451. štev*
V Ljubljani, sobota dne 29. marca 1913.
Posamezna številka 6 vinarjev.
„DAN* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah (n praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaSat ▼ Ljubljani r upravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1*50; ■ pošto celoletno K 20*—, polletno K 10*—, četrtletno K 5'—, mesečno K 1'70. — Za inozemstvo celoletno K SO’—. — Naročnina so *s	pošilja	upravništvu.	a
m	Telefon	številka 118.	:s
Leto U„
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev,
ta	Ovodnlltro In nprnv»Wtvo:	ta
Mtfteljsk* Tiskarna, Frančiškanska nHca št. 6.
l>opM m pdUJajo uredništvu. Nefrankirana pisma *c n« tprojomajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase M plfičat potit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana »n nalivale vrata 80 v. Pri večkratnem oglašanju io-m pust. — Za odgovor je priložiti wimko. :
e	Telefon	Številka	’1S.
Pismo iz Belgrada.
Belgrad, 12. (25.) mar. 1913.
Napisal sem Vam že včeraj eno pismo, toda uvidel sem, da bi to poročilo nikdar ne zagledalo belega dne. odnosno bi cenj. čitatelji dobili v roke le beli »Dan«. Ker pa nočem pisati za državnega pravdnika, kateremu je več merodajna mrtva li-tera zakona, kot človeško srce, ki ifuti in uvažuje, vtaknil sem s pri-inernim sprevodom pismo v peč in ga izročil plamenu, ki je pač pravičnejši kot »najpravičnejša« avstrijska vlada.
Ko je Kristus visel na križu, je še molil za svoje morilce, rekoč: »Oče, odpusti jim, saj ne vedo kaj delajo.«
2e leta 1871. prorokoval je veliki italijanski mislec Giuseppe Mazzini bodočnost Turčiji in Avstriji.
Usodi obeh teh dveh držav ste tako ozko spojeni ena z drugo, da je pač težko najti kako razliko med njima.
Govoreč v bodočih (t. j. sedanjih) zmagah balkanskih narodov, definiral je svoje slutnje precej nelaskavo — toda dosti verjetno — z naslednjimi besedami: »Turško cesarstvo je obsojeno v razpad, morda še mnogo prej kot avstrijsko, ali padec enega, potegne neizogibno tudi drugo za seboj...«
In za uresničenje teh besedi, ki so bile mogoče le slučajno izgovorjene. delujejo oni krogi, katerim je poverjen obstoj in blagor države.
Čudim se, da je tako malo pravičnih in poštenih avstrijskih patriotov, katerih državljanska dolžnost bi bila, da pravočasno dvignejo svoj glas proti takemu zlorabljenju državne moči od — izvestnih posameznikov, inspiriranih po kdove kakih predpotopnih idealih od gotove strani...
Toda, da ne bo kdo mislil, da se godi Avstriji krivica z Javno kritiko, ker je mogoče vsako dejanje zagovarjati in pobijati naj bo to delanje kakoršnekoli narave, moramo poznati izhodišče, katero si je izbrala vlada, da na podlagi tega konstruira svohzagovor, in na katero se naslanja vse njeno postopanje.
Na Balkanu se rešuje takozvano [ugoslovansko vprašanje, špecielno pa prihajajo v poštev — v pravem
pomenu te besede — avstro-ogrske mejne sosede — jugoslovanske države, tedaj eminentno slovanske ,v katerih je le neznaten odstotek neslovanskih elementov. S temi državami so v ozki duševni in krvni zvezi z jugoslovanskimi podaniki monarhije, del teh je delil svojo usodo v turškem jarmu skupno s sedaj svobodnimi krvnimi brati v Mace-doniji, Traciji, Stari Srbiji itd., boril se je rama ob rami z vstaši za osvo-bojenje, za Srbstvo in pravoslavje, dokler ni prišel v avstrijsko državno telo, katero jih ni nikoli vprašalo, ali Je njihovim kulturnim, narodnim, verskim in socialnim željam zadoščeno, ko so se osvobodili turškega gospodarstva. Nasprotno, praksa, ki Je bila v navadi pred Bosno in Hercegovino (da primemo bika za rogove) z ostalimi Slovani v monarhiji, ostala je tudi nadalje s prozorno tendenco.
