Leto XXIII., St 236 Ljubljana, sreda lo. oktobra 1943 - Cata - Prezz0: cent- Izhaja vsak dan taseo ponedeljka Naročnina znata mesečno Lir 18.—, U inozemstvo vključno s »Ponedeljskim Jutrom« lir 36.50. UredniStvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica štev. 5. telefoo Stev. 31-22. 31-23. 31-24. Rokopisi se ne vračajo. Računi: za Ljubljansko pokrajino pri poštno-čekovnem zavodu št. 17.749, za ostale kraje Italije Scrvizio Conti, Corr. Post. No 11-3118 Upravništvo: Ljubljana, Pucan^ev« uHca S. Telefon št. 31-22, 31-23. 31-24 Inseratni oddelek: Ljubljana, Pncdmjeva ofi- ca 5 — Telefon št. 31-22 do 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Schwere Kampfe am mittleren Dnjepr Feindliche Angriffe nordlich Kiew aufgefangen — In Siiditalien lebhafte ortliche Eampftatigkeit Aos dem Fuhrerha doslej dospelih vesteh zbila 15 sovražnih bombnikov. Pet letal je bilo sestreljenih nad zasedenimi zapadnimi ozemlji. V noči na 19. t. m. so napadla nemška letala cilje na področju Londona. Izjalovljeni boljše viški prodori zapadno od Smolenska Berlin. 18. ckt. DNB V srednjem odseku vzhodnega bojišča so nadaljevali boljševiki 17. oktobra severno od Černigova svoja prizadevanja. aa bi prebili nemško obrambno črto. V izmenjajočih se napadih pa so bili odbiti in so 'zgubili 12 oklepnikov. Saška 134. pehotna divizija pod vodstvom generalnega poročnika Schiuetterja je izvojevala severno-vzhodno od Gomla vciik ubrambni uspeh. Na tem področju je uspelo prea nekaj dnevi trem strelskim divizijam napadajočega so vražnika. podprtim s težkim topniškim ognjem in s številnimi letalci. vdn.ti n;» tri kilometre široki črti v nemško bojno črto. S pogumnimi protinapadi je bilo uspelo hrabrim grenadirjem. da s zadostoval, da bi napravil iz atlantske zunanje postojanke^ zopet neodvisno Jslondijo. ■-Svečana zagotovila« so v Angliji, kakor znano, poceni, ker jih pač nihče ne izT>olni. Tudi pri Islandiji ne bo nikake izjeme. Sestanek madžarskega parlamenta Budimpešta. 19. okt. DNB. Madžarska poslanska zbornica je bila sklicana za četrtek. 21. oktobra. Nečuven angleški cinizem Lizbona, 19. okt. DNB. Angleški minister za Inaljo Amerv je znova poizkušal zvaliti odgovornost za lakoto na Indijce same. V nekem svojem govoru. k: ga je imel v Binning-hamu. je sicer svetohlinski ugotovil, da bosta parlament in vlada no6ila »ustavno odgovornost« za varnost in blaginjo indijskega naroda, da pa je vendar uničenje prejšnje enotnosti indijske državne uprave s soudeležbo pokrajin na vladi zakrivila težak jx>ložaj. Z angleškim cinizmom zatrjuje nata' Amerv-. da ni več možno urediti »pravičnega« ra zde i je-valnega aparata Z danimi vojnimi pooblastili pa se osredn ja vlada v Ncvv De Hi m. tako je nato govoril s krvavim roganjem. noče okoristiti, ker bi v tem primeru morala zmanjšati »pokrajinske pravicc do samovlade«. Razpust Komfnterne ne pomeni ničesar Ameriški list svari pred iluzijami Ženeva 19 r,kt DNB Pod naslovom »Konec kominterne?« prihaja list »American Mer curv« do ugotovitve, da ne moremo tako dolgo govcrit; o razpustu komunistične interna cionale. dokler bodo nadaljevale tako imenovane »ljudske fronte« v posameznih deželah svoje delovanje Kdor ima dober spomin, se bo kaj malo navduševal nad nedavn;m razpustom komunistične intcrnackvnale Spominjal se bo namreč, da je ameriška komunistična stranka še naprej vneto sledda smcrnicam komunistične internacionale. čeprav je I 1940 formalno prek:nila vse svoje zveze z inter nacionalo Predvsem pa ne smemo prezreti, da je bila komun-stična internaciobala v zadnjih 15 letih le lutka moskovskega komisa-rijata za zunanje zadeve. GPLIja in ostalih panr.g