Poštno iekoä račun št. 24. Posamezna štev. 20 stotink. Štev, 29. V GORICI dn* 12 julij 1922 Letnlk V. ^^a _ V STRAZA tahaja vsako arcdo opoldne. Stane za ce4o lefco 12 lir, za en r esec 1 L, za inozemBtvo 20 L. Na naročiJa br^z dopoelane na- ročnine se ne oziramo. fc- — Uredništvo in uprava: uL Vetturini 9. — — - — ODGOVORNI UREDNIK: ROMAN CEJ. — — Ventjte, da se vsako krivitno nasllje maščuje že v prvem kolenu in bo sramota padla na vas in na vaše otrokc, kl vas bodo kleli radi vaše slepote. - Spreglejte! Nefr&nkirans. pisma se ne sprejemajo. Oglasi se plačajo naprej Ln stanejo 6 lir' v visočini enega cm v enem stolpu. — — List izdaja konsorcij »GORIŠKE STRA2E«. — — — — Tisk »NARODNE TISKARNE« v GoricL — — „Roko v roki s pijavkami". Pred par tedni ismo pniobčili v »Go- r-iški Stiraži«' članek »Poilitika samokre- sov«\ $ Ikaterem smo primenno ožigosall zloainski napad oia poslanca Ščeka iter po- Vabdli dva vo'ditelja ikomunistov z. Hrešča- ka dii P&horja, na.i zaivzameita svoje atali- sce da ostudne posuroveloisti in podwja- nosti tkomunistične stiramke in njöne^a gla- sila »Dela«. V lodicovor smo sprejeli od ^ospodov sledečo^ iziavo. kafcero hočemo našiim čitajteljem prioboiti v cdloti dobe- sedno: »Goriška Straža« od 21. junija t .1. naju je v članku »Politika samokresov« po- zvala, naj javno povcva, uli odobravava ucipad s samokresom na poslnca g. Ščeka v Števerjanu. dne S. junija t. l. Najin odgo- vor je Uihek: Ubsojava števerjanski napad kot zločinsstvo in to se razume — brez ozi- ro nu strankino pripadnost. Zahtevuva tem Potoifi ud pokrajinskega odbora komuni- siičnc stranke, naj zadevo nemudoma pre- l$če in pojasni. Ni pa pozabiti, da je »Go- rišku Straža« obsodila, p red no se je stvar Drciskala. Dejstvo je, da stoje njeni trditvi nusprod ruvno nasprotne izjave ljudi, na kutere se meče tezak sum. Istotako ponovno obsojava »protifar- ako gonjo,« ki se je razpasla v »Dein,« ce- tudi vidivu vsak dun, da je duliovnik pre- Wnogokrat premalo brat med brati, delavec Ked delavci »ker se dušno pastirstvo ni Pravočasno orientiralo v dobi, ko se je člo- veška družba začcla izrazito deliti med Proletarce in kapitalisier in ko bi bilo tre- b(i, »da se duhovnik najtesneje zveze s pro- kturiatom v irpljcnju in ljubezni« ka- k(>r pravi Franc S. h'inzgar v clunku »Du- Slfi pastir — proletarec« v februarski šte- vdki »Sociulne misli.« Izjavljava pa, da je za naju komuni- sticna stranka prcdstraia vseh trpečih sve- lu, vsega proletariaia; v tem njenem sil- ncm pomenu uione neslisno sovrazno je- cJianjc uvodnika »Gorisfze Straze.« Za naju te neizpodbitno dejstvo, da je koinunisticna stranka vzlic zmotutn in zablothun poedin- CW ona stranka, ki se na življenje in smrt bori za ideal človeške enakosti in proti su- žeiijstvu najbednejšili med nami, medtem ko sva videla in se vidiva, žal, prijatelje Pri »Goriški Straži,« kako grcdo roko v roki ne le z lastnimi idejnimi nusprotniki, uuirveč celo s pijavkami onega ljudstva, za hüterega blaginjo se hocejo boriti. V juniju 1922. Alojzij Hreščak 1. r. Jože Pahor 1. r. K ftej izjavi misdimo pripomniitti siede- te: v 1) Komunisitična voditelia sita napad v Ste/verjanu — kalkior je bilo pričakovatii — »obsodila ko^t z'loči,nstvo«\ dočim se je *Öelo«, ki je fflasfilo niihove stranike, iz 2aloßitne zadeve le — norčevalo. tako da se je vsein mcxraJno lieDükvar.ieiiini ljudem Jla Primiorskem jrnusiilo do dina duše. Ko- ^uniistična vo'ditelja sta itorej tflaisiilo pri- ^orske Ikomunističaie stnanke iavno obso- ^ila, s čemer sta našemu proiletariiatu zelo koristila. Kar se tiče »Gorišlke Straže«. nai pa "°dita ir. jr. HreščnJk in Pahor wvcrjena, ^ snio zadevo dobro prem/islilli in preislkia- ''' Predem smo jo'spravili v javnost. 2. Komunisitičma vodittetlja gresta v ob- sojanjti »Dela'« še idalie in žiKOsaita pred ^M ivise javnosti pnotifarštoo jranjo. gilasl- 'a komunistične stra-nke. Protifarška jjo- 'jia siicer ne spada praiv nič k stvari, ven- ^ ujrotavljamo' z zadovolistvom tudi to °^sodbo komuinističineira Lrlasila iz nist ko- lr|umističivih ¦voditciljev. »Delo« nas je zaid- !}ie čase neštetokrat ncsramno, da ne re- ^emo pobaliiiiLSikio napadalo. Mi smo se dir- ^ali vedno zelo v rczenvi in nismo 'vračali eiriake«:a z enakini. Ko pa ie koinunisticna vSurovost doscffla svoi višek v napadu na '\ašejra poslanca, sino bili prisMjcini stopi- ^ v bran. Premairatii smo moraili obzar- j|°st, ki smo jo'iiineli do tomumistične stran ^e- ikateira nas jc teden za itednoin blatila !^° svoiem g-lasiilu, ter pribiti jaivmo, da je ^munisitična stranka — liist je pač urad- }} »zraz stranke — tista, ki podivljava na- /^ liudstvo. Basede, ki sta j»ih napisala r. ^^eščak in Pahor, i>omemi.io za. visaikc^a ^telečeffa oloveka, iavno wtrdilo n-ašejca mnenja im s tem je »Delo'« dožiiivelo obsod- bo, Ikalkor je hujše iin porazneiše ni doživei še nobeden list, v naši deželii. 3. Hreščak in Patoor se pritož dalje, da naši duhovniki »premno^okrat oiiso ikakor brat med brati. detlavec med delavci«' in navajata vrliintejra besede du- liovnilka Finž.irassja o «a'Iovrah dušne^a pa- stinstva, ki iili je biil napisal v »Sociarni mis'li« in smo1 jih radi niahove pravilnotsitl tudi mi DonatisniM v »Mladdki«'. Čemu sta hotela tföspoda naš ponatisek še enkrat ponatisniti, ne 'vemo, fkaiti danes ie vendar vsem jasno, da prodira v oirromno veoino Drim. duhovniikov že drujra miscl Firiz- jrarjova, naj se duhoVnik iiajteaneje zve- ze predvisiem s proleitariatom. z vsemi rev- nimi. izkoriščanimi rin tlačonimi istanovii v trpljenju in ljubezni. Vedita in zaponmita i si, jr. Hrcščalk in Pahor. da ima večina I pnimorskih duhovnikov 100-300 lir me- ! sečne place, da spada torej med najbolj zapostavljone in 'tilačene sitanove v slovem- skem Ijudstvu. In tuidi če pridenemo plači še vse ostale do^hodke v naravi, ie sociami položaj večdiie duhovnu'stva še vedno slab- si ikalkor položai srednjejra »tovariniškejia dedavca. G. Pahoiriu in Hreščaku se ie zdelo primermo poMaiatii tak-emu duhovniš- tvu nauke o socialnosti. Mi pa inislimo, da bi si bila lah(ko izbrala lwallezneise in ob- šinnejše socialno polje, s tem, ida bi 5!a med svoje komuTii'stiicne somišlicnike sirom de- ze'le ter jih vz^ojila, naj ne napadaio1 s pestmi in palicami ljudi, samo zato, ker ni- so istih nazorov, kaikor miw. Divjastvo. \i\ so jra izvrševali vaiini mristaši nad nami. biie v obraz najpniinitivneišim pojniom kulture. Tu, Rospod Hreščak in Pahor, i- mata najsHajnejši deilo^krorr z:i sirieüie r.c cialne vz^ioje. V kroßfu, Ikjer živita im dela- ta dan za dncm, vr orjranizaciji. kateri ne- posredno pripadata, tarn zacnixa naiprei svoje delo im storila bosta neizmerno ko- ri.st našemu liudstvu. 