NUMBER 86
Veleinteresi se le pripravljajo
na delitev prihodnjih vojnih dobičkov.
Zdravju škodljiv gazolin je še v rabi.
Policija je v službi podjetnikov.
Znanstvenik poroča o odkritju nevidne svitlobe.
Profesorji obsojajo protievo-lucijski zakon.
Po svetu.
Hindenburg je sprejel kandidaturo za predsednika.
Herriot je bil poražen v senatu, toda ostavke ni podal.
Turčija je odredila Splošno mobilizacijo. ' i Krvavi izgredi v Italiji.
Karolyi ožigosal Hortyja v Kanadi.	<
Tajfun usmrtil SO oseb na Jar ponskem.
Afigji IMAJO VEČJO MOC PT PAMETNA ZAHTEVA.
, rr»U gazolin prodajajo v 28. državah.
jkw York, N. Y. — Dasiravno , ni določeno, kako škodljiva za vno ljudsko zdravje so izhla-•vanja gazolina, ki je bil prebran s tetra-etflom, izjavlja Htaor Yandell Henderson z u-nne v Yalu, bivši fiziologist rudniškem biroja Združenih Uv, da je nevarnost za deiav-v goražah velika. Dr. David Enaall in dr. Cecfl K. Drinker harvardske univerze sta obja-k ivoje prepričanje, v kate-B proglašata poročilo, rudniš-ga biroja o neškodljivosti ga-lina, poznanim pod imenom B^azolin, za ndpopobo. Poiz-H S. D. Kirkpatricka prodaja lil Gasoline korporacija, po-utaica Standard OH in General jtors kompanije, ta dvomljiv odukt v 28. državah. Dalje pripravlja velika in obširna Idama za vporabo tega gazoli-. Država New Jersey je pre-vedala uporabo te vrst« gazo-a »ki je povzročil smrt več delcev v Baywayju, N. J., kjer s Standard Oil družba svoje nrne. Ko je pa doftlo poro-o rudniškega biroja, je bila rpoved umaknjena.
podjetniki 81 na ta na Cin prihranijo denar.
New York, N. Y. — Rkseku-tivni odbor Centralnega obrtne-ga in delavskega sveU in dva člana , organizacije voanikov predlože županu Hylanu in policijskemu komisarju pritožbo, da policija opravlja delo za podjetnik« mesto najetih pobojnikov. Vozniki so a« pritožili pred glavnim odborom Centralnega obrtnega in delavskega sv«ta. da je oddelek policij« motil njih stavkovni shod, ki j« sabranil nadaljevanj« ahoda. <
Policija j« nedavno priAla tudi na stgod unije fteleaoetavbin-skih delavcev, ki ao na stavki proti Žetoni ligi. Odboru Cen-tralnega obrtnega in delavskega sveta so doAl« š« druge pritoftb«, da s« policija umešava v stav-kovn« zadeve.
Centralo* delavska organizacij« izjavlja, da morajo te poli-cijske šikane prenehati Policija s« ne vadržuje in plačuje, da sluti podjetnikom ob čaau industrijskih spbrev. Njena naloga je, da čuva lastnino pred tatovi in vlomilei, lovi hudodelce in pasi na redno razvijanje u-ličnega prometa.
Člii II polji fcjMlji
N«w Ymk, N. T. - Kapitan Pesten Hibben je pradava! na Bfookiynak«m forumu in ob UJ priliki je rekel, da je ne«»noet, da ao vzdržuj« družbeni rad v katorem je na prvem meetu U-kortManJ«, ki ustvarja najgrii •foftsem, ker m tak rad lahko na domasti s boljšim in flnejžlm sistemom. Hibb«a se je sklie* val pri pradavaoju na doživljaje v Rusiji ob čaau lakoto In na s* upanj*, ki fft ima rusko Ijod-atvo v bodočnost Povdarjal je tudi, de )e med i^tivniki pri*
ja



J .60 na teto, »5.2* iS pol
PROSVET
C|.AS!U> HLOVENJpCE NARODNE SOI>K>B** JED LASTNIK A hlOlK.VSKK N AKOU.N K PODPOUNK J i. 1> NOTE
• "j. »oknpjsl sfc as vrsjsje.^
Hmroioiti* Zi-<Unjmm iriavn (iivaa <:tafe*so> 9640 »» Mo,
po! leta in %\.'ll> v.a tri »<•*«*<.>; Ckicafo in Cicrro leta. fl.66 ca tri nosečo, in x« inofnotemitrb $8.(10.
Ntibr m »m, kar ima »tik s lUtoa:
"PROSVETA*
2S57-M So, Lawnd«U Avma«. Cbka«o, IMt—Is
v
-THE ENLIGHTENMENT"
***** * i* ttijj^	f»««gjr-
br Um, BlofMiie jutimsj flaačfil «oci#y.
. ■ t ii nmarmumi. \ ■ » «, i
Atlvertiainjr ratoc od afrttmeat.
. . -------------t ^ia-jg-1 m «•»)■ hlgrmm
Sobscription: IJiiiM 8UU* (o»cept Chkkgo) aad Canada |6.00 pof
yoar; Chtosfo • f'>rei*n

. g MBI. -JTA—
APPLIED FOR
UNION LABEl
Ulit«m V «kl-i>«;u a. pr. (April 9S-19ŽI) pole* vaštga ^ da va» J* * daotoai poUkla naročnina. Poaortto Jo pravoteaao,
da «0 t#m a« uatavi lUt.	__^__
KAKI) VISOKI 60 DOHODKI KORPORACU V SLABIli ČASIH?
TEH
Cetfinvoo*, Q*k>. - Edimmt 9 dne J7, marj* ima zopH (lopi* od naAega žai)d*rj*f ki je M jkkJ c, kr. vlado. Beveda mi bi S
ne obregnili oto tako pisarjenje, ko bi m? bili ptfMi sladke". To bi nekako veljalo za imenovano o#ebo, ki je .podpUa-ItS,	^ " .....
ZaJetel s« je v svoji »pesnitvi v društvo "Mir" it. m S. N. P. J. Mirnim potem lahko režemo, da društvo "Mir" št. 142 je emitiralo, ko še UofiiMnik ni splob vedel, kak« izgleda podoba ameriškega dolarja. Za pokojno Avstrijo je točil seveda grenke solze, ker se mM j« * njenim razau Ml' natrgal "Kt-nec", skpzi katerega je vlekel svojo hrano, ne o-ziraje se na ubogega kftnetiča, ki jp moral garati za njega in od-računavati davek dvoglavemu orlu. Pod avstrijsko vlado smo morali darovati takozvani Pe trov novčič Rimu. Ravno tako-zvani Petrov h0yčič je blagoslavljal na eni strani avstrijsko orožje, na drugi strani pa italijansko orožje. Da, c. kr. žandar, tudi neumorno pozabiti, da je sveti Vatikan posodil italijanski vladi tt miljonov zlatih lir za nadaljevanje vojne.
V naši naselbini je oseba, ki hoče ustavo Združ. držav direktno na glavo postaviti. Toda pri-prostl državljani Združ. držav nočemo in tudi ne moremo pustiti kake diktature od takih oseb, ki so nosile pridevek e. kr. Živinski almanak so po svoje spesnili. To j£ menda znak reklame, ki so jo delali cefl mesec poppej. Grdi na je bil toliko odkrit; zakaj vi reklamo delate? Njih krščanska ljubezen v šestnajstem in sedemnajstem stoletju je zahtevala grmade, posebno za take "junce" kakor smo v Collinwoodu. Ampak znanost je pričela nad-kriljev^tj mračnjaštvo in primo-rala ga v doglednem času popol
Za delavce so nlabi časi. Tareta jih draginja in brezr poselnost. Tudi farmarjem gre trda. Poljaki produkti njmajo cene, kadar jih kupujejo prekupčevalci, špekulanti
in mešetarji. To je tako jaano in dokazano, da ni treba še posebej argumentirati.
Kako ee pa godi velikim korporacijam, ki jih kontrolirajo mogočni privatni intereai? Ali se te tudi nahajajo v tako slabem gospodarskem položaju kot delavci in farmarji? Poglejmo in qe preprteajmo.
Utah Copper kompanija poroča v svojem letnem poročilu, da je v desetih letih izplačala v gotovini 647 odstotkov v dividendah. Kako je bilo to mogoče?
Rudarji, žgalniiki in topilniški delavci bi to lahko razr ločili Od leta 1914 se mezda teh delavcev, ki množe premoženje kovinskim magnatom, ni povižala za petdeset odstotkov, draginja je pa narasla za več ko sedemdeset odstotkov. Delavci so prejeli komaj petino v mezdi, kar so prejeli gospodarji od konzumentov za svoje produkte. Polovico so si razdelili med sabo lastniki rude in produkcijskih sredstev v raznih podobah, dasiravno niso kopali, igali in topili rude. V letu 1924 je Utah Copper kompanija imela |9,090,l69 profita. < Delničarjem je izplačala fii.4 odstotkov v dividendah. Od vsakih sto dolarjev, ki jih je delničar vložil v podjetje, je prejel v enem samem letu 164.40 profita. Kdor je vložil pa Uao4 dolarjev, je že prejel 9644 profita. Kapitalist, ki je vložil dva tisočaka, je pa prejel toljko dobička, kakor delavec skozi vse leto v mezdi, dasiravno ni kapitalist potočil ene znojne kaplje, da se je nakopala ruda, spravila iz rudnika in se spremenila v kovino.
Delavske gospodinje dobro, poznajo National Tea kompanijo. Za to družbo so bili i?redqo dobri časi v mi-nolem letu, damravno so delavske gospodinje trla razne skrbi in so skrbno obračale vsak cent, preden so ga izdale v prodajalnah to družbe. Kompanija je imela $1,472,998 čistega dobička po odbitku vseh stroškov. Vsak delničar je prejel $27.66 dividende za vsako delnico. Kar delnice stanejo samo dvajset dolarjev, to pomeni, da so delničarji prejeli 188-odstotno dividendo. Kdor je vložil tisoč dolarjev V to velebranjevsko družbo, je prejel povrnen tisočak, ki ga jo vložil in pjDleg no mu odšteli še 380 dolarjev. Vsak delničar je bil zadovoljen in ni prav nič godrnjal.