sovjetske vlade Ona ie le kanal, skozi katerega gredo vsa navod:la diktatorjev njihovim inozemskim legijam Če nam toTej ne bodo poda I' več ookazcv. da ie ta svetovna or ganizaera opustila svoie zarotniško delovanje, potem pomen' njen razpust le izločitev posrednika pri čemer pa moram', vedeti, da ni ;z-vajala Moskva nikoli kake policijske kontrole nad svojimi inozemskimi strankinim' organizacijami Naglica n sogl.T-rost. s katero ie sprejelo 30 strankinih organizacij odredbo o razpustu, opravičuje sum. aa predstavlja ta razpust le prazno kretnjo Opustitev centraliziranega nadzorstva te svetovne organizacije pa k^že Ic njeno popolno podreditev sovjetski d;ktaturi Kratko rečeno nc pomeni razpust kommter-ne tako dolgo ničesar, dokler nc bomo imeli poziti.nih odgovorov na naslednja vprašanja: Ali bodp prenehali z delom »Imprecor«. »In-tercnntinent Nevvs« m ostale agitacijske službe komun sfenega tiska v Moskvi? Kdaj bo likvidirana vseslovanska agitacija ped komunističnim vodstvom? Ali bo prekini! komuni stični kor.t:ngent v degaullističnem gibanju svoje zveze z Moskvo? Ali bo prenehalo komunistično vmešavanje begunskih skt^pin? Že samt. ta vprašanja zaključuje ameriški list. iasno kažejo pravo naravo razpusta mednarodne komunistične mreže. Gola beseda »razpust« ima morda gotovo agitacijsko vrednost, toda. kdor veruje v resn;čnr izpremembo, ta se pač bržkone vdaja nevarnim iluzijam. Eden in HuU v Moskvi Berlin. 19. okt. DNB Angleški zunanji mi" nister Eden in ameriški državni podtajnik za zunanje zadeve Cordel! Hull sta prispela v ponedeljek s svojimi sodelavci v Moskvo, da pričneta žc davno najavljene razgovore z Mo-iotevom. Stockholm. 19. okt, DNB. Prva seja trojne konference v Moskvi bo v torek popoldne. Eden in Hull sta se sestala z Molotovom že v ponedeljek zvečer. O sovjetskih zahtevah po skrajšanju vojne Bukarešta. 10 okt. TP. »Porunca Vremii« navaja iz članka »Pravde« odstavek, ki pravi, da morajo zavezniki sedaj rešiti mnogo važnejše vprašanje, namreč vprašanje skrajšanja vojne, namesto da izgubljajo čas s političnimi debatami. List izjavlja, da zavezniki sedaj uvidevajo, da podaljšanje vojne podpira samo Nemčijo. Pri tem manevru za skrajšanje VGj-ne pa vidimo brez dvoma samo novo zvito igro Stalina proti njegovim zaveznikom. On bi namreč rad svoje zaveznike z njihovim napadom na Nemčijo oslabil, da bi nato imel v Evropi proste roke. Rusija ne dopušča ni" kakih razprav o svojih imperialističnih ciljih v Evropi. Če so bili doslej še dvomi o napadalnih moskovskih namerah, potem moraio s temi zadnjimi izjavami sovjetskega tiska izginiti vsi ti dvomi. Anglija se ne upa upreti sovjetskim zahtevam Stockholm, 19. okt. DNB. Ameriški radijski komentator v Londonu. E. Murrovv, je izjavil v nekem razmišljanju o anglo-amerško-sovjetskih pogajanjih v Moskvi, ki so se sedaj pričela, da si Anglija ne more dovoliti močnega odpora proti sovjetskim zahtevam. Kot reakcija na takšno politiko pa lahko nastanejo ogromne socialne napetosti v Angliji sami. Brez strahu lahko trdimo, da mora vsak odpor proti sovjetskim zahtevam »učinkovati uničujoče na notranjo angleško politiko«. Murrovv javno izjavlja, da bo Anglija zagovarjala vrnitev baltskih držav Sovjetski zvezi. Anglija tudi ne deli »nežnih čustev« gotovih ameriških krogov do Finske in bo tudi zagovarjala sovjetske zahteve do te države. Komunistična propaganda v Alžiru Ženeva. 