4) Gospodu dopiisinika mcnita, da .te komunistična stranka predstraza najbed- nejših in najreivnejših sitanov na svctu in i>ričo' tega »utone v iiič jeclia/nie »('toriške Straže«. Svotovnozjrodioviiiskejfa poniena ruslke revo'lucije iid nihče boli od nas pou- darjal in javno oznaniaJ. Toda vsak. kdor zna prešteti svojih pcit prstov na roki, ve, da «:re daines za zlofchuske naixide na ra- se ljudi in za ositudino pisanje komunistič- ne«:a »Dela«. Ali mislite. jrospoda da se radi zjrodoviinsikera pomena ruske revo- iucije, ne smemo braniti pred o^abnimi na- padi primors'ke komunistične straakc? Ali ne uvidita, kako se zgodovinska veljava ruske revolucije po tvajimi stranki s tako podivjanöstjo onečašča in jrazi v blato? Ali res ne spoznata, kako je spričo mocoč- nega ffibanja, ki se je razlilo iz Rusije preko vse Evrope, [vse delo primorske komu- nistične stranke. vse pisanje vaš^ira t-ska in tudi Vajina lastoia bcseda le ncboffljcno, revno, sirotno jecljanje? Če močeta spra- viti ob vcs uffled iru'ske reivolucije, po- tem nilkar me imenuita primiorske fkomu- mstiöne stranke v listi sapi, z velikim ßl- banjem ruske^a proldtariata. 5) KoMično obžalujeta a. Hrešcak in Pahor, da u:redo »pjri.iatcl.ii okdlii »Goriške Straže« roko v roki mele z las>tnimi KleinI- mi nasprotnik'i, marveč celo s pijaivkami liudstva." Gospoda nam torei očitata, da ne napravima razko^la v naši oirjianizaciji. Nato odtfovorimo sledeče: a) z istimi »idejnimi nasprotmiiki«, s katerimi sedimo mä v sikurxni politični or- kranzacijii, sedita k. Hreščak iin Pahor v skupni učiteljski organizariii. Čemu sc, jroispoda Vi dva ne lliočnta o'd Vajinih idej- aiih nasprötnilkov? Zakai ne napiravita Vi dva razkola med učitelistviom? Na to iodgovorita, jrofepoda! b) Černu sedijo na- dalje ikomunhsti, iin Kicer colo na ukaz III ihiternacioSiale, s svoiimi ideinimi nasprot- niki v skupniih zvezah? c) Čemu ie Mos- kiva v najnoiveišeni času ukazala kömu- mistom, da inorajo stopiti v »Zavezo de- la«, kjer sede v njihovi družbi ljudje. iki so po mmeniu ikomunisitov navadni »lakaii in lii^apci kapiitaliizma«? Čeinu ie III interna- cionala issbnojro zapoVcdivla, da moraio ko- munisti is temi podpornilki kapitala delati tudi pol&tično roko v roki? Na to vprašanje želimo L. lireščak in s:. Pahor, jaisen, tor Čen iin dolo'cen cidgicwor!! Ce sta dosled- na im louična, morata obsoditi 1) svoje 'lastno piostopanje, 2) postopanje sivoje sitranlke iin 3) III. internacionale. Če pa za- govairjaita politilko ko'inunisifcicne stranke tor III. (intennaaiotnale, morata uma^itii sivoj očitdk in priznati, da ie bil neute- melien. Mi delamo z našinii idei:iinii naisprot- nilki v skupmi orgamzaeiii za'to. ker 1) no- oemo, da bi ise kmetsko - delavsko l'ud- sttvo razklailol Rosebmo se me sme več z^o diti, da bi peščica izobražene gospode iiz- rabliala fknrotsko Itudistvo v sivoje polWi^'c namene in gnalla ein del Ikmetov piroti dru- vrpmu dclu le zato, ker se gruci tp-.....nh- k\av to ziljubi. 2) Prepojdti hiočemOi nadalje z noVo- dobnimi isocialnimi ideiami aiaše delarvmo Ijudstvo1 v celoti. Ne. lc dd ljudstva, item- več vse Ijudstvo sc mora prcrodi/ti v ro- vem socialnem duhu. To je le tedaj izved- Ijiivo, čc ohranimo' kmatskio-delavsko Ijud- stvo skupai, če limamo torci slkupno orsa- nizacijo. Naš odfločen boj velja de pijaiv- kam in izkciriščevalcem. kii ise morajo iz ljudskejra telesa izJočiti. Trd in žilav J.e bin, ki «:a (vo'diimo iod prvega našega ina- stopa proti izlkoriščcvalcem liudstva. Go~ ispodoma Hreščaku iin Pahorju pniporoča- mo, naj se Jotijo tejra boia v kiomunističnt strainfkii. Njuno po'zornosit obtračamo po- subno na sta'vbinsiko stroko, Ikjer delajo razllični ;kaprJtalisiti in bauikiriii noko v rcfki z orffaniziramimi ikoinumi'Sti. Mi s svoje stirani ne bomo mirovall vse dotllej. do'kler ne ispravimo v nasem Ijudstvu kapital/i-ste ob ves vpliv iin ob vso veljavo an dokler ne zmaca iv vsem jav- nem žiiivljenju dolavno liudstvo. Poziv velerodnemu gospodu komendatorju Maggioniju. Ko je slovensko Ijudstvo očitalo vladi, da pri vpadu na Kobariško in zlasti v Drežnico ni storila svoje dolžnosti, tedaj se je ta izgovarjala, da v tem slučaju ni bila kriva, ker je bila po nenadnem prihodu fašistov presenečena in tedaj ne prevzame nobene odgovornosti. Neki komisar je dejal 4 dni po fašistovskem pohodu : »Če vlada v tem slučaju ni bila kriva in ne prevzame nobene odgovornosti, bi pa bila kriva odalej naprej, če bi se, ko se zaveda vsakdanje nevarnosti, še kaj pripetilo.tt Gospod komendator! Opozarjamo Vas pred vso Goriško na sledeče: V nedeljo se obeta priti na Kobariško 4000 fašistov, To je prvi opomin. Drügi opomin pa je tale : Ali je dovolj orožnikov na mestu, da bodo mogli ubraniti naše Ijudstvo pred nasilji fašistov? Zadnji je neki poveljnik izjavil, da se 20 orožnikov ne more postaviti 80. fašistom po robu. Iz te izjave je razvidno, koliko oborožene sile se more uspešno uslaviti 4000 fa- šistom. Opominjali smo in storili svojo dolžnost. Če se najmanjše zgodi, bo nosil za to krivdo gospod" komendator Maggioni vsebno. Dogodki na Kobariškem. Zadnje dni pretcklega tedna ni bilo posebnih dokrodkov; le v soboto zvečer so se zbirali na tr^r-i kobariški fašisti, prepe- vali svojo »giovinezzo,« vmes tudi precej kričali in raz.y:rajali tako, da so se koba- riški pivci prestrašili in takoj zbežali proti bolj varnenui domu. En kamijon fašistov jo jc po 9 uri zvečer ubral na Srpenico. Sli so na tamošnje pokopališče in ob povratku so se ustavili tudi pred farovžem, a ker so našli zaprta vrata so jo odkurili nazaj v Kobarid. Od 11. do 2. popolnoči so zopet ro.