Položaja, ki je bil na Balkanu, ni več. Razmere na tem poluotoku so temeljito spremenjene. Prejšnja turška nadvlada je kolikortoliko o-pravičevala smer avstrijske politike, ker se Je ta politika naslanjala na najmočnejšo balkansko neslovansko državo ter na ta način vspešneje
—	recimo tako — forsirala svoje interese, ki niso bili najzadnji niti interesi germanizacije. Germanizato-rične tendence bile so v soglasju — vsaj kar se tiče apatične Turčije — s prejšnjim položajem.
Toda, v sedanjem stanju stvari na Balkanu, je treba pogoltniti grenko pilulo in prilagoditi svoje cilje primerno nastalim razmeram. Gospodar Balkana je danes Slovan, delo balkansk:h držav vzbuja simpatije in občudovanje vseh narodov brez izjeme. Slovanstvo sploh pa Je ponosno na svoje brate, v njih vidi vzor, vzpodbudo in navdušenje za sveto slovansko stvar doseza vrhunec prekipevajoče narodne zavesti v prosvetljenem dvajsetem stoletju.
Upoštevajoč ta dejstva morala bi biti avstrijska — vsaj zunanja — politika kos svoji nalogi in ne igrati se z ognjem. Z glavo skozi zid še ni nikdo prodrl.
In baš v tej tako vzvišeni in eminentno važni, zgodovinski epo-hi, ko stopa tlačeno Slovanstvo z vso svojo orjaško silo na dan, stopa država, katero tvori slovanska večina. staro svojo pot dalje, dasi ima neposredno posla z jugoslovanskimi državami, z jugoslovanskim vprašanjem.
Kot Izhodišče za rešitev teh vprašanj, izbrala si Je — za sedanjo kritično dobo — nevarno germani-zatorično podlago.
Klin se vendar izbija s klinom, ali Avstrija ga vleče z germanizmom in kaj lahko se zgodi, da se klin zlomi in nekdo še lažje — štr-bunkne v lasten — grob.
Vsakdo bi tedaj pričakoval, da se monarhija oprime svojega Slo-
vanstva v pridobitev koncesij na Balli anu in če to ne, da bo vsaj iz slovanskega stališča skušala omejiti nezadovoljstvo v lastni državi ter s tem ustvarjati svoj vpliv in težišče na Balkan.
Stališče, ki Je že v korenu po-grešeno, zagovarja danes le neznaten del vladnega časopisja, ki ima za seboj samo denar avstrijskih davkoplačevalcev, njih mnenja pa ne, razven peščice koristolovcev.
Ta avstrijska politika je z veliko težavo iztisnila najprej blamažo s Prochasko iz sebe, svoje malovredno orodje pa primerno ovekovečila tako, da kdor pride danes v gostilno ali v kavarno, marsikdo zahteva mesto dveh jajc, kar enostavno — Procahsko. Kako Je prišel Procha-ska do te časti Je pač že znano.
Koliko je bilo nepotrebnih prepirov radi Drača, no, in v Draču so še vedno Srbi.
Toda s Srbijo se je še moglo prepirati, ker je država, ki se razvija In jači ter Je že danes na Balkanu faktor, s katerim je treba računati. V tem slučaju Je mogla Avstrija tudi zagovarjati svoje stališče.
Ali. da se spravi slon na miško,
—	Avstrija na črno Goro — tega ne umeje nihče.
Ko bi že imela avstrijska zunanja politika v to tehtne vzroke naj bi že bilo. Toda te »vzroke« Avstrija umetno povečava, potvarja In nemško časopisje si Jih izmišlja ter tako tvori »material« za avstrijsko postopanje.
Skader stoji danes še vedno po vseh pravilih v rokah Turčije, mesto brani redna turška vojska in Črna Gora je še vedno v neprijateljstvu s Turčijo. Avstrija §e je ob začetku vojne izrekla za nevtralnost, vsled tega ima črna Gora izključno pravico, da postopa z obleganjem in bombardiranjem tako kakor to zahtevajo vojaško-pravni in mednarodni odnošaji.
