Chicago, II!., ereda, 31. januarja (Jan. 31), 1923.
STEV.—NUMBER 26.
NEGA. POLO!
stori, bo anglalki proietartji viol odgovornost atao la p draatilao »kaljo.

Av*.
OfflM ef PulMssllsui
NEKATERI DOGODKI TAKO GOVORE.
Kojti rasglaleni Vncarelli je po-- »tal poslovni odbornik organizacijo godbonikov.
New Tork, K. Y<—(FOd. Prem.) — Ako s« Potil Vacarelliju posredi njegovo taktika v Godbeniiki najemni varstveni nniji v New Torku pri izravnavi epora s Amo-rilko federacijo godbonikov in Ameriško delavako federacije tako, kot se mu je obnesle, ko jc bil odbornik pri drugih delavskih organizacijah, tedaj se prva god-beniška organizacija hitro povrne pod okrilje drugo in prvotne organizacije godbenikov. •
O gladkem Vacarelliju, ki je bil najcsdnje poslovni odbornik pri uniji tešako*, gre glaa, da je dober vabljenik. Zaradi tega pričakujejo,' da hitro izpolni vrzel, ki'je naatala med lokalno godbeniško organizacijo in Ameriško Federacijo godbenikov. God-beniika vzajemna varstvena unija v New Yorku ga je izvolila soglasno svojim poslovnim odbornikom. J Y njega pa ima gUvni odbor zaupanje, da popelje organizacijo iz boja, katerega ie bije skozi štiz^i leta a godbeniško intemaeijonalo. / .
O tem ke da poimdeti dolga povest, ki ima dva konca. jEna se da povedati o lokalni godbeniiki organizaciji, druga pa o Vacarelliju. O godbeniiki internacijonali se da povedati, da je izklju&ila vse odbornike lokalne oeganiza cije godbenikov in jc paprpvila pogodbo z gledališkimi ravnate lji, ki izključuje vso orkestre in
MAMA. frank, lika in državni bondi padajo, padajo . .
New Tork, N. T. — Franooski fraak ja v pondeljek padal na tukajšnji borzi aa šeet ooata Belgijska in italijanska valuta sta tadi padli Državni bondi Francijo, ki noaijo 7V4 odstotka obreati, ao padli aa 86. Padla je tadi vrodnoet državnih bondov Cehoslovakije.
Nemška marka ja padla na 84,000 aa dolar in a tam ja doeegla poljsko marko. Samo avstrijska krona in raakl rubelj sto še pred marko.
MMEHJE GLEDE MVAZUE NEMČIJE JE mm.
v snem si zroali politi ka, v drugim pesimizem
Herbert Hoovar pa mani, da ao
Francoai lo napravili dosti \ veliko žkodo v organizaciji industrije. • .*'
ternacijonale. To ae je agpiilo poleti 1921. Sledile ao legalne akcije in izključena organizacija je zahtevala, da sc sopet sprejme. Take akcije eo bile.vse izgubljene. Od tega čaaa so izključeni godbeniki naetopali kot samostojna organizacija. Zdaj pričakuje ta izključena organizacij, ki ima devet tisoč članov, da ae zopet z pomočjo Vaoarellija združi z A-meriško federacijo godbenikov in Ameriško delavako federacijo.
Na shodu, M je odobril Vacarel-lijevo izvolitev pozlovnim bdbor nikom, je on izjavil, da ei pridrži odločitev, ako zprejme ali odkloni izvolitev poelovnim odborni kom, toda njegove konference s Hugh Fraynom,' mednarodnim organizatorjem Ameriške delav ■ke federacije in drugimi odbor niki Ameriške delavake federacije, obljubujejo, da napravi konec •pora, ki poetojl med Godbeniško vzajemno varstveno unijo in A-meriško delavako federacijo.pM
Oglejmo ai še Vacarellija. V delavskem gibanju je poznan kot u (Dalje na 2. atrani.)
Bonnar Springa, AA. — Med Američani v južnih državah Unije je krvna oeveta še ramo tako v navadi kot v Siciliji ali na Kor »ki. Oko za oko, zob za zob je Rtslo teh ljudi, dokler ni ena družna uničena ali če mlajši v dru itni ns izravnajo spora na pametnejši način in odpuste drag
Na Harringtonovi farmi so na-14 letnega Sanford Harringto-pretepenega do nesaveeti v hlev«. Ko je deček prišel k eebi, j* izpovedal, da ata dva aeznanea stopila v klev. Eden ma ja po-*v*til s žepno žarnico v oči in mn "kel* "No, kako ai pa prišel iz Leavanwertfcaf" Na to ga je takoj udarfl a peetjo v obraz, <u m je zgrudil na tla. PadU sta °b» po njem ia ga topla, dokler ** ni oneevoatiL
f »nižina eodi, da je Ml aaaj io-napad ia krvna oovete. Nje-Se* bret jo Ml amorjen na isred eo brutalen aafia. Morilec ga js Prelil na ceoti. na kar jo ajega In «;tomohtt polu a gaeoliaom ia JTitakafl 3galioo.
Krvna oeveta izvira la nekega «*edka, ki ec ja odigral prod '^ejset leti, ko ja c.eliaa biva-
Waahington. d. 0. — (Fed. Tress.) — Politika in pesimizem sc zrcalita v sedanjem delovanju vlade glede invazije Nemčije po Francozih.
Senator Borah le upa, da napravi na administracijo tako velik pritisk v svojem boju v senatu, ds se skliče ekonomska konferenca vseh velesil j .
Nameni eenatorji Boraha pri de jo pod napis "politika". On je prepričan, da se nsj saj napravi poiskuz, da sc Evropa obvaruje g6spodarskega,poloma. Ta poizkus naj sc napravi i^a ta način, da se odgovorni državniki saj v sad ugi skličejo na posvetov
lanemallelii o dolsevih. i . . * *
in- nju in tirih narftvnoga bogastva
On Seli videti tudi Rusijo na ta« ke mzborovanju, ker občuti, de Evropa brea Rueije ni cela.
Senator Smoot pa meni, da franooaka invazija povzroči gospodarski bankrot na evropej-skem kontinentu in da se splošno odklonijo dolgovi.
Privatno je predsednik Harding menil, da on ni obljubil poslaniku Harveju, da ae skliče konferenca poleti, ko bo eenat na počitnicah, kot jc poročala U koreepoadeaoa. lajava aanatorja Boraha, v kateri je rekel, da obnovi boj ss sklicanje konference, pa pokazuje, da še verjame preveč takim zanika-njem in za to bo skušal priveeti senat do tega, da pritisne na pred se4nik» za eklieenje konference.
Po zatrdilu trgovskega tajnika Herbert Hooverja so Francozi že tako desorganizirali industrij sko msšinerijo v Rurski dolini, da bo vzelo tri lets, da se popravi storjena škoda, ako se Francozi takoj umaknejo.
O Hooverju govore, da je rekel, da je prebivalstvo Belgije učilo Nemtijo, kako lahko ssbotažira "premagano ljudstvo" nspram vdirajoči' administraciji Ravno tako je rekel, da je Nemci vodijo idaj a strahovitim učinkom pasivno resistenco proti Francozom katere ao ae naučili od Belgijcev.
Spomniti ae ja treba, da je bil aenator Smoot član komUije sa povrnitev dolga, ki je konferirala z britakimi delegati, še preje pa a francoskimi. O francoskem delegatu Parmentierju goovre Smoot-ovi prijatelji, da je Parmentier pripovedoval družabno mogočnim
afe vojno alijanoo t Turčijo ..Ilaljje jo izvedela, da Tranoosi nameravajo okupirati Berlin
Angleški ministri niso edini, kaj M aftafOI Mode ruhrsks krize
Binmmj MacDonald. vodje De-lanka stranke v Angliji, jc obv* stil Bonar Lawa, da Evropa stoji pred novo vojno la angleški pro-lotarijat ja* pripravljen na dre ba tlako r tovarno, ako mn .nllo stično akcijo ,da vojno prepreči, atariši ali njegov oša zapustili to-
pri čajekih mizah, da je Francija aelo ranjena zaradi iz-tirjevalnc taktike Združenih dr-lav. Pojaaojeval je, da Francija rada vrne poeojene miljerde, ako ee ji dovoli rok treh ali štirih let «a pričetek odplačevanje.
Na to ae je Paraantier odpeljal domov in Francija ae je pripre-vila aa eedanjo vojalko ekspedici jo, ki po maeojo eenatorja Smoote povzroči splošni bankrot v Evro-pi in ustvari tak pološaj, da Evrope ne bo mogle plačati Ameriki
dolgov.

