S(. 8K
V Trstu, v sredo 3. novembra 1880.
T.-uij M*
EDINO
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
i» »4immm |» M««
»EDINOST« z zhiiia 2 Krat na tw vsako sredt in stiata o noludue. Cena za Tie o> prilogeIT^I. » nohi l«u g\. SOkr., za Satrt lett t ?1. T5 kr. - Sama pri-cgasane J. gl. *»0 kr s* celo leto. - Pomrn'ir.n* Š^vilk« , tuirmo uri onravništvu n ^traflKaD v 7r»tu oo & kr., v Barlol in v AJdovžčml no »* «r « .V^a*«*«. reiila-ma«t)e .r lPKflrai« nrni«mn OpravnlKtvt, vi« Tarrant«. »Nova tlakama«
Val dotui a« pošiljajo Uratfalitvi »vla Tarraata« »Nuova Ttpogratia;« vsak mora biti frankiran. Rokoplai o»ez posebne vrodnoati ae ne vrafiajo, — /nttratt (razna vrste naznanila in poslanice) ae zaraftunijo po pogodbi — prav cen6; pri kratkih oglatih z <1robnlml ArKanu se plažnje za vsako beaedo 2 kr
Slovenščina v šolali in
uradih.
m.
Ako se imamo pa pritoževati zarad sodnij, koliko nujnejša mora biti naša pritožba glede političnih in finančnih uradov.
Mnogo naših glavarstev slovenskim županstvom še vedno na vso moč sili nemščino in italijanščino in malodušni župani se temu nasilje-vauju uklanjajo. Slovenske pritožbe na više politične inštancije Re tudi rešujejo v nemškem ali italijanskem jeziku, akoprem je v principu stvar uže davno dognana, da morajo politične oblastnije slovenske vloge re-Sevati v istem jeziku.
Kaj nam koristi vse priznavanje naših pravic, ker se ta pravica praktično ne izvršuje. — Naj se mi Slovenci še tako pravdamo, na vse zadnje vendar le to velja, kar je uradnikom bolj po godu.
Tržaški Slovenci smo se uže mnogokrat pritožili pri namestniji, da magistrat noče prejemati, še manj pa v istem jeziku reševati slovenskih vlog. Namestuištvo je vsakikrat odločilo, da je magistratova dolžnost to storiti, ali magistrat pri vsem tem slovenske uloge odbija in stranke bi po vsakej slovenskej vlogi morale začeti proces.
Ali se ta pravica vendar no da drugače v prakso uvesti, nego po procesih in to Še za vsak slučaj posebe? — Ali ne bi morale više mŠtanco spoštovanja ljudskih pravic po kraj-gem potu dognati? Kakor se stvar zdaj godi, moramo le soditi, da ni resne volje nikder in da se morda Še vedno misli na povrat tistih časov, ko smo morali v šoli klečati, ako smo govorili materin svoj jezik in ko je uradništvo vse skozi po svojej volji odločevalo.
Pri političnih uradih na Primorskem bi morali vendar uradniki biti zmožni obfh deželnih jezikov; ali koliko so na to gleda? Premnogo je uradnikov pri nas, ki imajo celo spričevalo, da so zmožni slovenščine, pa je vender niso niti toliko, da bi mogli z strankami govoriti.
Italijanščino pač še preradi goje v nekaterih uradih, ali za slovenščino je le kak kotič.
Vidi se torej iz vsega, da tudi razne instrukcije barona Pražaka pri nas dosti ne koristijo, ako se uradnikov boljše ne kontroluje in se jim ne zaukaže, da se slovanskimi strankami tudi brez izrečne zahteve ura-dujejo slovensko in da se vsakemu v tem obziru ne pušča toliko lastne volje.
Denes tako stoji, da bi morali mi Slovenci imeti nekoliko po narodu splošno nastavljenih advokatov, ki bi vso procese zarad jezikove enakopravnosti ljudstvu brezplačno vodili, ker ljudstvo sine more po nikakem samo pomagati. — Uže večkrat se je zarad tega tudi
povdarjalo noko menenje, da bi se usta-noviloenosamo politično društvo za vse Slovence, katero bi v tem obziru pre-videlo potrebno; toda društev imamo uže dosti, in narod je uže preveč obtereteu z narodnimi davki.
Kaj vse se Slovencnm godi pri nekaterih finančnih, poštnih in drugih uradih, to naj nam kaže ta le slučaj. Trgovec Srebotnjalc je šel na tuk. dogano in predložil slovensko vožnjo pismo, katero pa mu je uradnik s psovkami pod noge zalučal. Psovk ne ponavljamo, ker nam je preveč do dostojanstva c. kr. uradnika — Mož se je pritožil na ministerstvo. Drugih enakih slučajev se je zgodilo pri nekem drugem tuk. uradu, in godi se v Istri vsak dan.
Kaj bi še le govorili o porotnih sodnijah. Največ je pri nas zatožencev Slovencev, kar je naravno, ker v Primorju so Slovenci v velikej večini; in vendar je slovenski zatoženec tujoc pred domačo poroto; on sedi na ob-tožnej klopi kakor Turek pri pridigi. Baron Pražak je baš te dni odgovoril v drž. zboru poslancu Forreggerju, da je glede porot pri okrožnej sodni ji v Celju ukazal, da se imajo v listo porotnikov vpisati tudi taki porotniki, ki so zmožni le slovenščine, kajti do-sedaj se v Celju ni vpisavalo mej porotnike takih Slovencev, ki niso zmožni tudi nemščine. Na Štajerskem se je torej ta stvar nekoliko popravila; ali pri nas na Primorskem se ne bodo nikoli mogle vršiti porotne obravnave v jeziku slovenskega zatožonca in slov. prič, dokler se no ločijo porote in se no sestavi posebna porota za Slovenca, posebna za Italijane. To pa, pravijo celo naši poslanci juristi, da ni še mogoče. Nam se sicer to menenje ne dozdeva pravo, ker mej Slovenci toliko na Goriškem, kakor tudi mej Hrvati in Slovenci v Istri in Trstu z okolico bi se vendar moglo najti zadosti mož, da bi se mogla sestaviti lista porotnikov. Našim poslancem pa bi na vsak način morala biti skrb, da se najde način, tako uravnati porote, da se bodo mogle pred njimi vršiti popolno obranave v slovenskem, oziroma hrvatskem jeziku. To je sveta pravica, katerej se vendar ne moremo in ne smemo odpovedati mi Primorski Slovenci in Hrvati.
Torej tudi o tej zadevi velja resno razgovarjanje naših zastopnikov z ministrom Pražakom, kajti kakor stvari z laj stoje, vsacega zavednega Slovenca sramota oblije, ko se prepriča o postopanji pri obravnavi pred porotnimi sodniiami.
Politični pregled.
Notranje dežele.
ll seje poslanske ibornice, dne 28. oktobra Imamo dostaviti Se, da se v resoluciji vladi naroČilo, naj pri sklepanju pogodbe z Lloydom zahteva, da Lloyd
napravi relne vožnje, vsaj vs»k mesec enkrat, v Brazilijo ter obišče pristanišči Buenos'Ayres in Montevideo, ,enako naj napravi tudi redno ]Jvožnje v Španijo; ialje naj se vredi hitrost v< žnje in vožnji tarifi. Pri tej priliki naj omenimo še to, da j« poslanec Sochor, ki je pri pn-fianji tržaške svobodne luke, tržaške poslance tako hudo prijemal, ud Coronini-jevega kluba, v katerem «o, kakor je znano, tudi tržaški poslanci. Ti so tedaj v klu-bovej seji hudo zoper njega tožili, ta pa je vsled tega stopil iz kluba stopil. — V seji 29, t. m. je minister Pražak odgovoril na Foreggerjevo interpelacijo glede sest ivljanja Imenikov za porotnike v Olji. Rekel je, da je to zadevo ukazal preiskati in da so sodni načelnik in druge pri tem delujoče osobe zakonito postopaii; ali opazil pa je tudi, da se zakon o tej stvari tako razlaga, da minister tega ne more odobravati. Zakon sicer določuje, da se pri izboru v prvotnem imeniku zapisanih osoli mora ozir jemati tudi na jezikovo zmožnost. Ali to vendar ne opravičuje, da bi vsi porotniki v okrožji celjskega sodišča morali znati oba deželna jezika, in da se toraj morajo zavreči vsi, ki znajo le slovenski jezik. Gotovo tudi ni v duhu porotne uprave, da bi se vse kmeisko ljudstvo, toraj vp|ika večina prebivalstva celj-jskega okrožja Izključevala od porotni-,Škega urada; to svoje menenje je minister razodel tudi graškemu višjemu deželnemu sodišču,— Potem se je v dm-, gem In tretjem čitanji sprejela carinska in trgovinska zveza z Ogersko. Načelnik je nazadnje voščil poslancem vesele božične praznike I novo leto. S tem je bilo j zasedanje zaključeno. Kdaj se zbornica zopet odpre, to Se ni gotovo.
Gosposka \bornica je 30. t. m. imela zadnjo letofinjo sejo. Sprejela je začasni ' prončun, zakon o novčevanju, zakonske i "suove glede predrugačbe državno-xbor-! skega volilnega reda za Češko, Galiciio in Dolenjo Avstrijo, kakor prevredbe deželnih nameBtnišev v Pragi in l>vovu ter 'zročiia predlogo o carinskej in trgovinskoj zvezi odseku petindvajset ulov, ki se jft po volltvi takoj nstHnovil in izvolil za načpln ka kardinala Gangelbauer-ja in za njegovega namestnika kneza Schonburga. — Potem je mloisterski načelnik v cesarjevem Imenu naznanil, da je državni zbor odložen.