^ovilili po trKru in popevali »ed il fa- scismo e la salvezza della nostra liberta.« (?) Tisto noč so toliko peli, da znajo to himno ^otovo že vsi, tudi manj glasbeno nadarjeni Kobaridci. V nedeljo, dne 16. t. m. se bo vršila zadostilna slavnost na Krnu. Hočejo imeti tarn gor župane, šolske otroke vseh šol krnskega poj?orja (kam pa naj «rejo otro- i ci no noči, ker na vsak način morajo zgu- biti edno noč? — Ali je to pedaLo«:ično in hiffijenično?!) in mašo. I Po slavnosti na Krnr.i, ki se bo vršila zjutraj — bo v Kobaridu okro^ treh popol- dnc velika manifestacija. Pravijo, da bodo postavili zastavo na podstavck od fašistov podrtesra Volaricevega spomenika (zado- stilna slavnost! Op. ur.) Kobaridci so mo->. rali kupiti droL in laško zastavo. Na splošno je Ijudstvo v celi okolicl še vedno močno razburjeno, ker ni ne sle- po ne ^inho. Delo za žrtve v Dreinici. Po malioKu pododora pollitiönesra drws- tva »Ediinosti«' v Gonicii sta se pcidala po- slanca dr. WWfan in dež. odbornik dr. Be- sednjalk h ffencralnemu civillnenui komisa- nijatu v 'I>sit, da vprašata vlado, kaj je u- krenila v kojist in obrambo ikiobarišikih žr- •tev. Mioscanija mi bilo iv Trsitu, iker sc ina- h_aja še 'vednio v Rfimu. Zaito iu jc sprejol fkabinetni načelnik lrcn. civ. Ikomiisarja ko- mendator Facinli. Dr. Besednialk jc pozvai v iincim ,q;or. pododbcira znstoSnika fficxspo- da Moscanija, inaj izjaivi, če miis'lii vlaida po- ravmati nastaJlio Skodio tin pozidati župnišče ali ne. Vlada naj sovori jasno da bo Ijud- sövio vedelo*, pri čem ie. Kom. Facini je za- čel jecljati, da vlada tejra ne more plačaitii, da morajo škodo poraivnati krivci. Dr. Be- scdnjak mu je odwovori'l. da obHastva kiriv- cciv kraitkomalo niso hotela aretiratii, če- ra vino so' jih iinela pred -nosom. Karabinir- ski stotnik v Kobaridu, ki je bil med poži- Rom v Drežnici, je sam priznal, da se ni hotel spustiti v boj s fašitsti. Iker ie bila »»tivar ncvarna«'. Da se knwei niso ulliovi'li, je torej kriva vlada sama in zato mora plačati šlkodo. Kom. Facini ni hotel nič sll- šati na ito uho'. Zato jc dr. Bescdfnjak ina- znanil, da sii boino poma^rali sami ako sc vlada požvižffa ma našo nesrečo iin jd nl mair za osivelejra župnilka, ki iso mu tsežjra- li streho nad glavo, mu mničili vse pre- mozenje, kra vr^Ii aia casto. ako vladi nF niič mar, da sc je pioteraik) »aše liudsfcvo po jrozidovih Ikakor zverina. ne sme mfeln- ti, da so tudi troriske pol. orjramizacije z$ru- bile čult pravičnosti. Goričani so skkiniM, da se mo/ra Ikriviica za vsako ceno popravl- ti in naj istaine, kür hofce. NeddlŽJiie žrtve morajo imeti zaiv'esit, da obstoii še pravica na svcitu, tudii čc vlada noče o n.iej nič isli- šati. Zato bomo jroričani naredili iavoie zbirlke doma an v celi Italiii in če to- ne bo zadostovakxmam inarekuie najvisja do^lž- nosit do binžnjejra, da nabiramo z vednost- jo vliaide denar v tuiiimi. Odjrovornast za to nosi izkjl.iučno in edino 'vlada. Ko ie Facini to' slišal, si jc začel /napiswiva/tii ime zui3(nl- ka, njeffov značaj, povpraševail pd1 skoidi d. t. d. Nadalje sta naša odpioslanca vprasala' zastopnika Mosconija aid misili vlada ščititi naše Ijudstvo pred fašistovisMmii naisilstvl ali ne. Ko je ikom. Facfimi pritrdil, je izjavil dr.. Besednjak: Jemljemo zajroteivillo' ivJa- de na zinanje. Vlada ie opozoriema pravon časno. Če se (kaj zjroidi, ise ne bo mogla vcč izgiovariati, da ic bila čez noč nreseine-' oena. Nanjo bo padla vsa teža odjxoWr- nosti. Danes vladii veruiemo. itoda naj sd zapomni slcdeče: Če bo prišlo klljub sve- ča)ni in silovesni obliubd ivlade do nasilja; tcdai bo ljudsifrvo sefflo pio zadnjem sred- stfvn, ki .tea ima na razpo'laco: no siilobra- mu. Vse občine bodo tistanojviile v obrambo življenja narodne stražc. Faoimi: »Vas za- jrotavljam, da bo vse ta neD'otrefano.'« —• Tem bolje, komendaitor. — KoncWsta odposllanca.opozorih kom. Facinjja, da hočejo šiolska oblaistva pdljati k aactostilni isvečainositi na Krn š^iislko dc- ao in sta proti temu odločno protestirala. — Pomisliite, koVnandator, da traja poit iz Kobanida na Krn za odiraslega ölovelka 8 ur. — »Tudi če bi traialla le pol ure. bi se šolska deca ne smela vdeležiti sivečanosti. Jaz ljubim otrokc iin od'locno obisioiam, -da se latrooi ivileoejo;v tc politične zadeve. To je nečlovešlkio«'. — Komenidato.r. se istrin- jamo po-polliuoiTia z Vami. — »Sporooiite v Ganiai, da ismo mi v Trsltu odločno* ma- sprotui, da se otrooi pritcjrnejo Ik sveča- mosti.« Ob sito.vesu je k/om. Facini izjaiv.iL da bo v vsem poročal sviojcmu predst'"'i;Vu Mo/scoiniiu. Predzgodovina dogodkov v Kobaridu. Pri razpravljenju o dogodkih v Koba- ridu se nani zdi potlrebno ODOzoriti še na sledeče : Prvič: 2e po shodu öoli't. društva »E- dinost«. iki se .ie vršil 14. maia radi jezi- kovnih praviic našesra liudstva so nam iarrozili s fašisti. V itorek 16. maia so pri- šlii šitir.ie mcd pevslkiini iviaiami v »Čitalni- co« iin tani drozjiili .da bodo jr. deikanu že ookazali. kalkor iso že itolminskemu zato, ker Ikliče srovornike in zapriisesra liudstvo. G. dekain pa ni zakrivil pri visei styari dru- geira, kakor da ie bil na ¦snilošiio' želio ie vseh izvolion za predsedniilka shoda. Ko- nečno se ie še vodja fašistov oolwailil, da ako on hoce lahko zauteže da r>ride 500 fašistov !ki bodo' že naredili red. Poviod zato jiln ie dal plakat gorišlkcjra dcž. od- bora. ki ie javil prilnod kralia. ma katerem ie Da manükala besediica »2jiviio Ikrali«. ki ie bila iztrjrana. ZaWtevaili so od pevcev nai Dovedo, kdo ie to naredil. Svioi isum so utemeljevali s tern, češ da so se pevlke smeiale na oknu. ko ie eden dz med niih čital omonieni ocrlais na viocrlu Občinslkejra domač Prksotni pevci so iiz lasftin-evra pre- Dričania takoi lobsodiili neumnost oncga dejania ka'kor tudi druiri dan županstvo s Dosebnim ojrhsom. Da iim ni bila w vo- I.