to se ne godi V eupiji, ampak v oeorgul
Dvajset Nemoev ubitih in mno ge Fraaooao* ranjenih v Ropa ahu.
Splošni izgon nemških uradnikov Ig Ruhra.
Stavka ftelaaaičarjev in telegra Lftatov paralisirala Ruhr
In dobe se ljedjOd M^gžS^ *^
tako lzkorlščanjs,	Litvind izjavili, da rajši pri-
Atlanta, Ga. — Država Geor- *!jo m **d*U> Mwnel *
gia ima seveda tudi zakon . za
"varstvo otrok". AU zelo Čudnoj **	« lavaaijo Bolgar-
je to varstvo, ki ga ulivajo otrocli®, F^JS?**1 ***aeijo> da l^or
bres očeta ali starišev. V zakoni
ku je aicer zapiaano, da jc pre-Jp Anglail ošiljajo šoto ia eropla povedano delati otrokom po* 14 no V Moanl. Turške Ido priprav-letom v tovarnah, ali v zakonu jšjUeoe ea vpad v Moaul in Oarl-zapisana Še neka izjemna doloČ^grad.
ba. Ia ta določba pravi, 8e smsjo delati v tovarnah, kl nimajo ata-rlšev -ali očeta, ako ao dosegle dvanajeto leto etaroatl. ' '
In najdejo se ljudje, ki aago-varjajo tako iakorSčanje otrok, češ, da pomagajo prekranjjevati družino, že aamonaaebl je mpmo-ta, da morajo ravnoisti otroci, ki so brsa lastne krivde največji a* bošci, pokušati najbolj grenak kruh v svojih otrolklh Jet&. O-trok, ki je izgubil stariše ali očeta, mora še z dvanajstim letom
liko premoženja, da Ker so bili atariši alrot ubožci, kaznovani tu^li ofoooi. In to ji tista aramotna pega, ki jo je na vidijo, kl ugovarjajo tako izkoriščanje.
Bogata država nima aredstsv da bi dajala eiromešaim vdovam penzijo, da lahko vzgoje svoje o-troke. Bogata drfeve nima toliko denarja, da uatanovi zavod, v bi ec vagojale siro
sik«*, mirna ga pa, kadar jc
b^ ekrbeti aa osirotele otroks. Se veda kristjani smo. In še ponoani smo na to.Kzizt ja pa reksl, naj puste msle k njemu I
Pa tadi v drugem oairu lopa precej varstvo otrok, v tej državi.
V	tkalnicah in prsdilnišah se smejo izkoriščati otrooi pri ponoč-nem delu, ako ao atari štirinajst let in pol. Tako dovoljuje poeta-va. Zgodi se pa tudi,- da se postava prelomi in da delajo otrooi pod določeno etaroetjo ponoči.
Mislimo si otroka, ki ja atar ko-maj štirinsjst let, in dela ponoči dvanajet ur v smrdljivem in zatohlem tvornilkem ara^u eredi brenčečih etrojav, in raanmeli bomo, kako ae izkoriščajo otroci v tej državi
, Tekstilni baroni ao aadovoljni a takim izkoriščanjem otrok. Kolikor mlajši je otrok, toliko nišja ja njegova meada in toliko veš je dobička za tekztilnega ali bom-bažnega borona.
b and it je so petek iu družino pri tsčebjl
Ohampelgn, DL — Do zdaj je bilo pri banditlk v navadi, da so napadali ljudi na javnih eoetah, banke, ali ao ee pa pojavili v kak šnem industrijskem podjetju, ko so izplačevali maado delavnem Roparska taktika je adaj spreminjana in bo vlekla tadi pri drugih benditih.	■■■
Frank B. Keckova družina ja, sedela pri večerji, ko eo aa enkrat prikazali mod vratasi, ki vodijo v obedovalaieo, banditje z običajnim roparakim pozdravom. Koškov sin ss je postavil v bran in je oddal na tolovaje ea strel. Za to mu je bandit odgovoril samokresom In ga raail. Na to ao tolovaji naskočili družino a mokresi In jih tolkli po glavi dokler nieo članov draŽine pobili ne tla.
Po Izvršenem roparskem alpa-
du eo ee odpeljali a avUHeobilom v emeri proti ftovojrje. Blodila jim js policija, toda uspeha ni imele.
v	okioagu zopet razsaja
influenoa.
Turki v Lauaanni prejeli mirov ao pogodbo, kaiare pe nočejo pod-
ii izbruhne vojn«
meo m in mm
f-l
fl^akl A^M^Mš ■ilaeasma HaaaJka osi
larai aooui purovne pogoano v no marajo pod-
RUBBtA.
UL — M«., js sopet obiekala iaflaeaea. Zdievetfeai Lmsiear Bnndeeen naznsnja, de ja v nedeljo obolelo dva In oeeb na plačairi ia p/ aa inflnenol Um p js
Pariz, 80. jat. — Lord Batfonr ja danaa v imenu Anglije format no naproail ligo narčdov, naj pe> areduje na Blilnjem vshodu, kjer jc nevarnost, da so obnovi vojna mod Turki in Grki ter Angleši) Balfour je poročal na aej i sveta lige narodov, da Turki nočejo sprejeti mirovnih ' pogojev / na konferenci v Lozani. Kane Vivia-ai, predsednik sveta, je odgovoril, da je treba počakati na Izid loaae sko konference. Ako sc konofren ca razbije, potem bo liga morala intervenirati.
London, 80. jan. — Tri krise u grolajo angleško vlado: Ruhr, Mosul in ameriška poaojila.
Pogajanja a Ameriko glede fondiranja dolgov ao aa rasbila, Turki aahtevajo plebiscit v Mo zulu in pološaj ▼ Ruhru ja kakor Irjavica na kateri ae4ljo angleški miniatfi'';
Ministri so raadaljani gleda vaeh trak vprašanj. Konservativci bi radi pomagali Franciji, liberalci pa aahtevajo, da ae angleške čete posovejo domov ia Nemčije. Naj ' težje vprašanje jc Moaul v Mali Aaiji. Angleški Imperiallatl ao prij pravi jeni na vojno a Turki aa ob držanje Mozula, kjer ao bogati oljni vrelci, toda zavedajo ae, da bi bila ta vojna aelo nepopularna v Angliji in računati morajo a mo gočno Delavako atranko. Kako se torej umakniti ia Mosulz, da ne bo trpela čaet Anglije t
Pariz, 30. jan. — Ia Angora poročajo, da ao turške divizije pri pravljene na okupiranje Mozula in Carigrada. Vojna jc nciaogibna, ako se Angleli ne umaknejo iz Morulfc
Leusanne, 80. jan. — Turški delegatje ao prejeli azirovno pogodbo, katero ao aeatavili zaves niki. Dokument cbaega 150 na stroju pisanih lietov in veebnje klavzule, katerim ao Turki ehae-Intno naeprotni in povedali eo le, da jik ne podpišejo. Vprašanje Moanla je omenjeno a par besedami, namreč, da cvet lige ae rodov določi mejo mod Irakom ia Tur-lijc. Pogodba glede Derdeaei je <wpara1rn dokument
Eeekl deUget ČUeria je včeraj dcjoL do je poročilo o vojai ali jaael ased Rusijo la Turčijo, katero je prišlo iz Belg.ada, izmišljeno.
Krvava bitka v Ropaohu.
Pariz, 30. jan. r- Iz Bntalja jc prišU veet, da je bilo t<anoČi dvaj aet Nemoev ubitih in mnogo Francozov ranjenih v bitki med francoskimi vojaki in nemškimi civilisti v Ropaohu, kjer sa apajata franooaka in angleška okupacij-aka cona ob Rani
Franooaka vlada ja eprajela to veet a reservo. Brzojavna b telefonska aveaa med Pariaom in Ruhrom js pretrgana valed stavke in sate ao direktna poročila aelo neredna. Spopad je prišel, ko ao Francozi izgnali šupana U Ropa-oha. Razkačena mnolioa nemških eiviUetov je napadla franeoake vojake ln ti eo atreljaii.	'
Berlin, 30. jan. — Iz Treveaa javljajo, da je afriški vojak ubil nemškega delavca, ko je aapuztil restavracijo.
Franooai okvpirajo Berlin t
Rim, 80. jan. — Italijanaka vlada ja aelo alarmirana vsled poročil, da nameravajo Franeos! oku pirati Manover in Berlin. Mtpao lini je ^poročil Polneareju, da bo Italija priailjona spremeniti avoje stališče,'ako Francoai »fetorofl meje aaaadaaafla Biihro.—Polns re je baje odgovoril Muaaolini ju, da Francija ne pojde dalja Is HMia, •
si "SU
■ZOPET TEČE KRI; P UBITIH. MNOGO RANJENIH.
Hanašlri civiliaU »n ae opopadli a francoakimi vojaki, ko je bil Ugnan župan la meata. Afriški vojak ja ubil nemškega delavca. Nove stavka v Ruhru. Veft ko 300 Nemoev iagnanik. Dukovttlna pomaga pri pa« aivni reaiatenci. Italija je proti okupaciji Rerilha. Anglija opoaarja Francijo, naj milejle pootopa a Nemčijo. Nemškemu ljudetvu preti lakoU In revolucija je neiaogibna. Belgija je alarmirana.
Paria, 30. jaa. — la rlaoklh uradnih kragov aa dosnava, da ja Auglija intervenirala ln poovarila Francijo, naj milejše pootopa • Nemčijo. Lord Balfour, ki prod stavlja Veliko Britanijo na ee^l sveta lige narodov, je v pondkljo avečer konferirala Po i nc are jem glede eitnaci^e v Ruhru in mu ra-zodel mnenje angleške vlade
Novo stavko v Eakrai 800 Nma-oo* iagaaaih.
Dortmund, Nsmčija, 30. jaa, — Valed sUvka telagraflaiov in telefonskih nameščencev ao Franeoai raaglaaili obsedno stanja v nu, Harabomu, Moerau, Oatromu, Kempn, Kappelmu In Oehemmri-ku.	i
Neštcvilnl nemški uradniki ao bili aretirani in isgnani ia Ruhra; okrog 800 Nemeev jc le bilo iz-gnanih. Večinoma so isgnani Iu-peni, šefi poiieijc in poštarji. Poštar v Mangedu jc bil obeojen na 100,000 frankov globe In 30 dal zapora, ker ai kotel preprešiU stavke poštnih nameščencev.
Socialietične unije v Dueasel-dorfu sc niso pridružile stavki. Kovinarji v Kssenu so poslali frencoskoam poveljniku oster protest proti uvedbi nove denarne valute.
Stavka radarjev In jeklarskih delavcev še ni popolna ( najpopolnejša stavka je na poštah, telegrafskih In telefonskih postajah in na šeleznleah. Francozi ao hoteli ,da nameščenci podpišejo pismeno isjavo, da ae bodo štrajkall, toda nihče nI hotel podpiaati take izjave. Nato ao Francoai oretireli odgovorno poštne, tdegrafeke in telefonske uradnike.
General Degontte je zagrozil, da prepove vieko ehajanje ljudi na ulicah lo trgih pod kasnijo petletnega zapora In globe deset ssiljonov aurk.
I v kejm
ANOLEMa PROLETAKIAt PRIPRAVLJEN NA DftA STIČNO ASOVO. ti
80,
jan. -
Katoliška duhovščina v Ruhru ee je pridružile Indaetrijeleem in deleveem v pesivnl rosisuaei proti fVeneosom. Nedžkof Bebultse v Kolino je apeliral ae katoličane ega svete, da aej protestirajo proti okepceiji Sahre, ki uvroša
m Is
bojujtel" mditevajo
JUGOSLAVIJA
1 Mamo), 30. jan. — Lltvlnska vlada ki za*eznilka komisija sta *čeraj zamenjali ultimata. Komi« sija zahteva, da Utvlnel izpraz-nljo Memel ln raaoroŠc robelo. Litvind ao odgovorili a kontra-ultlmatom, da morajo aaraaalki pobrati pete la Memela do nedelje, ako ne, jih Utvlnel požene jo s sik), , ^
Nevtralni opasovalel pravijo, da jo konflikt nsisogiben, eko aa ga-vesniške šote no umaknejo. Komisija Ima na raapolago okrog 2000 moš in nekaj bojnlk ladij ▼ pri-stsnišču, toda litvinald rebell imajo 0000 moš, a na litvlaaki meji, ki jo oddaljena la SO milj. stoji 1AOOO rednih lltvinskik rojakov, ki iasajo oklopna avtomobile, tanke In topova. * t
Krdman Bimonaitls, predsednik novo vlnde ▼ Memelu, aa ja poba-hal, da boeta Lltrlaecm pomagsli Nemčija la Rualje. Rim, 80. jaa. - Italljaaaki Mati tcionalietl v Jt
poročajo, da nacionalisti slavij! aahtevajo vojno a Bolgari* jo. Tu krotijo govorice, da nameravajo Srbi posnemati Fraaeo* se In okupirati koa Bolgarija radi neprejete odškodnine.
da aa naj dvignejo proti Franeo-zom v močni rodetonol .
Pariš, 30. jan. — Fransoska vlada ja pr.Ma rnnzurirati čaaopio-je, ki poroča o dogodkih v Ruhru. Včeraj ao bile uplenjena tri vrati-«e v članku, ki ga je prinetd "Tempa".
Listi odprto pišejo, d s ji nova vojna bliau. Položaj v Ruhru ša al tako nevaren kot je v Mcmšla, na Balkanu In na Turškem. Ako pri« de vojna med Anglijo in Turčije — pile neki liat — iu Nemčijo ter Franeijo a Poljsko na strani Franeosov in Rueijo na atrinl Nemcev in Turkov ,tedaj naj so Amerika obriše sa evoja pooojlla * K*ropi.	, '
lajava AagUjo glede dolge* vaa-
Londoa, 80. jan. ^ Kraneoakl poelanik je bil danes rszburjen, ko je bilo objcvljeno pol uredil porodilo, da Anglija ne pričakajo povračila poeojll od avojlb dolini-ko* * Kvropi, alti nadaljnlh plačil odškodnine od NemUja.
Fraaeoeki uradniki proteetira* jo proti temu, «sl dc paeUvlja
. t	■'liOmiariliii kif i
alalio
luč
»n
j*
Ned&l'.»f
prrope
pr08v1ta
Nemčiji. Freaeozi zahtevajo po-jcsniU.
Nemčiji proti Ukoto la rcvolaolja.
Berlin, 30. Jon. — Vpričo frau-oookoco kordono okrog Ruhra, ki j« odrezal Nemčijo od ereo njenih industrij, Je ekonomsko vojne Nemčije • Francijo »dej peetnle ▼prečenje življenja in amrti. Nemčija ims živU ssmo is so tri mesece in potem bo morslo posti ns nižino Avstrije, ki nudi vsemu svetu lep sfled, ksj se ifodi državo, ksters je odtrfsno od vir s svojih živil.
Talko ps js pričakovati, da bi ss dal narod, ki žtejc 63 miljonov duš, mirno zadaviti Nsdvonuio pridejo is to spomlad v Nemčiji preobrati, ki pretreeejo ves svet. Revolucija js neisofibna.
Belgija jo
Bruselj, Belgijo, 30. jan. — Belgijska vlada jo sslo vsnsmirjs-narodi najnovejših dogodkov v Ruhru. Politični krogi so resda* ljeni glede ssssdbe ruhrsks doline in mnogi pravijo, do prineoo Belgiji več žkode kakor koriett Bel* gijski socialisti pritiskajo na vlo do, da moro umakniti svojo loto Is Ruhrs.
"Le Peupls".glasilo socialistična strsnhe . in sslo »vpUvsn Ust, vprsžuje v včerajšnjem uvodniku "Ali no pootaja situacija v Ruhru m nos nevarna f AU ss nismo pre Raglili? Pomislimo .in poprsvimo napako, dokler ni prsposnol"
Misijonarji so pijonir ji topirlaliaa.
Modteljem kristjansks —fadno slsde topovi v Afriko, Asijo In drugje.
TO PRZSNAVA TUDI VBR8BZ 2URNAL.
Nsw Tork. N. J,—(Federsted Press.) — lžstodističns episko-palns eorkev je sklenila potrošiti bres malsga sedem miljonov dolarjev so misijonsko dslo v teko-lom letu m^ pogani v Afriki, A* siji in na Paelžičnih otohih. Ta akcija me todi»ti<*nf» cerkva je izzva
spisal Tjrlor Dennett pod naslovom "Kristjaaaki misijonl in im psriolissm".
Olankar najprej pekasuje, kako oo misijonarji vodno iskali In tudi dobili saMito svojo domače tlode in hnko so so ysšsll v notranje politične sadove v Asiji in Ooeaniji, nato pa pilit *
"Fakt je, da so misijonarji v mnogih deželah širili kristisnsko vero « mečem ln pripravili Ua ao ohononmko in poUtilao osvajanje, ki jo navadno sledilo pijonirski mu dola osnnnjsvalssv besods bolje. Gospodarski vsrold smeri Aks skspanaijs los Pacifik so ri-nor bili tako močni, do bi bili pri* neali aneksi jc, četudi no bi bilo prsj misijonarjev tam, ampak utajiti se no moro, da niso bili ameriški mlsljonsrji hotomlčnl agent Ja ameriškega imperializma.
Aasorilki misijonar si ns more pomagati, da oo no hI prejallaloj oklenil idejo, da U delo v njegovi Moli ispreobračanja
nevernikov
fenole veliko večji nspsh, oko de Aele pride pod sasUvo svssd in prog.
Navdušenje, s kstorim so ameriški misijonsrjl priporočali ams riiki mandat Armsnijs in Intsr voncijo aa Bližnjem vshodu, ni prvi slučaj v sgodovini. Nešuto krst se js is sgodilo, ds so misijonarji provoclrali vojno in ano* kaljo kolonij pod protveso, ds Je Mtrshs braniti kristjana piud ne vornikl") po-ledles je bils, ds je dotična država — vštete eo vse voleeilc — potem obogatela u novo ln bogato aalogo sirovin, rude in drugefs pri rodnega kapitala Tako eo misijonsrji povapeševali Imperielisem."
Italijani popUvljojo Avstralijo.
Brdnc?, N. R W„ Avstralija. — (Federated Prem.) — Na stotine Italijanov prihaja v Avstralijo, ko jim Je pot v Ameriko saprta. Neseljenei v večini nimajo ecaU v iepu, kajti imeli eo komaj teli ho. da so plačeli vožnjo. Vsi pripovedujejo o veliki b«H v Italiji, ki je edaj ic večja, odkar so fa Meti ns krmilu.
Delavske unije v Avstrellji pro »tirajo proti neomejenemu ne 'Ijevsnju is Evrope, ker elutija, le bodo kapitalisti poskušali sni M mesde. ka bodo imeli dovolj
binskaleo otočje ji usahljiv vi» Zganja.
V snom lotu isvodjo v Ameriko toga otoi|a do 1^00,000 ga-lon žganja.
D.
vtihotapijo
O. — V s Bahamškcga
njem trikrat toliko dohodkov kot od trgovino f vsem dragim blagom. Kongresnih dostavlja k ts-mn, da so poročilo državnega de partamnto, ki opisaje, kako ee vtihotapijo žganje kljub prokibi eijoniikim ursdnikom, ki stroiijo obrežje, dn ne pride kaplja Iga-nja ▼ Združene države, lito kot izmišljen roman.
Do UU 1919 so importirali Bahamaškega otočjo na leto U petdeeet tieoč golon žganja. V lotu 1922 jO pa tihotopeld iavos Is nsrssUl na 1,200,000 galon žganja.
Po kongreonikovi isjnvi prihaja žganje v Združene driave prek Philsdelphije, New Torko in Nor-folka, toda veliko žganja je iakr-eanega tudi dragjo. Ko so pričsli vtihotapi jati Iga-la ssnimiv člansk v reviji "The jM Mruženo drlave, «> nalofi-Christisn <5entury", kaUrega jo M *****	^
ihb
otočjo en arfljon dve sto tisol galon žganja v Združene driave. 1 . Vlada ln ljudstvo na otoku msU lopo dohodko od togo tihotapstva. Največ ssvedo "zaslužijo" trgovci, ki tržijo na debelo s tkanjem Samoposebi se rasums, ds ei ljudstvo na Um otoku žeU, da bi prohibidja no UU nikdar odpravljena v Združenih državah. In če bi kdo vprašal o točene, ako bi no. bilo pametno, do odpravi Volstcodov zakon za is-vajanje prokibioijo r Združenih državah, tedaj U vsi aknlaU dokazati, da bi biU to največja smota, kajti ljudstvo, ki se jo odločilo so prohibicijo, nav jo tudi dbdsll, kar krepi, moralo in znižuje hudodolotvo. Otočani bi govorih in pridigali, kot ameriški prohibioijonioti In ss sgrsžoli nad ljudmi, ki pijsjo žganje. Tako jo-remijode bi bUo eamopoeebics,
do^so ^djfn^^ijo^r^l^^t* kik kupčij, U jim nosijo msstns dohodke.	J
Kongresnih Rogsrs Is ehuesttea prsvi, da ima vlado na otokih aamo od kupčije s žgs €i ^ ^jj. j, aoofl kol no-
vaj, drago Indijo oo pa odrinile na morje, aaloloae ■ no i mrtvo telo. Donee je drugeče. Tihotsp etvo jo organisirnno. Žganje na-ložc na ladije ln Indijo odplujejo proti francoskemu pristanu 8t Pierru ali Miquolonu. Drago Indijo odplujejo proti Tampiou v Ms-klkL Prve iadijs odplujejo proti eeverju la rasMe žganje kje v bližini New Vorka. se su naj triudljsksgs pasa, da jik no morojo prijeti ladije, na katerih so nhronui prohibidjouilhi urad-niki. Ladije, ki imajo potni Ust Mskiko, po Ukrocjo žganje le pri New Orlesnsu. TlhoUpcl so dogovorjsnl msd seboj. Zunoj tri* miljskega pasa lokajo tihotepsks ladije, dokler no pridejo njih so-vezni ki po žganje. „
Ledi je imsjo razvito briteko ss-stovo. In lo jih vikar sapodi v kateri amarilki pristan, jim ns more nihče do živega. Potni Ueti Is-kasujsjo, da so pečajo i legalno trgovino in da so priboiala v pristan prod viharjem. Tako eveU tihoUpetvo ln tvori bogat vir dohodkov sa tisU, ki ss s njim ps čajo.
Rupe jo uari.
Eden najstarejših
in semljišČLi
Calumet. Mich. — Peter Rupo, tukajšnji slovenaki trgovce, blagajnik Calumet * Arisono Coppcr Co. in ravnatelj New Cornclia Coppcr Co. ter mnogih drugih družb, js sodnjo soboto umrl starosti 79 lst ZapustU js vet od-rsščenih sinov in hčera; ode« sin jo sdravnih v Calumetu, drugi, PeUr Rupe ml, pa vodi prodojal-nioo na Peti ceeti. Noben njegovih sinov no govori slovensko ženo starega RupeU jo bilo no* mreč Nemka in jo odgojlln otroke v nemškem duhu, potom po oo so poaineričanili.
Peter Rupo je bil rojen ▼ Pogradu pri Poljanah na Belokftmj-sksm. V Ameriko je prild nekako pred petdesetimi Utl Priiel je is Bavarske, kjsr jo le kot mlad fant kroinjaril Približno JstoJjpe-no jo prišel eem tudi John Goric, snnni poznejši odljonar v Chicagu, ki je tudi bU krošnjar na Bavarskem.
Toda Rupo in dragi njogovi rojaki, ki eo ee povzpeli mod mfljo-narje, niao obogatili e krošnjorijo To je bil sačsUk. Mezdni dslav
kaj lst po Wisconsinu in Mlehiga
nu. To jo bilo takrat, kola al bi lo iolesnioo od fThitsgs ns Revi sapad in slovenski kroinjarji ao
konji Ko js bila kmalu ro najdb b^^ati^ ii 1
(1854.) ustanovljeno nai Calumetu, Mick* jo bil Bupe med prvimi slovenski nsssljsnd. ki so ss tam nssellU.
Tedaj js Peter Bupe odložil koš in odprl prodajalnleo. Kupoval je tudi semljišča, U m bilo takrat sslo poceni ln pozneje je OSdal hiše, kstcrc jc oddsjsl v najem Pravijo, do ja bilo skoraj polori-
OPOEZCUA PROTI VOL0TBA DO VIKU BACONU NARAŠČA.
Alboaj, N. T. — LegisUturni ssnot js iji proti 17 glooovom eprejel W sike rje v o resolucijo, ki opoliro na kongroo, da modificira Volsteadov sakon tako, dn bo dovoljeno Ud slovenje lahksga piva ia vina. V zbornici ni bUa toka resolucija spreJeU s 78 proti 64 glasovom. Odkssans jc bUa j ne ličnemu odeeku.
Oaroon OUy, Nor. — Legicle-turnl ssnot jo proklieol vae državne prohibioljonilhe postave.
nossvodnih imigrantov na rospo rtaU ob lasu velike vojno Ml *
p*	to* mtm BL i. P. J.
Uipsig, Nemčija. (Fed. Pvoss.) — DoUvci ao Saškem ao sijajno smsgaU pri volitvah, ki so so vrti le po raspustu provinčne sbornioe pred dvesas mescesma. Novs zbor-nies jc eeeUvijeno kot eledii 40 socijalletov, 10 komunistov, 10 no eionatlstov, Ig poslancev "Ljudske stranke" In A demokratov. Ia-voljen ni bil niti eden ecatrist (katoličan). BoeialiaU ia komuni sti iaMjo torej sbaolutno večino nsd vesssi hurio.miml strnnkmni.
Kupil je tudi delnice Cslumet A Heda Mining Co., nsjbogatsjjk družbe, ki possdujo rudnino ba kra. Kupoval jo delnice drugih družb, obsiromo jih je poamri organizirati. Na ta način js njegovo bogastvo rastlo kot kvss in Is prod petnajstimi loti jo voljo) sa miljonarja.
Bupe oe ni nikoli dooti brigal ss Slovenec. Zoprl ss jo ▼ krogs svo-jegs raareda, mod finsnčnlks ln denarna mogotec. Molokdaj js oblsVsl kak slovenski lokal v Ca* lumotu in to lo takrat, lo so ga opravki njegovsgs buai-No vodno jo govoril js a»> gleški ia nemški; milirHaj ga jo bilo slišati, da js govoril svojo poljsosko nerečje.
Rupo jo bU soroda dober trgo* vee ia podjetnik; bil jo velik kapitalist. Znsl jo iskoriotiti vsako stvar, ki jo prineiaU dobiček. Za čel js v pijonirskih časih, ko jo zsdostoval majhen hapital sa ras-voj velikih podjetij, ki io posasje eipolo miljone svojim ealetulkom Kot organiaator in poepolovatolj trgovine, finančnih sovodov ia rudniških drulb jo voUho storil so nspredek oalumetsks nooolbine v splolnsm — ampak deUvei, slovenski in drugI, Id so ara poaugl! do bogostvs, kakor voom drugim mu niso šoto dolini nobeno hvaU In tudi ne občutijo r nJem nobeno Izgube.
PLEMENSKI BORBDI V DTDIANL
Trije mrtvi.
Blanf ord, Ind. Z Tukaj jo prišlo do robuke kot posledico ple-menskegs bojo r minolom tednu, v kateri eo bili tri je ratroljonl
Oblastveni organi isjsvljajo, wi ao bili ierif ln njegovi deputiji napadeni, ko eo vstopUi r neko plesno dvorano, v kotori jo bilo ohoet, da pronajdojo, hdo J ctro* ljal na dva sauom. Nskdo js ba* js odprl ogenj na lortfo In njo-gove spremljevalec. Na to je prt-•el ierif o svojhni spsomljevale* in pričel etreljati na svata. Ustrs-Ijoai oo bUit Mike Jerič, Dan Rtu-par ia Mali Obradovil.
Drugi po menijo, da ss afera ai tako odigrala, kot jo pojooajajoja oblastveni organi, kajti mceto jo posaaae kot pravo tihotapsko gasodo, U katerega so žgaajs na vso strani
raj sakaj	4sMk
AU
D&AVSTVO BUDI mu lUtMAEJU?
(Nadcljevanje s prve strani.)
outnik v spreminjanju barva. V vojnem času je nastopal kot na-•protnik radikalnega delavskega gibanja. Poloti 1921 jo Vacarelli, ki je bil boljo posnan pod imenom Paul KeUr, bliičal kot predsednik "Lojalna dslavsks legi je". AU ss spominjoU "Lojslne deUvskc legije"!
WoU, obeUU je doeti čaaa, da jo prišel Vacarelli v javnoet in da'jo pri volitvah podpiraU ta* maniU r volllnom boju. In po isjnvi VaoarolUja je organizirano delavstvo potrebovalo nov preporod, oo to je bila ustanovljena tudi "Lojalna deUvaha legija". Vacarelli je polt "Organisirnno delavstvo potrebuje preporod. Doktrino prospcriUU in miru moro nadomestiti doktrino unilo-vaaja. Novi liani in novi nasori morajo prspojiti Ameriško doUv-ako-federacijo od vrha do dna. Sprejeti oo morajo principi ia metodo, hi prinesejo arirnim potom pogodbo in na pametni podlagi. To jo boljo kot uničujoč boj sa asdriljivs sahtovs."
Ia takrat je vrinil v ustavo4 Lojalne delavske Ugijc' štiri saa* Hlns odstavke i
1. Pravica do dels ss prizna e-ssbam obojega spoU ns glsds na to, ako so člani dslavsks strokovno orgsnizacije.
1 Prizna se pravica splošne javaooti kot interesne stranke pri vseh dolarskih sporih.
8. 8prejmejo ss naj posUvs, U vpostovijo obvezna rassodillo.
1 8porea vprašanja med de* lavd in delodajalci naj reiujejb oeebe, ki nimajo stiks s nobeno stranko. « "Lojalna delavska unija" js
Xvila tak nčlnsk na vslshls-■ interese, ds jo je edo hva* lil Roger Babeon, U je prerok in izredni svetovalec biznižkih vele-inUreoov. In zakaj to? Wsll, Vacarelli ni samo odbornik deUvske organizacije, ampak , vodi tudi zemljiščne in sovsrovclniiks kupčijo v Nevr Torku.
DR. A. ML SOUKUP,
FHV8ICIAN AND IURGEON 8W0 W. IW iu ssv. MOlstd AVc«
vslssf, UL ... i .
Ako živite v bližini pridite k Umu sdrsvnlku, sko ŽHU daleč plžRc nJemu hi opUHU vsio bolsaen. On bode poslal potrebna sdvavflk
KNJIGE
S. V. P. J.
Književna matica Slovenske narodne podporne jed* noU jo isdalo ia ima v zalogi slodeie knjige t
Slovenikn-aagUška slovnica. DodsUk rasnih koristnih informacij. Fina trda vesbs. Cena $2.00 a poštnino vred.	, ,
Spisal
Upton Sinclair, poslovenil V van Molok. Povest Is livljs-aja ameriškega proleUrijs-ta sa lasa velike vojas. Trdo vesba. Cena HjOO s polt* nino vred.
EaJedaloL Spisal Ivan Molok. Pomot is doelej skrite* ga kooa življenja alovenokih delaveev v Ameriki. Trda vesba. Cena $1.75 s poštnino vrsd. / j j
Zakon kiogonojdJ% Spisal
Hourard J. Moore, poelove-nil J. M. Bole podučna knji-ga, ki tolmači mnofe natur-no sakone ia pokazujs, kako ss splolni rasvoj ponavlja pri possmssnikn fizično in dulovno. S slikami. Trda vssba. Cena 11.50 s poštnino vred.
Zadnji dve knjigi ,naročeni skupsj, dobiU sa tri dolorjo. Vss štiri knjige so isst dolarjev. Vredne so!
Naročbe, s katerimi je po-sUti denar, aprejema
KNJIŽEVNA KATICA
2657-51 Bo. Lamudala Aro.,
Najboljše
POTREBUJEMO lsučenega ko-vača sa kovanje leouj. Za podrob. noati ac oglssiU pri superinten. dentu v The DUmont HospUal Dixmont, Ps.	(Adv!)
delavca aa 4slo na farmi (hlap. ca). Stolno delo, plača po dogove-ru. Pištc na naalovs Anton Ker«, Box 03, OlaverackrN. X. (Adv.)
; . DELO DOBI , ~ iznčen pek in isulan mesar, cd mesarja ss aahtsva, ds mora mati govoriti aaglsški jezik, oglssiU nsj ss osebno oU pismeno ns na. slov: R. Pleteršek, 681 Bsldwin St, BrldgsriUs, Pa. v.
Naznanilo.
S tem naznanjam, ds se vrli dse 10. februarja, 1923 maškaradzs veeeUoo ln eo pridne točno ob 7. uri 'svečer v soboto febr. v dvorani Jerry Mlhevca, Orlent, Hi Vljudno vabim vss rojak« ia rojakinje - Is domala in is vieh bljlžnjih naselbin, da ss vcieliee vdelelo. Vstopnina prosta la ia vse drugo po bodo skrbel Jerry Mihevo, Orlent, DL (Adv.)
NOVO LETO, NOVE URE, NOVfi CENE. Om."m S SV*tttffltsi " "
VWIk. »loga ^ ^bC^i&UGnmotM
IVAN PAJK, S4 Mab StTMt, ConnenMuch, Pa.
T-
Zakaj naš narod
r* i.


i C
zaupa svole ban-
i ■ , ; >r .
čne
'tmr
nam
♦Onnjorl pri Fodorol Roeonro Bank, kntori mo* ?oa nala poslovanje, kor jo nala %aaka pod vladnim ha Man** nadsoratvocn kakor tudi Chiengo Cloarlng ' ti posebno pa lo, kor imamo sposobno ia odbor, kor smo a! * talcu trideset-radi nalo poštonoeti In topnosti, pridobili aa*