Ogerski proračun \a Uto 1887 kiž* te le številke: Redni uohodki 321.743.950 t-'Old. v primeri z letošnjim letom 840.993 gold. več; prehodnji dohodki 0.612.145 gold. od letošnjega proračuna 2.117.6S0 gold. manj; skupaj 328.356.095 gld., za 1.276687 gold. manj od l*tos; Rodni troški 325.945.491 gld. več 8.60G.1H gold. od letos; prehodnji troški 2.395.933 gold., več 142.386 gol i. od letos, izvenrednl troški 17.907.080 gld., manj 2.592.721 gold., od letošnjega leta; i z ven red nI skupni troiki 4.150.917 gold. več 557.745 goli. nd letos; skupaj 350.400.021 gld., več 6.713.'»81 gold. nego letos. Tedaj znaša primanjkljaj 22.043.926 gold., več 7.990.168 neuo letos.
Vnanje dežele.
Bolgarsko praSanjs se v zadnjih dneh l ilijo označi z malo besedami: Bolgarska vlada se umika, Rusija pa toliko silniše pritiska. Iz Timove se poroči 29. oktobra; Kaulbars je telegrafičuo ovrgel vesti o nepomenliivosti prihoda ruskih vojnih ladij pred Varno. One temu nasp oti dokažejo pomeinbo svojega poslanstva, ako bi
se ponavljala dosedanj i počenjanja. Dalje je Kaulbars brzojavno zahteval odgovor glede oproŠčenj* Č.stuikov in priporočil preklicanje obsednega stana. Vlada je skle-nola, častnike oprostiti. — Tirnovn, 30. oktobra: V vladnih kropil) se misli, da imajo ruske ladije pred Varno namen pretiti s zasedenjem, pritiskati na sobranje in ljudstvo zmešati, ker Rusija gotovo Se veruje, da se batenbeiški princ zopet izvoli. Ali vlada tega princa ni le odstranila, temu£ priporočila celo princa Val lemarja ali vojvodo oldenburfikegi. Sicer pa je tudi dovolila osvoboditev častnikov. Tuko je menil i carja potolažiti; ali postopanje Rusije v Vami in morebiti zased enje mesta gotovo ta up uniči in dokaže, da Rusija s sedanjo vlado neč^ nobenega posla imeti. Praša se toraj, kij bode z volitvijo Rusiji všečnega kneza. Več poslancev meni, naj se program ne predrugači, da vlada, Se mora pasti, vsnj pošteno paile. Bolj vročekrvni poslanci pa žele, naj se naravnost protestira, in če bo sprava z Rus jo nemogoča, naj se zopet izvoli Batenherg. Drugi pa upajo, da pričujočnost Rusov pred Varno povzroči razpor tnej vladami če uže z druzimi ne, vsaj pa mej Rusijo in Angleško. Ruski privrženci pa so tega menjenia, da rusko postopanje bolgarskej vladi glavo zmeša, in da poten) oni pridejo na k/milo. — Dalje se por< ča iz Tir-neve istega dne: Kaulbars je poslal bol-gtrskej vladi »ultimatum«, v katerem je izjavil, da Rudija ne more trpeti postopanja Bolgarov zoper ruske podanike In upirajoče se Bolgare; on zahteva v treh dneh ugoden odgovor, sicer z osobjem ruskega upravništva iz Sredca odpotuje ter bolgarskej vladi prepusti odgovornost za nastopke.
Vlada je takoj odgovorila, da je vsem prefektom poslala okrožnico ter j'm priporočila, naj ostro čujejo nad varnostjo ruskih podanikov. Ob enem je vlada prosila Kaulbarsa, naj jej naznani Imena in stanovulišča tistih ruskih podanikov, katerim se je kaka krivica zgodila, da se bodo krivci kaznovali.
Iz limove. 31. oktobra; Veliko sobranje se je danes ob enajstih odprlo z nagovorom, kateri je prečital Stambulov in kateri je bil podpisan od vseh treh vladarjev. Nagovor naglaša prepričanje, [da sobranje izvoli t cega kneza, ki poBveti svoje živenje varstvu interesov domovine in ki bo vodil narod po potu napjedo-vanja, slave in zgodovinskega poki ca. Nagovor sklepa z besedami - Živela neodvisna 8vobodua Bolgarija! —Karavelov je brzojavno dal svoj podpis; mož ni hotel priti v Tirnovo, da si obdrži prosto roko i stopi na tisto stran, katera mu bodo ugajalo; lisica nema značaja. Prišla sta tudi v Trnovo angleški In italijanski konzul, drugih menda ne bode. Poverijo se volitve v enem, dveh dneh, knežev a volitev v treh, štirih dneh. Izvoljen bode skoraj gotovo princ Valdemar.
V	Avfganistanu je počil upor. V »Reliter Bureau« se namreč iz Kabula 30. oktobra poroča: Rod Ghilzuj In en tel rodu Hnzara sta se uprla emuju. Avfganeki polk, ki j^ spremljal nek zaklad, zgrabili so uporniki ter ga razpršili. Uzrok upora je neki nezadovoljnost zarad prevelikih davkov. Ta upor prav lahko zbuil novo svado mej Rusi in Angleži.
V	Mo\ambiku je tudi vstal upor. V Lizbono je prišlo 29. oktobra poročilo, da se |e kralj Goongunhaina vz iignol izZam-beseja z 30.000 domačimi vojaki zoper
EDINOST
Portugalce. Zdi se, tla je ta vstaja v zvezi z /Stajo v kaptovnskej naselbini. Portugalska vlada je poslala tja vojno korveto na pomoč.
DOPISI.
Xr»l 3. novombra. (Izv.dop.) (Prat niki iti vreme. — Zaslužena kazen.— Nepo-ti\em. Ab de riti. Naii i la pod* in tki.) — Tri praznike zaporedoma smo imeli mi Trža Čani in sicer jako pomenljive. V nedeljo demantno mašo mons. Hrovatlna, katere se j« vdeleŽlo na thoče ljulstva. — V pondelek, to je na praznik Svetnikov pa po le bolj o ilične rodbine, ki so imele posebno itovfljenje, pošiljale vence ria po kopališče; iju istvo pa, ki je druga leta napolnilo kraj večnega mnu, je letos, ker nI smelo na pokopališče, kar popkvalo okolico, vse okoliSke vasi so btle prenapolnjene, kajti dnevi so bili krasni in vino povsod v okolici je letos posebno dobro. Da je bilo vsled tega mnogo vpitja zvečer po mestu, to si lehko vsak misli. Včeraj pa je b 1 Sv. Jnst, patron mesta in ljudstvo j, zjutraj kur vrelo v stolno cerkev, pred katero so delali paralo tudi veterani z godbo in zastavo. — Popoludne je bila sopet okolica polna in so krčmarji v okolici te praznike delali, kolikor so le mogli. Okoličanom se je te dni tudi na drug na-č n pravica skazala. Tisti magistratni as-SHSor, ki je okoličane toliko let preganjal, kakor da bi b li njegovi kužki, tisti assesor, ki je komaj pred mesecoin dni Izrazil se de-put ciji okoličanov, na nič nestori,ako tudi vsi okoličani prnuijo, kar fe bo potem v okolici naselilo drugo ljudstvo, tisti srditi gospod, kateremu smo uže tudi mi pred več meseci prorokovali, da se bode nad njim znesla božja roka, z iaj je v preiskavi nekda zarad nekega vplivanja na po rotnike, ki so sodili Adelmana in Eberle-ta. Slišijo se lepe — pa o tem kesneje.
Uže zadnjič smo dokazali, kaka demoralizacija je v Trstu v merodar.jih krogih; v me-stnej hiši so se go lile o j nekdaj čudne protekcije in vse to protežiranje ter uelenje takozvanih »kosti«, vse to se podi javno brez Tsacege srama; gosporje, ki so na krmilu, delijo sineku-e mej senoi in svojim. — Lep slučaj tacega uie kričečega nepotizma je tuli ta le:
Znano je, da je ravnatelj mestnih da-cev, gosp. Apolonijo imel sina, ki je na Duuaju Študiral ter uživ.tl štipendijo letnih oČO gl<i.— To ne bi bilo nič novega, ako bi bil g. Apolonio v resnici kak ubo-žen uradnik, ki ima na priliko 10 otrok — pa pustimo — in le 1500 plače.
Ali gospod Apolonio je imel le par otrok, pa aOUO gld. stalne plače in vsako teto oo 3000 gi. in tudi še ved letne tantieme brez drugih erriolnmentov. — Mož ima mimsteisko plačo, vrhu tega mu ni treba trošiti, kakor ministru; katera je bila toraj tista oblast, ki je gosp. Apoloniju dala spričevalo ubožnosti, kakorŠno je treba priložiti molbam za Štipendile? — Katera je bila ona oblastnija, ki je potrdila štipendijo sinu moža, ki ima mini-sterske dohodke?
To so prašanja, na katera bo težko odgovarjati, katera pa nam zopet kažejo, da je postalo v Trstu, oziroma na Primorskem vse mogoče.