19. okt. DNB. Kakor je izjavil generalni tajnik zveze prevoznih delavcev francoske Afrike, so komunistično orientirani odseki zveze ponovno pričeli delovati v Alžiru. Hrvatska vlada priznala filipinsko republiko Zagreb, 19. okt. Hrvatska vlada ie de jure priznala novo filipinsko republiko. Ob tej priliki sta izmenjala brzojavki zunan;i minister dr. Budak in filipinski državni predsednik LaureL Kronika * 1500 poletov nad sovražnika je napravil odlikovanec s hrastovim listom stotnik Hans-Ulrich Rudel, poveljnik skupine str. moglavn h letal. Dne 9. oktcbra je na vzhodni fronti cpravil svoj 1500. nolet. Stotnik Rudel je prvi nemški letaiec, ki je dosegel to visoko število. * Sin planika VVinanta pogrešan. Reu. ter poroča, da so nadporočn.Ka Johna Wi-nanta, sina ameriškega poslan:ka v Velik: Britanci, po napadu ameriških letal na Munster v nedeljo pogrešili. * Vojni ujetnik je dobil doktorsko diplomo. Pred dnevi se je zgodilo prvič da je prejel doktorski naslov v nemškem ujetništvu nahajajoči se vojni ujetnik. Kavna fakulteta univerze v Montpelierju je podeli la doktorski naslov Reneeju Peyreu za poravnati eventualno še neplačano članarino za leti 1942 in 1943. u— Nesreče. Ped voz je prišla na Ambroževem trgu 5 letna hčerka čevljarskega mojstra Marija Burcljeva in dobila precej hude poškodbe. 34 letni delavki Dori Per-danovi je odletelo v obraz poleno in jo ranilo. 10 letnega s na krojaškega pomočnika Franca Pustaviha iz Ljubljane je po nesreči. nek tovariš ranil v prsa. 57 letnemu kurjaču Matevžu Hribarju je na nogo padlo poleno m mu jo poškodovalo. 27 letnemu sinu posestnika Josipu Petelinu je padel na nogo tram in mu jo zlomil. 44 letni trgovski zastopnik Ivan Rebolj se je vsekal v koleno leve noge. Iz Logatca pa so pripeljali v ljubljansko bolnišnico z zlomljeno nogo 28 letnega delavca Cirila Isteniča. u— Važno za vsakogar sedaj in v bodoče je znanje knjigovodstva, korespondence, modernih jezikov, strojepisja itd. Novi dnevni in večerni , . , ... , -, - : tečaji. Izbira predmetov po želji. Učnina zmerna, asertacijo o kap.talmh naložbah pri druž. J informacije: Trgovsko učilišče »Christofov učni ^^^ ' zavod«. Domobranska 15. u— Vpisovanje v trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«. Domobranska cesta 15 za Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti in Višji trgovski tečaj ter vse ostale tečaje se vrši redno vsak dan še ves teden. Informacije, nove prospekte daje ravnateljstvo. u— Specialni tečaji knjigovodstva, korespondence, stenografije, strojepisja, jezikov itd. pri Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg 2. Visovanje dnevno, informacije in prospekti na razpolago. Ravnateljstvo. Preljuba očka in mamica! Kupita mi, lepo bah. * Strokovna izobrazba francoske delavske mladine. V šolskih delavnicah Nen.ške delovne fronte se izobrazuje za svokcvne delavce nad 20.000 mladih francos.i h delavcev. Gojenci prejemajo tudi mezdo, prosti čas pa prebijajo z udejstvovaup a ra športnem in kulturnem področju. * Kdo govori najhitrejše? Neki norveški psiholog je sestavil stat stiko o hitrosti govorjenja posameznih narodov. Po njegovih pc>datk;h so Francozi na prvem mestu, ker izgovore na minuto 350 zlogov. Skoro prav tako gibčne govorilne organe imajo Japonci, ki izgovarjajo 310 zlogov na minuto. Nemci izgovarjajo okoli 250 zlogov, še manj Angleži, in sicer 230 zlogov. Rus; izgovarjajo 209 zlogov na minuto. Prvi trenutek se zdi neverjetno, da govore tropski ncirodi zelo počasi, čeprav se splošno misli, da hitro govore. Evropcu se celo posre. či. da izgovarja tropske jezike htreje kakor zmorejo to domačini. Ig SjjuM§ane Živilske nakaznice za november V sredo 20. oktcbra bodo raznašaici mestnega preskrbovalnega urada začeli upravičencem na dom dostavljati živilske nakaznice za mesec november. Spet poudarjamo, da je za dob'vanje živilskih nakaznic upravičen samo oni, ki se re« nahaja v Ljubljani. Tudi