American Radiator kompanija pobira davek pri gra-ti en ju hiš, ki so opremljene s parno ali vročevodno kurjavo. Njeni.profiti niso bili majhni v letu 1924, kajti družba sama navaja, da dobiček znaša ^11,153,728 po odbitku vseh stroškov. Po sedanji vrednosti kapitala znaša ta dobiček fitirj (n trideset odstotkov. • Ali družba je v teku deset let delila trikrat 50-odstotno dividendo. Glavnica delničarjev se je pomftožila skoraj za 240 odstotkov, ne da bi bilo delničarjem treba riskirati enega centa. Dobiček v letu 1924 je v resnici znašal okrog 116 odstotkov. To precej jasno pove, zakaj dandanes stane hiša precej lep denar in zakaj so stanarine visoke.
Otis Ekvator kompanija tudi podražuje gradnjo hiš. Njen profit v letu 1921 je znašal $4,161,610. To inese 23 odstotkov od kapitala. Ako se od kapitala odštejejo prejšnje dividende, se profit poviša na 38 odstotkov.
Klcinhman kompanija izdeluje kv^s. Po odbitku vseh stroškov in davka je družba izplačala še $9,843,233 v dividendah. To i$ 29 odstotkov dobička od glavnice.
Orpheum Circuit korporacija je posebne vrste podjetje, ki skrbi za ljudsko zabavo. Njeni profiti so izredno ogromni. Njen dobiček v letu 1924 je znesel $2,897,814. Vsak delničar je prejel $4.29 za vsak dolar, ki ga je vložil.
In tako se vrsto se druge kompanije druga sa drugo, ki pokazujejo svojr ogromne dobičke. Izkaz teh ogromnih profitov pokazuje. da bi lahko vsi delavci živeli v udobnih razmerah, ako hi prejeli polno vrednost sa sadove njih dela, poleg bi pa ostal še lep kapital za razvoj industriji««*vel AU j« to rps ispisano v in nov ih podjetij. Kaj takega je pa nemogoča v sedanjem	$$
gospodarskem rfatemu Da bo ljudstvo prejelo polno ftopianik v A E. priporoča, da vrednost za svoja produkt«* in da bodo odpravljeni para-tM m> za dopunik« Prosv«t«. tešiti v človeški družbi, bo morala človeška družba hočeš	ptid^t tisoč
lanil 0MiwwiiMki — m KaI Mm i	"
BHHHm
SVET*
Uko a	trobento? Ptpetli
bi naj prej izpred svojega praga in se poUgn ozrli na sosedovega. Ce ie sami ne veste, nas opozorite in dobili boete odgovor, v kolikor pa« cela stvar zanima. niti ■ ■ — f " ■ . . ■ - » i
pičice več.
Po pravilih S. N. P. J. je res dolžnost članov pokopati svoje-
noma obmolkni
Rojeni smo od matere in očeta. >J#s ni napihnil kak »veti duh, kakor oznanjujajo v njih evangelijih. In tudi resnice ne. morejo prinesti na sobpe, ako se vsi teologi postavjjo na glavo. Ni jim mogoče določiti pravega. V spomin mi pride nekdanji učitelj veronauka v Novem mestif. Vzorni mož je ii^el razlago svetega pispis. Nikdar nI Vprašal i|-čenca, koliko je bogov ali kaj o-nakega. Vzorni "naslednik*, ki je mogočo bil tudi katehet, kot se imenuje učitelj veronauka na viijih šolah, je poučeval ravno naše Kristusove naslednike, ki se nahajajo med nami. Toda pp mojem mišljenju, ki je morebiti res nekoliko kratko v verskem isvelidanju, pa je isto strogost vzel tugi pri poznejših kolegih mladine, ki je bila izpostavljena njemu v odgnjo. Da, dobesedno ne je ta učitelj veronauka izrazil, na on je dr. sv. pisma, pa ne more povedati, katere vere je bjl Krist. Ali je učil rimokatoliško vero. ali pravoslavno, ali je pa uči! ortodoksno ali griko-katoii-
4|t* ! i. ^v " v
Pater Kovertica ni izvzet is k itegorije klovnov, ki delajo reklamo sa sVeti božji prestol. Isto-tako ni izvzet pespik v Collin-woodu, dasiravno izdaja svoje čvekanje pod tujim imenorn.
Kdor ne je zantoftl za njihk-Hopis«', je moral prpnajti, da so delali reklamo 4e skpzi celifr trideset let, o0 kar obstoji katoliška j«Mlnota. Pogledati je samo treba Ameriškega Slovenca in jasno je. Ne oziramo se po letnicah, koliko Časa je živel Ameriški Slovenec. Torej je skoro nepotrebno ustanovljati večje sovraštvo po nHNelbinah. Odkrito rečeno, v na-Hi naselbini nI bilo prepira, lz-vsemši radi Slov. domov, kajti eden izgleda ustanovljen po programu kapitalizma, drugi na delavskih žuljih. Kje bo večji u-speh, nam bo pnkuzala bodočnost. Mi nimamo pravice vtikati se v gospodarstvo, n« pri prvi in ne pri drugi stranki, kajti mi moramo biti strogo nevtralni.
Rasdpr v naši naselbini v političnem iivlj. »ju je prišel l« potom današnje politike, ki se kuje v farovšu. In to pod krinko svete
i:u »obrate, k*fcor si sam želi ali pa kakor zahtevajo njegovi biiž-
m^&mtM
lenega termina. Tako ste videli
uoKi eb. ki is bil strogo cerkven 741 pokojnim sobratom Vaj loi^Tods vsš rev. Hribar h pozabil v prvih besedah in pokopal ga je cerkveno. Spomnil se je Aele pri drugem mniču društva "Mir". Hribarjeva propoved ob ibrtvaŠki krsti je bila :"V Cie-velandu so mi samo cerkev zabili, a v Collinwoodu jo mi bodo pa še poigsii." Njegov jokajoči glas je oznsnjeval, da se gospod nahaja pred precej resno situa-
* > -"^mmBE
Pribiti moramo pa javno: Dokler ni bilo vas, ki ste največji zKagar v na«elbini, smo živeli še nekako mirno. Toda vaša politika gfi dolarjem hoče postaviti vse na glavo. Ampak naravni čudeži se še vršijo. Vaši lastni ste-hri padajo.	< I
Z* vašega poeta, kkopisaje zverinjak in tulenje v Voetovi barki, bi bilo bolje, da bi se opri jel poštenega dela, ne p^, da bi moral fehtati cigarete po Savanah Rd. se oprijel po*tene-gS dela, morda bi s pridnostjo res dosegel kako uredniško mesto v ameriškem slovenskem čar sopisju. Drugače bo težko za take c. kr. osebe.
Zadnje čase, odkar nik-pfefjsednik prinesel svojo . jfvo na dan, si ne upajo z maslom na dan. vsaj v taki množini nejkakor so bili ob svojem Času.
Cleveland, O. Sjhntte kakega nesporazuma zaradi mojega zadnjega dopisa, ker seje vrinila pomota zaradi bivšega kaplana, ki je mora) iti iz mesta vsled ne-obn+šanja proti žen-ženska ni imela ni-L	timnega razmerja s
kaplanom. Kaplan je bil vsega tega sam kriv, ker je žensko nepričakovano napadel in ona se je napada tudi ijlbranila. Da se ne bo kaj slabegs mislilo o ženski, ki se je, kakor se sliši, hpdo prestrašila r#cji duhovnikovega čudnega obnašanja.
L Tukaj se z delom še ni iz boljšalo. Po nekaterih tovarnah so na %. aprila zopet precej delavcev odslovili. To je dokaz, da še ne bodo tako hitro boljši časi nastopili. Vreme imamo še precej prijazno, akoravno je na 29. marca naletaval sneg v debelih sneiinkah, ki se je pa sproti to-
pil, za kar smo tudi hvaležni, ker zaenkrat ga ne rabimo več.
Po nesreči se je ustrelil 18 »etr ni Stanislav Urbas', stanujoč na 1029 E. 61 št St. Igral se je z drugimi dečki z revolverjem, kateri se je pasprožil in ga amrtno zadel. Pogreb se je vršil v soboto 4. aprfla.
Pozdrav naprednim rojakom!
- V* It^^H
Znanstveniki žigosajo protievolaeijskl zakon
Profesorji, učitelji in drugi izob-raževatelji pravijo, da je nova postava v Tennesaeeju sramota sa celo Ameriko.
Chlcago. — Nova tennesseška postava, ki prepoveduje poučevanje o evoluciji v vseh javnih šolah, je še tarča neusmiljenih napadov. Profesorji raznih Šol obsojajo postavo in obsodba je uničujoča.
Najhujša obsodba je prišla iz same države Tennessee in izreke) jo je dr. James H. Kirkland. kancelar Vanderbiltove univerze v Nashvillu. Rekel je alodeče:
akče, katerega je vzela naia tura napram evoluciji, je tipičen znak dobe, v kateri prevladujeta ignorapca in verska persekucija. Razumna vlada se ne bi mogla danes postaviti na to stališče. Posledice bodo katastrofalne za vero, ne pa sa znanost. Po* tava se ne bo mogla is-vajati. da bi ne povzročila vsa tista zla. proti lut.nm j« naperjena. Postava bo morda spoznana za neustavno in mogoče bo igno-ritana. Mladina naše države se
pa ho medtem še bolj oddaljila
■ __
__
■
"Protie voluci j h ki nazaj v tempe ča in moralno. Zako Tennessee pred vsem int<ft|igent-nim svetoor'.
Procesor Gmrge 4. Coe is New Vorka: "Upajmo, da sta ae zbornica in governer v Tenn*s*»eju tako osmešila, da se krpalu met ujeta m odpravita sramo postavo".
[ iftlter m U<M, predsednik
Nortnwestern univerze v Chica-gu: "Akcija teaaesseške zbornir ce j> najreakcijonarnejMi liorak. Slepci, ki mislijo, da so s tem korakom koristili veri, spoznajo prejalislej, da so prizadeli veri največji udarec".
W. A. Harper, predsednik uče-lišča v Elonu, N. C. : "Ta postava bo bolj kot kaj drugega razširila nauk o evoluciji v Tennessee j u in povsod".