Boj mej »Šalobardo« in drugimi ru-dečimi listi še vedno traje. — Oglasil se je listič po imenu »Piccolo«, židovsko maslo najzadnejše vrste, a tega je dr. Ludro strašno oštei, tako sicer, da se je vrednik tega lista tako jezil, da je Sel v redakcijo Salobarde in tam pozval dr. Ludra na dvoboj. Ali naSel nI samega dr. Ludra, ampak tudi druge osobje, katero je izreklo, da odgovarja solidarno za vse, kar je bilo tiskanega v Salohardi, in ker se 6 fut od Piccola ni hotel meriti precej s tremi ali štirimi, najbrže tuli z nobenim, odšel je zopet z dolgim nosom in zdaj ga poredni dr. Ludro zopet »lovi za frak« v svojej »Salobardi«. Žid, pa dvoboj, dr. Ludro pa kavalirsko zadoščenje! Smešno! Trst res kmalu postane mesto prvega av-strijskega trgovinskega mesta avstrijska Abdera, ker Abderitov imarno uže preveč in par srno jih poslali celo na Dunaj, da jih svet Še bolj spozna.
Ste li slišali, kako sta se »Štrekala« na Dunaji v drž. zboru banski lord, pa dolgonogi in dolgonosi Rafael, katerega tukaj drže za poseben talent, ker je napravil morda par tabel, po katerih se računi zavarovanje hiš. Mislila sta, da sta v Trstu?! Ali na Dunaju ne gre jahati navadnega Garibaldovega Šimlja,ki v Trstu tako dobro vleče.
V Trstu je pač zadosti par besed »della nostra italianiti«, da vse opice od veselja skačejo, ali na Dunaji je druga; tam je treba kaj bolj pametnega povedati, ako ne, blamira se človek.
Se neka; za 3meh. Ko je trgovinski minister banskega lorda dobro spovedal, )e banski lord podal se k ministru in mu Čestital, ter tako priznaj, da je zasluži) kazen: «Herr Hauptrn^nn, ich danke ge-horsamst fiir uie gnadiye Strafe«.
Kaj gospodom na Dunaji mari, kedo v malem gradiču v lianah hlače nosi. —
Tam nemajo usmiljenja zarad pomanjkanji duha in se lam ne morejo šopiriti reve na duhu in ambicijozni ba-hači, pa malenkostni ljudje.
Torej Abdera na vse strani, In to je tista reva, ki Trst tb.Č .
Po zlatej dobi navadno ne more drugače priti, vsaj Kafael prav dobro ve, da so biii tu li Izraelci kaznovani, ker so molili zlato tele, kar je znak, da so imeli preveč zlata.
Pa pustimo to in vrnimo se zopet na naš magistrat. — Otročji vrt pri Sv. Jakobti nekda gospodo na mag stratu posebno vznemiruje. — V četrtek je prišla magistratova komisija pregledavat vrt; reči ni mogla nič proti uredbi, ker tako lepo vrejenih in lepih prostornih lokalov se vsem potreonim obilno previđenih, sploh tako lepo urejenih otročjih vrtov je v Trtu malo, ali nič. — Ali ker druzega niso mogli dobiti, zato so se spodtikali nad stopuicami, češ, da je preveč lesa pri njih, torej prevelika nevarnost zs ogenj. Trebi bode torej zdaj morda Še stopnice predelvovati; ali tuui tega se ne straši društvo Sv. Cirila in Metoda, ki si je svesto bilo težavne, pa tudi Častne zada če, ki je znalo da bo trn v očeh tiža-škim jako malenkostnim mogotcem.
Naša odločnost glede zagovarjanja svetih pravic Slovencev narekuje tem ljudem raznih činov nizkega maščevanja, v časih tudi vjamejo in podkupijo kako našo zgubljeno ovco, da se zaganja v osebe, ki rodijo nafie zapoČetje in naši domač: »blago mšni« vsem tem zvesto pomagajo Ur se celo vesele, ako kak muhast inšpektor kacega rodoljubnega slovenskega uradnika prestali v druge kraje. Ali to so nam »blagodušni ?«
Na Opčlnah na sv. Simona in Juda dan. — V kraju, kder hočejo kaj veljati, izberejo si vrli možaki najizvrstnej-šega moža iz svoje srede ter ga postavilo za župana.
Tako se godi skoraj v vsakej vasi.
Kako je pa tukaj v našem milem kraju na Opč nah ? Da bi vi sosedje naše rojstvene domačije nam ne očitali, da župana nemamo, odločno rečemo, danes ga imamo? Zupanov pa je več vrst. Ko sem še majhen bil in sem nove hlače imel, katere mi je domači krojač nekoliko preširone naredil, izpozual sem župana. — Oče domov pri« šedfii, ogledavši me, da ee hlače zdolej pri mojei bosopetoj nogi vse oblatene, za-kričijo: Fant, sem stopi, da ti naredim enega župana! Jaz sem slabo razumel tisti, »ti« — namesti »te« — in veselo pritečem; a oče me zgrabijo čez pas ter ml nekoliko prav gorkih naštejejo po navadi tedanjega časa, in kriče: Hodi k materi po šivankol Ko 2 šivanko pridem, oče začnejo šivati m nabirati na meni stoječe hlače, da so me od obeh strani tako pritisnoli, kakor bi v preti bil.
Zdaj sem imel dva župana, kaj ne? Na vsakej strani enega. Beseda župan je tudi vsakemu ciganu znana, sa] pravi, kaaar v h Šo stopi: Dobro jutro, Štumani župano. V ruskem jeziku, beseda župan pomenja suknjo.
Pa tega zadosti. Vpraša se: Kakšen je pa naš župan? Kratek odgovor: ixe-mamo ga 11
Imamo pa nadomestilo namesti župana.
Neki človek) kateri meri sedaj v svojem 26 letu svoje dobe en meter in nekai palcev, šteje se, da je »capovilla«. Dobro 1 Kdo je p i to capovilla? Ta capovilla sliši na ime Tomaž.
Tomaže, kakor so ga doma zvali, na-rodil se je po tistej postavi, kakor vsakemu prist< ji, v šestem desetletji tega stoletja. Ko je otroče nekoliko odraslo, dali so ga v ubožnico, naučil se je krojaštva. Domov prišedši, začne Šivati. Ali glej I temu je naredil, da si tudi je imel novo mero v rokah, preširok jopič, onemu predolge hlače, zopet onemu preozki telovnik; ljudje so mu to očitali iu sprevidel je — da ne gre. —
Spravi nekoliko novcev, postavi toba-kamo; to že pojde s šnopsom vred!
Čez nekoliko časa napravi botego. — In letos postane capovilli.
Nosi se, kar je capovilla, nekoliko po gosposko, tudi cigaretke kadi, z Openci se ne meni dosti, odkriti se mu je treba, ter ga z imenom »Oni« počestitl, ako ne. zameri tudi starejšim od niega, aii pi jih še celo pred MirkoviČa kliče.
Kaj hočete, dragi domačine!, bodite z njim zadovoljni. Mag strat gaje nam dal, prvega glavarja, a za njim pridejo na vrsto vsi uui na »Karčjotovej hiši«; naveličali so se na moiskej obali, le poglej jih, in videl boš, kako se po okolici ozirajo.
Ako pa na magistratovem stolpi Mihec ali J<«kec po Breči na tla paleta, Btopi na nju mesto naš capovilla.
Iz svetega Krlisa 24. oktobra.
Bilo je na 10. «ian oktobra,- pršil so v gostilno k nekemu mlekarju zvečer pošteni možiki, lepo se vedoč', pit kozarec črnega vina, pri tej priložnosti so začeli narodne slovenske p^smi poluglasno prepevati, prav lepo se je razlegal ^las, in veselje jih je bilo slušati. Tudi nam tujcem, ki smo zraveu bil', prijetno je na ušesa do-
nflo. Pa krčmar in krčmarica nista bila s tem 7adovoljna, začela sta se prepirali s temi poštenjaki slovenskega naroda in rekla, da nočeta v svojej hiši nobene dražbe. Kadar pa It.lijani svoje talijanske pesmi pojo in diuge napčnosti uganjajo, s tem pa sta zadovoljna. In kadar grde kletvine B»ga in božje svetinje zasrnmu-jejo, stiežtta tem tujcem z vso skrbjo. Grdo je slišati, da Slovenec Slovenca pod noge meče in Liliora roko drli; kako bo potem mogel naš narod Rloveti. Križani so krč-marju na noge pomagali, zdaj pa jih za to dobroto zaničuje. Radi bi se bili ti možje za svoj narod potegnoll, a straž, je zunai b Še bila, landarmi so bili od krčmarja najeti, In tako so poštenjaki morali nevoljno oditi.
Iz sežanskega okraja 21. oktobra. (I/.v. uop.) Ako se javi spored zborovanj, dosledno je tudi, označiti njega zvršetek. Tako je bil objavljen spored našega učiteljskega društva v naših novinab; a da ne bode slavno občinstvo menilo, da je ono zborovanje izostalo, ali se nečastno vršilo, evo njega glavne znake: Učiteljsko društvo sežanskega šol. okraja je zborovalo dne 7. oktobra v Komnu, kder se je zbralo nad 20 uč.teljev i učiteljic.