začasno odsotni nimajo prav nobene pravice do živilske nakaznice ter jo bodo dobili v uradu mestnega preskrbovalnega urada v I. nadstropju palače Bata. čim se vrnejo v Ljubljano. še posebej pa opominjamo straoke, da so družinski glavarji ali člani družine, ki bodo ž;vilske nakaznice prevzeli m potrdili njih prejem, pov»em odgovorni, da so člani, ki so zanje prevzeli živilske nakaznice, dejansko v Ljubljani. še posebej pa opozarjamo občinstvo na težke posledice, ki bodo zadele slehernega, kdor bi prevzel živilsko nakaznico za osebo, k: ni v Ljubljani. Za take osebe ki se ne nahajajo v Ljubljani, mora družinski glavar ali eni član druž;ne, ki prevzema živilske nakaznice, nakaznico odsotne ose. be vrniti dostavlja Icu in to napisati v posebno rubriko seznama, ki je za to določena. Da je treba vsako vrnjeno nakazn co vpisati posebej, nato opozarjamo prebivalstvo s posebnim poudarkom ter opominja, mo, naj pri vračanju kart natanko pazi, ker bo vsak odgovoren za tolikg kart, za kolikor je potrdil prejem. Ce bi stranka živalsko nakaznico vnrla, tega pa ne bi vpisala niti sama niti raznc^alec je pač odgovorna za toliko nakaznic, kolikor jih je v seznamu napisan:h. Obenem z navadnimi živilskimi nakaznicami pa bodo raznašalci dostavljali tudi nakaznice za krompir, vendar im3jo pa do njih pravico samo oni, ki nimajo krompirja. Ne bodo pa dobili nakazmee za krompir pridelovalci krompirja in na oni, ki so dobili dovolilnice za uvoz kromp rja. Ce bi navzlic temu nakaznico za krompir do. bMa oseba, ki že ima krompir, mora nakaznico vrniti dostavljaču in to napisati v tozadevno rubriko, poleg tega pa na zadnji strani nakaznice za" krompir tudi še napisati. koliko ima krompirja, in to pctrd ti z lastnoročnim podpisom. u— Nova grobova. Za vedno je zapustil svojce računski inšpektor fi;nančne direkcije g. Anton PestotniK. k večnemu počitku bodo pokojnika spremili v četrtek ob pol 16. iz kapele sv. Antona ra ž? lah na pokopališče k Sv. Križu. — Pri svejem sinu Bojanu, našem znanem gledališkem umetniku, je umrla ga. Uršula Pečkova, rojena Mod čeva. Učakala ie visoko starost 82 let. Pokojna je bila blaga žena in do bra mati svojim otrokom- ki j:h je 12 poklonila svojemu narodu. Pogreb blage ma. tere bo v sredo ob pol 15. iz kapelice sv Andreja na Žalah k Sv. Križu, kjer bodo zemske ostanke pokcjnice položili poleg njenega soproga. — Pokojnima naj bo ohranjen blag spomin. užaloščen'm svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje! u— Diploma. V četrtek, 7. oktobra. je bil diplomiran na tehnični fakulteii univerze v Ljubljani za inženjerja kemije g. Goljar Zdrav-ko iz Dev. Mar. v Polju. Čestitamo! u— Spremenljivo 'reme. Zadnje dni se vreme kar ne more ustaliti Po sončni soboti in močno zadeževani nedelji je v pu. nedeljek ostalo nebo oblačno, proti večeru pa je tudi deževalo. Pod noč se je vlegla nad pokrajino gosta megla, ki se včeraj dolgo ni dvignila. Pozno dopoldne jo je sonce razpršilo, potem pa so nebo spet zagrnili oblaki. Južno vreme je ozračje spet precej ogrelo. Najvišja temperatura v ponedeljek je znašala 16 stop. C, včeraj zjutraj pa je toplomer zabeležil najnižjo temperaturo 11.2 stop. C. u— Obiščite razstavo Gorjupovih umetniških del v šelenburgovi ul. štev. 1. Razstava bo trajala do 31. oktobra. D— Uprava splošne bolnišnice vabi vse osebe obojega spola v starosti 20 do 50 let, ki me-»ijo, da so sposobne m dejanje krvi, nai se javijo vsak ponedeljek med 9. in 11. uro na I. kirurgičnem oddelku v svrho pregleda krvi in zdraviliške preiskave. Vsgkdo naj prinese 2 sliki za legitimacijo. Honorar za da'inie krvi se je povišal od 50 cent. na 1 Uro. Vrh tesa prejme dajalec