VSAKI MORE PRI NAS
Mpotih. (mortgaf.),
AMJmIB

aU
trnacnkdjo, ali 4a ima, naj bo ie aa kevoetirnll, aaj se
NAJVEČJO, NAJSTAREJŠO IN NAJBOLJ POZNAMO JUGOSLOVANSKO BANKO V ZDRUŽENIH DRŽAVAH, KATERA MA NAD ITIRINAJST MILJONOV DOLARJEV IMOVINE, halo jo
Kaspar State Banli
1000 Btas Island Are. Is vogal lOste sike CHICAOO,	ILLINOIS
kapital in prebitek $1,250,000.00
EARCBA TRDNJAVA JO€OgiQVAWOV~V
SREDA, ti. JANTT.
PROSVETA
JAVNA govornica.
Ker je bila pokojuiea večletna cerkvena pevka v atari domovini, je rojak Bartol najel pevce, da ho rlft30fi članov S. N. P. J. Uj skaMli "dnjo čast med maso. ^z^e-li^ NlMtc. I	*»oveku gre caat, kdor
jo zasluži. M rs. Markovick gre to-„	,^J gotovo vsa Čast in priznanje,
Cheat Hataiv	*ed pre-1kajti truplo pokojnice je vzela na
—- Med pre
USnje» listov in med temi tudi I svoje stanovinje,' s čemur^c H GUi Naroda se mi čuduo vidi, ds kszala narodno prijateljstvo do l >e dobijo v l«*tu eloveuskih ds- lvoje sopevke in ostslegs naroda
Uvcev
v liatu
" take zgage. V listu o-|
▼ San Franciacu.
brekujejo odbornike J. R. Z., ka-	Tudi tukajinje samostojno Slo-
tere j« vendar proletarija^ sam	vensko ameriško brstsko društvo
izvolil za. svoje zastopnike, te ni	je izkazalo pokojnici veliko na republika v Jugoalaviji, oni od- klonjenoet, vzlic temu, da je le
berniki vendar niao krivi, mar- rojak Bartol član iatega. Da po-reZ narod 1» še m zrel za j nega podpornega drultva, ne mo-repobliko, Kar »as je zavednih kojna Bartol ni bila članica nobe-deUveev pa tudi ne moremo spra- reiuo oporekati, ker zbolela jo ta riti »kupaj armade in kanonov, koj po prihodu v Ameriko. Pri-da bi šle po jugoslovansko repu- skočil pa je takoj rad vsak, ker bliko.	i « • _ • • znano je, da njen mož veliko ve-
OČividno onega kratkovidnesa ruje v alovenaka društva F U%%o strašanako peče fond J. B. Tako rojaki, je naša dolžnost, K in bi mu jako dobro delo, če, pomagati drug drugemu v takem bi »ogel on pobaeati tiate tiaoča- alučaju. Na ta način pokažemo ke. Potem bi bilo aeveda vae do- d* 8mo V8i sinovi in hčere slo ven bro in O- N* bi eedovoljno mol- ske matere, iti kskor mo«i a vso. previdno- Rojaku Bartolu naše iakreno atjo o"«loyeneki ligi . Ko si je sožalje, dragi pokojnici: Tvoje slovenski bankir nabaaal avojo truplo amo izročili materi zemlji • mošnjo, tedaj je bila liga nepo- ostala boš prijateljem v spominu'; trebna in je saino radi nepotre- ker tvoj duh že živi med njimi, bnosti umrla. Denarni prekupče- SUdko iptVaj v hladni zemlji valee je poslal na otok Krf par dokler tudi mi ne pridemo tja 1 »stopnikov, de so kraljevaškim | __ p«ter Kurnick. amukašem plačali „ par atota
kov, ki «o spremili zadnje ostanke k zadnji poti nazaj materi! .zemlji.
Takrat je bilo vse lepo in dobro, sedsj, ko je bila nakazana!
Prdletarcu vaota, pa toliko Vpitje. Saj Če bi zavedni, delavci ne vedeli, komu je koristno dati, tu-
Jamee Ottj, Pa. — Ta mala naša vaaica leži jugozapadno, 3 milje oddaljena od Kane, Pg. Semkaj vozi vlak neke ohijske železniške družbe, ki pripelje po dvs-krst na dan, in sicer radi ljudi, kateri hodijo delat v tukajšnjo toverno, ki.je last "American
di Proletarec ni* ne bi bil dobil. f,, ' „ ko p.«a. i, ^	^
eem prodre v nezavedne mase, da I, .	... ., .
i_____;„ b.	deUvci so rasličnih narodnosti, s
ie ons izobrazijo m tako odpra-1 _ .	,	. . .
. . . . "j ■ .__■ r .. smelo trdun, da nas je največ slovijo krivični red, so pa temu Ji-____. , ,, •	.
« .. — . . ». _ . venskega pokoljenj«. Slovencev jc ia dsli. Ko bo sooializem zmsgall , J	r	f.
vsepovsod, ne bo treba nabirati 0^1.?5' * pripadamo delavci
prispevke; z. republiko, zato ker f™*' 'f0}'* ^	» +
proletarijat se boksam probudil in ^1' « & » tudi Pnbllžno toh*
bo povsod sapi zahteval republi- K0TP° stev!^' ... .
ko, in sicer republiko vseh naro- L Ta	W w " "
do na svetu/Izvolil si bo Mm fe »vojih petnsjst let, pa pri vsem
vlado, kakoršno bo potreboval. te?'	i J"?0, ST!'
Tebi pa, Zgaga, &en,i.lWdelstICJC *	,po8eb"CK* "
v. nepredek. Slovenskegs društvs
m	tukaj do 7. decembra
mor spadaš Nc obrekuj poštenih	d d
itš 'T ^ven6 SL*6?! »:>i rojakov za društvo. Uslsnoviti i« prispeval in|med njimi	B,ogc Kot
šim, je bilo večkrat omenjeno, da bi kaj ukrenili, a vse jc bilo za-
zragen
zadnje itHk nisi rfU bosts. — T, B.
a vseeno se vtiče jo V zadevo našo-ga dru&tva in šuntajo druge proti društvu, ecš, da ni treba pristopi ti k naši številki. A to ie ni vae ; v št. 10 O. N. sem čital, da mc išče Spela Maček. Kot tajnik našega društva daui na znanje bratom jednote, da se nahajam še vedno v sredi društvenih aobratov in mini im, da bom lahko lepo gledal na Špelo Maček, čeravno ona mene gleda grdo. Deklet am, ki me poznajo, tudi ni treba misliti, da ac je Špela v mene aagledala.
Že kakih deset let imsm svoje kosti v tej deželi, pa nisem žc pre-msknil žveplenke s nlabiiu namenom, in aedaj me hočejo kar štirje spraviti v aramoto. Moji sosedje, ki me vidijo V8ak dan, pa mc iščejo v U. N. in šo pod tujim ima-nom se skrivajo, Povedati moram, da je sramota za one, ki se poelu-žujejo takega načina sa obrekovanje poštenih ljudi. Čc ao lovci, naj mi odo ven na piano ln ae pokašejo s svojim imenom. Poštenim ljudem nc dado miru, a človeku, ki je preteklega leta odvedel 15 let staro deklico v Cleveland, bi ae gotovo klanjali. Ko je to storil, je bilo dosti joka in dekličine stariše je stalo par sto dolarjev predno ao jo našli. Takemu je torej treba iska« zovati čaat.
Zopet sem čitsl v Prosveti, ko nokdo oglaša, de da tri sto dolarjev nagrade za Antona ftkrla. Sram mc je, da ga oacbno poznam. Tudi tu je hodil in plačeval aa žgsnico, potem pa, ko je allšale neka ženlea, da je pobaaal v Šep $3,740, ac je neka babniea tu izrekla t "Aha, prav je naredil! On je 'furbaat'1" Rojaki dokler bo ste podpirali take ljudi ter jih dr žali pod svojo streho, ne bo ns predks v naši naselbini, katerega pričakujemo.
Oni, ki niate pri društvu, pusti tc druge rojske, ki mislijo pristopiti, na miru. Ne vemo, kdaj jih lahko doleti nezgoda, potem pa Vas bodo preklinjali, zakaj ste jih nagovarjali, naj ne pristopijo. Nc vtikajte svojih prstov tja, kjer nT mate opravka. Vem, da nekatere boli srce, da so meno izvolili
jo v^ mej£ Ko berem isloitu« izpovedovanje dopisnic o uji! nesreči v zakonu, moram reči, d; jih obžalujem, a kdo more po magsti. Toda ko človek bere tak, dopis vseeno pride v mali dvom kot aem prišla jaz, ter mkllla, dn to ue more biti samo moževa krivda,
2c precejšnje Število let sem poročena, da bova a možem kina j lu obhajala arebmo poroko iu ves oaa živiva s možem skupaj. Radi jeze niava bila Šc enega dneva narazen, razun bolezen naju jc ločila za nekaj tednov. Pri tem jiaj bi eenjene rojakinje ne mislile, da je moja aakonaka postelj morda postlane s rožami. Ne, tudi jas sem še imele iskušnje in trpljenje, bolezni, stavke in otroke. Imela aem še trnje pod nogami, a pohodila sem ga in sopet je bila nekaj časa prosta pot. MoŠ ui pravi angeljček, pa tudi peklenšček ne, zlato pač ni vse, kar se sveti. Všivala aem še pelinovo juho meeto goveje, aH reči moram, da tepena Še nisem bila ves čas najinega skupnega življenje, orebitl, da bi bila kdaj 'polu*, katero gorko, toda ko sem videla, da je mok le preveč jeaen lu hud, Čeravno imam nabrušen jezik, sem gs dala za zobe in molčala. Pregovor namreč pravi, da na molčanje ni vprašanja, lu Še ko sem bila dekle, sem slišsls, da omošeno Žensko tepe jezik.
Hlač ne nosim; jih ne maram, ker dveh poslov ne morem vrši ti. Biti gospodar in gospodinja je odveč. Metla nisem in nočem biti, mož naj metlo kupi, če hoče znjo pometati. Pravilnim potom se moremo braniti še posebno če se gre za našo čast in pošte« nje. Ako šeha nima tega, jo kakor pomendran cvet aH rastrga* na cunja, ob katero si vsak dovo< ljuje obrisati umaz^pc noge.
Res jc, ds nisem med srečnimi, a'tudi med nesrečnimi ne, od katerih je 99 odstotkov, da so si sa-me krive nesreče. Nekatere, ko stopijo v zakon, no storijo tega koraka za drugo pot, da ao omo
		