Kenyon L. Butterfield, predsednik Michigan Agrikultura! kolegija v Lansingu, Midi.: "Ne morem razumeti kakšno pamet imajo -možje, ki so sprejeli tozar devni zakon. Postava te vrste spada v srednji vek".
VitN Iz Jflcoslafiii
. WWH M* vraps^HIMP J
380,000 Pip poneveril. Iz Rotorja poročajo, da je državni inženir za gozdarstvo in vode Mi-hajlo Kindij poneveril v škodo države 380,000 Din. Kindij je živel zelo razkošno. Aretiran je bil dqe 8. februarja ter se je začela dne 17. marca proti njemu razprava pred sodiščem v Kotorju. Radi mnogih povabljenih prič bo trajal proces hržkene cel teden
Vojak, ki se jf sam kaznoval š smrtjo. V Varaždinu je vojak Nedeljko Blagojevič te dni zaspal na straži pri konjih v hlevik Ko g$ je inšpekcija zalotila sj>a-čega, je — v svrho, da ga oplaSi — premestila enega konja v drug hlev. Ko je Nedejjko prebili in pogrešil konja, se jp — boječ se kazni — v hlevu obesil. Našli so ga mrtvega poleg konjev. Tragičen slnčaj je,Vzbudil med oficirji in vojaki sočutje z nesrečnim vojakom.
Vlom v SošUnju. — Na praz-
nik sv. Jožefa je bilo med 3. in 4. uro vlomljeno od neznanih storilcev v trafiko invalida Josipa Skomška v Šoštanju'. Lopovi, bržkone kaki tujci, ki so se Že dalje časa zadrževali v ondotni okolici, so odnesli velike množine tobačnih izdelkov, cigaretnega papirje, kolekov ter nekaj gotovine. Skupna škpda znaša 28,611 Din. Storilce zasleduje orožni-štvo, vendar se zdi, da so isti takoj po vlomu pobegnili na Hrvatsko, odkoder so tudi prišli.
Nezgode pri delu v Trbovljah, -r- Karol Gombuč, delavec pri Dukiču, si je poškodoval desno nogo. — Anton Žerko, rpdar na vzhodnem okrožju, se je ranil na glavi, kamor mu je padel kos premoga. — Vinko Srmek, delavec pri Dukjču, si je poškodoval desno roko, in sicer 4. in 5. prst. — Jože Sajevic, rudar, zapadno okrožje, si je poškodoval levo roko, kamor ga je udaril kos premoga. — Dominik Medved, rudar na zapadnem okrožju, se jp vsekal s sekiro na desno roko. — Franjo Foršterič, delavec pri Dukiču, se je opekel doma pri kuhanju z vrelo mastjo. — Štefan Horvat, delavec pri Dukiču, si je zlomil levo nogp. — Tomaž Ko-lar, delavec na separaciji, si Je poškodoval desno roko. — Anton Kolaj, delavec istotam, se je praV tako ponesrečil. — Lovro Grab-ljlč, delavec, zunanji obrat, si je poškodoval levo roko. — Alo/zi-ja Kosova, delavka na separaciji. si je poškodovala levo nogo. — Ignac Borštner, rudar, zapadno okrožje, se je poškodoval na nosu, kamor mu je padel kos premoga. — Albin Rajner, delavec na Dobrni* si je ranil desno nogo. — Anton Toplak, delavec i-stotam, si je zvil desno nogo.
Nova cesta v ljutomerskih goricah. Nova okrajna cesta se gradi v ormoškem okraju. Dosedanja cesta čez Staro goro se bo zaradi visokih vzdrževalnih stroškov opustila. Novf centa ima velik gospodarski ppmen za vinorodne kraje, ki gravitirajo k Ljutomeru.
Zagoneten oboj. — Nad vasjo Ločna v novomeškem okraja so naAli ubitega zidarja in dninarja Andreja Gričarja. ki Je delal v vinogradu in se J^-zvečer vračal v Novo mesto. Bil Je dvakrat u-strel jen. glavo pa Je imel razbito s puškinim kopitom. Kdo Je Gri-ss še ni moglo u-
PETEK, 10.

V Chicagu imamo župana je razvpit kot silno prak, vseh ostrih. Met je hotel ■ ^l^kiniti" cestno železnico in izkt otnojti "Kubway". Njegov praktij načrt jefcfl, da mestOjfcal
kot je vsa ta cestn^H
vredna; ker pa mesto nima ko denarja, bi dobilo "mortrl na železnice za 50 let.
Čikaški volilci, ki so veB zelo neumni, SO ps bili jakol metni zadnji tor^k. Pokopali' županov praktičen načrt v jezd z ve^ ko JOO,OOQ glasovi ved Take nezaupnice ni še nikdar | bil noben praktičen župan. Hai ; '.'F
Bogata Francija.
Francija namerava pognati 1 skarsk* stroje is tiskaUH Tiskaj, tiskaj, Francija' Pupd
je dosjLi. ■ • • •
Pfi še kako se nam podajaj Newyorški kolega Peter da "gospodje" pri Prosvetil pismo nobeni gospodje kakorl Peter) bi čudno izgledali v ■ se pa resnično sat da SO Prosvetini uredniki ■ ggli več overajsov kot jih ter kdaj f idel. '
•	V»
Slovenec,
Nemec* Irec, Fi co? in kdorkoli, ki hoče biti odstoten Američan, se mora i onkraj roditi, ko pride v I ri|u>. '
•	* t
Nevoščljivoet )«■■ Dragi K. T. B.I Ali ti jel no, da imajo Kazimir je ve ni ce privaten "ioe-cream pari| v katerem se praktični fantje dobro zabavajo? — N<| povedan grešnik, Cbicago. ♦ • s
Velikonočna premišljevanja Križani proletariat še ni vst Kadar delavstvo resnično ne, se bo stresel ves svet.
sf f
Pertinentna vprašanja. Kje je petrolejski magnat ] heny vzel pol milijona dolarji katere** j«? dal katoliški cerkv
Los ^ngelesu ?
» • »
Čudeži šele pridejo. Dnevna vest se glasi, da je kristjanskih Zulutov utonilo Rdečem morju, ko so hoteli snemati svetopisemske Izrael pred katerimi se je baje voda makniia, da so lahko kprakali morskem dnu.
Ce bi bili Zuluti pametni, počakali še nekaj časa. Ni več 1 leč iznajdba, ki omogoči člov« hojo po mirni vodi. Tega čude
bodo deležni vsi ljudje, ne "izvojjeni Izraelci".
.san
• • •
Dogodek št. 33.
Ko mi je bilo 14 let, sem slui la za pestunjo v gostilni v Sms ju pri Sevnici. Seznanila sem s hčerjo drugega gostilničarja ko sem šla v Ameriko, sva si o ljubili, da si bova pisali. Res se ji pisala in tudi ponudila dem za- vožnjo, če hoče priti za m noj v Cleveland. V pismu sem poslala tudi vizitko z mojim n vim naslovom. Odgovorila je, rada pride in mi vrne denar ki kor hitro zasluži. Čez teden d pa dobim čudno pismo. Bilo je t ko namazano, da ni bilo mogoč čitati naslova. Ko pogledam, dim pisavo mpje prijsteljice. P sala je svojemu bratu, ki je ih kje v Ameriki, da pride sem moje stroške, toda denarju m nikdar ne vrne, in peljala se t> naravnost k njemu. Pismo j moralo nekje pasti v lužo, ali k« je še bilo, da se je samazal ns slov, nakar so ga na pošti od prli in v njem so nsšli mojo vi zitko, katero Je priložila k pisro« na brata. Na vizitki so čitsli mo naslov in potem poslali pism< meni — na mojo veliko srečo Tako sem bila po čudnem na ključ ju rešena slabe prijsteljice
— V. P., Cleveland. 0.
4*0
Jugoslovanska riba.
Kmet in delavec v Jugoslaviji bi ne bila čisto nič ns škodi. <« bi se vsi poslanci v Belgradu m«l seboj pobili do smrti.
Visoka starost. V Kopi. pri Kozjem Je umri te dni tamkajšnji posestnik Janez JevAmk v visoki starosti 92 tet Zadeto ga je kap. Po svoje smrt.
š« razmeroma kmoak h Jt
IN OBUPEN JP NJIH 1'OLOlAJ.
dela veliko samork
VorkTirV.—Ako je 'opremljena z moderm-Upruvami, tedaj ni zdravju iiviL Ampak newyorški |VI,i delavski department po-riede zdravstvenih razmer aih pralnicah, da so delav-rEmere v 75* pralnic na TJinu in v Bronxu zelo in nizke in škodljive za ije delavcev.
| Laundry Workera In-«onal Union, v kateri se tirajo peričniki in perice, Bj| mlada organizacija, a tem je neprenehoma na "da organizira vse, kar dela 'jih pralnicah. V teh pral-dela veliko zamork in takih žen, večinoma ao žene. Ves dan delajo /kot stroj in na večer so trudne, da je organizato-f delo med njimi otežkoČe-"Delavci in delavke zaputte ob šestih zve&r ali pa neje. Nato hite domov, s pa še nesejo težke vreče perila, ki so ga oprali H Pralnice se nahajajo v jtj zapuščenih krajih, v zalih goražah in drugih poki že sesedajo skupaj, ere so najbolj slabe v em oddelku. Tukaj so na-eni samo močni moški, ker izredno težko. Po tleh navadno voda, ker so pral-oji zvrhani z vodo. Preveč tlačenega perila v njih-dar odkaže zjutraj toliko da morajo stroje natlačiti rilom, ako hočejo Izvršiti ki ga jim je naložil gospo-
ivci delajo v pondeljek po do 14 ur. Izvzete so le naj-pralnice. Teh je pa na ttanu in v Bronxu le štiri tke. V torek delajo od 12 t ur. V sredo od 9 do 10 ur. j ur v četrtek, druge dni v | i so pa doma. Dvigati mo-ijo težka bremena in veliko de-wev trpi vsled krvnega priti-i in žila jim močno bije* Pe-
*	delajo največ v departmen-za likanje perila. One delajo poiosmih zjutraj do
U&r. Tako prre od po fetrtka. V petek delajo mali? m, v soboto pa nič. Sedeži ije so redka izjema. Oblečejne pri delu v težkih jopicah, da zavarujejo protj prepihu v ivnici, v kateri je precej vro-Zanje ni prostora za odpo-ek, Se manj pa omare, v kate-W bi hranile svojo obleko. Svo-obleko morajo obesiti na ireb-Iv delavnici. Tla v delavnici za likanje perila) malokdaj pometena, stene Pa redko prcplcskane ali poldne. Včasj go tako segnjita, w sploh ne morejo več poči p >n oprati. Pitno vodo ima-delavke v steklenicah za mle-
•	rice se pogosto ~ ■■ H* pa tudi na ploščatih nogah ikrčnih žilah. Vdihavajo tudi f^i*-"' plin, ki prihaja od og
v likalih. Dalje so delavke, sortirajo j>erilo v nevarnosti, nalezejo bolezen. (Tedenska mezda za delavke « mungi je od $9 do $24. De-7e Pri likanju perila zaslužijo »jveč \x) $40 na teden, ako de-Uo od kosa in se priganjajo sa-* k delu. Delavci v pral-<1« partraentu pa zaslutijo f t20 $32 na teden. Izme-gva delavcev v pralnicah je Wka, dasiravno delavci ostane-6 '« industriji, ko prično de-J v "ji. V nadi, da nalete n?
d. lavne razmere, odpove-*d'; ni pralnici in ga sprej
ZASADI CA&IC VINA . „
in (aouldi se pričeli dolgotrajno pravdo.