Koj po določenej uri r* je zbralo nči-teljstvo v šol. sobi, kder je gospodičina Ingerle pričakovala se šolsko mladino začetka doiočenega pouka iz računstva.
Gospodičina učiteljica je vsestransko povoljno predavala, ter smelo javim, da nežna oseba z umom i trudom prekosi v poučevanji tudi možake na šol. polji. Njeno vedenje i pouk kakor tudi kretanje mladine je bilo hvaleviedno.
Druga točka dnevnega reda »kritika
0	poučevanji« se ni mogla vršiti, ker je glavni krltikar izrazil: Pouk je vzgleden
1	v posnemo; vendar je drugi kolega omenil nekoje nedostatnosti, katere niso zadobile odmeva.
Druge točke dnevnega reda, kukor: Verificiranje sejnega zap smka, predavanje «Brez naslova i o podrobnem načrtu iz kmetijstva, niso prevzročile truda, ker je bilo vse redno, v pravih rokah, združeno z umstvenlm delovanjem.
KoneČno so se še sporazumno rešili nekoji predlogi i na to je g. predsednik zaključil zborovanje, pozdravljaje nove društvenike, pozivljaje nazoče, da zakli-čejo trikratni živio Njih. Veličanstvu, našemu presvetlemu cebarju F. J. I., kar je učiteljstvo radostno storilo.
Skupni obed se jo vršil ob 1 uri popoludne pri g. Bandel-u, kder smo v lepej harmoniji zapeli nekoje skladbe ter razišli se ob 1[l 5 uri se BrČnim pozdravom i na svi« denje.
Pričakoval sem, da spretnejše pero natančno označi oni nam v nadalno izobraževanje posvečeni dan; a ker nI bilo o tem duha ne sluha, blagovolite gosp. urednik, akopram pozno i površno, to skromnost preobčiti.
DruUvtnik.
Domače in razne vesti.
Imenovanja pri finančnem vod stvu v Trstu: Finančni tajnik Karol Schnffenhauer finančnim svetovalcem, finančni nadzornik Jakob pl. Kuhačevič finančnim tajnik m, in finančni komisar Ivan Golja finančnim višjim komisarjem.
Dar. Monsignor Hrovatin je daroval ubožuim občinarjem rojstnoga kraji Ob Čiua 200 gld. in to v spomin demantne sv. maše. — Bog ga živi J
Deuianina maša preč.g. Hrova-tina slavila se je v nedeljo na uzvišen način. Piei 10 uro podali so s* preč. gg. kanonici, mestni župnici in ostala č. žup-niska duhovščina v procesiji pred stanovanje jubilantovo, kjer je bil tudi presv. g. biskup Dr. Glavina uže navzoč. Z jubilantom v svoji sredi vrnola se je potem proceBlja v okrašeno cerkev sv. Antona, kjer je bila zbrana neizbrojna množica ljudstva, posebno mnogo Čestllcev in p-ijateljev g. jubilanta. Med svlraujecn slav nostne koračnice, katero ie vglasbil zborovodja te cerkve g. Chi"Si navlatd za to pr liko, prispel je sprovod pred oltar. Krepkim glasom je zapel g. jubilant »V^ni sancte Spiritus« ter potem Čital slavnostno sv. mašo v prisutnosti presv. g. biskupa. Pela se jt* maša tudi zložena p > g. Cbiesa.
—	Č. g. DemantnomaŠmk bil je izvrstno Čilega glaBU, posebno pitf icijo je kaj krepko in čisto zapel. Po dokonč.inej maši blagoslovil je mil. g. biskup navzoče, potem pa je preč. g. jubilant intoniral »Te Deum«,
—	KoneČno se |e preč g.demantnomaŠnik vsim prtčuiočim zahvalil, ter spremil mil. g. bhkupa do cetkveuib vrat.
Pri slovesni sv. maši bili so navz či gg. dvorski svetovalec vitez Hitialdini kot zastopn k nj. piesv. deželnega namestnika, župan Dr. Bazzoni, divisijonar fuilt. pl. Kober, morski okrajni zapovednik Gontre-admiral pl. Wipptinger, mestni zapovednik polkovnik pl. Penecke, predsednik dež. sodnije Mosseti^, predseduik pora. iu t g.
»odr i;e Zerikovič in mnogo odličnih prl-jitelj^v in nek ianjih uČ^nc-v jubilantovih.
Tudi slovenska društva so bila 7aBto-pana pri maši po prsebnej deputacij.
11 drugih krajev pa je dospelo veliko brzojavnih čestitek, med ostalimi od presv. e. goriškega vladike dr. Zorn In od k anjs-kega dež Inega predsednika, bar. Wmkler, kakor tudi mnogo slavnostnih pesrnic v slovenskem, latinskem, italijanskem in nemškem jtz tu.
Sloverski fara ni so izročili v nedeljo po gospodin Jakop Mankoč in Franc Žitko v bogatem okviru krasno izdelano čestitko v slov. jeziku, lepo artistično delo naše tiskirne, kar je jubilauia globoko ginilo.
Nova vožnja ts parnlkl mej Benetkami, Trstom In ister-sklml lukamt se je te dni odprla. Vožnja je tedenska, središč« ima v Benetkah, kder je Izdajajo vozni Usti za Trst, Piran, Umag, Cittarmov«, Poreč, Rovinj, Fasano in Pu j. Parnik odpluje iz Bene~ tek vsakn soboto in pride v Trst vsak ponedelek; iz Trsta odpluje vtorek in priiie v četrtek v Benetke.
Razpisani wie dve trozdar-ftkt pomoćni službi za Primorsko. Plača znaša 300 wId. pisarnma 10 gl i. na leto, za službena pota se plačuje pntnina. Prošnje je vložiti do 20. t. m. pri deželnem namestništvn. Nižji Častniki s certifikatom imajo predetvo.
Razpisane službe. P i c. kr. vojnej mornarici se sprejme vpč začasnih elevov z letno plačo 6U0 gld. Tehulkarji, ki so na kak<>j tehniškej velikej gol; izvršili z dobrim v-ipehom poduk o mašin-stvu in imajo oba državna izpita, ki niso še spolnih 24. leta ter so na telesu zdravi i zmožni nemškega jezika in hočejo v to službo stopiti, naj vlože prošnje do konca t. 1. pri c. kr. državnem vojnem mmister&tvu, momaričnem otdelku. Tržidk« novosti:
Kolera v Trstu. Od sobote o polunoči do nedelje imeli smo dva nova slučaja, od nedelje do pondeljku e leu slučaj, od pon-deljka do torka tudi eden slučaj, vsi četiri v predmestjih, v mestu pa nobenega. Vkupno zboMo je dosedaj 893 cseb, od katerih je 325 ozdravilo, 554 umrlo a 14 je še bolnin.
Nesreča, 18 letni realtc Viktor Mar-goni se je na vrtu svojih starišev v Greti št. 144 v družbi 2 sošolcev zabaval streljanjem. — Hoteč puško tia tla položiti se ista po ntsreči sproži ter zadene njega v trbub. Nesrečni mladenič je malo potem umrl.
Policijsko. Mizar Janez L. je baje brez vzroka pretepel in z nožem na vratu ranil grSkega mornarja Nikolo Dnmetrija. Prvi je v zaporu, drugi v bolnic'. — V ulici Molino Gramle našli so težaka Franja Slebmk težko ranjenega pod dtsuim ušesom. Pridobil je rano prigodom nietepav riekej gostilni od nepoznatega človeka. — Odnesli so ga v bolnico. — Delaica pri Herpeljski željeznici Lorenca Smk<>vič iz Kranja napadel je neki težak ter gi na levej roci ranil, — V Bojanu našii so kamnoseka Josipa Čok in težaka Jakoba Martelanc popolno pijana na cesti bžeČa iu oba na glavi ranjena.— Novo vino in
Ea prazniki! — Zaprli so težaki Jmeza llchelič, kateri je straŽil med tem ko sta dva niegovlh diutrov hotela vlomiti v hišico necega vri.tar|n.— Pajdaša sta pobeg-nola. — Gospe j Mariji R. ukradla sta 2 nepoznana človeka na ulici Loggia listnico z 25 gl. ter se spu-«tila v bug.— Niso ju mogli dohiteli. — Črevljarju Antona K. in dninarja Josipa M. so zaprli, k-rsta ukradla meBarju Petru J. v nekej gostilni 5 gl. iz žepa.— Antona F. so zap:li ▼ kavarni »AIU Muda«, ker ni mogel plačati trošek 34 novč. - Odveli so na policijo Jtkoba T. Iz Senož-č, ker sh ni mogel izkazati o pravici posestva 1 para hlač. — Ferdinand Acquino je izvadil Ani B. rnoš-njiček z 2 gl. iz Žepa.—Prijeli so «a takoj. — Iz dvorišča hiše št. 191 v Bocolu ukradel je nekdo zi praznike 5 kokoš in razno mizarsko orodje vredno 31 gld. — Zidar Josip C., je razbijal pijan na trgu Gavana in zrušil neko okno. Odveli so ga v luknjo da se iztreznl. — Delulcu Antonu D. j« ukradel nekdo novčarko s 35 gld, iz žep t. — Gospej Marjeti Z. odnesel je neki tat listnico o 4 gold. —Težaka Janeza V. iz Ipave so zaprli ker je pretenal svojo sestro In svojo nečakinjo. — Tri fantine od 13 do IG let so nrijel', ker so naSh pri njih bodala in nože. Res, nade-polni mladenči! — Tudi so zaprli 2 ponočnjaka in 3 postopiče.