Avstrija zahteva izhod za vse prebivalstvo Skadra. skrivajoč se za človekoljubnost, da ne pride oškodovano privatno imetje in neoboroženo ljudstvo. Pri tem se sklicuje na svoje pokroviteljstvo nad katoličani v Albaniji.
Ko bi bilo Avstriji v resnici kaj za človekoljubnost, obrnila bi se na turškega zapovednika v Skadru, naj vočlgled brezpotrebnih žrtev — preda mesto Črnogorcem,, ki so odločni, da mesto za vsako ceno vzemo. Iz-govor, da gre posadki za čast, ko se vzdržuje v trdnjavi do vseh konsekvenc, je šepav, ker istotako gre za čast tudi Črnogorcev, da mesto zasedejo, ker Skader ne more biti več turški, tudi če se posadka še leta in leta vzdrži v obsedenem mestu.
Komandant posadke si Je svest svojega položaja in njegova dolžnost in tudi samo njegovo izključno pravo Je, da prosi za odhod neoborože-
Turški bolnik in nemški zdravnik.
Z d r a v n i k Gospod Turek, kaj vas boli?
Turek:
Hudo, hudo se meni godi. j
Zdravniki’
2ila vam res že slabo utriplje.
Turek:
Pa me tudi po trebuhu ščiplje.
Z d r a y n i k s-Kje pa vas vendar najbolj pritiska?
Turek:
Mislim, da bo pritisnila driska.
Z d r aynik:
Kaj pa sicer? Ali imate tek?
Turek:
Jedel bi lahko vse povprek.
Zdravnik:
Drugega vam ničesar ne manjka?
Turek:
To vem. da bi pil brez prestanka.
Zdra¥nikj.
Kje so pa vas tako nabili?
Turek:
V boi so me vragi štirje zvabili.
Zdravnik;
Prej ste bili lepo debeli zdaj ste res mnogo dol vzeli.
Turek:
Komaj, da sem življenje odnesel najraje bi se iz obupa obesil.
Zdravnik:
Upamo, da še ni tako hudo — bomo že pomagali kako.
Turek :
Batine hude ščeme me na grbi.
Zdravnik:
Najhujše vam prizadjali so Srbi.
Turek:
Na glavi bole me hudi udari...
Zdravnik;
Teh so največ vam dali Bolgari.
Turek:
V rebrih in bokih čudno me trka.
Zdravnik^
Tam vas zadele so brc« od Grka,
Turek:
Celo po nogah so bili me, norci.
Zdravnik:
Tam so lotili se vas Črnogorci.
Turek :
Na celem telesu nič* zdravega ni. Karkoli potipljete, vse me boli.
Zdravnik?
Težko je dati zdaj dobre nasvete, ker prej se niste držali dijete.
Turek:
Prej sem res jedel malo preveč, zato pa naenkrat vse zdravje je
preč.
Zdravnik:
Najprej bi bilo konec historij, če bi šli v kak nemški sanatorij.
Turek :
Nikamor ne grem. Na cel svet sem
jezen
Kakšna pa je ta moja bolezen? Zdravnik:
Gospod, vaš delirij je hud — bojim se, da bo zastonj ves moj
trud.
T u r e k :
Oje}, ojej. ali moram umreti?
Zdravnik^
Težko, težko vas bo smrti oteti.
Turek:
Ali za mene nikjer ni zdravil?
Zdravnik:
Jaz mislim, da jih bom kje v Evropi
dobil
Turek:
AH ste kdaj o njih že kaj čuti.
Zdravnik :
Da, imenujejo se: »nemški piluli...«
T ii r e k :
Ali jih bo treba mnogo vzeti?
Zdravnik;
Le par milijonov iti boste oteti.
Turek:
Oh. dajte, jih dajte, le brž jih dobite, ubogemu revčku življenje rešite.
LISTEK
M. ZEVAKO:
V senci jezuita.
