10 novo ■>r. S|irrt«Bjr«»r-fov«» Tajni medicinski in đvornl sovotnik dr. Diicking, medicinski saveinik dr. t'tihii. dr. Miiioiing in mnoge druuro zdravniške avtoritete so je preskusilo in je izvrstno domače ine tijno sredstvo priporočajo proti vsem želodčnim in trebušnim ludeznim. Pomagajo takoj proti migreni, krču v žehiilci, omcdlevici, glainbobii, trcbuhubulja, zaslizenja, žcUidčuei kislini vziligovunju, omotici, koliku, škrofeljnom itd., proti zbtiej žili. 7.n|>rptjii. Hitro in brez bolečin mere iu povrnejo slnst ilo jedij. Poskusite samo z malim in prepri-se sami. Jedna stekl. 50 in 30 kr. Pri gos|io<'u teki.i-)i Svofn.-.li. pri Z!ittein orlu, mi l'r»">iiiun eni trgu. 716 -4f>) Povest. Spisal A. S. Puškin, poslovenil J. P. 139 strani j. Cena 25 kv., })o pošti 30 kr NOV. Roman. Spisal Tunjenjer, poslovenil M. Malovrh. — MI. 8°, 32 poj. Cena 70 kr., po pošti 80 kr. Časnikarstvo in naši časniki. * Stat uominis umbra. Ml. 8", 19 pOl. 70 kr., po pošti 76 kr. Spisal Cena Velika partija 1 (788—98/ (po 8—4 metre, v vseh barvah, za polno možko obleko pošilja po poštnem povzetji, ostanek po5gl« L. Storcb v rsb-siii. Ako bi se blago ne dopadalo, se more zamenjati. Vzorci proti pošiljatvi marke za 10 kr. Najino piodajalnico na drobno je treba nekaj prezidati iu ta poprava se ne da dalje odlašati, zato nama Je že leti, da svojo hitro kolikor moči zmanjšava. 1/. tegii uzr.k;« sva ukrenila, dotično blago ml da- ^ našnjega dne počenši skozi štiri tedne prodajati po znatno jtfjjjjg' %iki%ani ceni. mWMi % Uljudno vabeča na muogobroino obiskovanje najine protlajalnice in na ^ obilna pismena naročila, katera bodeva najsolldueje i/.vrs; vala s poštnini obratom, i priporočava se najndatieje. u, V Ljubljani, dne 3.jumia 188"). Lastnina in tisk -Narodne Tiskarne' ^07056