New York, N. y.—Stari Gould je zapustil svojim otrokom tt miljcmov dolarjev, da l>odo lah ko živeli kot lahkožive! v bret-4«lju. Premoženje je imelo
kOMl \l i,UK MAft.
Človek se lahko štull mod 4e-Javce, oblači se lahko tudi v de-
lovne hlače, mogoče tudi nikdar ni imel na sebi fraka, vseeno je !jpa ponižan sluga "liberalnega
- fraka" in ogpjtatfft ^govornik njegovih idej, izvirajoč is man-chesterakega liberalizma, vrhu
« .u ----uueraiutma, vinu
stati skupno m člam družine so tega pa velik nasnrotiiik vsake-
nrp)>>muli nrvififo Vt «,«	___ n .	.... T
prejemali profite, ki so prihajali od tega premoženja. Živeli so kot potomci kraljevih družin, ki prejemajo ap&na£o. Vse je šlo gladko prva leta. Gouldi so razsipali denar, kAjti zanj jim ni bilo trebfi delati ne z možgani ne z rokami. Vozili so se V Evropo, kupovali jahte, udeleževali so se prireditev bogatih postopače v in med njimi je vladala prava zadovoljnost. Tako so jpinevala leta, meseci in dnevi v ddlce far liiente. Nekega dne se je nekaj Gouldov peljalo s narnikom "Aquita?ua." Bilo je e(ne 10. novembra 1910. Pred enim tednoni je Edith Kelly poročila Frank Goulda. Tega dne je pa Edith £elly Gouldova izpila čašo iskrečega burgundov-ca. Ob tej priliki je napravila neslano opazko, ki je bila žaljiva za pokojno Edith Kingdom Goul-dovo, prvo ženo Frank J. Goulda, ki je tudi na iadiji. Posledica je bila, da je Frapk J. j Jould prav krepko zavrnil Edith Kelly Gouldovo.
Frank J. Gould se je čutil zelo užaljenega in kuhal je ves čas rilec, ko so bili na Iadiji. Kma-u nato je pričel z bojem proti upravi brata, ki je upravljal premoženje, da se odstavi kot zaupnik pri upravi premoženja.
Edith Kelly in Edith Kingdom sta bili gledališki igralki, preden sta poročili Gouldova sinova. Tako je pričela velika pravda po izjavi advokatov za razdelitev Gouldovega premoženja, ki še danes teče.
Ta pravda je za advokate do-jra molzna kravica.
BOGATINI BI RADI PRBGNA-• LI FARMARJE.
Rodovitno zemljo hočejo spremeniti v močvirje.
OP
fiHlTSKA PROPAGANDA.
'ihauen, Daaaka.—Sven
|[UBS4-n, profesijonalni poliU-Faroe zagovarja. mi^ postane samostojna kot San Marino. O-Ji« ne nahaja sev«w»»iodno r ja Shetland in Orkney, ki Pnu redatrala sa Skotako. L »"laičnih krogih govore, da izvini is britake pro-^	Velike bojne ladije
Rl /aAčita Britanije, odkar >ir' tako spppolnjeiy>, da
|ga gibanja, vsake ideje is vsake naprave v korist delovnega ljud*
PRKD 60 LETI.
Dne 9. aprila je preteklo 00 let, odkar je bila končana civilna I vojna v Združenih državah. Ge-f (780 mUih. neral Hobert E. Lee, vrhovni poveljnik armade rebehuh južnih držav, se je 9. aprila 1666. podal zmagovitim Četam Unije, katere je vodil general Grant..
V zvesi s to obletnico je priila zanimiva vest is Richmonda, Va V tem mestu, ki je bilo glavno mesto Konfederacije, je bil 8. aprila pokopan Robert Damell, bivši zamorski suženj in veteran v civilni vojni. Pogrebne ceremonije so se vršile v episkopalnl cerkvi sv. Pavla. To Je bil prvi zamorec, čigar pogreb se je vršil iz te cerkve, v katero je zahajal rebelni predsednik Daviš, njegov fetdmarftal Lee in drugi aristokratje predvojnega Jugi. Torej po 60 letih je šele bila priznana zamorcu prfvica ravno-prAnosti v cerkvi V središču bivših sužnjedržcev!
Mehiška
1000
vlada odslovila nun is M.
San Antonio, Tez. — Tukajšnji katoliiki krogi organizirajo pomožno akcijo sa nune v Mehiki, katere je Callesovs vlada odslovila kot učiteljice v šolah. 0-krog tisoč nun je prizadetih.
Sovjetske volitve v Moskvi.
Moskva, 9. apr. — Pri volitvah delegatov v moskovski sovjet, ki so bile zaključene v torek, je bilo izvoljenih 2564 komunistov ip 1308 pripadnikov drugih strank.

kurnt
Leta 199H as J« k vas deftave izselilo r.1.576 uneb; od tega je bilo moških 12,9* (lLbtf aa-4ih. 14U# tujih državljanov) in (6601 nažih, 934 tujih državljank). Leta 19S3 se je Usedlo ll,47a cb; od tega naših državljanov mu (5717 moških. 366H žen-h). in 2m tujijb. Po poklicu je bilo leU 1984: KvaUfieiranih delavcev 1021 ■H	tujih); nekvali-
fkiranih 2801 (2220 naših, 691 tujih) |jMiljedeleev l<f,QW (9416 naših, 678 tujih); svobodnih ix>-klicev 407 (S«8 nsših, 184 tu-Ji^i >; nepridelujočih članov družin 6248 (4691 naših, 667 tujih).
V predidočem letu je bilo: kvalificiranih delavcev 996; nekvalificiranih 3416; poljedelcev 2781; svobodnih poklicev 667; družinskih člaaov 1620. Po starosti je bilo: Cez 50 let 750 (659 naših, 101 tujih) ; od 31 .do 50 let 6072 (S818 naših, 764 tujih*; od 18 do
30	let 6774 (6039 naših, 735 tujih) ; izpod 18 let 5969 (5222 naših, 747 tujOi).
Leta 1923: Cez 50 let 241; od
31	do 50 let 3635; od 18 do 80 let 4059; izpod 18 let 1735.
Po narodnosti so bili izseljenci: Srbi. Hrvsti in Slovenci 8625 (let* 1923: 6698); drugI Slovan 31 (22); Nemci 4*&9 (2322) Madžari 4218 (11C9); Eumuni 149 (137); drugih narodnosti 74 (22).
Posamezna dežele vseljevsnja
ap sprejele naših izseljencev
■■H^MB	im
CLAVMI STAN
«•* IS*______
MU* N*raftt *L
ap..v,tH, (U*iU
■SS SO. LA^NDAJLJt	CHICAfta IIIIMQ»1
Izvrševalni odbor t
UPtAVNI ODBHKi iMMt CsUMr;	A»4r#w TMriA, B. F. D. T,
m. rs.: »t tsKik	TvrluUUdli balattMs« MMki
JoS« Vofrkk; »rrdiUk ■ImIIs loši ltwtsMu

1N4 Mini tuiih
UA. dr«. AmtrtiM ..«*»»
Kaiiftd* ..............
Krsrittj« .............W*
Amo«U«. ............
Urvcuav .............
Ofcllr ................ »t« I
Druc* »m«*. <WA«U ... »T« «1
Jutn« Afrika ......... I
A ventili« ............ITW H
Nov« Jt*J»ndlJ» ....... Ml
•. ® W
Madison. WIs.—Na nekdanjem Horiconovem močvirju se je naselilo precej farmarjev. Obdelavah in sušili so svet. Danes je osušeni svet pravi vrt. To močvirje obsega približno Štirideset tisoč akrov. Po tem svetu so pričeli stezati roke bogatini, ki Imajo dosti čass, df ys^-[0 leto prežive nekaj mesecev na lovu. Vpregi so Izaak Wal-tonovo ligo v svoj jsrem pod geslom, da se ustvari zavetišč^ za Svjačino. Ta liga zahteva pod to pretvezo, da se prek teh štirideset tisoč akrov zopet spusti voda. Tako bi nastal pravi pa-ra<Již za lovce, farmarji bi pa lahko pobrali šila in kopita to odšli, kajti jasno je, da močvirja ne morejo obdelovati.
Farmarji so spoznali, kakšna velika nevarnost jim preti pod pretvezo, da se ustvari zavetje za divjačino, in so se organizirali. Farmarji naglašajo, da le bogatini, ki pohajajo na lov, agi-tirajo za poplavo ozemlja. Na ta način bi radi bogatini ustvs-rili monopol za lov v tej pokrajini. Veliko let preje, preden so »e naselili farmarji in se je izvršilo osuševalno delo, je bil Ho-ricon močvirje. Zdaj se pa na-kosi na tisoče ton segs, ki se razpošlje na bližnje farme, kjer služi za živinsko krmo.