Slovenska Narodai		Podporna Jednoti
UtleaevljeaB a aprile lige.		Uk.re It, jaalje 1007 v dršavi Itllook.
■prnvilalj
t
GLAVNI STAN. SSS7 SS SO. LAWNDALI AV*. CNICACO, ILLINOIS.
Isvriavalai odbori
UFPRAVNI ODSEK i
a fr^/V*"*	C^l-har.	Aadrew VMrUk. It F. O. T,
■aa St. J*k»«taw«. Pa, al. ui.lk Ma<tUw Tark. tajalk UlaUkeea
iuSu nS' Oa*?"	arWmlk St""* Jaša ZaeaHa*
POHOTNI ODSEKt Uadsi^ad, aead«adalk OST W. Ns, Si.. S^riagHeM, lit., Martla
BOLNIŠKI OOSBKi OSREDNJE OKROftJKi a^Neaa^^pdsadalk, SSIT-SS U. Usradala Av,
VZHODNO OKROŽJE i £2^»^*, Im ZSS. Maaa. Raa. K.
ZAPADNO OKROUEi Ajta^^ll^^^f iT^"4' ^ Maa lUra. Ro« 1SS. Bakl, Mlaa* aa sa MIha tegat S4SS S. WiaahaMar S«., Mar
Nadsoml odbori
PtMk Zalta. peedaadalk, SSSS W. SSlk St, Chlaaga, IUH Praah SajarjiUJSOO PT^c Ave^ Clevalaaš, O, WUIIaai Slliar. SS0S Si. Clalr St»
Združitveni odbori
Predaedalki F>aak AM, SIS4 Sa. Cravlerd AeaH Chleaga, 111. J^k. Ora^ SSSS W. SSlk Si.. CkUaaa, HI. Jas. Shah, 1101 B. Sled St. aevelaaS; Okla.
VRHOVNI ZDRAVNIKi Dr. P. J. Kara. SSSS St dale AvH ClavaUaš, O.
U tjEnisfcSsI K""<I"<'m> •	M dalaje v gUveem avada.
mn as isvssaaapaA
St.. Marvav. Ulak.
Vse aeliešba atadejaealevaaia v gt laerlaaalaeai ašbere ae aaj pel Freak Zaltsa. prsd—šalha aašs«reaga adkara, ilgar ssiIst je sgaraj.
Vsi prlalvl aa gl. paealal adsah se aaj saiUiaia aa aeslevi Jaha Uadse.
Vrt I. MuM mumU., Hftlalu U _
SSSV4B
i Ban Franoisco, Oal. — Kaj
meni tuljenje parnih piščali
arcu, pretrese ga in nekako tesno	i ." ": ,.x .. . Vvn
mu je Čuti, ds je minilo stsro le-	^L^ tva Z to, leto neplsčsnegl garanja, .	ta dva samo g ed.t« k.k ^ ------j— -.JT .-	sprsvila skupaj denar in potem
po zs
in /a
^ stonj. Uta 1918. svs jsz in moj *|prijstelj nagovarjala rojake, da bi
ravnotako, da ja pričelo noto le to, za njega leto pasjega življenja.
Tuljenje parnih piŠČali pomeni večji kapiterza delodajalce in večjo bedo za proletarca. Od cclo letnega trudgpolnega dela, ko pričnejo brizgsti piščali, ne spominjajo delavca na drugo kot da
mu preoetajsjo trudne roke, več- ^nclar posrečilo ust.nov
ja družins in da jc za eno leto %%
bližie arnha. -	\^l>ltl S. N. P. J. Pm dal
sprsvila skupaj šla. Ljudje niso zaupsli in tsko smo zopet ostali cclo leto brez društva. Seveda je bil tu pa tam ka-teri izmed rojakov pri angleškem društvu, toda do koristnega domačega društva nismo mogli priti. . Že pozno lets 1919 pe ae nam jc ustsnoviti druga pridan naa je
bilo 18 članov, pozneje pa, ko ao
fc SUSi-a	ko-
blilje (trobi.
Dobijo te K ved«
»ntj», ki trdijo, d* M *»pu»ii»iii---- __^ -	_ nil,
nnkonino dobri in uimiljivi ljud- ri»tM."1 poit,rn'm «',
b. Gotovo »j nam i, vodno «J«. *	„ J.u.m
dovolijo, d. br.il.to0 r.U»o M*»» 1,0	^ Z
n.« d* dolo, r.rorlmoj^^ir-.^'uko d.
k.r nam dovoHjo oni, .ioo, jc «H *	^^ £
»««ipehkamri. Potem p. ie kdo V*	** "',.,.,,„„„ p0.
d. nu». svobodni v	'pr-
. K.jt.k«. p. n, morem ^	^"p^ŠS
J"ti. Ko se bodo delavci medna- č enstvu, se je isna f f
:,„o f m«,., bo konee
Mn^o deUveev J. .-e.o U.o- U ^ Pritok nove,, let., d. "fe" »S«, k «lo -1» zmenili u »«.tek M., f	iU „d.bil. veJni
»""rt, k.ter> vodno trk. n. vr.-; l'J »''^'Jf*	<Io
J« tudi prineaU Moetno leto .	uTnjonim
» družino rojak. John. B.rt.1..	Uhio po-
M". Bortol j. » vedno »pnatll. ■>"1«ta,ko"-	j ' „ Jih u-
»Pro,. In JSL- »r^^T 1*t i*
"r,2Tle'-	1 No, dra,i rojaki, ali »I'O lepa
_ . ii.a Al! »i malP
.|žene, ne pomislijo prej, ksj jih
i*. 4 , .. rr .	jJfcVa v bodočnosti. Marsikatere,
društvu za tajnika. Toda odkaru y • m w	.
sem jaz, ubog. ant pnprostlh ^ ^ |n teiayr To4,a y
kmečkih stsnšev, tajnik pri dn* *	, M ,u Mo	^
štvu, sc prizadevam da drušKO ^^ fv;bodM j„ Uodo vall>0
štvu skozi devet rrfescccv ni Mjjjfcj^ t0 misli, se moti .kajti ko
se jfwnroČi, se zsprejo vrsta, ki se 'tie odprejo več. Tiste, ki premi
seje ds bi ne bil ns kateri pripet ^	^ Jo yri; k| Btf
ljal k aeji manj kot tri nove ksiK-
dldate za pristop k društvu, pš g,jjo Jn ldllt.ij0( rej kot ie tudi osem novih Člsnov jc prišle moiij PvtUko ,§|j<5 l)r,waAAj0 enkrat. To se nasprotnikom naic^ t^p,jcnj|J in
vse neprillkc, ker so
w , , . , ,,	^ nanje pripravljene. To mo uči
Mojc geslo je, de pridobimo v	fc^u
tem letu toliko novih članov, da Tujj ^ M Bjwm
ban
/okojniea je bila rojena » Ul "J	Ali vi niste
»eieeev v bolnišnici. Preštele je|"vV" ""^j^ko vss izgube?
Ive leti in med te« časom 21 * f^™ ^Vsli svojih teev v bolnišnici. Preštele je ■ * mkit VM i7lfube? »'raAne operacije. Bila je izvrstna |dregih l"vks in*leta 1921 je pela na o- " 'lru. ko je imelo naše društvo Ta
V U** Uhko vidite, koliko pl-m*-in koristno, ds se zsvs-bodočnost. Uko prieto
nitosti je
W Slovanov, št. 304 HNPJ., ve- rjjet* T„nTsIeiji ki alevi za -»»eo. Tedsj je pela z mrs. Mer- P*' ^ ^^Lj M l^vieh ia mrs. Delmen por lepih eno nsjboljšik m a-J
■ -------—— - ------1 .	postrežbe svojim
»' -nsklh peemi. ker jc pHpomo- » h * 1	||0 0pr,jrl.
Iruštv« do lepege ospebs. I«ewm» » n^r.	------^
letošnjega Novegs lets F ■'mo želo vsi i ob strani ■r. M?d krst k i 'no.1 nemi si js pridobile sy»ogo
':«dobijo ki.«"^
<lru»tv« do lepe*. o.p»b.. «•»""■ ' ' , ln uko va. bo
bo društvo štelo več kakor 100 članov. Aha, potem bo marslkogs šc bolj bolelo in šcipslo po trebuhu, ker ne bo mogel prebaviti na-fiega društva, ne članstva, ne mo-ne. Vaak zaveden rojak in jaz t naselbini pa so bomo veselili, da kljub vecinu nasprotovanju nasprotnikov dobro nspredujemo v korist nsm, našega društva in jednote.
Upam, da sc mi bo posrečilo s aodelovsnjem naprednih članov našega društva, da bomo dosegli tsko število. Rojaki v bližini, pristopite k našemu društvu pod o-krllje naše največje pomočnice v današnjem krivičnem družabnem redu, HNPJ. Prepričali se boatc vai, da nam je to društvo koriat-nejše kot katerokoli tuje društvo, kjer imajo roke vmes kspitalisti. Poleg vsega tegs imste pri naši jednoti udobnost, da se pogovorite v svojem msterinem jeziku, in nikdar nc boete opeharjeni, ako ae boete ravnali po jednotinih pravi lih, ki itak nc zehtevajo nič težke ga. Rojakotd v naši naselbini kli čem: Na delo sa našo prekoristno stvari
Tukajšnja tovarna obratuje s polno paro in še več. Meče so rsz lične ter odvisne od dels ln delav ea. Delavcev ne primanjkuje.
Zabav pri nas ne prirejsmo, ker nismo v tem ociru kaj prida isko šeni. Hveti pust se nsm s vso ns glieo bližs. ali 'oheetr »e bo, še-prsv imamo tu štiri cvetke ir nsj lepši dobi cvetoče mlsdoeti. Kan t je smo se rsdovali, da, ko pridejo is stare domovine, nss bodo pr* cej pogrslnle, pa »obalen jim ai po volji. Ta je tak, drugi pe dro gečen. Čeprsv amo pa vešini vsi pristni kreški fantje. Ne, pa asj I »o Uko. Prenašajmo naprej Bešs k riše in težave, dekleta pa ns svidenje v poetu.	' ir
Pozdravljam ves Šdateljc Pro •vete in čUne HNP4. posebmi ps društvs št 391. r-
Namenila aem se
^dit prav kakor js
-JU
taSte"'kaj V p,- t-..-, ki-
ce "pele kole" pri svojih ssožek
dopisi
i prsni i nek eter i Čsse šc presega-
poročila iz ljubezni do možš, ker pravzaprav nisem vedela, jtaj sc prsvl moža ljubiti. Mali ni silila ne branile, ker jo ni bilo tu. V možitev me je gnalo to, kar je mirno molčalo, ker ni bilo okroglih pod prstom. V Ameriko sem prišla do avojih sorodnikov, umevno ss njihov densr. Potem pa hočeš nočeš, možiti sc morsš, ssmo da ao-rodniki dobijo njih založeni denar za vožnjo. Za zbirat nI bilo čass, a na čelu nima nihče sapi-eano, kakšen je njegov značaj. Oe bi bil človek vedož bi ne bil revež, pravi nek izrek.
Resnici na ljubo pa moram ne kaj priznati, da je med šenstvom ali med možmi navada, da omože> ne ali oženjenl mislijo, da poročen mož ne sme pogledati dmir< žene in zekonska žena ne drugega moškega. To je nasprotno na ravnemu zakonu, saj smo vendar na svetu ljudje dveh spolov, ttlu čajno se eeveda zgodi, da se zs konske žene, izvzeti niso moški, dajo preveriti po sUdkih besedah zapeljivca. Verjamejo slsdklm besedam, čeprav nI vse med, kar ja sladko, ln to je glavni vzrok, da nastane prepir prejelialej med aakonskiml.
ČeaUkrat beremo v Časopisih, da je ta ali ona rojakinja pusti la možs in otroke ter šla sa dru Uke m slučaja z otroci} kakšno gim. Lahko si mislimo, ksj je v vagojo imajo in spoštovanje do nje. Ali more ukej mož rešit dobra šrnaf Mialim, da ne, ln otroci jo ne morejo imenovati za maUr. Vsek naj premisli predtoo stori Uk korak in število ysporok ae bo skrčilo za nekaj odstotkov. Midva s mojim alošrm se nisvs nikdar poerbno ilzala pe tudi sovrešda ne. Kes pride kej nave križ, a t« še ni rečeae, da bi mo raU neresen. Delavčeva žena vendar n* mor* imeli vsega, kar bi želela in n» more se kosati s bogatinkami niti v nošnji ne v čem dragom. Ce bi pe bila jas kdaj so pat pripravljena aa bm> ššuv (asj ksj tsk*ga as želim) •e M marala za "divoreanega" meša. rsjše vzamem vsakega re-veš*, ki po Mre cunje, *
CiUtelji U «4UU)j*e naj si ae
štejejo v zlo, ksr sem napisala; to je bridka resnica in nihče mi ne more oporekati. Ho več bi lahko napisala, a naj zadostuje. To pa rečem, da jc boljše živeti skupaj s možem ter malo potrpeti, kakor pa služiti. V Ameriki sioer še nisem služila, v starem kraju pa Že toliko, da vem, kaj se pra> vi jesti kruh pri tujih ljudeh.
Torej bodimo bolj slošne in šl> vimo skupsj z našimi možmi v miru, ker oni ne morejo živeti brez nas, me pa ne bres njih. Oo bi ne bilo moških, bi se ne tuogle imenovati ljadje, in ša žensha pride v družbo samih moških, jš povabijo, rekoč t Pridi, bomo vsaj ljudje. Potruditi sc je treba, ds možu ust režem, a molim pa zs njega ne, sploh sem pozabila oa to, ker ne hodim v cerkev, kjer nimam kaj iskati, Upam, da naju na loči drugega kot smrt in hla» dni grob. — Ameriška Slovenka.
POTKBBUJIMO hlapca, ki na, bi pasli na konje in mora biti do ber voznik. Za pojaaniia obrniti s« do Huperliilendenta» v Th« DUmont llospltal, Dismont, Pa (Adv.) s,
. ZA KUHANJE PIVA DOMA
Imamo la vsa
kshani vedno le najbolj«! In najoe« ntjil. Dobiti je Uši abtrko sodov, sUklenlc In resnih loncev, itd.
Mi vem dostavimo aamiHlo po polti. tečne v vse krais. Orocerljam, aladAMarJam In v sve*
Informacijo na t
FRANK OGLAR,
SeSt Sa parter Aveeee.
Hripsvost
m kašslj sto salo nepnietoa simptoma. Oa prapreBte teki« posijsdics vsemK«
Severa'i Coufh BakaiBi
ki prinaša zstol)sna is hitra pernat Imejte gs pri rskl v MR m sintaks
Oeae SS m SO Vprstaju pe lekarnah.
i« neb
naUMuen. Dobe ss pe ! kar neb ssstonj, ali pwU
bV 1 '.I VI IIA I (i
t I 1» A M M A I' 11 > *. HI /
ItSS
Is-
CM IL KI 88,
BANKIR
ISS Seaaad Ave.
New Vark t,iy
PROOAJA—PRBPAIDS
(v nsprsj plašene vožnja llat-ke) ss depremo potnikov is sUregs kraja preko Vseh FrahaaMrslilk črl
Listek (a leleaateo vred) . V stana od ZAGRSBA 00 NBW VOBKA • 10S ia SS—esabal daveh.
Pallliam daaar v star kraji Plešam pe 4% abeest^aa
EMIL KI88, BANKIR
ISS Sasead Ave.,
Ne« Vark Cltp.
im Je pomagal Bol-
ZDRAVNIK ZA UBOGE LJUDI.
Tlsale Jih aheeva.
Is vseh krajev svata prejemam pisma ad ljudi, kl ao jih bolni, ml dopo vedejajo koliko jli carski krvni šaj.H
To ia sdravnik sa eboge ljudi, ker I J« lahka ss pripraviti ta stan« malo. 1 Pomaga pri saprtnlel,' lelodee, Jetrih, obistih in Irevesalh balellnah. V Sit gerak predae UšeU spet parna-kltre pregnati m«hi«'i la gMMUO d Influenro, pljušntro »n dragi ml baleaatmlo
Bolgarski sellšlel čaj se predsJs r v»»h lekarnah, ali s® pošti pošlje velik aavaj aa fl.fš, ali S sa
fl.lš, ell e aa IM. Nadevi JI. M. V on Behlkk, Prealdent, Mervel Pre-!
i• < ompanr. S Narv.l RuMdiaf, Pituhorgh, Ps.—(Adv.) Jsn IT-SI
Kako posamaaniki taka
angi
filtai
BESEDNJAK
■Sko — alavenskl Vam
»r
nje t ea i s las v to kaj
akali' Šš ^00 'englaSklh baaad S tofS-va rjave, presUvtJeelh ne stovenaha. Ce aa hA* Naredite ga Mlaj M epe-reha v slaiekik veSaHh. Naredil« pe-SiJiu ae
DR. f. i. KCRN,
BSSS S«. CUU Ave. B
e. Ae olaiei vejem sloveaeklh eesml (i
»Heieeeeoeeeiieeoeeeoeaa
Zapomnite
gi!
Peslalejte se pri Vešlh de-nemih poilljetveh vselej aeše benkv, katera slovi radi svojega lednega poslovanja la najnižjih cen ter Ime najbolje In aaješje svese s stare deaMvtoe.
VASI PRIHRANKI
ebrestujeje se e 4% letnimi obrestmi, sko jih vlollte prt nss as
"SPECIAL INTEREST ACCOUNT*.
Prodajamo Slfkarte sa vse Itoije, PraskrMaui potne iiaU se isseljenae to "affidavlu" sa eeve aaaeljenee.
Pmu p« navodila glade potovanja.
FRANK 8ŠKSIR STATI BARK
Itot Varh, N. V.
« v • .
m . . l.
PROSVETA
JANUARJA, »23.
PROSVETA
ma jumoTs
ms
ss vtaecjp.
glasilo slovsksae h *SrSfiiA iloVewȣH
Csas -lese* ss Jesevftu, U»*0l SS S« TTSSSj,
N.r.nlMI Z«d.njen. drUvs (lOVSO	ft.00 M le
tfAVag SSZZStttS:" " ht- MM
" "" " Nul*f	isv kne s* o IbssMi
ISJS HI
"PROSVETA'
"THE ENLIGHTEM
I Mlatit
MEH
fn
IjuSA tu-1 i i tš - - ™ - ■ ■ ■	---
DENAR
V NEKATERIH EVROPEJSlUH DRŽAVAH NIMA VREDNOSTI.
Vrednost imajo U ie produkti.
•u, da ukloni neubogljive ruda-
rja. Van Bittnar jo produkt okraja ru^nrskp• orgnniaaeiie, tfV^ ril na mora biti d*uga&n,rtwt k. Bcm razmere v tem okraju. Rndarji ga yee ml na ljubijo, posebno v tem okraju' mu nieo naklonjeni. Ali BftttSei na da počenega grofa na take' jteve. On je zadovoljen, dokler s njim zadovoljen fcewie, nik rudarske Organizacije.) vedel tda bo na aborovanju v
ni v( Hale, kler
Znan strokovnjak in časnikar Charlss Michaels piše v nekem članku, ki je izšel v dnevniku "Chicago Daily Tribune", da je papirnati denar v nekaterih evropejskih državah izgubil toliko na vrednosti, da Silni trgovci ne vedo, kakšne-bodo pšenlčne kupčije v bodočnosti Michaels pravi, da je vrednost papirnatega denarja v Nemčiji, Grčiji, Poljski, Humunski, Jugoslaviji, Avstriji in Ogrski tako padla pod pravo (par) vrednostjo, da je zelo dvomljivo, da bodo te deiele lahko kaj storile, da umaknejo sedanjo izdajo denarja iz prometa. Francoski in belgijski franki so nekaj manj vredni kot lani, italijanske lire pa prinesejo nekaj več na svetovnem trgu. Izmenjava blaga bi lahko omogočila kupčije.
V tej sliki o vrednosti evropejsksga denarja se zrcali ves sedanji položaj v Evropi. Francija je vdrla v Rursko pokrajino in jo zssedle. In padati je pričela vrednost papirnatega francoskega denarja in vrednost papirnatega denarja narodov, ki so direktno ali nedirektno prizadeti zaradi te okupacije. Italijanska lira ss še drži. Pa tudi to je umetno narejeno.
Za tiste tujezemske delavce, ki so v Ameriki in še sanjajo o tem, da se nekega dne vrnejo domov in tam prežlve svoja leta, ki so jim še odmerjena v življenju, Je to izredno važna. reč. Kajti nekateri sanjajo, ako pošljejo danes v stari kraj dobre ameriške dolarje, za katere dobe koš jugoslovanskih kron ali dinarjev, da bo nekega dne narasla vrednoet sedanje jugoslovanske krone tako, da bodo za pet jugoslovanskih kron prsjeli en dolar. Tisti, ki tako računijo, delajo napačne račune.
Evropa je še blazna in se ni streznila. Mesto da bi iz bojnih ladij, topov, pušk, granat, bajonetov in drugega orožja delali pluge, drugo poljsko orodje in razne stroje aa produkcijo v industriji, grade še bojne ladije, kanone, Strojnice in razno drugo orožje. Meeto, da so poslali vojake pod orožjem domov, da delajo v industriji in na polju, povečujejo armade in imajo velike armade pod orožjem. To so pa znameuja, da je Evropa blazna. Lahko bi si pomagala iz blata, ampak noče. In dokler Evropa aama ne pokaže volje, da je pri volji zopet producirati v industriji in delati na polju, ji ne bo pomagano.-
Armade in mornarice žro državne dohodke. Dolgovi evropejskih držav naraščajo, mesto da se znižujejo. To blažilo oboroževanje bo zopet prineslo vojno, ki bo mogoče strahovitej&a od zadnje svetovne vojne. Uničevanje bo znova pričelo. Kar ni uničila zadnja vojna, poruši prihodnja vojna. Po vojni bodo pa zopet nsstale nove državne tvorbe. Tisto kar je na umeten način skupaj akrpucala versaillska mirovna pogodba, bo zopet raztrgano, vojni dolgovi bodo pa tako veliki, da bodo računili le še s triljoni.
Kadar bodočnost kaže take izglede, je blazno verjeti, da vrednost jugoslovanske krone še kdaj tako poskoči, da bo pet kron kupilo en ameriški dolar. Vrednoet papirnatega denarja bo še bolj padla in padla bo tako, da ne bo vreden tistega papirja, na katerem je tiskan.
Le produkti so še nekaj vredni In ta vrednost produktov tudi ostane. Mernik pšenice bo vedno mernik pšenice. S papirnatim denarjem pa pojde tako, ako se danes kupijo tri krone za en cent, jih bo kasneje deset ali pa še več za en cent Ako je bušelj pšenice vreden en dolar, bo vreden en dolar, ko bo deset ali več jugoelovanskih kronic za en ameriški cent In če bo kdo hotel kupiti mernik pšenice, bo moral dati toliko usnja ali drugega blaga, da predstavljs vrednost enega mernika pšenice. Kupčija se ne bo vršila več v denarju, ampak v blagu. Vrnili ss bomo nazaj v tiste primitivns čase, ko narodi še niso imeli denarja kot izmcnjevalnaga sredstva, ampak so izmenjavali le še blago. Take kupčije pa bodo učinkovale, da bo moral svet iznajti novo izmenjevalno aredstvo za med narodno trgovino, ali pa nositi posledice kupčije v blagu, ki ae bodo zrcalile v neznosni draginji. Ogromni transportni troški bodo dražili vsako blaga
Tnko uničujejo sedanji gospodarski sistem Usti, ki SoIJLE^^T* taT TT njegovi najbolj atrastni zagovorniki. .	*
Fino Izvršena petezs povzročile preklic stavko.
pavi valja* n SIL
PIT VA DSLff.
ZO
Toda valjar ja aterU avojo doU noet ftSle pa Aeveturai
Pttteburgfc, Pa. — Ko so Čas
niki prinesli veet, da ao rudarji preklieali stavko v okraju Kejret-te, ao strokovao organizirani delava! skimavell a glavo, kajti ni-hle nI kotel verjeti ,da je reeaiea, kar lita v časnikih. Kjer se is vrče izredni dogodki, morajo biti za take dogodke tudi izredni vzroki. In tako ja bilo treba počakati nekaj dni, da ae je Izvedela ree-nies, zakaj so zaetopniki rudarjev glasovali za preklic ztavke v omenjenem okraju.
Bila ja ena najbolj viharnih sej v četrtfk dne 18. januarja, ki se je kdaj vrftla v rudarski orga-nizaeiji. Zborovanja se je vršilo v New Belemu. Na zborovanju ae je pokaaalo, da odboifaikl rudarske organizacije, pripadajoli k ofici-jelni malini, nimajo srna sa rudarja, o namenih ia ciljih prava delavske organizacije ae jim pa niti ne sanja, kadar bode a zvojimi očmi, kaj iele, da bi jih razumelL
Nekateri pripovedujejo, da je Feenejr celo jokal na zborovanju. Solza so včaai poceni, kajti dokazano je, da ee je mednarodni odbor odloČil, da se stavke prekliče, tleti, ki sena plačilni listi, so ps imeli iavrlitl rfjegov zaključek. Nekateri pa nimajo poguma, da mednarodnemu odboru povedo v obraa, kar mu gre, ampak raj-ke pretakajo solze, ker to seŠe navadnemu delaveu do srea, ker ne počne zvijač.
Izveditev zaključka je bila po-verejna Van Bittenerju, to )e tir •temu človeku, ki je bil v Kanaa-
Kljub temu, da se jc to zgodilo, svsre napredni rudarji v potem okraju pred onimi, ki bi hoteli ustvariti dualno organizaeijo. Ti nspredul rudarji pravijo, da prido čas, ko pometejo z malino in tistimi, katerim eluH. Kajti ča sc uatanovi duaina organizacija, bo nesreča le večja za rudarja v okraju Fa/atte. Kadar naatanejo taki lazi, ne pomaga drugo sredstvo kot poduk ln potrpelljivoat. PoduČevati in učiti js treba, dokler ne bodo rudarji v tem okraju spregledali ln vrgli malino, ki jim ukazuje in vsiljuje avojo voljo.
ZMliiN msveti.
Pile vrhovni zdravnik P. S. Kern.
Vprsisajs ia edgevari.
Članica mi pile: Hoj mol je član tukejlnjcga drultvs. Star je 46 let in kalija ie več let ter dosti pljuje. Ne boli ga nikjer ne in vaak dan dela. Tehta nad dvesto funtov. Radovedna aem, kakšno bolezen ima.
e	/
Veliko rojenih in debelih ljudi, zlaati moških, kalija. Vzroki za kalcij ao različni. Nam vsem ao
kdaj zdela pretirana. Kes se dobijo »lučaji, da je bolnik imel vro lleo, pljuval krt, in izkalljeval Je-tične bacile, po večletnem zdravljenju ozdravil, vendaf.ee ti alu-čaji precej fedkl Velina jetičnih bolnikov, toja UUh, ki knlejo
Ni dolgo tega ."ksr jesdr. pr. J. Kern pisal, da ameriški Slovenci imamo to čudovito lastnost, da nas je |rani našega lastnega na-zgoraj omenjene znake sulice ao predka. Od časa ;fo časa vstane-
zs vedno jetrni, to Je ne bedo ee zlepa znebili jetičnih baeilov in bolezni. Vprašanja Ja la, kako po-daljšati livljenje takim bolnikom. Saj dobimo jetilne ljudi, ki doživijo visoko atsfost kakor jo bomo dolivali mi la vi Kogole ae imeli jetiko lata in lota, pa jih ai *pfa-vila v grob do starosti. Kaj torej narediti za jetilne bolnik«! Vaak zdravnik in vaak plaatalj, ki aa pela a tam vprašanjem vam bo drugače svetoval. Kdo ims prav, kdo na, ja telko dokaaati, ker je Jetika tako svit* bolezen, da jo ja telko pogruntati. Poanam par oaeb, ki bolehajo ns attUoi« ia aicer kalejo dokazljiva ansks na pljučih, ie zadnjih deaet let j ee niso nikdar zdravili, asvim morda za par dolarjev zdravil, delajo atslno bolj lahka dela, da la zmerom tiščijo travo, čim ao drugi bolniki a najboljšo zdravniško poztrelbo in navzlic temu, ds ao bivali r raznih sanatorijih in spremenili podneb-Je, umrl! po p*r letih bolezni. Vaak jetični bolnik ja malo druga-^	če bolan ; koliko čaaa bo živel ta,
znani debeli, dobro rojeni kovali, (koliko čaaa drugI nam n! dano
ki ao podvršeni nadležnemu kalijo. Nekateri imajo naduho, drugi kalljajo valed ponovnih prehladov v odprti kovačniei. Veliko ljudi pa kalija radi debeloeti same. Preobilna debelost (nad dveato funtov in vel) povzroča kolikortollko oslabelost srea valed aalltja a tol-ščo; to ima aa posledice slab obtok krvi, zaetajanje krvi v pljučih is nadlelen kašelj. Te oaebe vsled toga tudi teško prenesejo napad pljučnice. Dobimo pa aluČaje dobro rejenih oaeb, ki imajo lulieoj vendar so ti tlučaji sila redki. Je-Uka skoro vedno povsrOH izgubo na teU.
i pisei
em ifi Itiri leta na> jetiki Jako al»b, ds junfteifrm tor ln aem večinoma v
Član mi pile t Bolan sem
M
nikamor
postelji. Probal sem že vse, kkr ml >tAej|f$kdo svetoval; bil aeni v Bana-5 toriju lest meeeeev ,kjer je pa bo-^•■tatin le hitreje napredovala, brš-leev* UKfp», kar eem prave* mislil na o-"r*" >ke. Proeim Vaa torej za nasvet, je le kaj upanja za ozdravijo-
lomu navzoč tudi ta človek, doze ni pokazal v dvorani.
Vsa znameaja govore, da bi sc bili rudarji odločno vprli nameravani potezi, ako bi bili vedeli naprej, kaj za ima izvršiti. Skli ^
aana ji bilo zborovanje, a ko iR? ^JtSSSfS ^i^JT
napočila ura. zborovanja, ni bilo dovoljeno drugemu vztopitl v dvorano kot delegatom in orga* nizatorjem. J. H. Hamiltona, t a j nika Rudarske pomožne konference, so odgnsli a fizično žilo iz dvorane. Nihče ni .vedel, kaj ac pravzaprav namerava v dvorani.
Ko so zaprli viute, se je 'Van Blttner prikazal na pozorišču. Do praske z besedami je prillo, ko je bilo treba izvoliti odaek za rezo-s lucije. Rudarji so kotell izvoliti ta odsek. Van Blttner jih js podučil, da se kaj takega ne bo zgodilo In le manj bo dovoljeno, de se zgodi. Povedsl je zbranim delegatom, da bo on imenoval čla
rudarje.
Taka taktika je povzročila, da so bili delegatje prisiljeni glsso veti za preklic stavke. Feeney je spretno isigrel zvojo potezo. De jel je, da bo mednarodna organi zaeija dela še teden dni podpo re, ako ps odglasujejo proti re soluciji, bo ta podpora takoj od vzete. To je bil finančni argu ment,, okoli katerega ae je suksls razprava skosl devet ur.
Ko je bilo to lzvrleao, eo orgm nisstorJI pohiteli proč, kejti ve deli so, da ae dvigne burje, ko članstvo izve. kaj ee je agodilo ln res, ko so delegatje dospeli do mov in člaaom po ved sil, kaj se je agodilo na sborovanju. so bili sklicsai protestni škodi.
Zekej so ruderji razkačeni? Ze vedejo se, de js prillo v pomoini skled nSjssanj dva miljona dola z jev, ako m računi, da je bilo v mesecu notemhru in decembru respiasnega asesmeuta po štiri dolarje na pol miljona organizi ranih rudarjev. Rudarji pravijo, da mednarodni odbor al potrati) v okraju Pajrette ae več kot SS1S.000 za podporo. Zaradi toge šele radarji izvedeti v kakšne ne meae ss je potrošil oetell densr.
Znetilae j« tudi .da je bilo rev-no Istega dne nasaaajeno v New Vorku. ko je bila stavka v okra
Zdaj mi Je pa priila v roke eippova knjiga, v kateri aem videl napisano, da je jetika ozdravljiva, dokler pljunki plavajo na vodi; nakar sem to takoj poskusil in puaUl late stati na vodi
vršju. Ali mielite, da bi mi pomagalo, če bi se adravil po Kneippo-vem receptu? Poskusil sem enkrat, pa je Jako težko trpeti Rad bi ži-fe} Še en Iga, da bi-si od gojil otroke. ; * *
e
Vprašanja jedke je le vedno nerešeno. Pač vemo ne primeroma več o tej bolezni, kot zo vedeli na Ki predniki, vender zatreti ta bolezni popolnoma dozdaj le ni bilo mogočo. Umrljivost se vsled modernih higijeničnih rezmer vedno zmanjluje, čeravno kričeči zoper redne adravnilke organizacije po-goete trdijo nasprotno. V splošnem lahko govorimo o jetiki pre-
ne v dsek, ki sta res zastopsla ^ <i«ftnitivio} lahko na primer
trdimo ,da jo nalezljiva zlasti aa Otroka; da jetike ni tam, kjer nI najprej cnege . jetičnega bolnika. Vemo tudi, da jetiko povzroča gotov bacil, katerega lakko barve mo in ga vidimo pod dobrogledom. Kjer ni teh bacilov, ne more biti prave jetike. Iz teh podatkov lahko aklepalio, da edifti način, da se jetika kdaj satre, je, da bi se vse jetične bolnike, slasti teke, ki veliko pljnjaio, isolirajo ali veaj poučilo, da-a pljuvanjem ne oku žijo drugih 1
Vemo tudi, da veUke jetičnih oeeb oedrlvi. Kaj ai skoro dvoms,
ta smo vai ispeetavljeni okužbi »tike. Ljridje pljujejo po ceetah, kalljajo vpričo nae po oeetaik vozovih in v, jasnih prest nrilk terej
ni skoro aaoksvki bi ae prišla v dotfko z Jetični m i ljudmi ia na.de-
bil« vaee gotovo količina j etičnih »»scilor. Kdor preatane trajno V »»uibo, lakko ročemo, da je oadra-ve|. torrj nae Js velina oo^raviia
Druga vprašanje pa Je, ko pri i' hk, ... poeas^nr .lučaje In M-nik*, pri katerih ae Ja Jetika rea-v«e: da novaroča vroHoo, upad te-Mlelj in ^ugeoaa-Haaga bolnik.. AU Je m^
ka
opor Jetiko, de je jetika oadravlftva todi pri pravih jetičnih bolnikih, s« mi je odne-
anati. Kaj bi pomagalo enemu, k#j drugemu, ja uganka. Kadar je bolnik v zadnjem stadiju, mu brftto-no nobone zdravilo ne bo za dolgo ftsas pomagalo in bi bilo neapa motno tvoftHI denar aa adravila in za ipeoialiste, razen Če je v dobrih denarnih raemerah, da so i^lača kidding jouraelf". Oe bi me kdo naravnost vprašal, kako bi adravil aamaga sebe, la bi alučaj-no postal jetilen, bi mu odgovoril aledelet Lahko delo s odmerjenim počitkom, svel zrak, tečna hrana, zmerno livljenje, vodar, in upajoč um, vso naravo la lloveltvo ljubeče eroe, prilagoditev neUpremen-Ijivim razmeram, — ribje olje in šolnino luč. Zs adravila, raaan za olajlavo nadležnih aimptomov, bi prav malo potroliL Ca bi imel aia-bo stanovanj« in kopieo malih o-trok, M Iel v Javni aanatorijt kjer b! bil vaaj na dobrem araku in bi pe imel toliko priliko okužiti svoj-
BMHBHMMliBMHi
Pfavije, da aer aalni ia molgan-aki kap ter pljučnica prijatelji starih ljudi, ker jih v kratkem in bvoa posebnih bolečin piaatavijo v večnost. tVendsr .veoKVoda dosti mUdih ljudi ped petdeseto lo-tom umre aa iete boieani Na vem, Čemu bi se moral jetični bolnik bolj bati amrti kot kdoraibodi iz-med nas, katerim bo pretrgana nit Življenja, prodno dočekamo starost. Jetika Ja aamo eden izmed raznih drugih vzrokov, vzled <h*» terih bomo vai umrli.
Dopieovaleu je težko svetovsti direktno ,kaj bi bilo najboljle za njegovo adravje. Če ima dobro po« strežbo doma in le ai sna uravnati pravilna duševno raapoloženje, se mu ni treba knajpati, Če ja to zvezi a raznimi težkočami, kot nam opieuje. Lahko živi la preeej čaea ali pa ne, odviano je od nevidne žile, ki nam je celo zdravni kom neanana.
vesti.
"Oas", januaraka številke, ime eledečo vsebino t Frank Keržei Kultura (peaem). Frank Keržet Amalija (poveat). Kaj je čaaf Mehanična molilna orodja. Dušev ni raavoj človeiki. Njen povra-tek. O masačik in mazilih. Otroci u Moekri. Vreta človeškega tele. — Priloga: Gospodinjski del.
Naelov revije: Čaa, 1142 Dallas Road, N. B., Cleveland, Okio.
LnmnoA uudhiStva.
— Za tiskanje pravil se obrnite do kake tiekar ne, kjer vam bodo povedali, koU ko Ja tisk, samo popišite jim, ka ko delo hočete imeti in da želite v slovenskem jeziku. Tudi za trdo vezbo Vam bodo pojasnili v kaki tiskarni. Urednittvo Pro-svete Vam v tem ozira ne mc dati drugačnega pojasnila. — Posdrs v I
Kaaads — V nedeljo ponoči J« starci katoliški stan Not rs Daase da Bon ( onseii
---- ---v 8t. Oodeona. Nune aa aa rušile,
takega bolnika eadraviti aU toda klešter a vso opravo vred Je lidiiev v splošnem, katero tfrjuntšcn.
Te je ša trlnajeti katoliški za-vad v Kanadi, ki Ja bil
Ka