krvi tudj dodatno živilsko nakaznico za kruh in meso. u— Pravoslavna župnijska uprava prosi vse ravnatelje in upravitelje šol, da ji dostavijo 6Pznam učencev in učenk pravoslavne veroizpovedi ter da dotične pozovejo, nai se vsako nedeljo in vsak praznik po svoj; dolžnosti udeleže službe božje v cerkvi sv. Cirila in Metoda. u— Brivce in frizerje opozarjamo, naj takoj dvignejo nakaznice za alkohol pri odseku za obrtništvo, Čopova 1. u— Obrtniški sukanec. Obrtniki in obrtnice, ki še niso dvignil' bonov za nakup sukanca za mesec oktober, naj bone dvienejo pri Odseku za obrtništvo v Ljubljani, Čopova ul. 1. drugi vhod, čimpreie. najkasneje pa do 30. t. m. Upravičenci morajo prinesti s seboj prijavnice Zavoda za socialno zavarovane in poslovne knjižice zaDOslenega osebja ter moraio DRŽAVNO GLEDALIŠČE DRAMA Oetrtek, 21. okt. ob 16.30: Potopljeni svet. Premiera. Red Prvi. Petek, 22. oktobra, ob 16. 30: Potopljeni svet. Red A. Sobota. 23. oktobra, ob 16.30: Cvetje v jeseni. Izven. Cene od 22 lir navzdol. Stanko Cajnkar: »Potopljeni svet«. To delo, ki Je bilo pred petimi leti igrano prvič, je vzbudilo nemalo zanimanje. Letos bo ponovljeno v novi režiji E. Gregorina in v novi zasedbi. Snov dejanja prikazuje konflikt človeka med srcem ln razumom. Delo obsega tri dejanja, ki se gode v današnjih dneh. ^Potopljeni svet« je dramatski prvenec Stanka Cajnkarja. OPERA Sreda, 20. okt.: Zaprto (Generalka). Četrtek, 21. okt. ob 16: Netopir. Opereta. Izven. Cene od 32 L navzdol. Petek, 22. okt.: Zaprto. izprosim. 5. zvezek »Police za male«: »Razposajen-ci«, ki jih je izdala knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani. —u Učbenik za angleški jezik, ki ga Je priredil univ. lektor prof. dr. Janko Kotnik, bo izšel začetkom prihodnjega meseca v založbi knjigarne Tiskovne zadruge v Ljubljani. Kdor učbenik v imenovani knjigarni (šelenburgova 3) v naprej naroči do 30. oktobra t. 1., ga dobi za 50 lir. u— Trboveljski premog, čigar dotok je bil zaradi dogodkov začasno prekinjen, bomo imeli spet na zalogi. Podpisana tvrdka bo torej spet lahko postregla svojim cenjenim odjemalcem v okviru na razpolago stavljenih količin, s predpisanimi količinami. V smislu odredbe Pokrajinskega gospodarskega sveta, bodo odjemalci prejemali premog začasno samo na en odrezek. S kočevskim in šentjanškim premogom pa zaradi razmer tudi na dalje če ne bo mogoče postreči. Drva. kolikor bodo ista na razpolago, pa se bodo tudi oddajala na en sam odrezek. P. n. odjemalcem - lastnikom poslovnih prostorov ln podnajemnikom =vetujemo, nai ne odlašajo z naročili kuriva, ker bo v zim-k'h mesecih postrežba z njim Se te? * n kot ^eda? L;ja Gombač. trgovina s kurivom. Gledališka 14. DRVA PREMOG G O M B A C Gledališka 14 Z Gorenjskega V Celovec je prispelo poroeio, da je v trdih bojih na Siciliji padel glavni urednik Wil":bad Koilegger, vcjni poročevalec. Ce. lovškj dnevnik posveča pokojnemu daljšo posmrtnico na prvi strani. Kolleger, rojen 1910 v Gradcu, je zrasel v Celovcu ter je po realni gimnaziji Ln trgovski akadem j' študiral trgovsko visoko šolo na Dunaju. Po trdih življenjskih izkušnjah v let:h gospodarske krize, ko si je moral služiti kruh kot športni učitelj in planinski vodn'k, je našel svojo pravo pot. Izprva je služboval pri dnevniku »Volkischer Bsobachter« na Dunaju, s 1. septembrom 1938 pa je prevzel glavno uredništvo na novo ustanovljenega narodno - socialističnega dnevn ka »Karntner Grenzruf« v Celovcu. Bi je bor. bene narave in je takoj ob pričetku sedanje vojne odrinil na poljsko fror.to. še večkrat je nato zamenjal pero z orožjem. Zapustil je mlado vdovo z otroki in s-volase-ga očeta. Celovški dnevnik je