Bogatini bi pa radi zaprli ta vir živinske krme) da bi se lahko zabavali z lovom na Horiconu.
Izaak Waltonova liga se je obrnils KkJ na legislsturo, da ■e ta svet izpremni zopet v močvirje. Farmarji pa temu načrtu nasprotujejo.
AVTOMATIČNA BRZOJAVNA SLUŽBA SE dUU.
rhirago, III. — Western Union Telegraph kompanija naznanja, da je 61 odstotkov brzojsvne službe izvršene avtomatično. To pomeni, da nove iznajdl* izpodrinejo tudi v brzojavni službi vedno vsč delavcev.
« kovinarska stavke v Ju-
meči jI je odredil osred-
nji odbor Fioma. ki je vodil štrajk. zato so se kovinarji povečini vrnili na delo.
ga nekaj o nesreči v VoHjl dragi. K nesreči v Volčji dragi pri Gorici, ki je zahtevala tri Človeške žrtve, poročajo sledeče: Usodnegs dne, ko se je pripetila nesreča, so imeli kopači oditi domov še ob štirih popoldne, tprej pred uro nesreče. Sklenili pa so delati preko čass in tako jih je v jami dohitela smrt. Stena ilovice se je vdala močnemu pritisku burje. Ce bi se bila Rorušila pozneje, bi bila imela le usodnejše posledice, ker so se delavci pripravljali na južino ln so hoteli bsš sesti pod steno, da se v miru okrepčajo. Goriško pNM valstvo pridno nabira prispsvke zs ponesrečene žrtve. Doslej nabrani darovi so že prekoračili vsoto 2000 lir, katere'dobe siromašne družine Josips in Franca Bunca, ki sta ostavils deset ne-prcskrbljonill'otrok.
af«« ............ S».Ut ............ Sutak ........... KouthainptiMi i« Lo	....1IM .... au .... 41 ndon «1 m
C»>.tU»urt ....... b*«M ........... IOUIMUU, nt mmt mfin #«,... r»i 'i OM«VI .......... f	,...l<Mt .... mi ......saa •cit
lUmlNM« ........ padata .j....... srtc::::::	.....IS N
Parobrodne drulbe
so prepeljete sledeča števila naših izseljencev;
Mkrtftlj.h •kup.
v-** 32355» n »
tf«lt#4 hmm Umm ... III »M
um
c JoKfk

»niči
LasisMeva stoleinka.
Berlin. — (Intsrn. Inform.) — Socislisti v Nemčiji se U m«t« spominjsjo stoletnice roj.tva Ferdinanda I^umuJU, kij« * In EngebenJj re^*>-
Cesar Franc Jožef Prsemysis* Cesar Franc Jožef je bil zadnja leU svojega Življenja duševno zelo (zčrmm. Visoka starost in burno življenje sta nanj delovala zelo nepovoljno. Sedaj le Kred Heller na Dunaju- izdal knjigo pod naalovom "Fraiul kateri priobčujs niz snekdot Is FraAc Jožefovega življsnjs. Med drugimi prigodami lieremo tudi ,sl.HjtHo: Trdnjava Przi»mysl j<-padla. Ko so Rusi dobilj v roke generala Kusmaneka, je cesarjev adjutant javil i»adec Przemysla s iM-Hcdami: "Veličanstvo, Prze-mysl je psdelT Cssar je adju-tanta pogledal, globoko vzdikni in odgovoril: "Ti nesrečen človek! Koliko let pa je bil »tarf Seveds ni sdjuiant na te besed* nič rekel, temveč urno Izginil iz
*°A*ml bivše carske Hkijesk-NO jen na smrt. V Jekaterinosiavu je bil obsojen na smrt agent biv še carske tajne policije Kurlaed-iklj. ki je pred leti Izdal carski policiji glavne činltelje stranke
socialnih revolucljonarjev. IM*
1910 se je poskus umora Kur landskega, ki fs je odrediU ta stranka, izjakivU. Koriaj>dsk#-w nedavno 4
MM (IH 1»T« Tlf
c-,
INI «711
m -tf» Mft TI 1
MM 110 H
IM
Luke vkrcavsnja
naših izseljencev so bile:
' l.uk»
Mfti tuj) drimli*«' II i » I I 4
itn
M J M M
14
1M II II 41
l«M
m
44 M Ml
Ml I«M
m
1M
41M Tli III Mft M
MH
71
IM I4M •M
m
MM •t
i
M41 «1 71 1M7 M
1M|
Unlu<4 Kmm. UM« ... M »UM.. 44
lil Urna!. A»n.-r
OmmI MM • • • W1»»u* Star Um
lt..»«l M.II
"'V'"
m*
1M1 M
•.atfteft PMilU ...... 2
Krwirb Umt .......... I7i
hl|llffAl#. »Hl|
•if >iii11 499 417
«1 14 4M ♦M
£
tt M7
II M M

Z sr. m
T.1


» »M
N«TOI Omumm Uw4 .. I7|
Mtai UM
f>rk.. ( L4p» ..»-.<»•»•« H'.IU,.4 Amt. UM ., 171
UoH MM4I........IM
M mmaM0*rUrn MvMMl
Sms* 4Mw .........
M7I IM 4*M 1IM
4t 4ii m
s n
2 .t lOft
i
117 M* IM
1411
171
Koloint od a/Ji <
Vidi si». da se js število mB HM.Ukik izseljencev izredno pomnožilo: LeU 192S; <781, U-U 1924 pa 10,088. Glavni del ne-pridelujočih drulinskih Članov je treba prišteti tet kategorf 1 Medtem ko se je v predldoA letu samih nekvalificiranih delavcev Izselilo več kakor poljedelcev, je bilo leta 1924 poljede cev dvakrat toliko kolikor 4ru se vi
izseljencev skupaj. V tem tendenca za kolonizacijo
prckomorakil £ t«-vilo kvall
le I ranih delavcev se je neznatno pomnottti; relativno je celo padlo. Atevfto nekvalificiranih In ono svobodnih poklicev je padlo absolutno U» relativno.
Zanimive so Izdt—i—h> s
žirom os dsšele vssilevsajs
Pa is lupilo mSBmm v
Kiave padlo od 4180 na katerih is bilo Is 2188 naravna
naših drtavljanov.
Vogrkk; »rttfftU
POROTNI ODSEK t Marti« fil—IHr, pr«Mnik. Hoi IT«. MmUm. OMe) fliSiil A.
__SSST 8. fttfs«wsy ( kkM«. ULi krlteaašO. 1IU1
iMLi^ W«a Park. OSk.1 Marr Ufcdrk. MM B. W4imi «n. tU.; nb M, SS. Slr.UiM, JV"	-	-
BOLNIŠKI OD.SRKi OmUMI* OKKOftlK; IU»« Nortk. arvMolk. BMT4S f. Lsvaisls Ave^
CSIm««. m.
▼ZBODNO OKlOJUl* Iscvb AmbrvW. »m »M. Mm« Rm. Pa.
iu-fpk Miu. uro. I. But 114. W«M N.wtM. Pa.
IAI ADNO OKMftlli Anton Aul«r. Ho« 101. <.ro*, (im. m JasMSfS«.
»uk KI««. Bos SIS. CkklMhs, Mla«.. «s ssv. asa. Jok., Ciul .h, Bos 144. Kock Ssrteco, .Vro.
Nadami odbor:
Pool Borsor. »ri^išoMr. MS WlUow H. Cklmoo, III.I BbfcaH h So-▼orloJfc. K. Bo. 1. Bioodab. Uli Prook S«K SU» W. Mth tt. CUoos«. tt
Zdruiitreni odbor:
niiiBii Proak A M, II14 Se. CroefoN Aro. Ckka«o. IILi Mm Om, isis W. teta stM Chkoco. lili loko Olis. nn as. CBftoo Pork AH.
(bkago, 1il
VKBOVNI KOKAVB1K: Dr. f. J. Kom. 4IU Bk. OMv Avo^|
POSOfll — lermsoašsau s dsvaisU oikoraiki, U šolajo v «lo ■rada. ao vrli ukoUt
VSA PiaBA* Id sa aoaalajs ss po4o «i »rodaodalka es •ošolBvo S. N. P. U M4T-4I Se. Uvašolo Aro, Ckloafo, IH. L VSB ZADKVB BOI.NIŠKK PODPORE SB NASLOVBl Bv« S. N. P. |H HIT4I So. Lavadalo Aro., ttfeofo, III. - DENAKNK POŠIUATVB IN 8TVABI, ki oo Ušoje (L hvriavslaa-odfcoro la lošaoio roMo oo aaolorot Tojalltr« S. B* P. J« MftV-M So. Lav* šolo Avo« Ckkofo, I1L
VSB ZADBVB V SVBSI 8 BLAGAJNIŠKIMI POBU OO pollljato M oaolor: Blavajolltro S. M. P. K MIT-ftl Sa. Uwadslo Aro, CMae«e, &
V«o prifolko Rlošo SoaUraaJa r «1. lirrlorolao« odkor« oo as| pešllajo Pool Barfarla, pMaadalk« minhmi odbor«, Bfar asslov Jo ajarai
Vol prtalrl aa gL porota! odook oš ooj »ošllioio as saalovi Marti« talao-alkar. Bu IH, Borbortoa. Oblo.
v.l dopisi In drugI aplal. aaaaaaUa. otlaai oorotelao I« .ploh to. kar e v si
as?«*
•I doptal la drogi aplal* rTTflrfln oglaat ao ivmi s tlaalloM lodaoto. aaj so poŠUJo as M So. Kmiolo Ara, Cktcaso. I1L
seljevanje še ravnalo po «tart>m sakonu, se mora ra bodoče pričakovati še večje padanje priseljevanja v to tješelo. Paralelno s tem je tudi postopanje priseljeniških oblasti strošje.
Brusili Ja jo leta 1024 postala Slavni cilj naših isseljencev; od 16S5 leta 1922) je njih število poskočilo na 7461, od tega 6862 naših drtavljanov. Drugo vprašanje je, ali bo U dežela ohr*hlla svojo privlačnost, zakaj nekatere vesti o šivi jen ju doseljencev v Brasiliji nikakor ne zvene dobro Na drucem mestu stoji Atgen tina. Ta (k^la jo io prej sprejemala precejšnje število naših iz seljencev, a to število se še mno-Zl. Zadnje leto je naraslo od 2721 na 3840.