t
jo med nami priče in potrdijo res-ničnost teh besed.
• • s
Slovenska narodna podporna jednota ima Člana, katerega j« sram, da je član S. N. P. J. Ta član je br. Jos. Zalar, glavni taj-nik Kranjsko slovenske katoliške jednote, ki ima aede! v Jolietu.
Br. Zalar je to povedal na seji gl. odbora avoje jednote. Rekd približno takole t "Sram me jc, er aem član S. N. P. J., tc grdo, brezverske ln aocializtične jednote, toda moram biti!M e e e
Zalar ae moti, Če mlzli, da mora biti član nale jednote. Vsakdo pristopi prostovoljno in lahko od-stopi, Če mu ni Jcaj po volji. Br. Zalar sicer misli, da jc prišel v g. N. P. J. proti svoji volji. Zane-•el ga je val združenja! Bil je član Društva sv. Barbare, ki se j« združilo i S. D. P. Z. in ta sc je potem združila i N. P. J. — Tsko se je gl. tajnik K. 8. K. J. ne-kega dne znašel presenečen'' v "grdi" Slovenski narodni pod-
porni jednoti!
ses
Dali res mora biti član ali ne,
to je njegova privatna zadeva, ki
naa prav nič ne briga. To, da ga
je sram, nas pa nekoliko briga in
zato ao te vrstice na tem mestu, s • s
Zakaj je br. Zallrja sram?
AU zato, ker je S. N. P. J. v zadnjih deeetih letih prekosila vse druge slovenske podporne orgsni-zacije v Ameriki po Številu podružnic in članov in po premoženju! ;
Mar zato, ker S. N. P. J. danes Šteje nekaj čea 28,000 Članov, z Mladinskim, oddelkom vred pa o-koli 45,000 članov? Morda zato,, ker je S. N. P. J. v letu 1922. ne- * predovala za 2283 članov, brez vaakc kampanje, medtem ko je K. 8. K. J. v iatem Času narastla za 352 Članov?
Mogoče zato, ker bo 8. N. P. J. kmalu imela 500 krajevnih dru-Štev? .. AU zato, ,ker aa je njimo premoženja Isnekejp letu pomnožilo Čez $200,000 in je Že dev-no eolventnaf '.
AU ga je sram zato, ker ima S. N. P. J. najnaprednejša pravila, najdemokratičnejši sistem in ker Izdaja avoj dnevnik in mezečnik za mladino ter publicira knjige!
Ali je to zramotat r^jg * # #
Kranjsko slovenska katoliška. jednota, kateri tajnikuje br. Zalar, je nejstarejša slovenska podporna organizacQa v Ameriki; stara jo Že brez malega 30 let. Slovenska parodna podporna jednota je deset let mlejša.
Zakaj je K. S. K. J. zaostala trke deleč za S. N. P. J.? To je vprašanje, ki gotovo muči br. Za-larja in druge voditelje jolietsko jednote, dal n« govore o tem v javnosti. Zakaj jo bilo toliko dela in truda glede aolventnosti in
za ohrano članov!
e e e
Br. Zalar lahko najde del odgovora v evoji izjavi, da ga je namreč sram, ker je član tiata največje organiaacije, katerajtoraka s duhom čaaa in ne pozna versko nestrpnosti. Med ameriškimi Slovenci prevladuje danes drugsčen duh kot je bil pred tridesetimi leti, dočim ja K. S. K. J. a evojimi principi la vedno tam, kjer je bila ob avojem začetku.1 Naše jednote ao približno dobro merilo mišljenja naših naeeljcncev v Ameriki in-ravno zijajnl napredek S. N. P: J. dokazuje, da ai ameriški Slovenci — ki so v ogromni večini mezdni delavci ne dado več komandirati glede vezti od nobenih diktatorjev.
o o s
. Te vratice ss ne smejo smatrati za napad na K. S. K. J. ali na njene gl. odbornike, pač pa so kon-štateeije dejstev, kakršna ao.
Pieec teh vrstic al bil aikoli člsn' K. 8. K. J., dasi je le 22 let v Amc riki; nikder ai Se bil član take organizacije, katere se bi bil sramoval.
K. T I.
— V dopisu k dne 24. jaauarja !z Coaemaugah, Ps., se je urinila pomota. PbroČeno bi moralo biti, da se »Urili, bratje ia sestro pokojnega aahajelo r Ameriki in ne v stari domovini. — Bratu tajniku društva fc. 44 ne-znenjsmo. da uredništvi dopise vodno po vrnil ter ne etavlja dopisov is aobi biae. (tredništva.)
SRKDA, ti. JANUABJA, 1*23.
n
puluth,	— *°P®t §i lu*
v dollnoit, d« napilem par
fntie irt MiBl v i4Tttdft»
Imamo tu ni Mveru.
irultvo l^o Tolttoj, k. 203 K\PJ	dobro napreduje,
L pri vsaki eeji »prejmemo Lakr"« nO™**	Pikico.
Ob Novem letu smo šteli 110 ele-in članic v članskem oddelku lef 43 člsnov v mladinekem od-Idku Novo l«to amo pričeli precej dobro. N» prvi jenueiaki se. ,i imo »prejeli pot novib prosil-cev ls prosilk. To je lep zsčctek. jlli ne? če bo llo teko nsprsj, mora naie droitvo ob koneu lete
Heti 200 členov.
Sekaj mi je ns srcn, brstje, lur moram tu povedati. To je, ds He pazimo, ksj govorimo ns ssjah. Varujmo ae osebnih nspsdov, Ujti osebni napodi prinesejo razkol in so eokljs napredka pri društvu. Ksdsr imamo ns seji kaj „ povedati, moramo prej premi-gllti, te »mo na pravem potu. Vsi imamo nspske, bres njih ni nlh-& ia če ksk Člsn naredi napako, ne smemo osebno nepedsti, paš ps gi opozo !.i z lepimi bedami. Z lepimi beeedsml pridemo do boljiih seključkov kakor na i grdimi, iszivajočlml ter v je-ii izrečenimi opezkimi. Torej, bratje, le počssi in sigurno ter bratiko, ps bomo gotovo uapeli
in napredovali.
Naie društvo je napravilo veselico o Božiču, kjer smo pntooj dobro uapeli in društveno blsgsj-no precej dobro podkovali, pri tasur gre seveda sasluga veseli i-nemu odboru ter nekaterim po umetnim členom društvs.
Naie društvo bo letos obhaja lo deaetletnioo svojega obstsnks. Če pogledsmo nasaj v njega zgo do vino, mora vsakdo pritrditi, da nujo povoljno napredovali, kajti vsakovrstne zspreke smo imeli, ali preboleli smo jih mislim, ds »e nam ni potreba, beti rsipada. Le naprej, brstje in sestre 1 Glej mo, ds bomo pridobili vsakega Blovana in Slovenko pod okrilje naie jednote, kajti čimveč nas je, močnejši smo in tako bomo ložje korakali neeproti vsem zapre kam.
Kar se tiče dela ta t Duluthu, je tako kot povsod. Neksteri delamo, drugI ne ln mislim, ds ni nikogsr vsrno vabiti iem sa ds-lom, kajti še ta je neksj dslsv cev, ds ne morejo dobiti dels.
Zimo imsmo kot po nsvedi, teko, ds bi bilo nejboljše se vsako družino, ds bi imela svoj premo-gorov, kjer bi dsnnaden kopeli premog, de bi a njim greli nsis prezeble ude. Pa kaj hočemo: do lir tako hoče in teko mora biti, ker mi tsko hočemo, da je, kakor vsegamogočni dolar hoče. Večina pa vlada.
Upam, da sedaj, ko smo se obr sili v spsnju na drago stran, se bomo dovolj nsspsli do novsmbrs 1924. Tskrst, če v resnici hočete, da bo v Uniji vlsdsla veČina, bo dite prebujeni in glasujte sa pre ve može, ksteri bodo potegnili deielo iz mokreeije v demokra cijo. Do tedaj pa le spi ia — let George do the work. — J. KobL
Johnstoura, Pa. — Čitetelji, ki taaiedujejo dopiee, bodo is tegs l»hko izprevideli, de to Je *vi-®o, čeprsv bolj slabo, ker delav tke razmere niso nič kaj povolj ne. Na Mozhsanu obratujejo rovi povsem sls bo, tsko da se ni tre ba bsti, da hi aem denar dele k«ke preglavice. Ker se pe tiče tovarn, te obretujejo vaeki den • zaslužek mi ni snsn. |
Na Mozhsnm šivi lepo število Slovencev, katerih večina pose duje avoje domove. To je snsme nK ds so Slovenci skrbni očetje ravno tsko v gospodarstva kot društvenih in političnih zadeveh Organizirani smo priliČno ter i »amo društvo It. 42 8. N. P. J ter /a rabavo Slovensko Mozham f«»dbo, ki obstoja Is več kekor (1'tct let. Pevsko društvo obstojs J,iri ali pet let. Pretcklegs lete •ito tudi ustaaovili polltiča klub, u katerega bi ne škodova ,0. ee bi imeli mole več zenime »je. Nplok je treba omeaiti, da tu «veči Slovenci eo povečini asee-riški državljani. Ali to aam ne ss
<i>et u je, de imemo državljanske i*P'rje, trebe jc tndi, de se v po-htiki malo bolje podkujemo. Pri dite vsi ne klofcove sejo, ki ee vr *»*ko prvo nedeljo v mesecu Popoldne v Hloveoakem delev »fcetn domu. Potrebno je. ds
"nsnimo v političaih sede vak.^
s '"m dopisom hočem tudi P« ;edatl, ue kekem sUlišča se
eu, da poetane domov laatuik, ss mo če prispeva $3 sa dom. Pro. stors je dovolj sa vse. Leti N19 jc lastovalo to dvorano še društvo št. 82 SNPJ, a istega lets dne aprila se se sbrali sestop-aiU vseh tukajšnjih društsv la sklenili skupno pogodbo, ds ae ds dvorana povečati tir da bo list vsega Šlaftstve. Dosti horsjle ln nsprednosti je bilo tedsj veepov. sod med rojaki. Tods zs mole, ki ao imeli tO lialogo isviiiti, ni bilo shko delo, zlasti, ker je prim*nj> covsll denirjs ns vssh vogalih, fctavbe je stsls 19000, denarja pa je bilo na raspolago le okoli ♦2000, torej za 17000. premalo.
Direktorij se je sbral k poave. tovanju, ksko dobiti denar ln neksj se ga je dobilo med rojaki, nekaj pa v Slovenski posojilnici. Telke in grenke so bile ure v zs-četku, ker so se tudi dobili nss-»rotniki kot se dobijo pri vss-tem zsoetam delu.
Dne 28. junije, 1. 1910, j« bilo otvorjenje doms, ki je bil tedsj zs silo dodelen, čeprsv je bilo Še vedno treba ksj pridelati. Opremili smo dvorano še z odrom, di aluži tudi za prirejanje iger v korist doma. Prsv povolji vaeeno Še ni bilo vsem in pojavili so ae nasprotniki, ksr je obžalovanja vredno. Na zsdnji seji je bilo aklenjeno, ds priredimo igro v korist doma in kadar bodo igralci dovolj nsučeid, ds že dsmo vedet potom časopisja, kdaj ae vr-i. Direktorij se je tudi odločil, da bo objavil nekoliko v Proaveti celoletnem poslovanju. Da je prišlo do tega zaključke, je več reslogov. Veliko Členov se Js resnih vzrokov noče udeležiti eej in drugI zopet ne morejo zipopifttl poročili na sejah.
Torej: dom je stsl #9,000 in v treh Istih in aedmih mesecih je bi-vplačanega ns dom $5,233,30. Imsmo torej zt plsčati še $8,766,-70. Lep napredek v tem času, posebno ker iaaemo zs neme Ček Še auhe postave. — Direktorij priporoča v iem skupno delovanje v prid doms in vaots bo kmslu pls-Čsns. — Tajnik društva.
"i
"Pri bitem konjičku". Chicago, 111. — V nedeljo popoldne sva sedela s prijsteljem v društveni dvorani in skušals kolikor mogočo pesno prisostvovati ns seji podporniga društvs. 'Toda kdo more biti pisen in poslu šati do pilios skrbno isdslano t a j-nikovo mesečne poročilo, če pe I-me ob itrini dragega prijatelje, s katerim' se nI srečal že pir mite. cev. PoslUŠsl sem aekaj čsss taj-nikovo poročilo, pa se ozrl ns pri-jsteljs in on neme. Drug dru-gegs sva isprsševils, če greva kam ne zabive ,in prijatelj ji rekel. di ni bil nikjer, odkir ji so-cialistični klub priredil .drsmo 'Sestre'' v zsdnji jeseni.
"Ksko ti je ps ksj ugsjslo," gs vprsšem.
"Zelo sem bil zsdovoljsn, drs-ms je bils pogodens, da Še nleem videl, neksj tako primernega ss podobno proslsvo, kot je bils pri-slsvs ruske revoluelje. Sploh ps ao mi ugajale vae v zadnjih litih prirejene drame."
"O, potsm pa boš kupil vatop-nico tudi za to prireditev; aaj pri dešf"
Kaj zopet kaj priredi aoeiali stični klub f Kdaj ps bo! Ts čast mi je aialo bolj sitno iti ob nede-ljsh od doms, ker je .Žene mslo bolebns, ps mogoče bo ksj po-zdrsvils. Boste ps zopet imeli ks ko drsmo, ksj ne?" me je aprs-ševsl zgovorni prijatelj^
"Ni, sedsj ps ne bo drsme, temveč neksj iirsdnsgs, komedije, smešne prireditev, neksj teke. gs, de bi člevek ne pričakoval ne odru čikeških Slovencev. Klub bo vprisoril veseloigro -"Pri belem konjičku'', vseto is ietoviščsrske-gs življenje ns Bledu. Neksj se-nimivege, Igrs, ki to jo ^ko le-to morsli češki igrslei v Chiesgu trikrst ponoviti, v drsmskem gledališču v Ljubljani ps so jo nekega leta morali penevljeti ker
vssko nedeljo."
"Pok, pok, pok!" jerspelo kls-divo društvenege predeednika na katedru, ki je del akor mojemu navdušenemu pripovedovanju » se prid ušel. ds eleni ttjnikovegs poročUs aočemo biti
tiho.	, ^
Njegov ukor me je
lil. tod. pHjstelju ^m vsjktt Uko zsaimsnje, ds js ksr deljs silil s Uprelevsejem.
Hitel sem mu prev_ tike^edga-
lapod aebe. Kdsj se bo pe vršUa je aagotovo h veselici. Smeh je bo
veselice,'* me vprele.	gotovo osdrevll, tudi če je amlo
"Dne U. februarja, to je na; bolna. Na svidenje dne 11. febru "debelo nedeljoko je ravno trjil — ... I 6ss aa kaj amešnega in reavcaelji-
vega."	Ohioago, 01. — Pregovor, ki
"Dobro je pogodil socielističnl! prfv!' di'JfV n*!? ^Jl "S
klub št. 1 a to prireditvijo, de jo £	Z
U n.^Mi_______ J.- xr_« wV !*kl dobi — starosti 17 let — je
smrt pretrgela nit nadebudnegs
m
s
KNJIGARNA JOS. KOSHAK
2118 S. 50th Court, Clcero, DI.
je namenil revno te dan. Va, ko-likor jea slišim med ljudmi, ima
jo zelo radi drame, ki jih običaj- j!!*1^4 ****** 1K:fcrim!,r4i<fa"
no klub prireja vsako tallko C ^^JT^T^ sa to.u w ■!iaiin jh.muI u ..h "tev- 181 SNPJ, 96. januarja t. L ** k0t drttg0d m ob'l»večer. Podlegel je vnetju trebuš-
čutim na sebi, so si ljudjs sedaj	"Tff
prsv zaželeli ksj .mošnsga, da	**	Jj
jih ra,vedri, d. M nssmejejo is ^le. .^r.^f1,
-ros in tsko nekoliko pozsbijo1 ^	^ * ^
vaskdsnjo drsmo, ki jo ls preveč ®d 81' f*«"^	t
občutijo na laatni koži "	dl umii Po»feb P0^0^* braU
■ui? Z , \t , «0 je vriil 2«. jenuerje dopoldne - Phpovedovtl sem prijatelju Še| v u ^ ,1U| ln ^^ .Tse u-
deležili členi timolnjlh društev
dalje o igri, nastopanju Zana, prvtga natekurje, kako je ssljub-Ijen do ušes, da Človeks sili ameh, in ksko siten gospod Bucck, vele-tržeč is Ljubljane, misli o kupA-jsh Šc na letovišču. Tudi Mete je esljubljens, s nevihens, da jo Kovač in Žen ne moreta pogruntati. Pri vil sem mu še del ji o vseh ose-bsh, ki imajo niatopiti, doklir ni predsednik v resnici irogovilil ra di mojegd pritajenegi šepetanji o prireditvi. Moral som obmolča-ti, a na obrszu prijatelja sem videl, da ima še nešteto vprašanj.
Slednjič je končala loja in po *eji je prijatelj takoj dalje iapra. ševsl. Hla sva iz dvorane in proti poulični šelesnioi. Bilo jc š? pozno, zato je podvizal domov^ "Kje ps bo ta prireditev," je vprašal.
"V dvorani C. b. P. S., aaj ti jo ..aano, na 18. cesti.^Ne ameš pozsbiti, ds bo po igri plss, kar je nekij posebnegi zate, ki se rtd a učiš, zlaati poleg teke godbi! Dvorene bo odprta Še ob dveh, program prične pa ob treh. Ne pozabi, da bo ta prireditev pričela točno ob napo vodenem Česal"
Kare je že tu. Prijatelj je hitro akočil gori, jas pa sem mu še klical i "Posdravi ženo in pripelji
"Trfgliv" Štev. 2 SNPJ in "So-kol" štv. 98 SNPJ, kikor tudi dragi rojiki in snsnei ter oorod-niki pokojnega. Pokojnik je nem-reč prej bival v La Salle, Hi. — Zapušča mater, dvi briti, te-stro in več torodnikov; oči jt bU še pred več leti smrtno ponesrečen v premogovniku v Li Selle, Dl.
Društvo "Frtntisco Fsrrtr" štev. 181 ?NPJ isreks ostslim pokojnega nsjiskreneje solalje. Društvom S. N. P. J. v Le Salle, IU., pe najlepšo hvilt ts tako o-bllno udelešbo pri prtgrclm pokojnega brsti. —
Končno aptlirim na čltne društva "Frenoltoo Kerrer" štev. 181 SNPJ, dl ntj te udelelijo rodnih meMČnlh ssj In ds nsj prsvočitno plaČujtjo mesečne prfoptvkt^ ktr jas ne bom sals* gil ti nobenega. Sleherni ve, kdtj jt trtba plsčstl saesment, ker je ni attntktm koledarju, kt-teregi jt isdsls jsdnoti dotti vi. dno otnačeno, ktteri din jt zid-nji sa plsčati ssssmsnt. Kdor ps le nlms koledarja, ntj mi iporo-či, In dobil gt bo. — Pater Bor-aik. tijnik.
amm
rarjati, pravil mu smešne pripre iz igr^. o lcp» see
neriji. sliki Blejekege
dru. keUre on- potem o Triglav**« P^rju. ki Z K -Md^, o<lrs. Blejsk'«■ 09	. . 't m.uki Dokrajtni.
VABILO NA
PREPPUSTNO VESELICO
katere p^redl
SOCUAUST1ČN1 igUB ST. 13, J. S. Z.
•	^ ' V soboto dnu 10.'faWuarja, 1023,
v dvorani društ. "Bratstvo" št. «, S. N. f. J.
Priiiilfk ititllit	ob ^ iifI iii^tr.
VSTOPNINA« sa aaešhe 7le. Dame se »teste vatepelne.
. Najuljudasjie vabimo vae Siovsnce li Slovenke domače ln Is bližnje okolice, da se v obilnem števgu vdelete to nsle sebave. Sa ouhs grla m bomo ravnali po naši start ifcvtdi, enake s dobrim
•	prigrizkom in isvratno godbo, de bode ssbeye dovolj bole skrbel veseličnl ODBORI
■III	I I II I I——
CENIK KNJIG:

1««.....1,..........
......«..••»«....
«•**.».tV*.,...«, ....... /t« ...*•*...
LaroaLOVira amioa. mnuan. ftvUti m carica.
aiUALDO »UALD1NI ..........Ue
BBUlRAJiki aiara ...t........ae
UIOANOTA 08VISTA ............SO
kliiabkta....................Si
PABtam ILATAB .....i i...... M
pravlj1ck m oileda la stava....M
»TaiC TOMOVA KOČA...........35
CV1TINA BOaOOKA.tMKA .......M
Hi iaovNUt Ijebaralh la Natt. -
pU||M
/wolovec ovarn.. .
fotaoautt . marjutica ZLATAKJRVO I1.AT0 l,,.^,..'. .78
rrDRNTKt.....................ta
NA KB1V1H POTIH .............«a
BOJ S A PAAVICO ...............ai
PTICKt KSKS ONCZDA..........85
DHTCt JICA....................10
IA SIMO t»	../.tt
HllANA MATI ................ .81
OOLKNTCA aU hudublja ia ae
delleeet	.... . M
»AiNK^viarfm
M I* LOV A ZALA ................41
DESKTt KKAT	•...«....8t
SAPHO , i ...... .,.«,....•.....m
DOLOA BOKA ..................It
Mililaskt< PBAVU10B, trde ves...to
FiRLKPA VASIUICA ..........II
iKlIlVirOtT NAJDBNKC .......15
ITABA DKVICA ................M
Ivaa Gaaktr: MOJK ITVLJKHJKa
MIMO HVUBNJA ............to
OB SOBI, trdo vt«. ............TO
SOODBE IZ DOLINE SEN T
FLOBlJANaKB...............T8
PODOBI! II lANi ...... ......ti
cankarjev z mor nik ......10
TABAI BVLJMA ................II
val. vodnika zbrani ikist. h
LISJAKOV A NOI ................it
MLADA BBKDA ................45
BAZKB1NKANI HABMBUBIANI ..45 Dr. H. Dole s«: IBKANI IPISI ...45
B ANČKA IN DBUOO ............18
VBAEBI OB LBMANU ...........tO
DALMATINSKE POVEBT1 ......85
DON OOBKA ..... ....... .....tO
KONVBBUB LITER ATA ........80
BOY . . ,,,,,,,,.«t ............... VI
joa. Jurčiča zbrani ariiii I., II.. IV., V. ta VI. sveaek a....T5
PIOVINBKI OTOK ..............tO
6 POTI. Ortlee .,...,•**.««,,,,«,.41
OBirDA UMIVA .................80
BA8NT, vos. .■««•,,.,.•...••<»•• .80 OBNI PANTKB .......tO
IA IT A BO PRAVDO..........40
POJEDINA PBI TBIMALHUONU 80
BOB IN TKDY...................So
BITMOBEIKE IN OiOTEiKE....40
BSai, L avsMk ................. .10
It. avcMk .................80
KALJEVI VITKI. I. »vesek......80
IL cvssek M
90LKM .........................01
KRALJICA MtrORNICA .........71
m.l K K U BBVOLCC1/B	M*
»EPI amkbon T^z.; ;r.....2
RELE NOOI - "ilAU JVNAK""Ja PIKOVA DAMA	"2
mui■ nv^i,:::.......n
......
i^he . ..r..!.;.:;.....
Ž!
Sii.8,1	l,H Otma le
kaplji«! BA eaoriN mo-
eOAME . .............................is
80-lktniei ml iv. kbeka 30 V bcdmibb1i	w
MOJI ZAPIBKI .....
.....•*..18 i.m. ... *.In
JTO LBT aLOVBNUKB LIRIKE tsJ UOr.BiNA PBANC. UBIRA T8
JJMUTIA K* aiBKRlA...........75
BBIiym •;:::::: ;:;■::;:: S
s«'«««*«pkuui: : S
I«pasti!i V Savla VtOsve ..40 P. Oollst VUBBNA PBBMAKICA 88 L AlbvtMi aLDTNJ»~ .7^7,10 |l Ns^ket« iTBUJI 1 JUDEJE 80
Pr. Levatlk i POMUH f. ia U. del TS
•MHae . . ........
MAOBKTN
....
roUTMIjf ITvljenjk blo- ' >mw>
fflmm .Ng^to«^:';.
Uaaato	ZA« ija . . .........<•...•.■••.si
NAI SADAt.VJI USTAVNI PO-LOIAJ .. ,,,,,..»,,tn.ii«iW<M

iMUHIfMHMIMMIMnMiHIMMOMMOItMMMJMt
VABILO NA	f
! veliko maikaradno
ki jo priredi
DRUŠTVO "ZVON" ftT. 70., JJJK.J., V CHICAOU, KJL v nedeljo, dna 4. fobruarja, 1923.
e Nerede! Deeeeel (pel aebr. Ireterje). !!. Zeletok eeoeliee ob pel trek pepfldae. Vstop meak eb liM seelee. VITOPNICKt v p>odprodaji Me, prt vrelih Me. laeela bede Zalekeee
1110.00. Mene "
le Iteeiee Ave.
Med najboljše maske se bodo resdeMe krone darila v sneske Zs dobro Bebavo ln to^no po»tr«*bo js asjbolie preskrb-K obilni udelelbi se toplo pripereše	ODKOK.
Koncert na vašem domu!
Ake igrata vi sil »sil etreel klsvlr sU gesli, trdaj ss aaredlto aa sia-'slkaiieae rerile "Olssbs ia deei". ki vseboia slevesske pesmi Is plese. Cess tis »rfdplaiaao. Istle se t sli sajaeesjle slereSske pletfe ss grs> mofos.7mSkl vel^kt, Mlrssiaraka, Oklista krssetles, delge slasas pili ga, atsdke je vlaee, Ne be« m smIIIs, itd. Ceee Tle rssks.
ROLR S A PLAVSB PIAKOi Ksi as bila M veselaf tl.«»	Kletki vallki Tla
S vlie.1 rne ..boj, TBt	Mlsdl vejskl IIJO
OJ llrvatl, ej jssaal Tla
Vpralajt« sa popola eaalb aa reU, plet»a Is Irega sissikallja v vaak jtsiklk. —' Ba prlperetssi, Vat reja k
Vlctor. Llejek
•404 01 Alf A
ZASTONJ KORALDNO POZLACZNO ZAPONKO
MiHKiall so
H^ili t|W| iiig
u« Rekem sUUKn se - ' miim^l pokrsjiei. I ^ ntš Slovenski deUrrti dam-^ ^
^ je last čltnstvi I. M^* Z^ vOT|Mijil ^ts te odprta v^kmaa StovaB-lpnl* »om, m
ZADNJA PBAVDA ............ 40
DVONOIEO IN DBDOB ZOODRB 78 MALENKOSTI. Bobi s n r 4. daUh..T5 KOROŠKA VIOSED. Ortlfa. ,77,, .10
IsMer Os u ksr t OBIBKI............00
DEKLE KLIZA. Roeiss...........48
aljtl NAI A LETA ............71
kei DVE SLIKI ..............K>
JekliAi LJUDSKE POVEHTI .....10
flieberti TRT POVESTI. Broi....4l
Vb K.....II
SM KRNICE NOV KO A UVLJKNJA 18
SOLNCE IN HKNCK..............II
MATERINA IRTKV ..........^.10
Tabiadrasatk Taegrat POVESTICK 15
riLOZOPSKA ZOODBA ..........15
aVKTOKOK.....................4(1
OKTKTKK. Pastaatllaa roBiaa .». .88 Nevale .».»,.»»».....••.m
II KNHOK ItVUKNJA .......M
StBTO K MESTO.................II
VIINJKVA RKPATICA, i avasek TO ILsvasek ro
DNRvISlK
TRENUTKI ODDIHA DIVJI LOVKV .....<
OAUDEAMtJS . , ............
BASVALINA tlVUKNJA. .......8t
SOHSUMS UNIVEKBAL BABO T S 40 UMETNIKOVA TKIOLOOUA ....08

SNAHI Ke POI
PRAVO IN REVOLUCIJA .......tO
IOODOV1NA SHS. I., u. III. del tis " Seoiljepisel pregled 40
K AI JEZIK .....77T ...".TT.,11
KRATKA KSMKA oRAMATtKA
IN ČITANKA ..................10
N AROONO-OOflPOf > A R. ODIMIUI »0 OSNUTEK HLOV. NAK. OOSP. ..10
SRBMKA POOETNICA ...........H
JEZIKOVNI SPISI

RASNO.
DOBRA KUMARICA J
SPRETNA KUHASlCA t........
SADNO VINO I NSADJKVKU ..
MLEKARSTVO................
OOf KDOREJA................
BOJ NALKSUIIM BOLEZNIM MATKBINA POMOČ sdrsvlm Is
beslBist dBieaakaai ..........
SPOLNE BOLRINI ............
HIHJL, LJUBEZEN, MATKBIN
STVO , , DOJENČKE, sjegevs prekraaa la aagovsBjs . i <...............
ZDRAVILNA SKLISCA .........
RASTLINSTVO NAI1H ALf, va« KNKIPP. DOMAČI ZDRAVNIK
POSTREIRA BOLNIKOM ......
PRAKTIČEN RAČUNAŠ........
VELIKA SANJSKA KNJIOA .. NA PLANINE, s slikami, trle vea
S8. M
n 10
41
40
't
TI *
Denar ta naročšnš knjiga Jt potlati pa poštnim ali iktpms nam money ordru alt pa a priparoiintm pit mu.
JOSCPH KOSHAK, tlli Sa. 10Ik Cavrt
'1 lllioaU.
Krojad ln prodalalci oblek potort
Praak S. Tauahar js lUs fcorttpoadealstgi rtlStl prt ~
CONTINENTAL TAILpRS
ki je enijske firma. Isdeleje obleke, površnike, seknjs Md. nstonlse m meri, točne in solidne. Vae dele je gereetleeee.
Illsms saatopnike se vse kreje v Zed. drševek. Plača je lebre, ta lllno dele vam pridobiva Mmdelje ved aarolelkov. Zgiaee aaj se eel Id imajo še kaj Iskešfljs v tem posl« i« M vede, de bede febbe peevaeN nate aastopatvo. Nevinel, ki se nahajajo v dobrih dietrtkMh la smotre-Jo da bi eaprsvlll dobre trgovine le bi sneli sierlti obleke, aal aam gl-ftejo pe speeijslna inetrekeije. Vse prl^elenee borne leU aa liste m prihodnjo seseno In Jim poelell vseree ptofolooao. PNMte v sšsvasskam, hrvttokem eli sagtolkeei jeslku Prlgtoslte se tekej eM piMte se eedelj-ee pojasnila aai
CONTINENTAL TAILOM (DepartaMot F) #00 S. MarskfUU A vb., Chicaga, III.
25 DARIL ZASTONJ!
fISJS
~ r^oTrtjarf^
smms siew»ka M m n»t4^ f r-JjeMe* t*^ *
tf IMM #S laisiti« .
! OflCIJELM NAZNANILA
5 .jm.
PROSTOVOLJNI PRISPEVKI T SKLAD IZREDNIH PODPOR.
(A društ v a iK . m, HNPJ, \ot čisti dobiček od v ta namen prirejene veecliee $157.50 Foalala seelra Katie Dolenc P&ejšuji ukar- .......... 7T.1S
Skupaj .............1234.60
Vlaoant Cainkar, preda. SNPJ.
S.	-
Jos. Eoetanjevec
Miljonar Peter.
(Konec.)
Rojle ji je privoščil trgovsko izo-brszbo, daai jih je Um ie danes pp ato, kjer bi bila nsstovljeas aamo ena. Ko ae je uprsv trudil, dk bi ji dobil kje, četudi morda aamo brezplačno meeto, ga je za-dplo najhujše. Tako pje postal čuden, Uko zakrknjen vaee, da m bojim tudi za njegovo zdravje. Čada bi ne bilo, ako bi zblaznel" 'Teta Ana ja umolknila in zrla tja čez vrt na znane zaraatle bol* me. Oospe Amalija je zdihnila in eT otrle zopet debele koplje res Me. Keko bi bilo lepo ne avetu, ako bl bilo drugače, ti je misli* le. Ako bi ne bilo pozimi mreže, poleti vročine, eko bl ne bilo bo* lesni, bridkoeti iS ieloeti. Ako bi bil tudi drugečen, preeej druge* An — knjigovodja Oeojnik.
Moince ae ja počaai nižalo nad emreke ne zehodu, rdelo in «e velelo. Teta Ana ae je zagledeU vanj, kekor bi ge videU prvič. AH tea ie zsbejal
"de tek par dni mi puatite snlnee, teta," ae je oglasil v bli-Upi boleeten glae. gBta rka »a je atreeU in ozrle. "Kaj ete rekli, gospe Amali-
Ir
Oospe Amslije se je zečudlla flf aremelljivo povesila oči. l»"Jes, tete Ane?" je sejeeljele. HOk, aič. .
k. n.
V kontoerju tvrdko Winter in ajh je dokončeval knjigovodje Peter Oeojnik mesečno 1 rsčune. ftlsko ned veliko knjigo je bila Sklonjene njegovo glove. Preeej-laje pleša ae je slbsls nad njo kekor lelšerbe, vsak kipee se se-svetile, vsak kipee skrila. Oske rame so segelc do uftes, bile »o iplčeste, de je skefclo. Obraze ni bile videti, samo kotšena desnies rperesnikom med peleem in ke-m ja polsele enakomerno ob u knjige imvsgor in navzdol, šola liste in pisale Številke, gle, lepe številke. Ne njih ko je bil PeUr Osojnik včasih osen. No, tudi to ja le mini-Peter jih peč še piše, natau-in kaligrefišno lepo kakor daj,, a vidi jik ne več. Kakor vidi atrej svojega dela. petrov šef, stori W in ter. je tel isse svojega pulte. Stopil je ko korekov po sobi in se peetegnil. M4 Koliko čess ste le uslulbeni H nos, gospod Osojnik T" Peter je osupnil, roka je zsats-ne sredi črte.
"Petladvejset let In dve mese-a ravno danee, goapod lef. Ns
na meeee znaša šesttisoč kron, pet let po stoinpetdeeet pa znaša
devettisoč. Prvih deaet let torej petna jsttisoč kron. Razumete, ksjnef"
Peter se je prijel sa glavo. Z izbuljenimi očmi je strmel v še tov razblinjeni obrez. Čemu to pripovedujete f Winter pe je nadaljeval; 4 4 Potem sto imeli sopet pet let po dvesto, torej skope j dvana jsttisoč kron. Sedaj pa, dragi Osoj nik, še deaet let po d veetoinpetdeset, znaša celih tridesettisoČ
PROSVETA
"Dolga doba, lepa dobs." je »alpomnil lef. "Malokdo zdr!i| »Hko čass .ne enem mestu. Ali re prej asm sli ga pa dajo." f Petru je dobro dela ta pohve-m In dvignil je glavo nekoliko vi-Še iamed knjige.
g "Koliko lepih novcev ate ie sa* lulill pri naa. je nadaljeval ief. 'Premoženje, le|>o premoženje, Ujee, goapod Osojnih tM Osojnik ae je asčudil. "Premoženje, goapod šef? Kje tej gs vzsmem, premotenje.'4
"Keko ne. goapod Osojnik t 'orni*lite nekoliko. Maj mamo re-nniti. zprvs ate rea imeli »amo »etdetet goldinarjev, s pozneje e Vsm je plsča višela vaakih pet et in cdaj imate ta nad detet lat eeeečnih dvcatoiupetdeeel kron. Cakor kak baron, goapod Oaoj. klik. Ali ni re.f" [ Goapml XV in ter ae je amebi jal. leojnik ni vedel, kaj bi. Ae ni. ider ni šef tako govoril z njun. Sato je raatlo Petrovo sačudenje »d kipa do kipa. Nehote je odi*-d pero ter »e obrnil • polnim o ftresem preti Wlntru. Iskušel eel * nasmejali
"livelite ee šaliti. g«»pod šef temi veste ,kako težka jo žlvtje dandanašnji ia kake. . . 4 Kačunlaso nekolike., goapod ttaajnlk." ga je prekinil Wiater Jer pria«trl prav tik knjigovod Is. 44 Videli boale. .la ee pretirf
kron. Bože, moj, goapod Osojnik, ali znate računiti ali ni to- lepo premoženje f Celik aedeminpetde deset tisoč kron ste torej zaslužili pri nei in še dve meseca čez. O, Vi srečni človek, gotovo ete ai prihranili večji del te voote. In to nelahko, sede, takerekoč samo-obeebi in brez skrbi. A mene to veseli, res me veseli. Zaradi Vas, goapod Oeojnik."
Winter ae je še vedno smehljal in se tolkel s plosko roko po tolstih bedrih. Osojnik pe je glupo prikimaval s glavo, češ, res je teko, kakor previte. A rezumel ni ničeser in tudi prikimaveti ni hotel. Ker semoobeebi je cincala glava goriindoli in aUslilat čemu mi to pripoveduje, kaj' name* ravaf« •• • v ! 44Lepo je to od Vsa, da prisaa-te, gospod Oeojnik. In meni je tsko lshko pri ercu, da Vem je revno neše tvrdko pripomogle do sreče. Oj, lahko bodeto živeli, ko nes zapustite. In mi bomo imeli zedoščenje, de nismo pustili svojih uradnikov stradati. Da smo jih preskrbeli za stsrost.'"
Osojnikove glsva je še vedno prikimevela, a obrez se je daljšal in daljšal. Vedno bolj se mu je vsiljevelo vprešenje: Čemu ml to pripoveduje, kaj namere ve t Red bi bil nekej odgovoril, tode ai mogel. Kakor v sanjah se mu je godilo, ko človek krčevito odpira usts. e se mu jezik semo va* ija po njih in namssto besed pri* hejejo iz njih neartikulirani gle-sovi.	. ,
Winter pe je vstol in ge potre-pel pe stisnjeni meri.
"De, v svojem govoru bi bil kmalu pozabil, da Vam moram danes isplačati Vašo meeečnino. Oprostite. Proeim tukaj."
Osojnik je meksaične sprevil dener. Ves tuj se mu je hipoma sazdel to prostor, kjer je preživel v njem večji del svojega življenje. Kekor bi bil «topi( danes prvič vanj, eo ge glcdeM* rosni pulti in so se Čudila mise in knjige, so zijeli iz kotov nepolnjeni predeli, čemu prihejsš semksj t ujee t Česa Iščejo tvoje sbegene oči pri nesf
"Ali se bom mogel kdej privaditi tem prostorom!" si je mislil Osojnik.
Vedno bolj zbegsne so poete-jsle Ijjegove misli; vedno niže mu je je klonile gleve pod njih težo. H treeečo roko je prijel polico in klobuk ter počeši stopsl mimo žefe Is pissrne. Pozebil ge je pozdrsviti.
Goapod Winter se je prenehel ■mehljati, as hipec se je potemnil njegov vedno zsdovoljni obras. Kakor bi mimo njega stopali pogrebe!. . .
Osojnika je silno ž^alo. Čeear ni storil že dolgo, je storil danes. Vstopil je v bližnjo gostilno in si neročil čežo pivs. Isvrnil jo je ne-gle, p.jačs je pedala kakor na žerjsvieo. Kako to, da si Še vod* no žejen. Peter T Poklicel je še drugo češo. Hlastno jo je prijela njegova trepetajoča deenlea, ko ae je oddaljila natakarice. Ni je odložil od u>t, dokler ni bila prazne. Ksj ae je zgodilo s teboj, IV ter Oeojnik f
Vprsisl se je teko ubogi knjigovodjo, e <mIgovora si nI vedel. In v sobi ui bilo nobenega, ki bi mu bil odgovoril. A čutil je vedno večjo, vedno bolj žgočo Žejo. Kakor bi bile v njegovi notranjščini tivs epneniea. Apneniee se ne gsii a pivom, ae ma je neen-krat taavetilo. Toda aedaj al v gonilni, peter, ln de bi šel ia go atilne »rje. to bi bilo čudno. Torej ie eno čašo. Ia ko je poklical, ae je aopet vpraial: Kaj je e teboj, Peter Oeojnik f
440-o, Peter, hočem reči goapod Oeojnik, VI tukaj t Kam naj zapi šemol Velika čast za aee, da se sreesmo enkrat v teh avetlik pro atorih."
Peter je dvignit glavo. Priha jal je poslovodje tvrdke Wlnter s dvems tovarišema, trgovskima pomočnikoma.
4 Ml amo namreč :«dno vsak večer tukaj, gospod Oeejaik." Je nedaljeval poslovodja. "Kajae. Kezlkea?"
Pomen re I ai je roke, da je SO-šumele in ploekail. Peteu jo po-trepal brhko Rezike s peleem ia
Toni p:i let po ale kron, la srediacem po jemfei v Iko. v»
ijal ae in prieedel k Oaoj.'iko-vi mizi.
Peter ae je zdremil. Kake to, da sem tnkaj, mu je šinilo v glavo. In stopiU mu je pred oči nizka postelj s belimi rjuhami ln ia visokim vzglavjem in gledale 46 ga velike motne in bolestne začudene oči hčerkine žaloetne in očitajoče. Peter se je stresel ln sdihnil. Hotel je oditi.
"Samo še čašieo, goapod Oeojnik," je hitel peelovodja. "Počastite naa s tem. Zlasti, ko menda še zepuščete našo tvrdko."
Peter je prestrašeno pogledal.
" Zapuščam f Kako tef" je vprašal plaho.
"He-he, hm, ne delajte se no I Nem lahko zaupate. Ali Vam ni morda šef že odpovedal f"
"Kaj jot" ja vprašal Dsojntk čez nekoliko kipov hripevo.
Treeel se mn je glae, tresle roke in noge.
Poslovodja js bil v zadregi in je pogledevel svoje toveriše, kekor bi iskal pomoči pri njik. Ta dva sto pa zrla pod mize ia eti-skala aamlzni prt med svojimi pt*i
"Kaj je!" je vprešel Peter vnovič ln njegov glea je bil tih in proseč. .
Tedaj se je ojnnašil poslovodja in je sečel pripovedovati hitro in preseksne.
"To je teko, gospod Oeojnik. Kakor aem izvedel od štreni, iz šefovih pogovorov. Šef ima nekega bratrence. Visokega uradnika, ki je atopil te dni v atalni pokoj. Baje ime šesttiaoč kron pokojnine. Pe ime še premeta. *In je Še čvrst sa delo. In skop, da bi vse pograbil. In ta ee je ponndil šefu, de prevzeme ze polovično plačilo poele, ki ste jih doaedej e* previjali vi. t def je pomišljal Monde se mn vender ni tdelo po& sobno pošteno, da bi se spuščal v takšne kupčije. Pa oni ni odne-hel. Trkal jc na sorodstvo in na dobiček, ki ge pridobi s tem tvrdke. Bil je sleherni den nad njim, dokler ae šef ni vdal in ga spi*? jal. 8koprštvo je menda preme* galo vse pomisleke." '	-uu
Poslovodja je končel, in negnU čašo na usta. Ko se je ozrl ne P# tre, se je začudil, da je ta tekd, miren. Niti najmenjše izpromem* ie ni bilo na njegovem obrazu. Bomo oko je nekako obstefclclo Iv zrlo nepremično nekam v odda« 1 jeni kot. ,	, "Jf
"Čemu sem mu pripovedoval, ko jo pa sem vedelt" si je mislit »vodje. "Lepo mc jo poteg;
Trgovska pomočnika sfe se od< dehnile in si prižigaU cigarete. "Manjka se služb gos
sojnikul" je rekel mlaj,,, roko mu je treba {stegnit Teko spreten in točen isvedeneo. Winter se bo še kesel."
Petru se je neenkret rszlil po obrazu čudovit šar, kakor bi biler solnce posijalo ne aimako rušo. In smehljaj okoli njegovih usten je razodeval veliko srečo njegov vega srea.
44Gospod poslovodja," jr dejal' veselo,44 nekej bi Ves prosil. Mls-de noge Imete. Pojdite v banko >n dvignite mi dvatlsoš kron ns tole knjižico. Vidite, revno mili-jon kron je neloženih nanjo."'
Potegnil je iz žepa svoj zapisi nlk in ga ponudil čez mizo. . j Poslovodje in tofariža so se "posedeli.
"Toda, dovolite, gospod OšojV nik, noooj je benke Že saprto,*' je dejal poslovodja in mu vrnil knjižico.
Peter je pogledel ne uro. ,,
44Oh, aaj res. Nisem mislil na to. Mslo bi bili poveseljašili no. coj s tem drobižem. Pe jutri, go> •poda. ves povebim." •
Hkrbno je sprevil knjižico v Žep. Neto je počssi vstal, nataknil klobuk in vsel pslieo. ^
"Zbogom, gospodje. Ne posS-bite priti."
8 smehljsjem na ustnih je po-časi dresi is gostilne.
Ko je že bi) odšel, je prišle Rel sika in vprašala po njem
"Hudo je s njim."> dojel pa* slo vodjo. "Vss drugačne so bile moje miali, ko aem gledal prej njegovo mirnost. lfbogl človek, škods ge je. Pe tekšno lopovstvo naše tvnlkel Kej!"
"Plačal ai, kar je ispil," je o-pomnila Realka.
"PleJsm Jss. . .M
III.
Topel In vonljiv večer je legel ned mr ' \ Ze vrtom gospe Ama* lije je pel potok svojo pasem mc.| eve4. In zelenjem glesno in ve-selo. ki kor bl hit. I v evete. Nič ge ni motilo, ker se je »r okoli n Wto. Ooape A maHja Je 00**0 no eisl em brega. sOftiHjen* ia utrujena od popoldanakega brezdelje le vročine, Bemterija je u-jemsls vedo v perjih ia ia*
livala tolete, do ^ ..olca galjene roke. Udobno ji je bilo in vesela jc bila sama sc' e in svojega lepega brezakrbnega življenja. Vsega ji je Bog dal v izobilju, zdravja in drugih posvetnih dobrot. Česar še ni dal dozdaj, bo pa še dal, namreč namestnika za dtlrega prvega može, ki ge nikder ni pc ' "j. ko je mialila, kje	bi dobile drugerje.
Tedaj je zaaližala stopinje. 8klonila se je sa hipec na laktek kvišku in pogledala skozi presledek pri ograji na cesto. Bramež-ljivo je zardela, ko je zagledale svojega najemnike Petre Osojnika. Kaj ae mu je neki prigodilo, da stopa danee teko mladeniško ia si oolo netihome žvižga kakor mlad fant, ld gre k rečliču v vae. Denes bi bila prilika, je pomiali-la «- apj Amalija. In tje dozorel'nje sklep. Zakažljala je gU-anS, kakor bi ae ji bilo zaletelo in stopila je k o^-ji.
♦'Goapod ~*eter, o i goapod Peten"
Peter Oeojnik se je ustavil in pogledal akosi presledek.
"Vi ste, gospa Amalije! In mene
P"Vc:;ll ste, gospod Peter, žeto sem si mislile, da smem. Ni Vas sire', \cr ste sami. Men; pe jo, i gospod Peter. Stopite noter, že dolg. nisva ničesar pomenila."
Peter se je glasno zasmejal. "Pa grem, ker me kliče moja dečva."
Ta,-'•, -»otem se jc priplazil pri vratih. *
"AU še ni moje čenš iz šole!" je vprašui začudeno.
Gospa Amalije se je zdrznila. Ni vedela, kaj bi odgovorila. O* sojnik se je pa oziral po nasadih in njegove oči so iskale. Udaril je s "*lico po bližnjem grmu in povesil glavo.
■"Sem vedel, da je še ni," je cejal otožno. "Vsak dan se zamudi Ali jo pozuat?, gospa Amalija!"
Cuapa Amalija je za korak od* itopila. Zapazila jc v njegovih o-čeb, da ga ni doma.
PTibVIal se ji je naglo in se sklonil k njenim "esom. 1*! Stopite ponjo, gospa Amalija. Povejte da težko čakam. Pol n^ljona Vam dam, ako prišle to-1 ;Jf JTečes grem v banko po 4e* t. To M ženltovanje, še midva vzame va, gospa Amalije. Pe Iiftito!"
* s grozne tesnoba «e je po-
gospe
tlerao k tlom. Pct-r pa jo je gledal in ee Čudil, zakaj ne o-
V t;m trenotku je prestrašeno t'/ % pri ikon 11 Ana. "r ^
"Za božjo voljo, pomagajte, Pepca umira, Pepea-a."
Peter ae je za ' "^ec zavedel. Oospa Amalija ga je prijela sa roko in ga vlekla za sabo navzgor.
Pepe~ * ni več ganila. Nje voščeni obrez se je as^Sljel kekor
H tužnim srcem ttaznanjanio ko.
rjulniLnui r> r i ■ i, t ii I i i ^ n. li _
rvuw*vm, j*rijaieijcm m /n,w . cem iirom Amerike žalostno ve»i, da je nepričakovana smrt pretrga. In nit življenja moji nad vae pri, ljubljeni aoprogi ozir. materi
ROŽI ORČMAN . (rojena Poderžaj)
V Ktfiii t . *:	' '-l/Af ■ f, .j. »
Teta Ana je klečala pri poate-lji in jokala.
reter je priatopii boječe in pologi Pepel -ike n*» ' o.
"Ubogi otrok, kako trdno spi. In nje že ni iz šole," je dejal smehljaje in utrujen omahnil na stol.
Teta Ana je planila -kvišku. Nje pogled je begal od brata do gospe Amalije in nazaj. Begal, bega!. . . .
Ko je nenadoma razumela, se je zgrudila na tla brez vsakega gl-
Oospa Amalija je hitela po ljudi, Peter pa se je opirsl v dlani in se j s -nehljal.
DR. KOLER
Sla Peea Ae«., Pittaborsh, Pa.
Dr. Kalav ia oaJstarajli •lovcMkl aSravatk ipm-ialtsli v rua*efwtw.
ZaatraalJ«aia krvi aSra* vil« • skuovhlai as«, kl aa Ja kMMMl dr. prW. Er-Hck. Oa iauu a>o>oli« ali
lu? («piS«iJ# luTboMfn« » kaatok. ariaOSK In la«-•01 .a« kom kri N« U-kajla. kar la k*l«MB aa-
aM4ka bolMal Mira vin pa akrajlaal m.toai. Kakor kitro oaaalt« 4t «im pr*-aakaja aSravJ«. aa «akafta. taaira« prUBU la Ja« *w «a kom ropot povrail.
Hrraaola ali voSao kdo osSravtai v SS uiak In aiaar km oparaalfa. . • >*t>aal awkarfa. kl povaro«aio koMtoa t kril* Hi hrbtu fa r«a*lk todi pri piatoai« »od«, aadravlai a aotovoMi«,
KamotlMRi. traanio. kotodtoa, otaklla«. •rkodta*. dkraha I« draga kaiaa kalaaai, ki nMtonrja v*l*d n*tbU krvi. ocdr.vt* v kratkoai te,u ia ai potrakao laSaU.
Uradao uroi Ok
OS delavniku S
ad S da S
da S.
H IflBora	-<
ZNIŽANA CENA Suho grosdja in drugo.
Malo «rno eriko araadK kalua »• fuatov.........
Moikatol, aolo aladk«
kak«a (O fuatov........
JuSno afritko irao sroadj«, bakaa SS fuatov........
v najlepši ženaki dobi v starosti 41 let. Po dolgi in mučni bolezni jc umrla dne 9. januarja 1923, ob 11. uri dopoldne. Rojena je bila leta 1881 v vasi Sela št. 18, pri Topli, cah na Dolenjskem. Tukaj z«pu. Šoa mene žalujočega aoproga in pet otrok v starosti 5 do 22 let in eno sestro, v stari domovini i* mater in enega brata. V Združene države je prišla leta 1903 in bila je članica S. N. P. J. pet let in J. S. K J. 16 let. Najlepša hvala vsem rojakom in rojakinjam, ki so mi stali ob strani v najbridkej-ših urah žalpbti in me tolažili. Lepa hvala Louia Hribarju in nje* govi soprogi, Joo Žapkarju in so-progi, Joe Skoda, Ignac Ferlin in soprogi, John Pičel, kakor ,tudi vsem drugim, ki so rili priskočili na pomoč in tolažbo v moji ne sreči. Posebno hvalo izzekam mo« jomu zetu Joo Debelak-u in sopro. gi za darovani krasni venec.-Lepa hvala tudi članstvu društva 41 Luč svobode" št. 318, SNPJ., in dru. stvu Sv. Alojzija št. 13, JSKJ., za krasne vence darovane svoji čla. nici'in sestri v zadnji bratski spo. min. Nadalje se zahvaljujem obe. ma prej omenjenima društvima, kakor tudi vsem rojakom in ro-jakinjam za udeležbo pri pogrebu, ki ee je vrSil po cerkvenem obredu dne }2. jan. 1923.
Tebi ljuba in nepozabljena soproga ter mati pa želimo, počivaj mirno in lahka Ti naj bode auu-riška zemlja. Žalujoči ostali:
Frank Grčman, soprog.
Frfcifk in Tony, sinova.
Rozi ,omožena Debelak.
Mary in Frančiška, heerc.
ROLE ZA PIANO
v * .SaOfi in hrvataks^ -
dobite edirto pri:
. Navinshck-Potokar
331 Graava St., CoaomaugK, Pa. runa po aaalk.
Slovenska Banka
v Ameriki je v Clevelandu, O., kajti v dobrih dveh letih svojega obstanka izkazuje nad
DVA MILIJONA DOLARJEV PREMOŽENJA.
Malo je bank v Ameriki, katerih rast bi bila povprečno po milijon dolarjev na leto, ;
Popolna varnost vloženega denaija
je pogltfvitni vzrok, da je postala naša Slovenska banka v tako kratkem času največji denarni zavod nove domovine. In kar je glavno: ustanovili so jo naši ljudje z našim denarjem. Vodstvo in vsa uprava je zopet v rokah naših ljudij.
POPOLNO NADZORSTVO VSEGA VLOŽENEGA DENARJA
J*1*0,1«* drž*va, potem posebni izvedenci in pal>aftčni direktorih, ki sestoji iz enaindvajsetih članov direktorija in šestih svetovalcev. MsdnjtoH najdete sama naša imena, poznane in zaupanja vredna može. Zato nalagajo v tem domačem denarnem zavodu naše
JEDNOTE, ZVEZE IN POSAMEZNIKI
s^£*fjeV na4e nove ^»ovine, Med vložniki je država sama, County, Sole, knjižnice, mesta itd. Pomnite, da naša banka obrestuje vse vloge po '
od dneva vloge do dneva dviga*
Densr prinesete lshko osebno, ie stanujete v bližini, ali pa ga pošljete po pošti in sicer z money ordrora, draftom ali čekom. Z obratno pošto prejmete hranilno knjižico, na katero zopet lahko dvignete svoj denar, kadar ga rabite.
Poiijja denar na vse strani sveta
in sicer po dnevnem kurzu—kakor je denar na svetovnem trgu, tako ga dobite vL V zvezi je najboljšimi denarnimi zavodi starega kraja in garantira vsako pošiljatev s vsem svojim premoženjem.
NAJBOLJŠE IN NAJVARNEJŠE
je vselej tam, kjer je nale. Ako zaupat« denar naši Slovenski Banki, potem ste lahko brez vse skrbi zanj. Obrnite se osebno ali pa pišite na
■
i
North American Banking
CLEVELAND, O.
PROSVETA
da bo iožjb vr*u uo pravni zaliufckov. Friilo Jo ia naprej, da iiuo morali nia.»»*a»ero uvai p.u-na prihodnjo aejo, ker m bi-p. isotnlb zadostno itevilo čla-,,, (jolovo v sedenjih fiaaih ni ni-Itc tako zaporen c delom, da bi ae
»lojno druitvo "Uanlca", ki Jc svo-jefcasno tudi že dosti delovalo na dramatičnem polju, ae je odločilo, da priredi avojim članom in njih prijateljem domačo zabavo, in ai-
druitva Planinski raj, it. I, da ae v po}nem itevilu »ribodnjo ssje dne 4. (o-
£ zadevah, hi ae Učejo ta r Jh £ r1 omenjenega dniltva, ob mliru tneoa, ne naalov:. F, Soi 22nd Str. Chicago, 111.