Ü. da smo od naše «trani takoi obsodili inerodno početie se ie videlo dz niihova na- 9topa in zadržania. Začeti so celio radi o- sebnih in družinskih stvari napadati po- samezne peivce iv »Ckalinici«. Drwric: Ti'sti teden ored Sv. Res. Tel. ise ie raznesila »vest, da bodo vzidali neko »spominsko plo'seo na Občinski dorn, o spo- meniku na Kniu ise ni prei nič eovorik). Začeli iso nabirati darove tudi med Koba- ridci za slavinost: nadalie so vprasali tudi ndkatere boli vplivne miadeniče. da bi ajriti/raili mod domačimi. da bi Drisostivo- vali slavnostnemu odkritju plošče, kar so oa fantie odklioiuLli. V sredo oopoldne pred Sv. Reš. Tel so z-aeeli razdeliovati zas/ta- ve. (voziili sio iih z vozo'm okrojr). Kolokor oken toliko zastav ie morala spreieti vsa- Ika biša. da okrasi z niimi svoia dkna diru- s:i dan. Grozili so dallie: jrorie onemu, ki ne izvesri zastav, ko prideio' fašišti iz Ce- dada ob cnaistih po običaini procesi.i'i Sv. Res. Tel. po ulioah Kobanida .ko se prične slaMnost odkritia plošče. Pismo iz Jugoslaviie. Goriški »II Popolo Friulano« priob- čuje v svoji številki z due 2. julija nastop- no izvirno poročilo iz Belgrada: Jmjfoslovenski listi so sc razsežno ba- vili z dojrodki v Kobaridu in v Drežnici in so z ostrimi besedaini obsojali postopanje fašistov, ki so »v imenu ltalije izvajali usodna nasilstva na škodo soplemenjakov onkraj meje.« Tudi oblastvom se ni nikakor priza- riašalo radi njih pasivnega vedenja, ki da jasno kaže na tihi sporazum med fašisti in italijansko vlado. »Jutro« piše, da bodo »grozote v Drežnici in Kobaridu inicle brezdvomno svoj odmev v skupščini.« In res je več poslancev predložilo vprašanja in interpclacije v tern pogledu in se napeto pričakujc tozadcvna razprava, kajti videlo se bo, kako je bilo postopanje jugosloven- ske vlade po dogodkih v krnskem po- gorju. Zagrebski listi so pisali pred nckoliko dnevi, da je gospod Antonjevič, poobla- ščeni minister kralja SHS v Rimu, dobil od belgrajske vlade nalo^, naj encrgično protestira pri ministrskem svetu «proti pasivnemri vedcuju italijanskili oblastev, ki bi bila, če bi hotela, gotovo mogla pre- prečiti divje represalije na škodo (jugoslo- venskili) soplemenjakov onkraj meje.« Jugoslovcnski časnikarji, sprcmljani od bclgrajskih poročevalcev nckaterih francoskih in angleških listov, so te dni — kakor poroča »Riječ« — izvršili v pasu Krna preiskavo, o kateri pride javno poro- čilo v nekoliko dneli. »Epoha« piše v svo- jern komentarju o dogodkih v Drežnici, da bo »izključno na fašiste padala odgovor- nost, ker so silno pri]X)inogIi k postanku močnega slovanskega iredentizma v mc- jah italijanskega kraljestva.« Najostrejša pa so bila glasila Radi- čeve stranke, ki so v najbolj tcmnili bar- vah opisovala »preganjanja, ki jib mora trpeti slovansko prebivalstvo onkraj meje od strani fašistov.« Tudi »Slovenec« je imel besede graje radi postopanja fašistov. Sem došli francoski listi prinasajo tudi razscžna poročila o dogodkih v Drež- nici. »Matin« napada z ostrimi besedaini italijanska oblastva, »ki vse dovoljujejo fasistom«, in piše med drugim, da je »ob- nemoglost italijanske vlade najzanesljivcj- ši znak prctcžkega položaja, ki se naliaja v njern Italija.« Tiidi med ljudfstvom ie iimela vest o dogodkih v Drežnici in Kobaridu razse- y.en odmev. Nekatere rodbine so kar raz- obcsile žalne zastave. Jugoslovenska »Na- rodna Obrana« je objavila srdit manifest, v katerem žigosa početje fašistov. Splošno vodstvo drmštva je sklenilo slednjič orga- nizirati javno nabiranje za žrtve v Drežni- ci in Kobaridu, čiin ne bi italijanska vlada hotela poravnati storjenih škod. Italijani v Belgradu so »kaznovalni pohod fašistov« splošno obsojali, ker so si na jasnein, da so junaštva fašistov brez- dvomno dala jugoslovenskemu tisku v kraljcstvu povod za izbruhe »proti itali- janskemu zatiranju« in so pripomogla le k razpaljenju uspavanega iredentizma med slovanskim ljudstvom onkraj meje. Ire- dentistične družbe se veselijo dogodkov v Drežnici in cden voditeljcv teh drr.ištev ini je izjavil pred dnevi, da bodo »še trije, štirje taki kaznovalni pohodi zadostovali da popohioma pokvarijo vse, kar je itali- janska vlada s trudom in skrbjo storila, da si pridobi simpatije Slovanov, priklju- čenih k Italiji.« In ta nazor prcvladuje tudi v italijan- ski koloniji v Belgradu, kjcr so si svesti težkega položaja, ki bi mogel nastati v Julijski Krajini, ako bi se dogodki prej- šnjega tedna ponovili. Nadejajo se pa, da političnc oblasti na Goriškem — če so že bile prvikrat iznenadene — vsekakor u- krenejo potrebne odredbe, da preprečijo vsako novo akcijo fašistov. Kai zahtevaio od nai 1 Kai zahtevaio vlada in fasisti 6d Ko- bariškega ljudstva? 1) Pnizadeta županistva se moirajo u- deležiti uradno zadostillne islaivmoisti na Krnu: 2) Sloveoskii duhovnik bo moral ma- ševati. 3) Šolski otroci od 10. let idalje iz Drcžnicc >iin Vrsnega bi se morali tudi u- deležiti zadostilne slUvvino'sti in petii, kalkor nam pioročajio piri itei prililki ndko znano pesem. 4) Od zupansitva iv Kobaridu zahteva- jo, da prenosie občinskj droir iz dosed^nje- ga mesta, ki ie v srediišču Kobarida in za- to ma najbolj primernem in naiboli vidnein prostoVu, na podistavek poirušenega VioJa- ričovega spomenilka.četuidi ie stal spome- nik v zakotnem prostoru in to mora izvr- širtii zuixinstvo ma svole sitroške. 5) Od prizadetih župamstov zahteva- jo, -da povrnejio stroške za obmoviitev po- škodiovanetfa ispomenika: 6) Od županistva v Libušn^m zahte- va.ito, da prevzame v aiedelio 1^ julija na slovesen način spomcniäk v svoio oakrbo ter da se slovesno lobveže. da (.ra bo čuival r>red naimaniso poškodbio. Te zaMeve so pretirano 'r. prcdvsem popohioma (kriivične in lizvršiio se isamo zaito, ker se pod pritiiskom razmcr morajo sizviršiti. Nikakor pa kc ne iizvršiio. da bi sc prtzjiaivak) ra'di tcga tudfi na.iman.iso kriv- do našega liudstva. Pri tej priHiki pozivdiamo gen. ci/v. iko\n. Mosconiia in Maggiioniia: Vaša dolžjnoist ie bila, da bi do danas ugotoviilli krivce. Tega niste do danes sc storili. Zato vas pa pozivliamo: ga to ne- mudoma storilte. Slovensko liudstvo to^od Vais lodločno zahteva: iasmost v tei zadeivl zahteva pa tudi Visa pošt&na ita'jiianska iavnost — dn vaša idioslžmoist ie, da javno prog-laisite: Evo. ta ali ti sd krivci. Op. uredništva: Ko snro list že za- iključili, mam ie pnis'la vest, da ne bödo si- 'lili otrok na Krn, marveč da bodo otroci rrtorali prisoisitvK>vati podobnii •silaivtnoV'ti v nedeljo >ob 3. pop. >v Kobaridu. Izredni občni zbor PoHtičnega druš- tva Edinosti« na Ončinah! V »Edinosti« ie bilo priobčcno1, da ie vzdla «kupma odbo- rova seia Političnega društva »Edinostd« Z idlnc 7. iulija na znanie ustanovitev sa- mostio.inetra političneira društva. \sio ie storM itudi izredni občni zbor. z dme 11. iu- ilija 1922. Kaj de!a sfalni odbor za varstvo vojnih oškodovancev 1 Odbor, ki je bil v Rimu, je obstojal h članov: Dr. Targioni, Dr. Sturani, ki sta obenel tajnika odbora, Bonnes z socialiste, Graziani za fašiste, Gorjan za kmetsko stranko, Dr. Cosolo za agrarno zvezo, Dr, Serravalle za ljudsko stranko, ing. Glessig in arh. Lnzzatto za zvezo zadrug vojnih oškodovancev, Inž. Ribi za obrtno zvezo, in Dr. Besednjak za Slovence. Par dni pred 1. majnikom sem pozval komisijo, ki je bila nekako upehana od neprestanih borb in sil- nih težkoč neprijetnega dcla, zakaj vsepo- vsod je naletavala, če že ne na očitne pa vsaj na prikrito nasprotovanje, na sestanek v neko sobano v parlamentu. Seja je tra- iala iod 9. ure do polnoči. Predscdimik ie po- vedal, da je treba spraviti neke jasnosti v ono zadevo. zato ie zahtoval. da nai izreče odbor odgovor na dve vprašanji: Kaj smo doscgli? 2. Kaj nam je nadalje storiti? ('beiiem je predsednik zahteval, da morajo vsi prisotni člani brez izjeme izrcči o obeli točkah, ker ne bi hotel, da bi kdo kasneje v Gorici odklanjal odgovornost. Predsednik je prcbral sklej) taborja od 2. aprila, ki so: 1. Razveljavi se odlok od 2. februarja; 2. vlada naj določi količnik za nabavo pre- mičninc v taki visini, da si oškodovancc za- res zauiore nadomestiti zgubljeno blago; 3. Odbitek na račun starostne obrabe naj se vrši v mejah zakonskih določitev; 4. U- radniki naj se pri sklepanju konkordatov držc zakona in naj ne odirajo revnih Iju- di; 5) Vsa vojna škoda naj se hütro ugoto- vi in odškodnine naj se likvidira do 31. de- cembra 1922; 6. Odlok od 3. julija 1919, zadevajoč kritje olxiinskili .priinanjkljajev podriižnih krajcv v Benečiji, naj se raztc- gnc tudi na novc pokrajine; 7. Prošnje gle- de pridobitvc državljanstva naj se ne rešci- jejo na podlagi dvoumnili formul, marveč s popolnim priznanjem pravice do vojnc od- škodnine; 8. Vlada naj prizna popolno ne- odviisnoist dežel. hipoteonesra zavwda oU- zveznega kreditnega zavoda v Benetkah. 9. Država naj se odpove obrestim na pre- dujme; 10. Vsako pllačevan.ie davkovse od nese na čas, ko bo vojna odškodnina izpla- čana. Predsednik je odločno zahteval, da se vsi prisotni člani jasno izjavijo. Dodati moram najprej sledeče. Dočiin smo mi 2. aprila v Gorici taborili, so se bili zbrali v Rimu poslanci iz vseh porušenih pokrajin (podpisani ne, ker je bil v Oorici) in v nasprotju Goričanov niso zahtevali odpravo odloka, ampak so se zadovoljili z nekaterimi sprcmembami, med katere spa- da tudi določba, da se konkordati izpod 25 tisoč lir ne revidirajo več. Govoreč o 2., 3 iin 4. točki je minister obliubil. da bo sitoril. kar je v njegovi moči. K 6. točki je povedal pa miinisteir. da ie zadeva v področju za- kladnega ministra. Glede 7. ^očke treba po- vedati, da se je te dni sklenil v Gorici spo- razum med Goriškim hipotečnim zavodorfl in beneskim zveznim zavodom. Pri 9. točki je dejal, da bo stvar priporočal v ml- nistrski seji; glede 10. točke sploli ni hotel govoriti. V odgovorih, ki so jih dali vsi pri seji navzpei, so stopila na dan tri mnenja: prvro je trdilo, da smo dosegli mnogo, drugo se je trdilo, da smo dosegli malo, prav Jnalo, a tretie ie povdar.ial, da nismo do'sevrli pray nič. PrLpadniki prvega mnenja so bili pač prvič v Rimu in so jih ministrovi pokloni, smehl.iaji onxamili, zato so de.iali: >da, pre- cej smo doscgli, saj nam skoro vse obljti- bljajo; pojdimo domov in tam počakajmo odgovor. Zastopniki drugega mnenja so de- jali: malo ali nic nismo dosegli; vrnimo se v Gorico in nadaljujmo z agitacijo. Pripa- dniki trctjega mnenja, ki je edino radikal- no so trdili: Nič nismo dosegli; v Rimu smo odpravili. Nadaljujmo agitacijo in stopnujmo do skrajnosti. Slovenci so bili skupno z g. R. Gorjanom kot zastopnikom kmetske stranke in fašistom Grazianijem za najbolj oster nastop. Po burni debati, ki je trajala dve uii se je sprejel posredovalni predlog: Odbof se vrne v Gorico, kjer bo nadaljeval agita- cijo; razmere ne dopuščajo shoda 1. maja, ker vlada ni dala negativnega odgovora; pač pa ostane v Rimu ožji odsek članov dr. Targisnija in dr. Sturanija, ki bosta v društvu s poslancem Žčckom v bližini mi- nistrov in novin in izsilila skorajšen od- govor. Nadaljne bivanje obeli tajnikov v' Rimn je imelo namen, dopovedati ministru Ferrarisu, da odbor ni vrgel in ne vrže pu- skc v koruzo, temvec da bo nadaljeval z delom za agitacijo v smislu nalog, ki jih Je sprejel na ljudskem taborju v Gorici. Ta ožja komisija je dan na dan trkala na vrata ministrov. Pri neki priliki je nekoliko ogor- čeni minister Ferraris dejal enemu tajni- kov: »Pojdite vendar enkrat v Gorico! Kaj sitnaritc ne.prestano tod? Sicer pa, kdo vzd'rzuje komisijo v Rimu; saj to starie ogromne svote!« (Dalje). Šček. Ustanovni obini zbor samostojnega po!. društva „Edinost" v Gorici. Odbor za ustanovitev političnega dru- Stva »Edinosti¦< v Gorici, javlja da se | bo vršil r.istanovni obeni zbor samostojne- j ga političnega društva »Edinosti« za Go- 1 rico, v četrtek 13. julija 1922. Pozivljamo vse dodanašnje člane Političnega društva »Edinosti« v Trstu, da sc priglasijo kot člani samostojnega političnega društva za Goriško. Vsi de- lavci nase kulturue in gospodarske orga- nizacije v mestih, trgih in vaseh, naj se pri- javijo za člane samostojnega političnega društva v Gorici. Prijava sc lahko izvrši pri tajništvu Političnega društva »Edinosti« v Gorici Via Manieli St. 5 (nasproti stari gimnaziji- nad bivšo trgovino Hedžet-Koritnik-ovo.) Glasovulno pravico na občnem zboru bo imel samo oni, ki prijavi svoj pristop k drustv«! do dneva pred ustanovnim občnim zborom. Clanarina znaša lir 4. (stiri) letno, dokler ne sklene občni zbor drugačc. Občni zbor se vrši v četrtek ob 10. uri zjutraj, v dvorani »Trgovskega doma.