pred njim izgubil že uredn'ka dr. Hermana Hornunga. O minuli sezoni na Vrbskem jezeru po. roča celovški dnevnik, da je letos minilo 346 let. odkar je tu biva a prva ietoviščar-ka. To je bila nadvojvodinja Eleonora, k' si je po ošpicah spet opomogla na bregu Vrbskega jezera. V zadnjih dveh letih je število gostov zraslo za 35%. Leta 1941. jih je bilo 260.000. lani pa 350.000. Letošnje število je še znatno višje, ker je buo krasno poletje. V pcsamezn:h vročih poletnih dnevih se je hladilo v Vrbskem jezeru 80.000 do 10.000 ljudi. Postrežba je bila mogoča le zato, ker so se ženske pr:. glasile v pomožno službo. Celovški tramvaj je imel velikanski promet, saj je prevezii v letošnji sezoni kakih 16 mil jonov potn -kov. Po jezeru po so pluli parniki »Ko-schat«, »Thal a« in »Helios« ter majhna ladja, ki dnevno prevaža delavce med Celovcem in Zgornjimi Dulami. Po jezeri: se je letos vozilo najmanj 451.000 gostev. Mali oglasi Službe išče DVE lRETJEŠOLKI iščeta zaposlitev v tiskarni ali knjigoveznici. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pridni<. 18193-1 ABSOLVENTKA dvoraz. trg. šole, prosi za kakršnokoli namestitev. Ponudbe poslati na ogl. odd. Jutra pod »Namestitev«. 18213-1 GOSP. POMOČNICA išče službo preko dne k boljši družini. Zmožna sem vsakega dela. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »št. 24V22«. 18221-1 MLADO DEKLE pošteno, z dežele, Išče mesto postrcžnice. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za cel dan«. 18228-1 ZDRAVO DEKLE s primerno šolsko na-obrazbo. Išče kakršnokoli zaposlitev. Pomidbe na ogl. oddelek Jutra pod »Grem tudi k otrokom«. 18227-1 i T iT i [lili RADIO LJUBLJANA SREDA, 20. OKTOBRA 8.30—9.00: Jutranji pozdrav. 9.00—9.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 12.20—12.30: Glasbeni uvod. 12.30—12.45: Poročila v nemščini in slovenščini. 12.45—14.00: Koncert glasbe za razvedrilo. 14.00—14.15: Poročila v nemščini. 14.15—15.00: Popoldanski koncert. 17.00—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15—17.30: Popoldanski koncert. 17.30—18.00: Otroška ura 19.00—19.30: Koncert Klarinetnega tria. 19.30— 19.45: Poročila v slovenščini. Poročilo nemškega vrhovnega poveljstva v italijanščini Napoved programa za naslednji dan. 19.45—20.00: Mala medigra. 20.00—20.15: Poročila v nemščini 20 15 do 21.00: Lepi glasovi. 21.00—21.15: Vtisi. 2115— 22.00: Koncert Ritmičnega orkestra. 22.00—22.10: Poročilo v nemščini. DVA MLINARJA zmožna, za valjčni mlin in mlinarja za izdelovanje kaše na kamnih — sprejme valjčni mlin Fr. Majdič, Vlr-Domžale. 17953-la KONJSKEGA HLAPCA za prevoz mlinskih izdelkov in navajenega poljskih del. sprelme mlin Franc Majdič. Vlr-Dorr.žale. 1795 4-1 a KUHARICO, ki opravlja tudt hišna dela, sprejmem v dobro službo k trem odraslim osebam. Hrana ln vsa oskrba zelo dobra. P'ača 400—500 lir. Naslov v vseh nosi. Jutra. 18195-la DEKLE za postrežbo trikrat tedensko. dopoldne, iščem. Naslov v vseh po-1 Jutra. 18211-1 a ČEVLJ. POMOf'vIKA mlajšega, za splošna dela. sprelmem takoj. Pnm brezplačno stanovanje kot sostanovalec. Pi^nat. čevljar. Ižanska 53. 18239-la »>OSTRF*NICO oošteno. ki zna tudi kuhati. sprejmem od i'»7. do 2. ure. Naslov v vseh nosi .Tutra. 18231-1 a krpam perilo in nogavice. Po^am obleke in plašče. Na.slor pustite v oglasnem oddelku »Jutra« pod »Sivanie«. 18180-3 Y nmjem trgovski lokal Tiaiben ra orometni točki, oddam čevljarju ali krojaču Vodnikova 90. 13220-17 pisar, prostori: najmanj 2 sobi s nred-prostorom. išče v mestu stalno podietje Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Pisarniški prostor*«. 