Slavnemu magistralu! Znano je bilo, da nam je magistrat ceio poletje zaprl vse vodnjake in da bi bili mi lehko vsi žeje pomrli, ako ne bi si bili znali sami pomagati. No, za te praz >ike nam je magistrat poslal 3 sode vode, za kar se mu lepo zabvaljoiemo in gi prosimo, da nam pošl je tudi za prih. božične praznike par eodov vode, ker drugače n-tnatnn potrebe, iz hvaležnost" pošljemo magistratu zu božične praznike ledu, kol'kor se g» n ipravi iz posbine n-m vode, Živela previdnost in pamet !	Kolonjski posestniki.
Goriške novosti. Goiiški prošt, Mons gnor Jord in je b 1 v soboto na Furlanskem izvoljen z veliko večino državnim poslancem me^to sedanjega škofi TriJeu
E D l N O S '
tinskega. — Bilo je £e polno drugih proti kandidatov, ki pa so dobili le po par gW-sov. — N& Furlanskem nimajo torej ruaeč-karji čisto nobenega vpliva. Nekateri goriški aristokratski krogi delajo zdaj na to, da bi Mons. Jordan ustopil v Coronimjev klub. Bomo videli. — Glede mitre goriškega preŠta |e stvar taka, da goriški kanoniki so kakor tudi videmski (nekdanji kapitelj oglejski) vsi papeževi protono-tarji in bi imeli po nekakem vsi pravico nositi mitro, kakor jo tudi v resnici nosijo vsi videmski kanoniki. Da pa ima jedini prošt to pravico, to dosedaj ni dokazano z nobenim dokumentom, uprav zato je goriški vrhovni škof vso zadevo izročil v razsodbo papeževemu stolu, ki je v tej zadevi edino kompetenten.— V nedeljo slavil j" mestni blagajnik g. Franjo Šk-rt 40 letnico svojega službovanja pri goriški občini.— Župan mu je izročil tom prilikom lepo izdelan dekret, okrašen se srebrnim mestnim grbom. — Gosp. Škert doka&el je se svojo vestnostjo, kako se more po marljivosti, poštenosti Id zvestobi Iz malega početka postignuti sveohčne spo Štovanje svojih someščanov.
Iz Gorice nam pišejo: Afonsignor Jordan. Gotovo se bi ne bil mislil preč. gospod prošt goriški, da bode njegovo ime v poslednj h časih tolikokrat imenovano Tukajšm listi tudi imajo mnogo opraviti Ž njim.— Volilci kmetskih občin Gradiš-ČanHkega okraja volili so ga dri. poslance m mesto bivšega prošta inons. Vaiussi a, Leravno je imel mnogo protikandidatov in mej temi še cjl > svojega patrona barona Codelli-a, vendar je z ogromno večino zmagal. — Grof Dui>sky in baron Co-delli sta osebno se volilnem možem predstavljala, in najela sta si tudi agitatorja gosp. barona Teuffenbacha, pa vse zastonj
—	propadla sta sramotna.
Drugim daje zopet monsignor Jordan veliko opraviti, ker mu ne dovoljujejo, kot dosedanjim proštam 6kof<vske mitre nositi. »Soča« v poslednji Številki dokazuje marsikaj in opravičuje kanonike. Koliko
te na tem, to pustimo razsodbi merodajnih drogov. Na dan vsih svetih, je bil v stolni cerkvi demonstrativni vriS, ker ni bilo prošta z mitrijo.
Himen. G. A Požar učit- Ij v TrebČab in učiteljica gospica Marija Vatovec se poročita jutre v Trebčab. Naša srčna vošilal
Božji rop. Strašno bogokletstvo je nekua izvršil nek dijak v Pazinu, sin renegata M. Dijak je bil pri sv. obhajilu, pa je nekda vrgel it ust hostijo in jo poteptal. Zarad tega je bil precej izključen iz vsih avstrijskih šol in zdaj je v preiskavi, — Istrski Iredentarji so postali uže besni,ker kaj tako surovega še nismo slišali. — O blažen i kultura I
Q rodu gen. Kaulbarsa podaje .Smaland Allehanda« te le Črtice. Leta 1653 je dobil ritmajstor Jan Kaulbars iz Pomoranskega fevedsko plemstvo in posestvo Lehova v Liflandiji. Njegov vnuk Herman Jan se je preselil na to zemljišče in stopil p.i miru leta 1721 v rusko vojsko, ali uže z njegovim sinom, gen. lait. Karlom Ljudevitom izumrla je I. 1788 možka grana te rodbine. Mej tem je bilo 1. 1751 podeljeno bratrancu Hermana Jana plemstvo, katerega vuuka R.jnholda Avgusta je gen. lajt. Karol Ljudevit izbral svojim dedičem. Zategadelj se je l ta preselil v Lifllandi|o ter postil ritmajater v ruskej službi. Po tomec tega barona je sedajšnji general Kaulbars, kojega rodbina tedaj izhaja iz Bvedije. Tam pak smatrajo to obitelj sploh izumrlo, ker se potomci imenovanega barona Rajnuolda Avgusta niso vpisali v plemstvauo knjigo, niti si pridobili pravice švedskih državljanov. Zadnji v Šve-diji živeči Kaulbars je bil I. 1874 umrli major Guslav Viljem, kojega hči je sedaj tam *d ni član tega rodu.
Velikanska tombola. Chrednji odbor za podporo po koleri zadetih italijanskih pro-vinci| je dobil od vlade d<>vol|enje, da sme napraviti tombolo, pri katerej bo vsa Ita-Ija h krati igrala in katera gotovo donese veliko vsoto za blagi namen. Jutri se bo vršila v Rimu, prvi dobitek znaša 20.000 in drugi 5000 lir v zlalu. Vsaka potegnena številki se takoj brzojavno naznani v vsa mesta, ki se tombole udeleže, tu se razobesi ua velikem trgu. Tako se vsa Italija h kr.ai udeleži tombole. Karti velji eno liro; nad 60 mest se je uže oglasilo k Udeležbi.
Dante prepovedan na Turškem. Voditelj turške vojaško-zdravniške šoie v Carigradu, Suda p;.ši je na nekem popotovanji v Italiji videl Dantejevo • D vina Commeiia« s krasnimi slikami Dorejivimi, in ta siike so se mu tako prikupile, da je nedavno ns.ročil v Firenci to delo. Knjiga, kakor je v Carigradu ukazano, dala se je, ko je tja došla, nečemu cenzorju, kateri jo je vzel z sabo ria dom, da je krasne Slike ogledoval. pri tem pa se je njegova pozornost obrnola na neko sliko: Mož, po obrazu m opravi gotovo mnzelman, bil je naslikan z globoko luknjo nad želodcem
—	t> je gotovo turškemu narodu strnjena sramota! Izroč l je vsled tega knjigo voditelju censurnega urada, ta si je dolgo glavo belil, potem pa vendar Iztuhtal, da je moz z luknjo nad ž lodcem — sam
Muhamei, turški prorok in ustanovitelj uiunainedanske vere, katerega je Dante zarad tega v večne peklenske muke poRlal. Drugi dan je bila »Divina Cotnmedia« prf-
poveda na.
Žrtev postrežnosti. Pred sodnijo v Carigradu je stal zadnje dni Selim Hanoč, višji čuvar v haremu poznate^a Murad paše, radi zlorabe zaupanja svojega gospodarja. On je namreč o svojej dobi dona-šal ljubimici — soprogi pašini, Fatimi, pisma in darila, prihajajoča od barona Na-detza, bivšega francozk*ga diplomata v Carigradu — On j** tu ii posredoval, da sta se megla zaljubljenca v haremskern vrtu shajati, in konećno preskrbel Fatiim savojardsko možko obit ko, kakor tudi opico in sviralo, da je monla v tej maškeradi pobegnoti. Biron Nidetz jo je potem v Parizu poročil, kajti ona se je pokristja-nila. — Mnogo se ja takrat govorilo o prekrasnih 3 milijone pijastrov vrednih biserih, katere je v spomin na Mu<ad pbšo iz harema odnesla. — Ljuti Mura i pa se ni zadovol|il s tem, ua je dal postrežnemu Selimu 50 gorkih odmeriti, ter g iiz službe izgnal, temuČ ovadil ga je tudi sodniji. — Nesrečni Selim 8e pozi• a ua »Allah« in »proroka«, boteČ dokazati svojo nedolžnost — ali ipak priznava, da mu je hvaležni baron podaril 20.000 pijastrov, ter mu pisal, naj odnese pete iz Carigrada, ter odpotuje v Pariz, kler bode imel pri njem do smrti vratarsko službo. Obsodili so ga na 6 mesečno ječo.
Potujoče cerkve. »WarFchamr Tgbl.« piše, da |e nek) upravi |UŽnozabodne M i - k e železnice zaključila, z obzirom na pobožno železnično oseblje, vsake nedelje in praznike uvrstiti mej vlak za cerkev priređen vagon ter tako orqogočiti. da <«e bode moglo isto mej vožnjo službe božje udeležiti. — Ne vemo, ako bi bila ta naprava ugodna za varnost potujočih — ali mogoče, da mej obredom vendar kacega čuvaja postavilo, kateri bi imel na aiguale
paziti.--Plese mej vožnjo imamo v
severnej Americi; sedaj nam Še manjka tudi lepih senčnatih šetališč in za brez-božnike kak »cirkus«. More biti, da koja »brihtna glava« tudi temu s časom pomore.