BRW>A% fl. JANTTABJA. 1SC*.
r.lnao, £oaj. — Ia urada dru-»♦• «« ^^ * Hingo, k , ^ namenja v»«m članom in draitva. de Je treoe, da I/bolj red®0 udeleiujejo mesečnih
z&t *Hi&£ je*
Pr/mroae, P«. — Druitvo "Narod-al cvet", u. a*l SNPJ, ic »kUmlo
S.22I1 rfdni # dnc^il. t ml da veeelico dne 3. ftb.-uar,.
kfc uko zapoa^en e ic n.o3d uuueziti aeie.
Naia dolinoat je. de se -znan.U f pravdi ter Jih — vali, d« •• b° li«°v«rov «a*or JJ oiL doaedaj. Ako kdo ie nima
b.s»W, naj sc agtaai p.i taju.au o/ufttva. ki mu bo gotovo uatregel. lo.ito na znanje in pojasnilo, aaj ie bilo sklenjeno na saonjl seji. — 2Ibert Saprudtuk, tajfcik.
Harudck. Pe. — Naznanjam Čla-
--------- it. 41« SNfJ. v Har-
aa
Bom draitva it. 411) SN^J, v Ii
Sicku. fe., da Je bilo sklenjen u .„ ,	- P fflHU
d nji redni seji dne 14 januar,., noče biti iadiijo', »SVlrSi v
♦..h;	saaor
"	v okilicL d.
i?v, hin°KEdf,fte ,e «»«Wce. tira-«vo bo obhajalo oaemletnico tvojega obstanka. Na razpolago bo d£ ber pngruck kakor tudi vae dr£ ge udobnosti, »a kar bo poakrbel *a to Izvoljeni odbor. — J. Mlakar.
Chicago. lil--Akoravno Je kratek preupast, imamo letos v Chica-gu veliko zabav, posebno maika-radnih veselic. Druitva nekako tekmujejo med seboj, katero bo razdelilo več uogrud. Druitvo -Zvon", it. VO J. K. J., nikakor
ikeraano vcselico v .Narodni dvorani, 18. ceste in Reciue Ave. Ka-M fllil. Imajo pripravljenih vcUko daril, da bo dobila vsaka uoato,na maska kako darilo. Tudi Je snssti, ds pride na to vesclic« oliko mask, kukor io na nobeno
jj c U. tebruarja ob iieseU uri dopoldne v unijski dvoreni. Teko se 0ouo v bodoče vriiie seje vsako d.-jgo nedeljo v mesecu. — John U^tov.c, tajnik.
Orlenl, /U. — Druitvo Slovenski. lMa„,	M nu llotlonn
rrMtr, k 3.41 SN*J v Orientu,»dosJdai. Ne' pozaS tc io?cj U1-. je sluenUo na zodnj aejt dno nedeljo dne 4. februarja na to ve-Ji. januarje, da bp odslej vrlllo aelico v Narodno dvorano Več o •voe sejo vsako drugo nedeljo v tem med oglasi v današnji številki, iniuecu, ki bodo pričenjale ob de- — Odbor.	1 ■ '
•eti uri dopoldne. Tako bo omogo-1	_
(eno bratom, ki »o v dveh druitvih, chtrann m	i
ca lauio ootiioajo seje redno. Od-	' ''iT..:	tl,,c
Suai nanrai se v.suo Mie orl bratu J,nanr-a 5,V° UobiU ,,,ul°	»
jTrvfu ifui?cu Se miret nroim	40 0 In»'° 90WiriUk sun«.
Scr^jejo polnoitevllno. - Jbhn I* f„rl
.souit. Mo.. — Onoi-rtoJMl^intooStonlprtUl članstvo
lo/ bN uucleii
Sfet^^N^"^ tf3™1 J HH.'7as
ci.isvpem rcna
imamo pri *jt dru-,	„ .
g? vaine točke. Ne decemberaki »nkKiK d« nl2L	^
J, le druitvo sklenilo, da nnredi	S ti ttJSIL. JSIl
vtiljco na pustuo nedeljo dne H.1- - " • pa 91 ■ lw!®dne««
februarja, U L
domu ne . Začetek veselice popoldne. Ne v urjena drama
I^HrvaUMm sokol'	v^ 5K
1141 ChŽSi A?i" Let0i dnillvo »Hira člani
si ti «h *Sru«l nri	60	lelos vae
^taelfei bo tudf vnri	!™je člMae' da M Solovo udelefe
^ezvanna	tV^loKl
. t r>»ir*rtitvi i. L InJe prijetelje, aa ae z nami pove-
I napravi nom oome-Ivtos vee
a,a*. Vstopnine k prireditvi je 35c g za osebo. Za prvp vratno postreibo -I.?-in vse potrebno bo peskrbel vesc- E: lični odbor, pri Čemur se bodo po- v sebno zs lačne ielodce v prvi vrsti pjirudile neie vrle članice r- kuharice. '	' »' prvi vrsti je doilnoet vseh čls-udeležite tc
»ic prijatelje, da se s nami pov Ie fn zabavajo v naii druibf. Veni odbor Je pridno na delu. da ) preskrbe) sa izvrstno domsčo godbo in dobro ter okusno večerjo. Tudi vsega drugega potrebnega ln imenitne zabavo ne bo manjke-lo. Tako ns bo nikomur ial, kdor se nsm bo pridružil pri tej sabavl. Naznanjam tudi, da se je v vseh nlitve go->rsč«Jo ne ■ 11)07
JUG.
HBTOfclOSIl ROMAN.
Spieal Prokop Ohocholouiek.
Poslovenil H. V,'
IS' WA«e Valleu, Pa. — Vabilo ne ^ malkaradno veselico, kstefo prlre-it 143 SSFZ v Ivhile
poi_______
Jrznice do
Vuk.mu bo U1. kdor »mudi * £	i! SJlkJ
i1•SSSSjSBSž u
wllci io (odi tri durlU u m.
IGRE,- KONCtRTI IN PLBSNE ZAUAVE.
M
priredi
bruarje v „
katera prične_____ _ . ^ ______
sa. Veaellce bo prirejene t dome- kot is Ezporta._______
čo godbo in atarokrejskim plesom.	Vallcvja vabimo, de se nsie vese-
tako, da ae bo vaak lahko po svoje	uCa udeležijo, kakor tudi paMmez-
u vrtel. Na vezellei bo preskrblje-	n| rojaki po bližnjih naselbinah. ... dobr. dom^ . pr. (MiiU lorft ^^jJ^tojjg
da bo Mel Uljudno vabi — odbor. ra ni is-ozbsile T„ de
, « - ^	T" > *
M.na. — členom dru-5 SNPJ
in sicer po W, 13 In 12, ketoi bijo najlepša, najbolj smei najbolj grda mssks. Dsrils se -----delila ob	ma%ke, ki pridejo
pozneje, ne pridejo v poltev pri
ve-
. maske, 12, ketere do-smeina la bodo
lagradi.
Ob |
»m. — umuuui «•*w	uoenem prosimo druga druitva
INPi naznanjamo, da	v sosednjih naselbinah, ds ne pri-
'o veeelico ane 4. (e-	redijo tegs dne vetellce, radi te-
Kostaniikovi dvorsnl,	tflr bi ne bilo povoljno ne zanje ln
ob drugi uri pooold-	ne u nes. Vse tukajšnja dru It ve
relene t dome-	kot is Ezporta, Delmonte ln Whlte ■ajskin
»i vrsU z doi
:>cuu uu ff
načo postre lačlmi klob
(Dalje.)
M Naj se zgodi a vsemi sredstvi ^ pri vsaki prUiki," ja obljubljal Tomaievič; "toda io izprevidii sam, gospod Turčanski, Upre vidi to tudi tvoj jaani gospod, mogočni Korvin, <le tako hitro, kakor M si mi ieleli, ne bo vduieno < krivoverstvo. 8koro tretjina ' ia prebivalstva Bosne so je v vaa du o priklopila k onem« proklete mu krivoveratvu Petarenekemu; med njimi so močni iupani, gis »viti na bojiiču in v deidnom jvetu; treba je torej največje ©-presnoeti; odkrito naeilatvo hi provzročilo ualajo, ln ostaja bi bi ia dobrodoila prilika aa sultana Mohamede, da ugrabi boaanako državo, kakor je ie ugrabil car tvo Srbijel"
"Seveda, ti morci najbolje prehoditi to," je pritrdil Korvlnov poslance, "kajti Srbijo ai dobil . ieno za doto, toda ie prej ei jo Ig? guliil, predno jo končal ženitvo-vanjskl dogovor."
' Resnica," jo porudeči Toma-aevič, ki ee je čutU uialjenega rsled teh beeed; "jaa eem ee preveč zenaial aa trditve In obljube medianke, ne da bi spočtova! sta-roverni narod arbeki; radi tega me jo narod zapustil v času tile, iu one mediareke bbljube eo do-zvenele v obokih kraljevske prestolnice v VMegradu. Bedi tega se hočem drugič čuvati podobne napake."
Precej časa je zrl Korvigov po slenec molče na-nj, in eamo t gla vo je kiinal. "Vidli, kraljevič!* je dejel potem proetodu^io, "ti u sedaj rekel trpko reanicof In ne budujem se radi tega ne, te »da, resnično, aam slavni Korvin bj pritrdil, da je bUa velika napaka prepustiti Srbijo Turkom bres boja, brea obramba, v katero jo Ml vendar obvezan; toda vojn*' t Nemei mu je vklepela roke, in Tu-tek je med tem epravljal na jug«' deželo aa deielo v svojo torbo, ka kor koe.kolača na opagilu.; No,
raiuattoo med sftbof. Kadi tčgi tudi prcpuiča iezlo Bosne tvo rokam, kraljevič, tebi, ki lmtffc, moči in pogums," Tomaievič ee jo ponosno vzravnal. ** tn eedaj se ti lUvlja tretji in gUvni no goj/.' je Sodaljevel gospod Tur-čanski, "da ne plačai niti beliča reč, nego davek turškemu eulta' nu, kakor eo to delali tvoji predniki,"'	:t
"Tako ee agodi. to prisegam!" Je hitr* vakHknU Tomaievič. >
"Tako, to bi bilo v*« v redu," le pritrdil Turčaneki g glavo, "in kako' pa bo tuUJ > inpanom Ba tajskim fM je pokazal na Vukas na.
"Kako pa naj bo," aa je U od
rasel; "s vojvodo Badičcm je vse dogovorjeno, in ti si prevzel pu-rostvo sa njegove beeede, gospo Tsitaueki."
."TI ai aa rptral kisljavtki mo ii, Vukmanel" je očital TomaU viA
"Ni ae mi več adelo vredno p< sluiati kralja Atefana," je rekel Vnkman hladno, ' ki je, kakor pravii sam, iadajiea Kriatove ve-
ra."
"Z orožjem v roki ai kidal sra moto na to krono, ki jo bom ja. noeil," ja menil Tosutavi*. .v .
"No," ja odgovoril Vukman pi kro, "mari naj bi ae bil s tei.tom branil, ko sem ae odpovedal po kornoetif"
"Kakor vidim," ee jo* nasmehnil Korvlnov odpoalanec, "ne o pravii nič a Belajekim gospodom, kraljeviči Bolje bo, Če pristope bres ovlnktfv k etvari semi." "Da, resnično," ae je vmeial v pogovor Radič, "čemu prereietaveti ie u rojene zadeve, kakor otroei, ali pe neumne ianaket Vukman ae jc proti vil samo kralju dtefanu, kra< lju Tomaievlču pa ae bo pokoril, in on ge vsprejme v svojo kraljevsko miloat. Tako se glaei do govor."
"Kratko gnai povedati, vojvu da, toda jedrnato," je pohvalr« pritrdil Vukman. "Da Uko emo ze dogovorili, in ju pozdravljen* ie sedaj v tebi, kraljevič, svojege kralja, ftlefana Tomačevlčel" li pri teh beeedah je vpognll avojt koleno pred kraljevičem. (Dalje prihodnjo sredo.)
Ali voi, kaj trpi veliko itevilo avonddb delavoev v Ameriki vsled nffTnth kolesni, M ao posla dloa obdevanja s vlačugami? Ako so vai. naroči ei knjigo "Zaje dald", katero MU f* KnJiievnl malid g. V, P. J.
obilo zabave ln tudi ielo kliučene, Doaedaj sta se •obrata M. Lekner ln J. S. __ bosta dala ze ielo vsak po enege
Ali vei, sakaj se. tvoj deM: kar bo ilo v korist dru- tako rad potopa i drugimi dečK In Hrv^to HMJs »«• 4'P«radnojU*f e* Jugoilovsne"Tz 'virglnIJe ln o^ Odgovor na to to »noge uganke kolice, da se udeležijo te priredit- • obnašanju otrek najdeš v knjl
V v v.llb.m It.vllu OK.k.1« naa- .	■___ li__.^lU'* ImImv
gtella^ Vabimo
w y velikem iUvilu.'Obenem nas- ^""Kakon Wogana«lje". kalarr
"tr&iVč dJS^^ dobu ^ toSSS«! s»w
Nuga-Tone
Dspdi f Ifslselli tel s« se t m H me feisr.
PROLETAREC
Poln«
UOBBB
\no Mibelčič rojene Hribir, doma iz Ihana pri Domžalah in aedaj ii-veča v Mlhvaukeo, Wie. Videli »mo eo zadnjikrat v aUrem kraju pred dvema letoma predno je one odila v Ameriko. Prof,ena ja, da e ml takoj prlglari, radi v čeaa jo iičem one prev dobro ve, aieer pa ako ee mi no priglaai, eem pri-moron potem jo objaviti v veeh slovenskih listih. Mojneslov jct Frenk Mlhelič, 2642 W. Haddou Ave., Chieego, 111.	(Adv.)
PBSKUO.
Javno prektfčem vse, ksr sem govoril o eobratn Jožef Zupanu in Mariji Goriiek, da je vse la-m lil je no in nereenično. Obia. lujem, da je do tega priilo. <-. Anton Prach, Haekett, Pa. Udv.^ Jan. 24-81. '
-Ji it KftA