« Dnevni red ustanovnega občnega zbo- ra bo sledeči: 1.) Poročilo prcdsednika; 2.) poročilo tajnika; 3.) volitev odborov (ožjega in širšega odbora; 4.) Drustveni program; 5.) Slučajnosti. Za pripravljalni odbor političnega društva »Edinosti« v Gorici. Dr. Kurol Podgornik — Dr. J. Bnteznik Dopisi. Dr. Karol Podgornik — Dr. J. Biteznik SOLKAN. — Popravek in dodatek k dopisu: »Šolskemu vodstvu v Solkanu« v zadnji »Strazi«. Naäi dopis/mikarji naj ise bla^oVoflijo naitančno poučiti o stvareh. ki iih želi.io po- slaiti v javnost; uirediniik pač ne miore za vsalko motico iskaiti natančrah poiaisuul na lieu mesta. Ker naš list resino isitremi za tern, da se osebnosbi ne vlačijo pred iav- no^st. prosimo mad'alje svioie dopismitkarie, nai poročaio o iatvnem delovaniu posamez- nikov v reni in stvarni »oWlki. talko da se upravičono ne more nihče čmtiti užaljene- ga. — Vse javne osebnosti pa morajo bit» V'Cdno pripravljene, da se iih iavnoN delo- vanjc javno ocenienje. ]n še en preprost nauk: če smo ivoasih prisiiljeni «irajati ^a' kega iaMnega funkciomaria, s item še ]]C. napadamo stanu, ki ga zastopa. Kdor l>j uam podtika'l take uamene. bi nam dela1 kiriviico. Kakor slišimo. je g. nadučitelj Zor'1 pri nnbiranju prispevkov za islk'lad »Dela* n.edolžein. G. Zo'rm. Iki mn in a tern mestu i2* relkamo vse priznan.ie za loidlične uspelie v obrtu'i so'li, positopa pravtalko kalkoir osta* lo učiiteljisko osobie v Sdkanu vedno ena- ko'z vsemi učencii in pavdaria »vedino, o& me trpi v soli nobemega strankarsKra. G'0" toivo bi tudi v našcm slučaiu odločuo pr°' testirai, ako bi bil opaziil. da pri iavni raz* stavi nabiiraio za ta a!li oni s'trankanskii na* men. Komunistična mladina ie itorci upn'z0" rila svo'ia iiiabiranie. me da bi o tern obve' stila g. voditel.ia. Nasorotno. še laži se Jc poslužila, da bi mu ostalo prilkrito. Tak*7 je rekel mladenič nekemu obiskovalcu, da ir. voditelj o tern nabiranju ne sme ničesaf veideti, kör gre za iavii'o pohvalo njegoivc* ga deloVanja itd. Ti »odlični« mladcniči ^° več medolžnih spraivilii na ilimanice z zaV!l~ ianjem SArojega namena. Pribi.icmo saniC| to: »Nadcbudnct'< komuniističua m!ladii\a 'c zooeft polkaza'la. da me pozna uobenc disci- pline, inobanega spostavania do črsto ki»' turn ill prireditev, da se v svoji powicn1 strasti ne strasi ne zalirbtnosti. ne laži ^ ne tatvine. Pa kdo ve, da nista v osnutku bodoce človeške družbe, kakoršno ima r>red ocn1 ivalezaisluz.no »Delo«. ilaz in tatvina P^v cednostii? V te ivišavc nam ni motfoče. v ite nižave nai gre kdw lioNče! Notranjsko. POSTOJNA. Razstava. Ravnateljstvo tukajšnje meščanskc sole ie prircdilo v ducli od 1. do 6. t. Jjy razstavo ženskih ročnih del, risb in slik- (Prva razstava na soli, ki obstoji 15 letf šol. ravnatelj g. Janko Šraj). Priznati m0' ramo, da smo bili pri ix>gledu na lePjj uspehe iznenadeni. Ročna dela nekaten deklic so naravnost krasna. Vsa cast vi^ gospodični strokovni učiteljici Ivi Čeč, ka' teri so ti lepi uspehi gotovo najlepše P'a" čilo za njen trud. Osobito pa smo bili pre senečeni o lcpoti nckatcrili slik, šola go- sPoda strokovnega učitelja Avgusta Čcr- "i?oja, ki je razstavil tudi lepo število slik a$tnega proizvoda, kar je dajalo v vsa- (jejn oziru najbolje uspeli razstavi umetni- s^i značaj. Starši smo hvaležni zlasti g. ravnatelji:i .Janku Šrapi tcr zgoraj iineno- ^ninia gospodični in gospodii strok. učit., ^r so nain nudili priliko ogledati si v ce- '°ti, kaj laliko dosežejo naši otroci pod %etnim in umnim, za blagor mladine de- Nočim vodstvom našega učiteljstva. KLKNIK pri SV. PETRU na KRASÜ. N a š a pošta. Dasiravno nain ie Dred noso'm Scmpc ter se svo.io velilka železniškio ix)sta.io iin Dostnim uraidom z obilim osobiem. smo v Jjoštnem obairu vendair zelo zaneniarjeml. 1 isma za Klenik nosi poštni sel iz Sem- °etra v Trn.ic, kamor ie od na's komai čecrt Ure hioda, Ik.ier ležito tako doflgo. doklev ^ iih kedo ne uismili in vzame seboi v Kle- ni'k. Od poštneca sela iz Trnia se seveda ]]L more zabtevati. da bi za boVno nagra- 3°. ki .io dobiva za nrenašanie nošte med Senipe>trom in Trniem. raznašal še pisma 1)0 hišah v naši vasi. oač na bi lahiko zato ^slkrbela rxxstna uprava. Nai ne nnislijo visoka gospoda, da sino kmetie samo'za- *° na sivetu. da nas vsi izkoriščaio vn odi- raio. v zahva>lo za ito Da v vsakem obziru Zancmar.iaio. Za «edai nai bi se viredilio Vsai v toiHko, da bi se no'sta aiotsila 'skoal j^Šo vas v Trnie in da bi se nri nas pušča- la Disma za Klenik in Paliie. kier bi bila Prebi»valcem te posilcdnie vasi boli pri *">- *ah, ncLo v Tmiu. KNEŽAK. -Razno. V zadniem easu ie bilo tukai precei ,.^ia, vendor pa ne tolilko. da bi se popira- "'* škoda, ki nam jo je napravila suša. — y&ravi jrrajščine Schneeberg bi priporo- ^li, nai ne zanemaria cest. za ska>tere ie ^°lžna skrbeti, sai iei lmVamo ulačev-nti ^oyoli visioko ceistniiiio. Ko so toliiko povil- sali cestninio nasnroti nredvoinemu čaisu, Str>o lonraiviceino* pričakovali. da bddo ce- S'G v šc bolišem položaiu. nego so bile used voino, zirodilo pa se ie ravno nasprot- llo;j)ristoibine za ceste ie uorava mmogo1 ?'vjšala, skirb za vzdrževamie cest pa Te ?lližaJa skiorai na näclo. Tudi kar se tiče našega ivodo'voda pri- , °ročamo naši inotvi občinski unravi ne- ^liko več pažnie. VoVlovod ie še od zime JJoikvarien i.n 'se izgublia nrecei vode, Ikiar j^vzročuie nieno nomamilkanie. — V Baču ^ ie do diolirem pričalkovaniu siedniič vcm- Qa|r Drenoviila vsa cerkev. nositavliene - - JJJJve iklo^i, afltarii so ureieni in so soloh ^Dravlieaie vse pomanikli'vosti. Zaslu^i ?a,to jrre v nrvi vrsti kliučnrin Ant. Tom- .'1Cl', za kar so mu ivaščaai livalcžni. Politika. I V Oenovi se je vršilo te dni pomem- ^ siasovanje. Na občnem zboru Splosnc Ävske zveze, ki šteje še vedno nad 1 mi- '|°n 132 tisoč članov, je zmasfala tista sku- J'n^, ki je zato, da v zbornici socialist! so- e'lUejo z drusfiml strankami. Tozadevna ^nlucija