Izjave iz občinmva. Slavno p. n. občinstvo se v lastnem interesu po sebno opozarja na današnje naznanilo • Exportwaarenhaus zur Austria Wien, Oberdohling, Mariengaese Nr. 31.
Kry iževnost
Nova hrvatska pesmarica zdveindvai-set slik prvih hrvatskih mol je izfifa te dni v Zagrebu; knjižica ima 224 strani male osmerke, v njej se nahajajo lepe hrvatske in mnoge slovenske pesmi domovinske, ljubovoe, napitnlce, in razne druge. Knjižica je dična in priročna, vredna je, da po ujej sezamo mi Slovenci, vsaj je tudi jako po cent, le 15 soldov stane in se dobiva tudi pri uredništvu »Naše Sloge«.
Bukve božje v naravi; podomačil P, Hrisogon Maiar O. S. F. v Mariboru. Zaloga kat. tisk. društva 1886, str. 188 — tako se imenuje lična knjižica, kojo je spisal sloveči nemški pisatelj dr. Albin Stolz, Čigar popularna dela nemški katoliški narod rad čita. Priporočamo jo slov-ljudstvu v pridno čitanje.
GosgoU) Is tioriisKo ste
Tržaška prosta luka.
Te dni j«> bila odločena v državnem zboru osoda Trsta, sklenolo se je tam z ogromno veČino, da se ima odpraviti prosta Inka tržaška v par letih, tako sicer, da zdaj skoro moremo biti gotovi, da ko zatone to desetletje, ž njim zatone tudi stari Trst in se v novem desetlet|U začne za to mesto čisto nova doba. — Za tržaško ljudstvo sploh pomenja to vehko krizo v gospodarskem obziru, kajti tržaško prebivalstvo hode moralo potem plačevati od kave, olj i in sploh od vseh v Avstrijo iz inostranskega uvažanih pridelkov in izdelkov carino prav tako, kakor drugi prebivalci velike Avstrije in skoro gotovo tudi vrednost luŠ v Trstu v začetka nove dobe še bolj pade, nego je uže dosedaj.
Gotovo to dosti občuti tudi mala lokalna trgovina in sploh se bodo morali naši trgove postaviti na čisto novo stališče, kar vse bode v začetku provzročevalo veliko stisko. — Toda v državnem zboru so naravno merodainejši interesi vsega cesarstva, nego pa interesi posamezn h mest in ti občni inte-esi zahtevajo odpravo stirodobnih gospodarskih načel, katerih posledici je hiia uprav prosta
luka*
TrŽ ški pr slane i Burgstiller in Vu-četich sta sicer v drž tvn^m zboru govotila za to. da Id se Trstu prepustila stara pie vileg j i — Buriistaller je celo citiral ne kiter« stare pergamente in hotel dokazati, da Trstu se postavno niti ne more vzet* prosta luka, ker je ona bila pogojena, ko so Tižičatil pod vrgli se habsburškoj dina-
stiji. kar vae so mu napisali nekater tuk. manj ali več rudeČ' zgodovinarji, ki bi najraj^e dokazali, da bi se Trst po zgodovinskem pravu tudi šr- denes m^gel odcepiti o i Avstri|e; toda zavrnob so ga pri tetu uže niegovi zavezniki Velikonemc ter se mu celo smijali. — Vučetich je pi stvar bolj praktično poprijel in je samo to zahteval, da bi se z odpravo proste luke toliko Časa čakalo, da bodo končana vsa del a, katera so namenjena v odškodovanje za prosto luko. — Pa trgovinski minister je uganol njega namen iu je po nekakem odgovoril, da ne gre, da bi se tako rekoč postavil kozel za vrtnarja. Naj si bode, kakor hoče, Vučetič^vi nasveti ro imeli nekaj smisli. — Veliki tržaški talent, dolgi Rafael katerega je porodilo rajnko patrijotično društvo, pa ni vedel druzega povedati, nego da Trst je italijansko mesto, na kar mu je už* vrli dr. Vitežič segel v besedo in ga j-raSal, ali te morda on pobruhal toliko tisoč Slovencev, ki so v Tistu o-i nekdaj doma. — Ker so zonet ntkitero Velikonemci trdili, da je Trst nemško mesto, zato ja naš vrli Nabergoj se prav o pravem či*u In dnbro ogl <si| ter rekel: Trst ni italijansko, tudi Je manj pa nemško mesto, ampak Trst je pravo avstrijsko mesto, v katerem prebi tajo od nekdaj Italijani in Slovenci. — To jako dobro opazko na Burgstallerjev in dolzega Rifaela žlobulrauje so desničarji burno aplavdirali, kar je dokaz, da ^e parlament ne da slepiti po ljudeh, ki ne govore zato, da bi državi i« mestu Trstu koristili, ampak zato, da bi tuk. Lahonom ugajali in si pridobili neko populariteto, katerB po nikakem ne zaslužijo.
Vse to govoričenje o p evll"gjib in ilalijanstvu Trsta v uitah teb ljudi »e 1-pesek v oči. — Da pa se naši čitateiji še boljši prepričajo o tem, kar Rta pravila Burgstaller in K.tlel Luzzatto, podajemo tu odgovor trgovinskega ministra, tuaruiza B<cquehema, ki je blizo to le povedal brniškemu lordu.
Di novzdigne domači splošni promet, proglasil je J. 1710 ce-ar Karol VI. sve-bodno luko in to vsled svoje postavodajne pravice kot al sdutni vladar. Ker pa danes dotični privilegij državi več škodi nego koristi, zato ga more v predrugačenih razmerah postavodajna oblast zopet odpravit'. OKOda pa olistoji poglavito v tem, da morajo domače tvarine v svobodnej Juki tekmovati s ptujimi in vsled tega se domača obrt razcvestl ne more.
Gl avno praŠanje je sedaj, ali bode mogoče v 3 letih pripraviti potrebnih skladišč in drugih priredb, kajti, da se izo-gibne voznim stroškom, potreba je, da se ista nahajajo na obali ter omogoči neposredno pretvarjanje blaga iz ladij na železnico. Zaradi v to svrho potrebnega prostorja pa bo menenja jako različna. Med tem ko tržaški trgovci zahtevajo 210.000 [] m, meni merodajni strokovnjak inženir Barrel, da 100.000 [J m. popolno zadostuje. Vlada se drži tora.) srede, kajti misli, da bode 167—170.000 [] m. zidanih prostoiij za prihodnjih 10 let zadostavalo. Po glavnem načrtu je 124 000 [(m. sposobnega prostora; 22.UOO [] m. zioanja uže obstoji in ako se pribroji Še podstrešje z 20.000 [] m., bilo bi t;.koj prvi čas 144.000 [] m. na razpolaganje. Ako se računa še severni del, kdr bo potreba nasipa, pridobi se dalje 10.000 0 m. 1» po dovrše: ju 3. bi sina 'še 20.000, toraj vkupno 174.000 [\ m. — Hangarjev pa s« more zidati 24.000 Q ■n. takoj in posljed gotovega nasipa 600(1 [] m. Kedaj, kako in kde ju treba zidati, ta prašanja pa so uŽe popolno rešena. Ako se še vzame v obzir, da se more v Tistu 11 mesecev v letu zidati in tudi ni misliti, da bi elementarni dogodki zidanje ua kopnem in na uže utrjenih tleh zapre« čili, mogli so strokovnjaki določno pr f-dlti, da se imenjena oel t v 3 let h d.-višiti moreio. — Da bi pa hoteli svobodno luko še le potem odpraviti, kadar bodo vsa potrebna dela uže gotova, gotovo se s tem delom ne bode posebno žurilo, ker isto skoraj gotovo prevzame mestna občina in trgovinska tržaška komora, tedai interesenti sami, ki bi stvar potem le zavlačili v večnost.
Ni j bi tediij si: gg, narodni zastopnici uvideli, da ima 4.članek vladine predloge korist in blagor vse naše države iri še poseba mesta Trsta pred očmi ter zategadelj v njeuovem mislu gl.soval', kajti v vseh drživah ie trgovin-ko-politični anakronizam 8vobovnih luk uže odpravljen.
Listnica uredništva.
BI. ti. C. E. - Beč - Da, imate vi prav; zupeljala nus je svota za inserat. Opro-štit«. — BI. g. F. J. Budajne. Tirjali smo Vas, kakor vsu druge, naročnino do konc" t. 1. — torej pošljite vam oni znesek. — SI. Č v bem. L. 1B85 ste nam vsega skupaj poslali f. 11-40 nam torej doižuj-te še 60 kr. breZ priloge. — Bi. g K. J. Bistra-Ponv ta je istinito v imenih. Vi nam d<>lžujtt« naročnino od 1. 7. t. 1 v znesku 3.50. — BI. g. Br. P. Goricu Sedi'j je plačano vso to lito. —
Javna zalivala.
Podpisano predstdništvo »D-luiskega podpornega druŽtva« izreka tim potem naj-iskreni-jšo zahvalo, veleč. p. Antonu Klodiču vitezu Sabladoskeniu za velikodušen dar.