18230-17 GENERATORJI, novi. r ponškl«no kapo. ngM no najTodaj Naslov v vfeh poel. Jutra. '.7777 6 OTROŠKO KOŠARO na stoialu, ueodno prodam. Rezijanska 11. 17*h9-6 DVA PARA SNEŽK št. 39—40. zamenjam -ta Jajca. Naslov v vseh poslov. Jutra. 18201-6 STISKALNICO novo, za sadje, grozdje, maline prodam. Naslov v seh poslovaln. »Jutra« pod: iZa vse porabno«. 18202-6 STARO BLAGO za dve kapni in blazini in dve pregrinjali za posteljo, prodam. Naslov v vseh posl. Jutr?.. 18196-6 MOŠKO KOLO nemške znamke, z dobro pnevmatiko, prodam. Gosposvetska c. 55. 18197-6 VOLNENI PREPROGI veliki, dobro ohranjeni, prodam. Hvastja, Javor-nikova c. 13. Ogled od 10. do 16. ure. 18212-6 GOJZERJE za fanta št. 38, dobro ohranjene, prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. Ogled med 2. in 3. uro. 18205-6 PUTKE, oddam, oz. zamenjam za kurjo pičo. Naslov v vseh posl. Jutra. 18206-0 ŠIVALNI STROJ »Singer«, popolnoma nov pogrezljiv, z okroglim čolničkom, prodam. Pod-milščakova 25 (Bežigrad) 18207-6 ŠIVALNI STROJ pogrezljiv, nov, prodam. Ogled popoldne. Našlo-' v vseh posl. Jucra. 18208-6 KLAV. UAICMONIKC novo. prodam. Ogled med pol 2. in 3. uro. Cimerman, Bleiweisova 29-11. 18209-6 ->«4. uri popoldne z Zal — kapele sv. Antona — k Sv. Križu. Ljubljana, dne 19. oktobra 1943. ŽALUJOČI OSTALI FV - Strti v neizmerni žalosti sporočamo, da se je danes pri izvrševanju svojega poklica v kurilnici drž. železnic, smrtno ponesrečil ter v groznih mukah umrl naš nadvse ljubljeni dobri sin. brat, stric, bratranec, svak in nečak, gospod MLAKAR LUDVIK dipl. strojni tebaik, kontrolor drž. železnic in rezervni poručnik, ki se je nedavno vrnil po skoro enoletni odsotnosti iz Renicci. Pogreb našega nepozabnega bo v četrtek 21. t. m. ob 3. uri popoldne z Zal, kapelice sv. Jožefa, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Zagreb, Trbovlje, dne 18. oktobra 1943. Žalujoči: JULIJA roj. BUČAR, mati; LUDVIK, oče; MILA, MARA, JULČL ŽELJKO, NADA, sestre in brat; IDA I RBANCIČ, zaročenka; RAJKO TURK, VIKTOR FABJAN, S LOK AN FILIP, svaki in ostalo sorodstvo s-Je to filozofija vašega gospoda, WU-liam ?« : Da, nr-lostiva gospa.« »škoda da nisem moški William.« »Zakaj le, milostiva gospa?« »Ker bi tudi jaz rada imela svojo ladjo in plula kdo ve kam in kdo ve kod, po svoji lastni postavi.« Ko je tako govor.la. se je začul s stopnic glasen krik, za krike m jok in javkanje, nato pa Pruin oštevajoči gl-s. Dona se je nasmehnila in zmajala z glavo: >Wiliiam, vaš gospod ima prav- me vse smo zgolj vi-jački v uri, posebno pa matere. Samo gusarji so svobodni « šla je na vrh. k otrokom. da iih potolaži in jim obriše sclze. Ko je tisto noč legla v posteljo, je segla po knjigi Roosaidovih pesmi, ki je ležala zraven nje na mizi. Tako čudno je bilo nr_ sliti, !da je Francoz ležal tu, z glavo na njeni blazini, s prav to knjigo v roki in s pipo v ustih. Slikala si ga je. kako je. ko se je načital- odložil knjigo kakor zdajle ena in se obrnil na strao, da bi zaspal. Ug bala je, ali ta mah spi v svoji hladni, m rni ladijski kab ni, med tem ko voda oblizuje stene in leži zaliv v skrivnostnem molku. Ali pa se je nemara zleknil vznak in s š'roko odprtimi očmi strmi v temo, daleč cd spanja, ves zamišljen v pr.hod-nost, z rekami sklenjenimi pod tilnikom. Ko se ie drugo jutro nagnila iz spalnice in začutila sonce na obrazu in videla, kako se je svetlo nebo zaradi vzhodnika lesketalo v estrem blišču, je poletela njena prva misel k lahkokrili ladji v zalivu. Nato se je spomnila, kako prijetno je sidr1-šče- v globoki dolini, skr-to za drevjem; kako tam težko da kaj vidijo o razgibani plimi ki razsaja v sosedni strugi reke in vrtirči kratke valove, med tem ko se veliki grebeni kipč razbijajo v ustju. Oaphne du Vlaurier: J 5 FRANCOZOV ZALIV Roman »Hvala vam. W:lliam.