je dobila nad 537.000 glasov, ^Crratijevci in komunisti pa so propadli. ^vprašanjc sc bo definitivno rešilo na v^nem zboru socialistične stranke to je- .Cl]- Ta korak je silno važen za bodočo ital. v°-itiko. Cc se socialisti združijo z eno mo- J° stranko v parlamcntrt, bodo s svojimi psovi doscjcli, da vlada ne bo dajala fa- lstom več potuho. V Benetkah se je vršila konferenca , i^'zni žcleznici. je prvi načrt doffovora ^i podpisan. Dosegel se bo ncmoten pro- I et na pro.y:ali južnc železnice in prost pre- ]^} mej. Načrti se predložijo prizndctim rWam še v odobritev. Zadnje case je bila v Italiji stavka ko- j^arjev. V Rimu so se vršila med industri- al in kovinarji poRajanja. Sporazum je Rlavnein dosežen. ,r V francoski poslanski zbornici se kre- [jaK kdo je bil kriv vojnc. Pač bi bilo bolj 5atnetno, da bi šli s pametnimi nasveti na e^(>. da se zakrijejo njene slabe posledice. v Po umoru lninistra Rathcnaua se vrše s ^emčiji deruonstracije in ncmiri. Vlada j.e ^oče na vsak način zaščiti z razpustom •pnatičnili društev dcsničarskih strank.. .ll(li Hindeubfirg je unior obsodil. Enesa n°'-ilca so prijeli. L. Na Poljskem imajo novo ministrsko Ksizo Y Na Irskem divja državljanska vojna. ^ ^ojih je bil ubit tudi en general. Vladne ^e so zmagale upornike. Angleškc čete v t ^oj niso poscrIc. Tudi de Valera je ^ien. |j V Braziliji sc je v trdnjavi Lapa Ca- ^11^ izvršil vojaški upor. Uporniki so pre- ?aRani. öomace novice. sv Koncert kogo.i - romanow- ^* se vrši v Detek zvečer ob 20 uri in 0|« Vdeležite se ea v dfoilneni številu! + Zlato mašo bo pel dne 23. t. m. v kapucinslki ceiikvi naš Ijublieni jr. P. Oito- kar, doma iz Vrtoibe. 4- G. Vuga Ciril leži težko bolan v fei- kajšnji bolnišnici. Priporoča se v molitev, zlasti sobratom. Uredništvo prosi dopisnike naj oproste, ker sino morali izpustiti par važnih stvari za prihodnjič . -f \elika nesreča. V Doblarju pri Ka- nalu je eksplodirala krranata na neki seno- žeti in ubila 46-letneg-a Alojzija Močilnik, ki zapušča ženo in pet otrok. + Za idrijske vdove in sirote. Posla- nec Seek je bil izrocil prošnjo idrijskih vdov in sirot vladi in je prcjcl sledeči od- govor: »Oen. civ. komisarijat v Trst/u. Rudniški oddelek. 29. maja. 1922. Oospod poslanec! Dovoljujem si Va'm sporoeiti, da sem dancs v zmislu navodil poljedclskega ministrstva izročil prošnjo vdov in sirot rudniških delavcev, ki so padli ali se po- grešajo, uradu, ki se bavi z zadevami mi- rovne pokrodbe. Prošnjo, ki se tiče zastan- kov iz dobe pred 1. 11. 1918, sem izročil iinenovanemu uradu pri tem komisarijatu zajedno z izračunjeniin celotnim zneskom, ki znači kredit napram avstrijski državi. Z odličnimi pozdravi inž. Basachi.« + Akad. for. društvo »Adri'ia« v Oo- nc'u V petek 14. t. m. ob 20V> se vrši v kavarni važen društveni sestanek. Pozi- vamo vse tovariše in g. s. starešine, da se kra polnoštevilno vdeleže! Uro preje se vrši odborova seja. Odborniki vsi in točno! Predsednik. »Čuk mi pal'ci« izide prihodnjo soboro dne 15. jiilija se zelo zanimivo in zabavno vsebino. — Omenimo, da prihodnjo števil- ko dobe Ie oni naročriiki, ki so plačali na- ročnino do konca te^a leta. — Prva štcvil- ka je bila od strani slovenskeRfa občinstva z veseljem sprejeta. Z vsch strani dežele so prihajala naknadna naročila, a uprava ni mogla postreči, ker je prva številka po- šla. Iz Ljubljane so sporočili, da so tekom ene ure razprodali 100 iztisov »Čuka«. — Zahtcvali so še nekaj stotin istisov, a se ni moglo več postreči. + Smrtna kosa. Na Vrsnem pri Ko- baridu je umrl minuli petek Ivan Gregor- cič v 67. letu svoje starosti. Pokojni Ivan jc bil brat našega velezaslužnega deželne- ffa odbornika veleč. gosp. dr. Antona Gre- gorčiča, kateremu na tem mestu izražamo v imenu vsega goriskega slovenskega Ijudstva svoje sožalje ob priliki te težke iz- gube. Pokojnikei svetila večna luč. + Kažipot po slovcnskem Goriškem in Goriških priključenih okrajev. Ona si. županstva, ki niso še poslala oziroma iz- polnila doposlanih jim vprašalnih pol so napirosdna, da to takoi store, ker materijal za sestavo Kažipota jc skoraj žc ves sku- paj zbran. Požurite se! '+ Kruski vodovod. Za vzdrževanjc kraškega vodovoda je bila vlada dovolila za leto 1921—22 lir 120 tisoč. Leto se je skoro izteklo 30. junija 1912 in vlada je iz- javila, naj si konsorcij za vzdrževanje vo- dovoda odslej pomaga, kakor ve in zna. — Tajnik konsorcija, doktor Ant. Požar v Koprivi je storil vse korakc, da se nevar- nost prepreči. Na željo konsorcija je intcr- veniral deželni odbor, in posebej so stopili k namestniku glavar dr. Pettarin, odbor- nik dr. Bcsedniak in poslanec Seek. Posla- nec je vrhutega interveniral pri komenda- torju Facciniju in pri IX. uradu v Trstu ter je brzojavno opozoril centralno vlado v Rimu o nevarnosti. Tej akciii se je za- h-valiti, da je vlada dovolila za leto 1922 in 1923 stotisoč lir za vzdrževanje kraškega vodovoda. + Kraljevo imenovanje. Iz zaneslji- vega vira smo doznali, da je vlada v za- hvalo in priznanje za zasluge v prid itali- janske države imenovala župana v Sežani, gospoda Ludvika Mahorčiča, za viteza Njegovega Vcličanstva (cavaliere della corona d'ltalia.) Culi smo, da bodo tudi drugi župani, ki imajo zasluge za utrditev države, deležni visokih imenovanj. Koncert Kocoi-Romanowski. Brzo- jaivno smo ebvesceni. da radi nepričalko- vanih zapr-ek koncersta ne bo V sredio am- natk v oetek 14. t. m. ob 20 uri in poll v Trgiovs^kem domu v Gorici. Zammanje za komcert je veliko. Kogoi ie že pri učitelj- skem koncertu svoje rojake presenetil. Po- nosni smio na našega mladega umetmilka, ki bo gotoVo kmalu zaslovcl po »svetu. Rio- manowski, ki je že v Ljubljani 'večkrat na- sibopil, užiiva silo ves enega najboLisih oper- nih baritomistev Evrope. Sporcd: Mašdk: »Pod okmom«, Fleisman: »Modriian«, Gr- bec: »Zdrava Marija«, E. Adaimič: »Na tujem«, B. Ipavec: »Božji volek«, LajoVic: »Oveiti rožica«, Kogoi: »Srtfehod v zimi«. Kogoj: »Da sem jaz Jezus«. Odmior. Reoi- taciji: Župančič: »Prebujenje« in Cankar: »Gospod statnik«, — Gemclk: »Ariia iz Or- feia«, Thomas: »Romanca« in onera »Mi- gnan« Goriäke Straže«.