V Trstu 20. oktobra 188«.
Tajnik	Predsednik
M. Katalan.	Viktor Dolenc.
Semenj v Senožečah
na dne 8. novembra 1886
je <1 o voljen od vis. c. kr. dež. vlade v Ljubljani v*led odloka dne 26. oktobra 188(5 St. 10G95 namesto 22. septembra 1. 1.
Županstvo v Senožečah župan Demšer.
Postlano ')
Ker sem v prijateljskej zvezi s čestito rodbino Perhavčevo 1» ker mene in g, S. napadajo radi ove notic* v »EJmosii«, kderpiše neka gospina iz Uazdrtcg* o g. J. Perhavcu m o našem gotovo j>renialo ali nič narodn-m g. učitelji P. Ravčic-il, kakor da bi bila midva tifto pisula, trdim, da je nrpoiteno enako sum-nicenje in prosim si. uredništvo, naj blagovoli objaviti, da ove notice nisem pisal niti jaz niti g. S , tnoj prijatelj'). (♦) Kadi potrjujemo, <tu nam je ono notico poslala gospiea, ki se zarad tega nobenega ne boji.)	(Ured.)
Senožeče, 30. oktobra laSG.
Sp Štovanjem Anton Berce
__________kapelan.
\) Za stvari pod ovim naslovom j-j uredništvo toliko odgovorno, kolikor mu postavi veleva,
„DRilip"
posloveiijenalAltiHrijeva žalostna igra v petih dejanjih, katera je izhujala v priio^i k nsšemu listu, dobiva se zdaj v iv.Šr-j tiskarni vezana v posebno knjižico ier velja ".'O soldov. — Pri t- j priliki lii.nittjamo. da se pri nas dobiva tudi še »Antigono« od istega pisatelja po Znižan'j ceni 20 kr — Po pošli 5 kr več.
Nc mudili časa !
Svetoznane konjsko plahte, koj« hmm pri neki licitaiuji /.n polovico lv.dtie cene vkupil. in po katerih se vprašuje skoraj od v>eh strani sveta, otdujem di kler ju šs kuj zi.loge
samo po f. 1-40
komad jako velike, zelo goste, nepokončljive
konjske plah le
z barvanimi krajci in trdne kot dilja, 190 rm. dolge, 130 cm. široke, z različnimi krajci, jako močne, istinito ne« pokončljive kakovosti zelo line kom. f. I*«0. Dalje imam še v zalogi	1—4
500 d. rumenkastih plaht za koči jaže
z C različno barvanimi črtami in kraj d, ltom-pletrie. velike, jako fine. l lizu 2 in. dolge, bliBu 1 pol m. liroke, kom. »amo po i. S'&O ter s* dobivajo edlvo pri
Kxp«rl-Waarenhau% C. Con
Wien, II , grosse Mohrengusse N. 29. Razpošilja so z povzetjem ali proti gotovini.
Dobre za zimo! lepe * gorke! elegantne! v ceno!
Nt'prehodljive proti mrazu in mokroti so moje v prvih dunajskih tvornlcih izdelovune
ziiMemode
do nezaslišani, neverjetni ceni
samo f. 1-80
Moje zimske janke za gospode so najgorkfjSa in najzdrav<-jŠa obleka, kajti ohrani ^orak Život, i.,T.T'i\ obvarujo pred prehladom, po-:	S dajejo se vsakemu Životu, ter
so r.di njuni nezaslišane cen« p.jVsod na glusu.
20.000 kosov v kratkem
fazprodauih. Vsakdo, ki si želi ^	lepe, dobre in gorke janke, naj
jo koj naroči, kajti dohaja vedno dosti naročb in zaioga bo kmalu razprodana. Dobivujo se samo pri
Wiener Jacken-Export-Gesch ift A. Cans,
Wien, III. Koionitlgusse N. «|17. Pri naroČbuh zadostuje povedati, jeli se želi velike, sreclne ali majhne. — Knzpošiljutev po poŠti v teku 24 ur proti p štnem povzetju ali gotovini.	1-4
m^i
f r. A« .. "X
r :
m
Iznenadjenje za gospe!
Nekoliko tisoč komadov
Osriiajač
iz najfinejše berollnske voln- z čipkami, popolnih v vseh mogočih n odnih barvah, kakor sive, plave, rudi če, temne, črne, bele, školske in turkinnstd itd. je
ua prodaj radi p ••'seljenja 2-ti
(| samo po for. 110 ^
ter razpošdja po po tnem povzetju
"AARENHiUS «ZUR M0NARCHIE»
TT'iV«, III., Hinlere Zo'huntsstrasse N. 9.
NH. Ako gn n.krut let rut naroČi, t-tune poHtnisa le malo novcov
EDINOST
Jakob Klemene-Trst
trgovec
Via S. Antoni o nuovo br.i
Ima v svoj "j zalogi volnenega blatia za žensko ln moško obleko, Izborne kotonine.
dežnikov, hariuna. platna in flanele v raznib barvah In velikih množinah. Dobe Re bela zagrlnjala vsake vrsti in velikosti. — Postrefii more z najlepšimi namiznimi prti, volnenimi robci, pledi In drugimi ženskimi ogrinjali. V obilnej meri dobi se za gospe vsaktere preproge in 1 Š >a za plese in ženitve. Moja prodajalnict je vedno preskrbljena z najmodernijim novim blagom in preprogami za gospe itd. — Biaj?o je vedno novo in ne staro zaležano. Vsako naročilo na deželi — po obrazcih aH mu-fctriii) se iz vi Si hitro in točno, kajti nektere vrste blaga, namreč volneno blig<\ koto ni na, pledi, platno, flanela in porhat ne plečajo carine, ako se na deželo po-ljpjo. Svilnato hlat'o ima najnovejšega izdelka, prav tako svilnate trakove vs ika velikosti za plese, ali za nagrobne vence in zlate in srebrne franže. Zi domača društva je pr skrbel trobojne svilnate trakove razne velikosti. Za obilno narefibo rripjrofii se vsem p. n. domačinom, da ga pogostoma 7, naročili prč iste. — Ni zahtevanje pošljemo obrazce z dotiČniml cenami.
IliHll! llIlNIil
iT^ ijj kfi kT^iT^ vT^ iT* tTi tTj ^ fcTi v T^ iTi >Tw .T^ tTi
LA FILIALE IN TR1ESTE
deli' I. r. prlv.
Stabilimento Austr. d i Credito
per commercio ed Industria.
VERSAMENTI IN CON t ANTI
Banconote: ®«nuo Interesse verao preavvlto dl 4 giorn 3 • ■ » * • • 8 « 3'[« • » > i » * 30 *
Per le lettere dl versamento attualmente in clreolazlone, il nnovo tasso d* interesse c,o-mincierA a decorrere dal 11 27 eorrente. 31 nor-rente e 22 Novembre, a s^jonda del rispettivo preavviso
Napoleoni: 2,[4°|n innuo Interesse verto preav vlio dl 30giornl 3 • » » » » >3 meti 3'i, •■ i • » ■ 6 »
Banco Giro:
Ban onote 2'/»'/« sopra qualunque sommii Napoleoni sen za interessi Assegni
»opra Vienna, Praga, Pest, Bruna, Troppavia Lenpoli, Lubiana, Herman nstadt, Irins-bruck, Graz, Salisburgo. Klagcnfurt, Fiume Agram, franco spese.
Acquisti e Vendite
di Valori, divise e incusso coupons V*°/0
Antecipazioni
sojini Warrant» in contantl,	interesno da con-venirsi.
Mediante an»rtura di	eredito a Londra
\49!0 provvk'ioii« per	3 meBi. » effetti5'f,°/o interesso atinuo uino 1'importo
di 1000 per importi	superiori da conr
Trlcste, 1. Ottobre 1H83	40—48
Cegnarjev Viljem Teli
se prodaja v tiskarni Dolenčevi po SO Aoldov.
Ustanovljeno 1747.
S.....— <»
Albert^ S
amassa
c. k. dvorni zvonar
FABRIKANT STROJEV IN GASILNEfiA ORODJA
V LJUBLJANI.
UBRANI ZVONOVI Z UPRAVO.
Vsako sort;; gasllnloe izvrstne sestave za občine, za posilna društva v mestih in na kmetih. Hldroforl vo-o vi za vodo, vrstne iropilnioe kakor drugo orodje in pripomočki zoper požare.	7 — 12
Crkvene svečnice in druge pri-prve iz bronza.
S esaffte in otodje &a
vodovoda.
Sesalke za vodnjake, za vinske in pivne sode In kadi, za drozganje, za gnojnico, za podzemeljske namene, za ročna in strojna deli. Dalje ; kovinsko blago cevi iz litega in kovanega železa s priteklino, mehovi iz Uonopnine in gumija itd. po najnižjih cenah. Občine iri pasilna društva ^ ^ plačujejo lahko na obroke.	Q
Ž0,ve1.nj
Kisla voda, kopelišče,N BADENCE w
ko ('bilo »n:un>-. n'fno*. C;»rn-li listi Hm tli llil-
tla j«- <arljrn<» i Li1hii>m pii t in kili h.>l<< muh uajhnljte i ftjif-vej«-ili>.
Znlnff i: F. Pl.<utx v I.julilJ niii, P. nir** vi«. «r-ii|ii». I rs i u, A. MhzzkII v »i..r(.:l v (Viju m Mari oru.