Četrta po vrsti je Kaiiada. (Tretje so Zodinjene dršsve). llasi saostaja prec«| daleč za Brazllijoln Argentlho, ae je tudi tukaj število naših priseljencev v enem letu povUfdo od 717 na 1976. Toda zadnje mesece je bilo nsših Izseljencev ss to dešelo manj kakor v prejšnjih, ker se Je vsled zsdnje gospodarska krize v ZadlnJenih dršsvsh mnogo Ka-nadcev vrnilo v svojo dsšelo, In zaio Kanada nI potrebovala naših gozdnih delavcev. Zdi se, da bo Kanada ajiomladi reflektirala na vsčje število naših poljedel sklh delsvcev.
Kanadi sledi Avstralija, ki Je
v enem lelu |x»kočila eni 13)6 na 1780. Močno izseljevanje v Av stralijo Je nova prikaK'ii (novembra Je bilo za to detelo 269. decembra pa 465 naših izseljen cev). Avstralske oblasti In časopisi niso sprejeli tega dejstvs posebno radostno, ker prevladuje tudi tam tendenca, da se ohrani anglo-saksonskl značaj delete, ln zato Je avstralska federalna vlada odločila, da ne sme priti v« kakor 100 naših drtavljanov na mesfc v Avrttrelljo.^^^^^1 pVflUk is Uruanar »prejemata zadnji čas večje Število naših seljencev. tods po vesteh, ki pri hajajo od njih, se zdi. da razmera nikakor niso dobre In mnog le obžalujejo, da so šil tjs»|M Tudi v Novo Zelandijo se Jo Izseljevanje znatno pomnoftllo: v enem letu od 4 ne 110.
Glede na luke vkrcevanja se opazuje, da se je prmset Is doaia-lik pristanišč i/.rodno povzdigni V Orutu se je leta 192« vkrcalo le 71 isseljencev, leta 1924 pe je MJo Um te 1206 naših Izseljen cev. V Splitu in na Bušaku nI bilo leta 1923 Izeeljetilškega vkr cavanja. leta 1924 pa se je vkrcalo v Splitu 820, na Bušaku pa 44 naših izseljencev. To najbolje kale, da eo naše luke še sadej pri-ta izseljeniški promet in
dalje da so se na Bušaku decembra prvič vkrcali isaeljenci, da Split še nima itgotovljene Šelez-niške zveze s zaledjem, da naše oblasti nikakor ne forslrajo ln udi posebno ne podpirajo Izao-jevanje Iz domačih pristunlšč, v kadrih tudi šs niso ligrsjene specifičnu emigracijske uredbe. ' f
Btavil je na sveatobo lene in isgubll stavo. Dunaj, 9. apr. — Čudna drama se je odigrala te dni na tukaj An jem rusporočnsm sodišču. Neki 19<Jetn! dijak Je stavil z o-tenjenim moškim, da bo to in to noč c njegovo leno v hotelu. Soprog, ki Je bil trdno prejirlčaii o zvestobi svojo Šene, Jo brez skrbi stavil In vrhutegs Js dal dijaku še večjo vsoto denarja, čeA du lahko porabi za veAerJo In gledališčo ter plača sobo v hotelu, ako zapelje njegovo šeno. Ko pa je prišla določena ura, ob kateri Je imel soprog zalotiti svojo šeno z dijakom, je šel v hotel In na svoje veliko razočaranja je res našel leno tamkaj. Izgubil j< stavo in leno. ksjti takoj je totil zs ločite* zakona. Hodiščo pa js ovrglo tošbo is razloga, ker je oh sam nastavil past m šeno.
ljudje radi potujejo is
____luk, daei ne prihajajo
sem prvoredni perofcrodi. Posebno se odra!*jo te številke, še se
NAROČNIKI POIM!
Znamenje (April 80.4925) pomori, ds vsm Js Bsrofotas pottkls ta dM. PoooriU vo^umio, ds
Jo prBrofeM&o, dB fin lista m ustavimo. Ako lista m prejmeta, Jo mogočo tsUt-IJob, kor al bil plalaa. Ako jo ?ai list plačaa ln g s ne prejmeta, Jo mogočo vstavljen vsled nspsfooga naslova, pišite nam dopisnico In navedito stari In novi naslov.
Nsšl zastopniki so vsi društveni tajniki in dragi sa-stopnlkl, pri katerih lahko plakata naročnino.
Naročnina ss colo loto Jo $640 in bs pol leta pa $2.50. Clanl 8. N. P. J. pls/sjo sb pol lota $1.90 in sa colo loto
M.H0,
Za bmnko Ckicago In Ci-cero sa loto $C40, pol lato $$.25, m člane $5 JO.
Za Evropo stana sapollo-la $"1.00, xa vae leto ps $8,00»
$1.70. Clanl doplačajo $0C ZM poštnino. Nsročnino lahk# Ml sa-
UPKAVNIZTVO
r-r?! w

Ptf iti slartga fiitrji
Pile Anton Recher.
(Dalje.)
Ko nem ne podajal is opisanih premogarskih krajev proti Gradcu, je bila moja največja sreča, da iem imel kovčeg skoraj prašen. Mislim, da tudi nihče ni Žaloval ta menoj, razun če je poto-čil solzo kak krč mar, ako sem mu morebiti ostal dolžah sa par litrov piva ali pečenko.
V glavnem mestu štajerske dežele sem si kupil listek do Kolina (Koeln), kamor sem se namenil. Pri avstrijskih oblasteh sem ie zadostil radi vojaške dolžnosti, nato pa odpotoval proti Esenu, kjer so bile velike Kru-pove tovarne. Delali so notri tisoči, in tudi Slovencev je bilo pri vsakem delu med njimi. Ko sem si ogledal tovarno, sem na dvorišču ugledal celo vrsto mojih nekdanjih slabih znancev, s katerimi sem se mučil tri leta v Pulju na trdnjavah. To so bili topovi.
Vprašal sem za delo pri rudniku, katerega sem takoj dobil. Dodeljen sem bil k domačinu, s ka-
terim sva se dobro rssnmeis. Delala sva te nekaj časa skupaj, ko me nekoč vpraša: "Anton, ali
veš, kaj je aocial-demoknt?" O tem nisem imel še najmanjšega pojma, zato sem ga le gledal Razumel takrat nisem drugega kako kakor se koplje premog pod zemljo. Nisem mu odgovoril, a tovariš je nadaljeval: "Vidiš, so-cial-demokrat je boritelj za splošne človeške pravice. On dela za izboljšanje delavskih razmer."
Zbudil je vsekakor zanimanje v meni in pazno sem ga poslušal, ko mi je pričel pripovedovati o socializmu-in njega učiteljih. Lepo prijateljsko mi je razložil vse in me ie takrat pridobil za socializem. In še tisti večer sem s petimi drugimi slovenskimi fanti pristopil k socialistični sekciji št. 241. Sekcija je obdržavala neko lokalno blagajno, v katero smo imeli plačevati male prispevke, ali stari in pohabljeni udje in njih družine so dobivali is nje malo podporo. Uradovali so zastonj, kajti pri sekciji smo bili sami delavci, katerih si je moral vsak sam služiti kruh. Predsednik sekcije je bil izučen za
dobri
živeti
pa

«w»v v
usnjarja. Večkrat mož polagal na srca, mo mirno in podučevati svojega bližnjega in mu dokazovati, da le v sondarifo-sti ter lepi slogi med delavstvom lahko dosežemo boljše življenjske rasmere. Učil je o socialistih, da smo miroljubni ter je naš smoter širiti ljubezen in spozria-
5je. Lepo ga je bilo (fcalušati, ko t v poljubnih besedah pripovedoval o boriteljih za človeštvo, koliko gorja so morali prestati za svoje človekoljubno delo, ker so jih preganjali ljudski zatiralci v strahu, da bi ne mogli več zatirati ljudstev, če bi učitelji resnice pripeljali človeštvo k spoznanju. Ampak radi preganjanj socialisti ne smemo obupati, je rekel stari boritelj, *to nas mora še podžgati, da smo toliko bolj složni, da delamo vsi za enega in eden sa vse.
Pripravljali smo zabavni dan za članstvo socialistične sekcije. Gospodom ni bilo povolji naše gibanje, ali mi smo se vseeno pridno pripravljali. Že zjutraj smo se pričeli zbirati pred našo dvorano, ob osmih so tudi prišli vsi naši odborniki sekcije. Policaji so že kar letali semtertja, iT mi
IZZA KONGRESA
Zgodovinski roman. Spisal dr. lvaa Tavčar.
(Mit.)
"Ošaben zarod sol Ona ima toliko olike kakor branjevka, ki prodaja zelenje pred ro-tovžem, napuha pa toliko, kakor da je soproga carskega guvernerja."
"In on?"
I "On pa sedi na svojih vrefeah in trepeta od strahu, da bi ne padel kak vinarčekJz njih."
Prešeren je globoko vzdihnil. Zamolklo je vprašal: "Ali prihajaš v to hišo?"
"Včasi."
"Včasi! Kakšna sreča!"
"Sreča? Ce te ošabni puhloglaveži gleda-jo Čez rame!"
"Videl si tudi deklico?"
"Kako deklico?"
"Deklico, ki ima obrasek kot rožmarinček in očesi kakor dve zvezdici, vzeti s jasnega nočnega neba!"
"Ti sanjariš, dragi France! Odraslega dekleta pri Primčevih ni!"
"Kdo govori o tem ,da je odrasla? Kakor gaselica je, kakor soaetek, ki je prikipel is Pe-trarkovega srca!"
"Jezus in Marija!" se je sačutil prijatelj. "Morda govoriš o tistem otroku?"
In šaljivo ga je oponašal: "Kakor gazeli-ca Jt, kakor sonetek! Ali pa vsaj kakor gosdni vrelček v Eichendorffovi pesmici!"
"Kakor solnčni žarek je," je govoril Prešeren navdušeno, "katerega je dal stvarnik is svojih rok!"