M nora pr«m*kMt,



•V1"« stsw
SM
»•Selil.
ItMSi r.n.g.
Jn?1^ W,ArAO° LMIO^ is amo nu«. it Mi
sssi
.' EAD BI IZVEDEL
sa mojega brsta Franka direelj, kakor sem čul se nshaja nekje v driavl Ohijo. Uljudno prosim, če kilo ve sa njegov naalov, da mi to naznani, ako bode pa on sam čital ta oglas, aaj ea prijavi takoj, po. ročati mu Imam nokaj salo valna-ga. Moj naelov je: Martin Sircolj. Gen. Deliv,, Meriden, W. Va.
(Adv.)
BBBI ST&OlKOV ENB BAKB V, iOLZE.
Dne 97. dccčmhra 1988 so praznovali po vsem civUlsirauom ave tn stoletnico Vojstva Louia Panteu-ra. Vsakemu je znano njegovo zdravljenje stekline. Zdravniika veda bo vedno občudovala duha moža, ki je razkril, da imajo bolezni svojo starodavne izvore ravno tako kot ljudje. Slavne eo beeede Duolau^pvega pogrebnega govore i "Pasteur je zavojeval svet. Dosedaj ni njogova slava povzročila niti ene solaa," Dela in Iznajdbe je treba oenlti po pre-prečbl trpljcna in po itevilu reie-nih življenj. 8 lega staliiča ja Tri. uerjevo Grenko Vino slavno zdravilo. Preprečilo je in propreča trpljenje tieočerih in tUočarih vsako leto in 3Sletna doba njegovega izdelovanja postaja vedno bolj sploina. "Reči moram, da dela Trlnerjevo Grenko Vino čudeže", je pisal dne 18, decembra 1022 Mr. Antbony ftindelif is Ord, Nebr. Va ilekarnar ali pro-dajelee adravil ga ima v zalogi obenem i drugimi izbornlmi Tri-norjaviml zdravili, kot Trinsrjsv Linlmeni, Trinerjev Mirilee Kal lja Itd.	(Adv.)
m> ......min i »nisi i m
s»sss»»šssss>ssssssssssss#
NAROČNIKI POZOR!
Znamenja (Jsn. 31-13) mmU da vmm narotafaft« potodo ni ti dis. Poaetiti jo pravočasno, ds ns list* ( ns ueUvimo. Ako liats no* projmoto, jo mogoU valov Ijon, kor ni bil plnčn. Ako Jo vol list plnfioa tn ga «| l projmoto, Jo mofofto nstnv Ijon, valod napoftnofo noalo-vo, piiito nom dopianloo In novodlto stori to mmi aoslo^
itvoai ujnikl 1» W JU>
stopniki, pri kotorik lokko
Naročnino ss eolo loto Joi 515.00 in so pol loto po »Ufc1 Osni 5. N. R i. pUčojo ^P pol loto $1.90 to bo oololotft, $3.80.	ae
Zo mosto Ckloofo Jo a*
...................
SEMENA
sa naj bolj ka < cvetlična se- i
Na selogi poljska vrtna la
Pilite po brezplačni eoalk.
■ MATH. PEZDIR,
Tff, Oty Nall Sla., NIW VOSK. N. V.
SM#OOOOOS#OS#>S#00!OOOOOOSi
IMAM NA ZALOGI P SAVI
..*,1M • • > • ■'« 4 T »v '
Lubasove harmonike
tal la Iti rt-vrata e, dvakrat, tri* krat In Miri krat ugtaiaoa, nam-Ike ali kranjske In pa tudi ehre-matlčae ■ 18 bael ter kovčeke sa harmonike.
ALOIS SKUU,
III Bpsilee PI., Beoehlfa, M.V.
tooossoossssssssssssoosss
leto $6.50, pol loto 93J8., Zo Evropo stoao no pol lo»> ta $4-00, so veo Uto po $S.OO. Tsdnlk atano no Evrop#r
$l.fa CUnl dopločojo aom^] Mk so poitnino.
Naročnino lahko t«dl aomf, -^oiljoto ns naelov:	M|
UPRAVNISTVO
•VROSVETA^
26S7 S. Uwndolo Avo^
. . CHICAGO« ILL. ^
■ M' iii>n'»-w—i A/, UP&AVVIlTVO opoaarja vas sarotaON Is iro«o čltatolje. so) nikar ss kipsjejO nobenih pnihOSU IS oglsiov. ki m nahajajo v Um. nskateri is direktno Vsak aaj bo salo provides Is s* vselej, ia to mogoče predao kaj kupi Is oglasov, prepriča. Bs vss' oglaee so odgovoril lo oglsisvolei nobene odgovornosti ss
vaaTdaL drOjT f tiskarni Is vss povsod. TovoJ bodite prevtdnl. IS ia pO oabriiete, tedaj Vsa to piV
ZNIŽANE CENE.
LOOK OIIT»PUACE


Mc
Perailks OMokl vlodJ
8,428 JUGOSLOVANOV
•m* •4u*W«SM v «MS. C«MV4 Sri a« pcK«4» v*M i
tal/se^ieSL ^žimtnl
•S|»luj* M M Mrnlk I« Kvr«M.
SriMs M »r*4lla limiM »r««aww «1
U M Mtfllra iS iuVMlsvlis. Uh* S« «w4e* »hi p* m jufe«uv«mkl sm( •Ik la lisa|» v«a mianti,
NoaSNiH ^^-raosnov
Mmmf 0*4f I M (t*MlM v Iaesstsvut iitr«. wm ta saaanp**,
arniiM
IMPERIAL
STATE BANK,
IMFZKIAL, r A.
SlIsifT H
eskovnsjj^mbanilnt
Anton Zbašnik,
JAVNI NOTAR, '
- _____ u drobit imiiifin no* K.lbMl Uhnim. ». M. ••«»	1 IJ
......... ••»••<

............
•..*....••••......00,............
M SSfc SOM K .......................................
,UHI ..i-...........
VELIKA JANUARSKA RAZPRODAJA
RAZNEGA BELEGA BLAGA, KJER LAHKO PRIHRANITE 20% PO 40%o
Nad $500,0()0 vrednosti belega blaga na razpolago, Id smo ga kupili ie po nizki ceni, da vas lahko sedaj presenetimo nad vse naie dotedajinje razprodaje po zelo znižani ceni, v naiem "The Big Store." To ugodnost vam nudimo v vašo lastno korist—ter upam?, da se bodete gotovo poilužili te prilike.
SPODNJA OBLEKA, PERILO, M0DERCI 1
,	itd. i	—ie——p
Kupujte veJii) oi oslepi sbv«nsWs tolm v nsfcm dlflllkia aiietka, Id ss nagaja v pritličju no vSiia Mt aven*JO ulice.
*TMK
r mu
PfTTSSUMOSIL
MM lV



PROSVETA
-RAZNA NAZNANILI
Stojte! čitajte! Prem Ulite! Naročite!
je v pomanjkanju
Franckove cikorij
Ako pazno pre&tate ves ta oglas, bodete gotovo našli v njem nekaj, kar vas bo zanimalo.
cikorijo.
ZboljSa vsako kavo—jo naredi okusnejlo—da priljubljeni vonj in slast, po katerem hrepene pr jatelji kave.
Vpralsjta groceriata
Za praro Franckovo cikorijo: on jo ima. Poskusite jo in videli boste izboljšek.
Importirane brinjeve jagodo
te^f Rojehpm nudim v nakup lepo importira-no brinje. Za aedaj ga imam ne razpo-ajpaB lego aamp omejeno količino. Prodajam ga po teb'le cenah: . ,
.■-MM	1° funtov aa ..................I 1.50
■	25 funtov za ........... ...... 2.50
:m	50 funtpv aa .................. 4.00
wkH	100 funtov ta .................. 6 50
■■{JM	150 funtov za ........... 0.00
A	200 funtov za .................. 11.50
Prevoanina v teh cenah ni vlteU.
Pazite na
zavoju.
HEINR. FRANCK SONS, fa*., PLUSHING, N. Y.
Suho grozdja, čeiplje in figa
Suho grftko grozdje, zaboj 28 ftintov...........
Suho g r. črno grozdje, zaboj M funtov..........
Suho kalifornijsko grozdje, zaboj 28 funov......
čeftplje, debele, zaboj ,28 funtov..........j.«...
Ceftplje, drobne, zaboj 28 funtov................
Fige v vencih, letoinje, 110 funtov............
Prevoanina v teh ceneh ni vlteU.
NAJVEČJA SLOVENSKA ZLATARSKA TRGOVINA
Frank Černe,
6033 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, O.
Zvez, broike, zapestnice, diamantna pratane in lavalirje, verižice Ltd.
POPRAVLJAMO: uro in drugo alataino po nizki ceni
PODRUŽNICA
Colnmbia Gramofonov
in gramofonaldh plošč. Slovenskih ln drugih. Prodajamo na lahks mesečna odplačila. Pilite po cenik, kaUri so Vam poilje brezplačno ali pa ossbno vpraiajU aa cene predno drugod kopita.
Nnjboljše blago.	Najnižje cone.
V	Knajpora domača zdravilo
f Nobena hiša hi ne smela biti brez zaloge najvaieejšib Knajpovih domačih zdravil. Ko bi se ljudje bolj posluievall teb zdravil, bi bili na zdravja ln na denar* nlel na boljšem. Najvainejia Knajpova zdravila ao: Arnika, slojs, bezeg, brinje, borovnice, enejsn, grlko seno, bsbst, preclics Janež, kamilice, kimelj, koprive, lansnov seme. lspuh, Upov cvet, meU, motovileč, pelin, pibrov koren, prlpotec, rolmarin, Uvlentrota, trobentica, vijolica, vinsks ruta, labelj in dr.
Vaa fg zdravila dobite pri meni In eieer stane veako 15 centov Škatlja s poštnino rr4d. Brtnjevo olje, kafrno olje, nageljnovo olje, mandeljevo olje pa stane vsako 85 centov steklenička a poitoino vred. Pilite po ima* nik in navodila sa uporabe! »
Dttave (gvlrcl—spldes): torberjeve Jagode ln peresa, ma-jsron. letraj, muikatov oreb,'muškatov cvet, ipeniki iefrsa, Ibioe, importirsna ogersks paprika ia dr. ee dobi pri meni U zavoj vsake slane t5 centov. Te dlleve rabijo nafte kuharice v starem kralo ia brea Uh jed v Amerllt ni m« "našega okusaN.
Največjs slovenska tiskarna ? Ameriki je
Sloveneke grafofonake ploiče, graf of oni, piano in plaper-piane
/t^ Življenje brez zebeve ln veselja Je ka-kor igancl brez zabele ln ocvirkov. God-. ** in PetJe J® n,m Slovencem ie priroje-ne. IsU aem daJaU pravo zabsvo in ve-^^PJJi seljc. Grafofoni so danes ic tako poceni.
' ds ii ga lahko vsakdo kupi. NsnJ lahko vsakdo igra* ki ime le zdrava roke. Gra-lMKgjA fofon pa pride do veljave fte Ie tedsj, če Vsm igra domsče znane slovenske koma-J*1 prodajam vse slovenske grsfofon-| li sks ploftČe, ki M dobe v Ameriki. Takoj J pišite po Imenik. NaJprilJubUeneJfte ploftče OJ rolmarin — Otok bleftki Regiment po cesti gre — Blbnl-ftks polka — Kmečki tramplan — Ns plsnlcsh — Domžalski valček — Neprej sestsvs slavo — Pe poliu fte roftce cvetejo— Brstcl veseli vsi — Cirkus — Strunam — Kako bom ljubila itd. Poaamesoe ploftče stsnejo 00 centu?* 5 plošč $4.00, 10 ploftč $7.50. — Pofttnlna Je tu le uftteU. . . "
2146-48-50 Blue laland Ara., Chicago, lUinoU.
M« tiskamo v slovenskem, hrvaikem, alovaikem, češkem, poljakam, kakor tudi v ang ašksm in nemškemJesiku. Naša posebnost ao tiako-vins sa društva in trgoves.—"PROSVETA" se tiska v nsši tiskarni.
Dr. J. V. Grahek
ZDRAVNIK.
Uradne ure eoi 10:00 zjutraj do 2:30 popoldne.
943 R Ohio Strsst. Telefon Cedar 2388 N. S. PITTSBUIO. FA.
Importirane harmonike:
Hermoaika se v Ameriki Jsko hitro udo-mečuje. Domsče slovenske ssbsve si brez hsrmontka sploh misliti ne moremo. Jss ssm importlrsl neksj harmonik iz stsre-^ ge kraja Ur Jih nudim rojskom po izvsn-H redno niaki ceni. Meni nI zs velik qro-m\ flt, temveč ml je v prvi vrsti ss to, ds Y seznsnlm rojske s svojo trgovino In bls-gom. Pišite po naUnčen opis vsake hsr-a monlke. Hitite, da ne zamudite ugodne K prilike, kajU ko pride prihodnja pošlljs-1 tev Is sUrega kraja, ne vem, če Jih bom 1 mogel še Uko poceni prodsjstt. Vse hsr-1 monlke ao ročno delo priznanih Izdelo-f valeev harmonik, tri- vrstne in štiri-. vrstne, dvakrat in trikrat, uglsšene ter ' sUnejo od $35.00 do $45.00.
"Proeveta" piše sa blagootonj« ljudstva. Ako ee striajai a nJem mi idejami, podpiraj trgovce, k* oglašajo v Prooveti. — V zalog, imam vae blago aa vsakdanje po trebičlne po zmerni eeui.
ANTON SOKNIK,
Herminie, Pa.
lENSKA TRPELA TRI DESET LET VSLED TRAKUUE
tel Rabila J« atotina rasličnlh tdrsvil la j« npararljo ali vao tarnanj. Ino j« bila alabotna, ne zmotna aa del« In akrb u otrok« in hi*.., Vfheetcl nadloga tarna sebi v tivlja •Ju. Vočkrat ai J« talila mrii. No ■aa dae ja njan aoaod fital oglsa O Mndju in povila I bolni fconakl o tem. la tokrat ao J« aadele ftebolj * Mavo. ionska io trpela vsled tro kuljo vas lota Vollko mol. ftons U otrok as adravl a« rasne dru«o bo »sani bras uapotao, mod tom ko Jo njih W lasen trsk ulja. Pravi snaki te. as mali drobci trakuljo v dnadrib. frWrna anamonja pa se, alabaat, (guba sUaU ln vsOIgmije Is Šal s Osa, Mil JeeflL pokalna ob aren. bolo«ln« V iolodru la nrovabnih orgnnib In Mllld kot pUlonJo V notranjo.«, Vsdiranjo v grlo, vrdnl slab okna v UsUb. .U»»s prebava, bolačln« v hrbta
pro»i«>tl v šolc^ru, trni ebr«*ai snahi okro« tVuba apanca l'm«r1t» tega paessns pr»dr » on u«orl m, •em bJttvJio. tom boljšo sa vas. Na-rs*iu m deaes U ae edUAaiu na fstri, dovolj (drarlla LAKTAN aa «h »stsviea ta«a as $n on ia OMtaašU dru« ooobn Jutri Jo po-hnlnofit« - ^»v „i - n>c
maannmaaaam
Na prodaj kmm dalja tudi:
1. Importirsna lončene In porcelanaste PtP»t €fftfo> fl dolgimi cevksmi (rorčai).
jc* 1 ImporUren tsbsk ss pipe In cigarete božanski In mecedonskl). S. Importlranl cigaretni psplrčkl "Oto-msn", ki Je mnogim rojakom znsa še Is stoeoge kraja-4. Vsakovrstno sUtalao, kakor šepne
ure. Milke, stenske ure Itd. A Vsakovrstno obleko, čevlje, kotohovl. ne, klObnke Itd. m	MoJ kosah*u Ali aU VI dablll moj ka-
1"t* talen e iimanl. katerega sem razposlal roUkom štmm Amerike okrog deest ti-soč. Ako 0T niste, lo danes plšlts ponj. im sastonj. V nJem dobite neUačaeJše podatke o
'DOMAČI ZDRAVNIK'
VICTOR NAVINSEK
Sil OaftKVK STREET
f CONBMAUCH rk
F. KERŽE
1142 N. E. DaOaa Rd. CLEVELAND, O.
..........................
j SLOVENSKI KROJAČ ;
; se priplula rs Jake« la eaan> ; | eom aa aaroNla novih oblok.
JBSLO v vseh sločašlh Ip v vseh potreba! ričrn. do o» preskrbi.
Joseph Vogrič
.................................... ................siHMiiiir
m take ČZZthiLK2**
BACHMAN, Umu,
-....... "