« Pomolčala je. se naredila, kakor da ureja bezgovčeve vejice v vazi', in čez čas nadaljevala: »Oh, Wil-liam, -ia ne pozabim. Jutri pričakujem nekoga na majhno večerjo. Precej pozno bo, ob desetih.« »Izvrstno, milostiva gospa. Koliko j'h bo za mizo?« »Samo dva, William. Jaz in neki gospod.* »Da. milostiva gospa.« »Gospod pride peš. konjarju torej nI treba ne ostati pokonci ne imeti konja pripravljenega.« »Ne, milostiva gospa.« »Z-ate kuhati, William?« »Nisem povsem neizkušen v tej umetnosti, milostiva gospa.« »Torej -X)šljite posle spat in skuhajte večerjo za gospoda in zame. William.« »Da. milostiva gospa.« »In ne zinite živemu krstu v hiš: besedice o tem obisku.« »Ne, milostiva gospa.« »Res, William, zdi se, da moja namera nasprotuje dobrim ob'čajem.« »Tako bi se utegnilo zdeti, milostiva gospa.« »In vi, aH niste ogorčeni zaradi tega?« »Ne, milostiva gospa.« »Zakaj ne, William?« »Zato, ker me nič, kar koli ste vi ali moj gospod kdaj storili ali kar koli še boste storili, ne bi moglo pripraviti v ogorčenje, milostiva gospa.« Tedaj je planila v smeh in plosnila z rokami. »O, William, slovesni moj VV 11 am, torej ste ves čas vedeli' Kako ste mogli vede. ti- kako ste mogli to reči?« »Ko ste se prejle vrač?li, je bilo v vaši hoji nekaj, kar vas je izdajalo. In vaše oči so b le — če se smem tako izraziti, ne da bi vas užalil — neznansko žive. In ker ste prišl* z rečne stiani, sem prištel eno k drugemu in dejal sam pri sebi: 'Zgodilo se je To pot sta se vendar že srečala'.« »Zakaj 'vendar že', VViiJiam?« »Ker šem po naravi usodovereo, m lost'-va gospa, in sem zaradi teg? zmerom vedel. da mora prej ali slej priti do tega srečanja.« >Ne glede na tc, da sem graščak'nja, poštena in cmožena. mati dveh otrok- vaš gospod pa razuzdan Francoz in morski raz. bojnik ?« >Ne glede na vse to, milostiva gospa.« »Zelo napak je W11 am. Prrti koristim svoje dežele ravnam. V ječo bi me lahko vrgli zar. ai tega.« »Da, nvlostiva gospa.« A zdaj ni več brzdal nasmeška; mala, okrogla usta so se mu sprost la; vedela je, da pbs'e.1 ne bo več z~ccreten in moičečen ampak da ji bo prijatelj in zaveznik; da mu lahko brezpogojno zaupa. »Ali odobravate poklic svojega gospoda, W;ll:am?« je vprašala. »Odobravanje in neodobravanjt sta besedi, ki jih v mojem slovarju n't. milostiva gospa. Gusarstvo se mojemu gospodarju prilega, več o tem ne morem reči. Njegova ladja je njegovo kral;estvo. z njo prihaja in odhaja, kaker g* je volja; nihče mu ne more ukazovati. Sam je svoja postava.« »Kaj ne bi bMo mogoče, da bi človek ži- vel svobodno in po svoji volji, pa vetdar ne bi bil gu^ar?« »Moj gospod misli, da ne, milostiva gospa. On ir.en', da so ljudje, ako žive na tem našem svetu normalno življenje prisiljeni uravnavati svoja dejanja po šegah in navadah, ki utegnejo zamoriti vse. kar je prvotrega in neposrednega, človek postane zcbec v ko'esju, navaden delec sestava. Gusar pi. ki je gusar uporn:k in lzob-čcncc, se za svet ne men'. Prest je vezi, načela, ki so jih ljudje izmislili, so mu deveta skrb.« »To se pravi, da utegne biti ta, ki je.« 2 Da niil:st:va gospa.« »Misel, da je gusarstvo kriv'čen posel, ga torej ne moti ?« > On jemlje tistim, ki oropa nje lahko pre-neso. milostiva gospa. Mncgo tega. kar na-repa, podari drugim, potrebnejš'm. Ubogo prebivalstvo Br tarije *ma od tega pogosto korist. Ne, nravstvena vprašanja g a ne vznemirjajo.« >Oženjen menda ni?« »Ne. milestiva gospa. Zakon in gusarstvo se ne ujemata.« »Kaj pa. če bi imela njegova žena ljube, zon do morja?« >,2enske»so ustvarjene, da se pokore narav: im zakonom in rede otroke, milost va g°»Oh.