'Ta žarek pa je sedaj prebodel tvojo dušo, poet?"
"Meni ne bode solnčni žarek, meni bo ostro brušen meč, ki ml saseka globoko raiio v trpe-\ če srce!"	i J7-
. "Doživeli bodemo novega Petrarka," je del Piškotov porogljivo, "In na koše bo prinašal solza srečnim Slovencem!"
"TI ne posnaš idealov! Suhoparen jurist si in cekin je tvoj ideal!"
"Ce že ne cekin, pa vsaj tisto, kar se kuha in peče! želodee je naš gospodar! In gospodar je tudi vseh navadno! Vsako nesrečno ljubezen prav rad prodam za klobasico, ki se kuha v kastroli moje matere!"
Tu se je PrancelJ prav srčno sasmejal. Potem pa je dosUvil: "Glej vino se v kozarcu smeje! Poškropi si svoje nesrečno srce ž njim, da bode laže govoriti s teboj!'1
"Ne vem, naj li pijem 9 teboj ?" je odgovoril Prešeren hladno. "Zaslutil si moje zani-. čevanje! Poet takega Kranjca ne mara!"
"Pa vendar pijva! In če ti je prav, pri tem lahko govoriva o tvoji gazelicl, o tvojem so-netku!"
Ko sta izpila, je vpraAal Piškotov: "Hočeš 11 čuti resnico?"
"Govori!"
Torej! Kak je ta tvoj ideal, U tvoj solnčni žarek, s katerim je Rog oblagodaril ubogo našo semljo? Razpona jeno in »labo od gojeno otroče Je!"
'Tudi Petrarkova Uvra je imela napake. In kolikor jih ni imela, priobrekoval jih ji jo vjMdobni svet!"
"Izvrstno! Primčev otrok in Petrarkova Lavral"
Dodal je sarkaatno: "Imej vendar usmiljenje s amljenskim korarjem! Ce tako govoriš, ae ti v grobu obrača kot vrtavka! Ali resnica Je, da je razvajeno in slabo odgojeoo otroče! Pa še nekaj!"
Pesnik ga Je prsv milo pogledal.
"Glej me še tako milo! Vse ti moram povedati. To otroče ime ns sebi — čakaj no, kako ti naj to povem. As ne bo prehudo zadek) pesniške tvoje duše? Primera sicer ni mogoča, ali resnična bi bila! To otroče ima na sebi nekaj preagodnjega. Vidi se mi kakor šibko drevesce, ki je ie spomlsdi rodilo nekaj nedo-rorHHrs sadja."
"Ne urnem to I"
"Kmalu se ti rasprir temni oblaki! Orne-
njeno otroče ie goji v sebi nekaj poželjivega. Skoraj bi ae takole izrazil: lapod krika Ji ie gledajo dolge bela Mačk* — valte Umu pa ie ikill po moških. SavUa U tako čudno svoje
stavljala mreže, v katere bo lovila — moške hlače!" i
"Ti si grdoba!"
"Gntoba ali negrdoba! Se bolj žalostno pa je, da materi, ti branjevki, vse to ugaja;! raje noj bi to gazelico vsak dan namazala z brezovcem!"
"Neolikanec si! Vidi se, da pregoeto občuješ z vozniki na Piškotovem dvorišču!" '
Ni se dal premotiti prijatelj: "Jaz bi jo že z brezovcem ošvrkal in pri vodi in kruhu bi jo držal. Ta cvet bo prezgodaj dozorel. In ostro trnje se bo skrivalo pod njim, da se do krvi obode, kdor bi se približal!"
Prešeren ga je zavrnil: "Kdaj Je pesnik še srečno ljubil!"
Oni pa se je šalil: "Priromal bo Torquato Tasso z Gorenjskega ter se zaljubil v Julijo, vojvodinjo ljubljansko. In svojo nesrečo brf na cente prodajal! Kdo bi ne Jokal?"
V pesniku je vse gorelo.
"Ce bi o tem vedel prijatelj Zupan?" , "Kaj bi bilo?"
"Imenoval bi te osla!"
"Gospod Jereb!"
Govorila sta že tako glasno, da sta nase oposorila drfigo družbo.
"Ona dva se tudi prepirata," je zaldkal Smole. 'Tu se razgovarjamo o resnih rečeh/ a ta mladeniča se med sabo prepirata ter tako žalita ljubega gosta, k! je danes počastil mojo hišo!"
Prešeren in Jereb, ki sta bila v jezi vstala, sta osramočena sedla. >
"Poslušajte!" je godrnjal Smole. "Kadar je govoriti, ničesar ne vesta!" Obmivši se h knesu: "Ce sta le dva Kranjca skupaj, se prepirata!"
"Pri Rusih itak ni drugače," je odgovoril Volkonski. "Ostanimo pri svojem rasgovoru! Učeni gospodje ste! Ali vidi se mi, da niste edini, katerega jezika naj se oklenete. In ljudstvo, kako misli ljudstvo? Modro vprašanj« Je to, in če dovolite, vam odgovorim, dasi sem mlad ter nimam toliko skušenj, kakor trdi učenjak svetega pisma, slavni naš Zupan, da bi umel skuhitl lonec surove repe!"
"Lonec repe boš že skuhal," se zajezi Zupan, "ali prav solit! je ne boš vedel!"
Volkonski je miril :f 'Tudi mladina ima pravico govoriti, ali v gotovih mejah."
'Tudi na tem mestu ste izpregovorili pametno besedo, svetlost," se Je oglasil Jereb. "Kaj misli ljudstvo? To je ravno, da nič ne misli. Vprašam s pravico, imamo li sploh kaj misli? Nobene! Ima kaj občutka? Samo sa skledo, ki ni nikdar polna, in pa sa strah pred hudičem, katerega so ji vbili v glavo, da jo laže davijo in peste. Je li le ena kaplja krvi v teh issesanih in stlačenih telesih last ljudstva? Nobena!"
"Isdajalec!" se Je rasljutil Metelko. ''
'Tepec!** Je rohnel Zupan.
"Lažnjivec I" Je vpil Prešeren.
Pa tudi Jereb Je vpil: "Da. da. svetlost! Nad tem ljudstvom sem že davno obupal. In vi vsi, ki kričite nad mano, ka^or so kričali Judje nad Kristom, vi vsi se še radi povrnete k nemškim jaslim! Disi!"
Jesa Je prevzela Zupaga. ki je itak že pil preveč sina, da so ae mu udrle debele solse po obrasu.
"Gospodje." Je zastokal, "ali sploh vemo. kaj hočemor — "Ne vemo!" In tu Je udari) s roko po mizi, da je zaivenketak) steklo na
njej.
Utihnili so. ker so občutili, da niao bodali divje avoje strasti.
"Na tem polju torej tudi needinoetT Je izpregovoril knez zamolklo.
'Tako Je. svetlost!" je odgovoril Smole. "Ni Je misli v Kranjcih, ki bi obenem živela v dveh glavah."
"Kje vam Je Iskati spaaitelja?" Je vproAal Volkonski. "In vaši svečeniki r
Ravno takrat so ae vrata lahno odprla. V sobo J« pomolil Erbežnik koščeni In izstradani svoj obra*. "Aga!" Je sahrttal. "80 i* skupaj t Vino pijejo, prav kakor sem si mislil!" Svoj oguljeni cilindrček Je vrgel v kot k "Pa Ae enega sem pripeljal — Cumpeta. Jentpristerja! Le korajiot Vilhelm. le ao-
•r
rnmmmmmm^mmm^
se nismo zmenili zanje. Ce bi bili zapazili najmanjši nered, bi nam bili namreč prepovedali naš izlet. Ampak vse njih pričakovanje je bilo iptonj. mirno smo se odpravili in odkorakali veselega srca vsi, možje, žene, dekleta in fantje z rdečo zastavo od spredaj. Godba je zaigrala in pomikati smo se pričeli iz mesta proti zelenemu gozdu. Za našim sprevodom pa so drdrali vozovi, naloženi s provijanturo, hladnim pivom in okusnim prigrizkom.
Znamenit za tiste čase Je bil prizor, ki se je dogodil, ko smo, predno smo krenili proti gozdu, še korakali skozi mesto Esen Kbrakajoči mimo enonadstropne hiše smo zaslišali iz gornjega okna vpitje moža s kratko ostriženo glavo: "Moji ljubi verniki, bežite, socialisti gredo! Rešite svoje življenje!" In res so pričeli bežati na vse strani. Nekateri pa so krenili tudi proti nam, kajti bili so radovedni, kaki so socialisti, o katerih so slišali toliko grdega v cerkvi. Predstavljali so si socialiste, da drže v eni roki samokres, v drugi pa ostro bodalo. Največje razburjenje je bilo šele, ko smo prikorakali na trg. V Esenu je bil bai tržni dan, in ljudje so bežali s trga in se zapirali v veže, ko smo veseli prikorakali na razburjeno sejfaišče.
Kuharica is župnišča je strašno razburjena hitela s trga domov. Ko je vsa v strahu drvela mimo nas, jo je doletela nesreča ravno vsled njene razburjehosti. Spodtaknila se je na lepi cesti in padla kar na tlaku, iz košaro pa so ji letela jajca, maslo in bela smetana, kar se je vse razbilo in zmazalo po tleh pod trepetajočo farovško kuharico. Bil je res smešen prizor, za katerega nismo imeli drugega kot glasen smeh, ker smo vedeli, da je strah parad socialisti kriv vse kuharičine nesreče.
Po lepem izprehodu smo ob desetih dospeli na določeni prostor. Predvsem smo se v razgovoru odpočili, potem si pa privoščili sveže pivo. V prosti naravi smo plesali, vse je pelo in se smejalo. Bili smo pomešani Nem ci in Slovenci, pa med nami ni bilo drugega kot prijateljstvo; peli smo slovenske in Aedili so nam nemški tovariši; peli so nemške in veselega srca smo jih skušali spremljati. Vse se je viv telo, še esenski prebivalci so se nam približali, ki so sjutraj trepetali pred socialisti.
Slovenski fantje smo peli šaljivo:
Poj, poj, ptiček moj) Spremljal me boš k ljubici nocoj.