- - -..... PO NA.IVIŠ.IIH CENAH KUPXJ.IE. sre- brne (krone plača L. 1.90. troldinarie L 5.— Krpuje tudi staro zlato. Josio Žison. zlaitar Gorica. Rasteli 8. V A B I L 0 k rednemu občnemu zboru Hranilnice in posojilnice v Dornbergu, ki se vrši v ne- delio dne 23. julija 1922 ob 10 uri pred- poldne v posojilničnih prostorili. DNEVNI RED: 1.) Poročilo načelstva in nadzorstva. 2.) Potrjenje raounskega zaključka za leto 1921. 3.) Volitev načelstva in nadzorstva. 4.) Slučajnosti. Načelstvo. V A B I L O k -: OBČNEMU ZBORU :- — Kmečke hranilnice in posciiilnice — r. z. z iiieomeleiK) zavezo v Pliskovici. ki bo due 23. iuli.ia 1922. oD 3. uri in nol poi>oldne z nafvadnim dinevnim redom (v žuunišču. Načelstvo. KANAL GOREN.IAVAS Novo podiötie za barvanie in čiščenie obleke se ie ustanoVilo ;v Kanalu s slede- öimi podiružinicami: CENTRALA: Goreniavas. Podružnice: Tolmin ori tvrdlki Neirri. Bovec: Dri tvrdki Eratelli Biasut. Gorica: Dri tvirdki M. Krai- ner. Via Rastello. Gornje tvndlke spre.iema.io visakovrst- no delio ki se «tičc barvania oblek. sukna, platna itd. AMBULATOBIJ ^= za spolne, sifilitične, kožne in otroška boleznl ^ D.ra G. & A. D E LEO Specialista spopolnjena na pariški kliniki Modemo zdravljunjo hililiticuo boluz.ui, zožunja in vnotja cevi in kapavca. Preizkueiij» krvi za ugotovitev ultilitičnih pkuženj. Sprejeraata od 10 do liJ in od 14 do 17. GORICA, Piazza Nicolö Toramaseo (Piazzutta) N. 8 Iz proste roke ie takoi na prodai po- sestvo in sicer: 4 ha zemljišča, vedika skjoraj nova hiša, v kateri se nahaja dol- Koleitna dobro idoča jrositillna in itraovina. Zraven hiše je koivačija, milin. žay:a In stružnica (draksl) vse na vodno silo. Cena po doLovoru. — Naßlov poive uprava lista. POSESTVO NA PRODA.T blizu Sv. Luciie v zelto promeitnem kraiu. Obse^a hiišo z mlinom, žaffo, njivo, ffozd in 2 traw- luilka. Po^Toji Uffodni. — Naitančneiša po- iasnila daia Josip Munih. trcovec pri Sv. Luciii ob Soci. NAZNANILO. IVAN KACIN lizdcl. orjreli in harmo- niiev, Gorica. Via della Croce 10 se ie preselil v ulico Carlo Favetti st. 6 (ex Veitturini) nasproti »Gorišlke Straže«. »PRVA KMEČKA GOSPODARSKA ZADRUGA« v Selu na Vipavskem. pošta Črniče, ima v zallos:i oikros: 500 hi. 11-12% naravnega domačega belejra vina. — Cene zmerne! Mill jri JELEM ZAJCU' v GORICI Sbajališče okoličanov in mcščanov. Postrežba s svcžimi doma- čimi mrzlimi in gorkimi je- dili ter z izvrstnim vipaveem, bricem, teranom in zelencem Za obilon obisk se priporofa JOS. MOLRR Nunska ulica restavrater. Na razpolago jc tudi blcv za konjc in sbrambo koles. Olleschau naiboljši cigaielni papir Zaloga v Knjigarni „Kai. Tiskov- Drušlva" v aORICI. Kniigarna K. T- D Gorica Montova hiša ima v zalogi še nekaj županskih Ira- kov (predpisanih trakov), županstva ki jih še nimajo, naj se požurijo. J. Lenassi, Solkan. Moka, sirk, oves, otrobi, kava sladkor, špeh, olje, petrolej itd. Potrti neizmirne žalostt naznanjamo vsem soro- dnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša nepozabna hüerka in sestra Mania Rojec poštna uradnica v Tolminu v nadeljo, dne 9. t. m. po dolgi in mučni bolezni v cvetu svoje mladosti v najlepši dobi 20. let, previdena s sv. zakramenti mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne Ijubljenke se je vršil v pon- deljek, dn« 10. t. m. ob 6 uri pop. iz pred hiše žafosti na domaüe pokopališče v Sovodnjah. SOVODNIE. dne 10 7. 1922. Žalujoča družina ROJEC, 2a hi/a Sa. Žalujoča družina se tem potom najprisrčnejše zahvaljuje vsem soro- dnikom, prijateljem in znancem, ki so na katerikoli način blažili tekom bo- lezni trpljenje naši nepozabni hčerki MARIJI ter ji pri pogrebu izkazali svojo zadnjo cast. Posebno se zahvaljujemo preč. gg. duhovščini, gg. pevkam za njih v sree pretresujoce zalostinke, ter g. da- rovatelju venca. Bog vsem stotero povrni! Žalujoči ostali. ZAHVALA Podpisana se najtoplejc zabvajuje vsem onim, ki so se v tako obil* nem številu udcležili pogeeba in s tem izkazali zadnjo cast Ijubljenemu soprogu Andrei-u Podgornik restavratec-ju. Posebno se zabvaljuje preč. g. Marold--u kateri je do zadnjega tre« nutka tolažil pokojnika in mu stal v tezki uri ob strani, preč. dubovščini za spremstvo; vodstvu Centraine posojilnice, konsoreiju Goriške zveze, konsoreiju gostilničarjev in restavraterjev za darovani prekrasni včnec, mesarjema Grion-u in Barnabi zadarorane evetlice, g. Miscbou in trgoveem v mestu in na deželi ki so spremili pokojnika na zadnji poti. Gorica, 7. julija 1922. Josipina vdova Podgornik in sorodniki. :-: (Calzatunficio nModernoa) :^ RaStelj št. 34. Kje dobim vojaške čevlje najbolj po ceni? — Pri VUKU v Rašteiu; on ima največjo zalo^o iz najboljšik tovarea, ročno delo in cene naJaizje, ¦------------ Sprejema tudi vsa naročila in popravila.------------ Pozor! Na domačo tvrdko Pozor! Andrei Maurii GORICA nl. Carducci it. 11 (prej GOSPOSKA nl.) GORICA Velika zaloga ravnokar došlega poletnega sukna za moške in ženske obleke, raznovrstnega perkala zephirja ter velika izbera perila, evilha, volne, žime, morske trave, vzmeti, izgotovljene postelje, ter velika izbera odej. — Lastna krojačnica sprejema vsako naročilo izvršuje točno in po zmernih cenah. Velika izbera izgotovljenih oblek. Sprejme vajenca za trgovino. Teod. Hribar (naSi.) - Gorica Corso Verdi 32 (hiša Centr. Posojilnica) Velika zaloga češkega platna iz znane tovarne RG9enChai*t & Rymann9 vsakovrstno blago za poročence, kakor tudi velika izbira moškega in ženskega sukna. Blago solidno! Cene zmerne! PODRUŽNICA Ljubljanske kreditne banke :: V GORICI, :: Corso Verdi „Trgovski Dom/' Telefon št. 50. Brzojavni naslov: Ljubljanska bank a. Delniška glavnica SHS krön 50 MILIJONOV. 6ENTRALÄ: LJUBLJANA Rezerva SHS kpon 45 MIUJONOV. PODRU^NJCEi Brežiee, Borovlje, Celovec, Celje, Mapibor, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst Obrestujo vloge na knjižice po 4°/0> Na daljšo odpoved vezane vloge po dogovöru. Nakup in prodaja vsakovrstnega tujega denarja. — Izvrlnje vse v bančno stroko spadajoče posle najkulantnejše. Uradne nre za občlnstvo 8V2—12 in od 3—5 Ob »obotah popoldne, ob nedeljah In praznikih se ne uraduje