Na obroke!
daje pohištvo tapecarijs, razno strižio' blago za obloke. ura vsaka vrste
JVT. Coreni
via della Legna Štv. 1 P. II.
Podpisani opozotuje slavno občinstvo na svojo
trgovino z dežniki
V Ulici Barriara vecchia St. 18 z bogato zbirko svilenih, volnenih in bombažnih dežnikov. Svilnati od f. 250 naprej, vol nenl od f. 1.40 naprej, bomb iževi od 80 k--, naprej. — Tudi popravlja piav po ceni defn'k*> in solnčnike. 104-93	Ciiullo Grlmm.
99
(C
12-20
Mokrota — mrzlota — ne škodi! Samo gld. 1.85 Za ffo«iimle I Za sr«*!"'!
Neprem Šljive, gorke, trpežne in neobičajno ceno so moj gosfcotkane, nenavadno priležne
Meščanske jopice
za jesen ln zimo, za gospode, gospe, deSke ln deklice ; vse po enakoj ceni samo f. 1 80 komad V zalogi imamo slavnoznanih »meščanskih« jopic sive, temne, mellrane, drap, bor-deaux, plave iu črne barve ter so za vsaeega neobhodno potrebne. — Kdor nosi takojanko je najboljša obvarovan mraza, kajti prilegajo se vsakemu životu. obdrŽe redovito gorkoto in so neprecenljive vrednosti. Izven rešenih sort po i 1.85 imamo na prodaj za «ospe še dve sort. ftnejši :	1—3
iz line zephir volne samo gld. 2.85.
iz zephir volne obšito samo gld. 4.
Glede mere zadostuje povedati je li stus velik, srednji ali majhen.
Razpošilja z poštnim povzetjem samo: Juliu s Fekete, Versendungshaus iu Wien V.. Huudsthurrnerstrasse 18/34. Potem imamo v zalogi:
'	m" »tf !s*S MS^SSS^S^I^!^.?
Sredstvo varujoče pred kolero
G E I_ S I O
tekočina zn želodec
Speciji liteta
Bratov Zanardi & Comp. v Trstu
Izvrstno sredstvo za teženje v želodcu in Mko prebavo za smrdf>£ vzduh in anamiških boleznih, čisti in jail ktv. - Ztdod-Cna tekočina „ExcclNior" vživa se lahko v vsakem dnevnem čam in pri jedi toliko od odrašenih kakor tudi od o tri'k, ima prav prijeten okus ter je napravljena iz najboljš h zdravilnih trav brez kakega škodljivega primeša. - Ka razpolaganje so svedoČbe bolnice v Padovi in Benetkah, kakor tudi medicinske klinike v Padovi
Glavna zaloga v Trstu : RAJMIJKD MAYLR, Piazza Ponterosso. Naročila se brezmudna opravljajo.

irebanje UŽS v decembru
inesem ■srečke pO
M frjllsrečk le 10f|
Glavna dobitka gotovine |
tor. 50000 a. v
10,000 f.,5000f J Min 2Q'H4788M.
Kincsem-srečke se dobš po
Lotterie-Bureau ogerskega Jockcy-kluba: Dudapest, Wait/nerg 6
1—
Pozor I
Čestitim čitateljem „Edinosti" odprto pismo.
Priporočamo radi svoje sohdnoBti poznato tvniko
Export Waarenhaus „zur Austria", Wien
Ober Dobling. Mariengasse Nr. 31. v lastne] h ši.
Ista razpcšllja iu prodaje proli gotovem ali po pi šinem povzeiju ;
Pozor
Popotni plajdi
iz Čiste volne, 3'/3 mtr dolgi, 160 mtr. široki
' komad gl 3 50 kr Potni plajd
najboljše vrsti J<oma^l>450kr
Umsko
sukno za obleke
za jesnn in zimo.
iz Čiste volne v vs-b modernih barvah za popolno omiko obleke
ostanek gl 475 kr NajodličiejŠe vrsti gl 6 75
Posteljne odeje
iz rudečega in tur k-ga kretoria, elegantno prešite, zadostno velik« za največ«
postelj. I komad «1. 9 .lajveče vrsti ao!d 650.
apo i.j ■
hlače za gosgode
i/, na boljšega Coper
ali Croisda 6 komail. tfl O
!Namizje
obstojeSe iz 1 namiz-iKga prta iu 6 p tižev iz platnenega dainast « krasno izvedeni
Garnitura f. 4 80.
FVj u. li e
(nesešitej
vatlje dolge, 2 vatlja široke iz najboljšegu moSriegu platna, /.ado-une za največjo postelj
komada gl. 3.
0	T I R A Č E
platnene, z rudegim ali višnjevim krajom
6 komada gl. 150. Kuhinjske otirače
1	sivega platna, jako dolge in široke
6 komadov 80 nč
C. kr priv, pat. Nam izje Iz Phonix-srebra
ostan« vedno b-lo; 6 iiož-^v, 0 vilic, 0 žlic n C zlie za kavo. /seh 24 komadov samn gl. 5
I>ani4»«ieiie 0TIR&ČE
Sisto platnene, '/j ™ širok-, kompl. dolgosti z širokimi krajci
Najboljši vrsti «! kom gi »e.
PonoČne jopice
z šifona z pletkarijami
3 komada gl. 3
I* najlin. Šifona , illegantno, široko švi-•arsko pletkarijo, jako doige i i Plissž ob-
šivom 3 km ci I 5
Dežni piašči iz kaučuka,
7, kapucami vred ; ne premočljivi, tudi do-
CIO
osebo
knmad gl 8 50-
bri za uornjo nošnjo, zadostni za najvecj
Damast-GRADL
/u posteljno » revleko, 1 vatelj Širok, odlične vrsti, i komad (30 va-tljev)
gl 6-50.
NajvdičnejŠB vrsti
: cvetlicami narisal 1 kom. (80 vatlj 'V;
gl. 8 50
1 komad
domačega platna
vrlo sposobno ta perilo, njuhe, 4j4 široko kompl. 29 vatljev
komad gl. 5 80.
Ponoćne haljine za gospode
iz najboljšega Double-sukna, za vsako velikost , dokler Imamo še kaj zaloge po
gl. 8 50 komad
SIFON
dliCne vrsti, zelo sno-Koben za možko, žen sko in otročje perilo HO cm. širok
I komad (30 vatljev) tfl. 5'50
SRAJC E
za gospe
iz šifona z bogatimi pletkarijami, elr-ganttie
3 komada gl 3 50
članek
preproge za pod,
1(1—12 mtr. dolg, \ raznih barvah , jakc
trpežen samo tfl. ;t ;r> Najfinejši ql 4 50
Konsjke žebrake 191) cm. dolg«, 130 cm Široku po gl. 1*60 ; iste jako Une gl. \ ib
Jouret - svilene po
i te I j ne o i-j« po gl 2 80
rumene k< č jažke plahte, 2 m. dolge PL metra široke po
gl. 3. 5lahte iz flanela po
ql. 4._
Gotove
suknje iz nevaH l anega sukn a,
podložene, iz najbolj Šega štajerskega surovega sukna, ^a vsako mero, v vsili barvah su zelenim suknom obšito
I komad gl. 4 75
Ogrinjače
za jesen in zimo,
kompl., Velike, zadostne za nujv< čjo postavo v vsili modernih barvali
I knmad samo gl I
Najfinije pO 2*51 do 2-50 komad.'
Posteljni predla-gavec
iz goste lbuicle, pod-Šit z Juto, okrašen t živalskimi in okobš klmi podobami, za da rilo vrlo s[)osoben
2 komada gl. 2 50
1 OH!
iz Jute
ibstoje?,a iz 1 namiznega prta, in 3 posteljnih preprog najnovejših obruzcev na okoli z vso tri preproge samo
gl. 5 50.
Prt Site svilene
atlas odeje za postelje
kompl. zadostne za najdaljše postelje v barvah:bordeaux, višnjeve ili žolte
2 komada gl. 16 50
Z a s t o r j i
i/ Juti*
traperijo in franžam zelegantno izvedeni.
I okno gl. 2 50;
najbolje vtsti tsi. :i'SQ
lasnimi pili
VB- h barvah e,4 velik
3 komada gl. 3
veliki
3 komada gl 4 50
F»x>ti6i
beli, platneni kvadratu
<1 komada gl. I 50 prt>či za kavo,
platneni v seh barvali
6 komada gl I
ŽEPNE RUTE
obrobljene z barva-uimi krujci vrlo liep izvedene 12 kom za gospode gl. 120 li' komda za gospe kI 1 12 komada platnenil Pl 2-51J_
Sternberšlio
za postelje
1 vatelj široko v vseh barvah, pasasto, za-jamSeno prav.< barve 1 kom. (20 vatljev)
gl. 6-50
Garniture iz r<pca
v prekrasnih barvah obstoječe iz 2 posteljnih odij in miznega prta obrobljeni se svilo in šopki i garnitura
qi 5
Mapo katero se ne dopada, se sprejme nazaj in denar se povrne — Dopisivanje v vseh jezlclh. — Strogo se j tinSi za reelno, solidno iu izvrstno blago
L«Hinu nrmtvo. »FCHINOH ' • — it«j j u odyovorm ur««n,i„ VIKTOH DOLENC
Ntiovi, tiskarna V. Dolenca v Trstu.