PrijateljsKo so ponavljali za nami nemški sodrugi. Prekinili pa smo vsi svojo pesem in se sdružili v mogočnem rudarskem spevu:
Grabt die Kohle, liefert sie hinauf! Glueckauf . . .
| Nastopala je noč. Predsednik nas je pozdravil in umolknili smo, da slišimo govor. Povedal je, da nas Je polovico več, kakor je pričakoval. Zahvalil se Je do-šlecem pozneje in ob tej priliki malo poagitiral za socializem. Podajali smo žuljave roke in dokazali z uljudnim razgovarjenjem, da smo socialisti ravnota-ko ljudje kakor oni, ravnotako trpini. Višek zabave je bil dosežen, ko je godba zaigrala marso-Ijezo.
Razhajali smo se z željo, da se sopet snidemo v prosti naravi prav tako veeeli in še v večjem številu drugo leto. Med igranjem koračnic s godbo načelu smo od-haJAli domov. Ko smo sopet korakali skozi Esen, niso več prebivalci bežali pred nami, 4 m pa k pri vsakem hotelu in vogalu so nas pozdravljali, ponujali nam pijače in prigrizka, kar smo pa uljudno odklanjali, ker sa vse svoje potrebe smo imeli dovolj Bilo je tudi Že sjutraj drugi dan. zato ae Je mudilo. Ampak končno se vabilom ie le nismo mogti ustavljati in is prijasnosti smo sprejeli ponudbo. Medtem pa so nam pripovedovali, kako je duhovnik agitiral proti nam. Ko pa Je videl, da vse ni nič pomagalo. Je v razljučenosti odšel s svojo kuharico. Noč ga Je vzela in s nJim tudi mnoge dragocenosti, kar sta le mogla pobrati. Nihče ni imd sledu za njima, pa ao tudi rekli, da ju ne bodo iskali.
Podali smo si roke in se prisrčno poslovili. Na njih goetoljufe-noet pa smo še rskli, da se bomo drugič odzvali. Težko smo se ločili od prijazrilh ljudi, U ao
hali za nami z robci ie ko __
k daleč na ceeti. Izlet Jo bil
PETEK, 10. APRILA
obljubili prijateljsko ver in pridobili z njim nove sodruge. Tak je bO izlet slovenskih in nemških socialistov v letu 1880. • • •
Ko sem prišel v Ameriko, sem skrbel -predvsem za delo, To je bik) najpotrebnejše. Takoj, ko sem dobil delo, sem pa začel gledati za podporno društvo. Kako je potrebno za delavca podporno društvo, sem spoznal že na Nemškem in Ogrskem.
Neke nedelje sta prišla k meni moža in me prosila, da bi jima poslal knjižico ter dvameseč-ni asesment na neko društvo v Pittsburghu, Pa. Znala nista ne; pisati ne brati, a povedala sta mi, da sta člana samostojnega društva v Pittsburghu, kkterega člani so bili raztreseni po vsej Pennsylvanlji in po Ghiju. Kakor sem razvidel, so jemali tudi vse odkraja v društvo, niso se o-zirali, Če je prosilec pošten delavec sli ne. Tako so se prismolili zraven tudi taki, ki niso bili delavci in so imeli bele roke pa živeli na žulje delavcev. Od tistih, eden je bil izvoljen za blagajnika samostojnemu društvu, katerega so s trudom ustanovili delavci. Nič kaj posebno me ni mikalo k takemu društvu, kjer je bil "dušni pastir" za blagajnika.
Prvikrat sem poslal asesment 8. maja 1892, zadnjega pa 3. oktobra. Okoli 25. oktobra istega leta pa me sreča eden dotičnih članov na ceBti in mi reče: "Anton, zdaj pa ne boš več pošiljal asesmenta. Naš 'verajn' je hudič vzel!" Ko sem ga začel izpraše-vati, kako je to mogoče, je samo izjavil: 'Tovem ti, kar je črnega, ne bo nikoli belo!"
Pojasnil je, da sta pred štirinajstimi dnevi dobila z drugim članom dopisnice, naj se udeležita aeje v Pittsburghu. Članov, raztresenih po mnogih okrajih, je bilo okoli dva tisoč. Na sejo so prišli v velikem številu, tudi predsednik in drugi uradniki, le blagajnika, ni bilo, ker kakor je predsednik pojasnil, je blagajni ka vzela noč. Z njim pa je šlo tu di vse. društveno imetje okoli o-semnajst tisoč. Člani so hitro najeli slovenskega policaja, ki je stikal sa pobeglim duhovnikom — blagajnikom — v Cincinnati-Ju in Cleyelandu, pa ga ni mogel zaslediti.
(Konec prihodnjič.)
Nmi* mmm * m*jm «i aSjVj rmlmm. t—ton J M~dil* kako M * kupmm. PUiU po BBJEZPLaCni ^
BCATTA BSSEMSI II * CO
•IT S1m blui	D*»t. Tt. ('kič«««.
"HiS MASTERS VOICE* Prave, glasne VICTROLE CENB
od $22.50 do $250.00.
laisss saapp sssMs . sa* * as
flfeO SŠMA^MH^ HMI ((I SMk	~ *•
ptfttte 90 Mtilk.	.
gOVE VICTOB PLOŠČS VSI FO TI« CftvSLANDSKIB rsva IN IGRALCEV NA HARMONIKE.
77*7 Strunam. Ml« LovmIm In MIm Udo-X vtafc—SlivU. Ml« LovmIm in Mtoa V+rUk
77tN Sv. LmIJ*. Ml« Mbnl 1» J«i»fa» KIUvm^—rtnntMriM. Mita Mirni ta JMipinn Mitov«. TT91I Btovnnakl pl«. Snlkta Onk.rtn.
Cukaritko koto. Balkan Oni min. 77911 Bonto Bon to. Bariton, Uo Bateh.— K* sramo Hm morja. Bai* to Skw*jak.
V701I Nn poakok. polka, rojak Nap« m ilk«.—Taaiaka. vatoafc. rojak
Hojrar na harmoniko. 77919 Urno akakaj. vallak. L. Rpakafc,— Aako. harmonS*—LJaMmako v«. *Ua. iotU. L. Spohak.—M. Ank«.
To m ptoife. nakaj novapa to »•to to toiaaa od nalik CtovotonSfe. nov(lank). NatoffU jik takoj, dok jto taamo * »ato^i In na poj^toja Za potoalM pritotlte Sla.
IVANPAJK,
24 Hala 8t, ConemiMh, Pa.
NA PRODAJ JE dvonadstropna dvakrat pet sobna iz opeke sezidana hiia, klet in vse moderno urejeno. Proda se po zmerni ceni. Za ceno in druga pojasnila oglasite se peebno pri laatniku v drugem nadstropju na naslov: 5826 W. 25th Plače. Ci-eero, III.	(Adv >
DA SKUHAfi DOBRO PI-VO, PB9I PO NASE PRODUKTE.
SVARILO Čuvajte se pred navihanim J stopnikom Nelsen R. Bosted, 3 dom Anglež. Pred letom in pil, je nahajal na Ca®ton, Ohio in I prodajal Generatorje za karbi ter zastopal neko Standard Ligi Plants Co„ iz Chicaga, 111., t, ie neko drugo družbo iz Kd tuckyja. Prodajal je gori navedi no blago po farmah. On je sr« nje postave, star okrog 30 le rujavih las, plave oči in nosi 06 la in govori malo skozi nog. Ak mi kateri rojakov pošlje njego naslov ali po&lje njegovo pi&avi dobi $10.00 nagrade. Ce pa lu Želi še kaj več izvedeti naj pi na moj naalov: Jacob Bergan R. D. Box 10 — Lisbon, Ohio. |
(Adv
RAD BI IZVEDEL za svojega bratranca Janez Vi lenčiča doma iz Bača pri St. Pi tru na Notranjskem. On se a haja v Ameriki že 20 let; pn
Sitimi meseci je bival nekje organtownu, W. Va., in sedi pa je menda nekje v okoli Pittsburgha, Pa. Želim, da sei javi, ako sam tega oglasa ne čital, naj ga rojaki opozore to, da se javi na moj našlo« Vincenc Tomšič, Box 82, Buei hannon, ^V. Va.—(Adv.)
KOŽNE BOLEZNI
povzročajo mnogo trpljenja v teh slučajih je treba jemat;
SEVERA* S
Olajia radrribnje, odpravi srbečico in druge srbeče
Imib iTTI k« 1, - 3Ci
ispuecaie na kosi.
Cena 60 oentov.
^ ■ -. *. pn iaHija.

Naznanilo rojakom in roj*
kinjam t Petuuylvaniji,
Ohio in W. VirginijL I
■ » ni#«4H
Naznanjam, da se bom prese 1U iz 5289 Butler st., Pittsburjrh Pa., na 4921 Butler st., Pitta burgh, Pa., dne 15. aprils. 1921 in sicer v svoj lastni dom. Vsled tega Želim naznaniti vsem, ki pridete po svoje obleke Iz raznih delov dežele, da bodete natančno vedeli za moj novi naslov, in me dobili v moji novi krojaški delavnici.
želim se tudi zahvaliti vsem mojim dosedanjim odjemalce« in se njim priporočam še za naprej kakor tudi rojakom, ki m niso dosedaj moji odjemalci, da me posetijo in se oglasijo pri meni, kadar žele imeti lepo in moderno izdelano obleko, niao nič dražje kot kje drugje in prt meni dobite vedno Izvrstno krojaško delo. Dandanes gredo okrog ljudje, ki niti nimsjo najmanjšega pojma o krojaštvu, nauče se vzeti mero in poten pa semnarsko obleko prodajsjo ljudem za prve vrste krojsiks delo, kar pa ni res. Vsled t*«» apeliram, da predno kupite kje drugje, se oglasite pri meni Priporočam moje mojstersko izdelane obleke, vaš s spoštovanj««;
FRANK OGLAR,

? Naroči si
' JMli^ftJft ^
4921 Butler Str., PHtakvrgH Pi-
__—(Aj*j.
DELO DOBI dekle, delo v ReaUvraciji. ne Potrebuje nobene aknšenosti Stalno delo in dobri dom, ptočs PJ dogovoru. Oglasite se £ "IC£AL RE8TAVBACUI
H
issiiii um' saii i" i ur