Vrnil se je bil k oknu gledat, kaj ge godi. Minila Je ura, minili sta dve.
Videl je, kako se zbira ljudstvo po prestanem strahu pomalem zopet okrog grmade.
»Pojdiva še midva pogledat!« Je rekel Fanfarju. »Morda izveva kai novetra!«
Zamenjavši svojo čelado s čepico, ki mu jo Je posodila ena izmed vlačug, je sledil Fanfar svojemu prijatelju; šla sta na ulico in se pomešala med gosto množico ljudi, ki je obdajala grmado.
Tako jima Je bilo dano videti vse podrobnosti in naključja te strašne drame.
»Idiva!« je dejal Fanfar preplašen.
»Počakaj!...«
Bilo je ravno v hipu, ko je Lo-Jola odgovoril sočutnemu vzkliku neke ženske, da treba razsejati pepel usmrče.iega tiskarja na vse vetrove.
Menihi so se lotili dela z lopatami in zmetali kosti nesrečnega Doleta v zaboj, da jih odneso.
»Pojdiva!« je dejal Kokarder.
»Kam? ...«
Kokarder Je pokazal prijatelju dva meniha, ki sta nesla žalostni za-
boi.
»Pojdiva za njima!« je dejal.
»Čemu to? ...« je prašal Fanfar osuplo.
»Ali nisi slišal, da hočejo razmetati kosti nesrečneža na pustem kraju?«
»Da. In kaj imava opraviti midva pri tem?«
»Midva?... AH se ti ne zdi strašno? Res moraš imeti srce od brona! Ali se ti ne zdi grozno to preganjanje, ki ne prizanese niti kostem umorjene žrtve? Mari ne praviš z mano vred, da zaslužita meniha, ki sta se ponudila za ta ostudni rabeljski posel, pošteno kazen?«
»Bogme,« je rekel Fanfar, »na to nisem mislil, toda če sodiš, da je potrebno...«
Obadva sta planila naglih korakov za menihoma, ki sta nesla zaboj z morišča.
, Med P°Uo. ko sta bila že dovolj oddaljena od kraja moritve, sta vrgla menika kapuci z glav. Kokarder in Fanfar sta ju spoznala še tisti hip.
»Brat Tibo!...«
»In brat Luben!...«
»Opravilo je ravno pravo za ta dva bedaka!« je povzel Kokarder.
»Ne opravljaj ju prehudo; zapila sva njiju bogastvo.«
Rokovnjača sta sledila od daleč menihoma, ki sta jo krenila — ne proti svojemu samostanu, ki je bil nekje v bližini Bastilje — marveč proti avguštinskemu pod hribom svete Genoveve.
Videla sta ju stopiti skozi samostanska vrata.
»Počakajva ju!« je dejal nato Kokarder.
»Počakajva!« Je pritrdil Fanfar, vdan v božjo voljo.
Čakanje je trajalo dolgo.
Minil je skoro ves dan, ne da bi se bila prikazala meniha.
Napočila je noč.
Vse se je umirilo in umolknilo okrog samostana.
Toda okrog desete ure sta videla meniha, ki Je prišel, potrka! na samostanska vrata in izginil v notranjosti.
Ta menih, ki ga Kokarder in Fanfar nista spoznala, je bil Lo-Jola; prihajal je od velikega profosa.
Fanfar je preklinjal straženje, h kateremu ga je silil prijatelj, na vse kriplje.
»Počakajva do polnoči,« je rekel Kokarder. »Ako dotlej ne bo nič, odideva, dasi mi bo žal, Če se nama ne posreči dati tem smradljivcem pošteno lekcijo.«
Kokarderjevi vztrajnosti je bilo namenjeno plačilo.
Okrog enajste ure so se odprla samostanska vrata iznova; na ulico sta stopila dva meniha, ki sta nesla zaboj. Kokarder in Fanfar sta ju spoznala v trenotku: bili\ sta brata Tibo in Luben.
Lojola je hotel tirati temno komedijo, ki Jo Je bil začel igrati, do skrajnosti, in le dal res povelje svo-
jima kreaturama, da naj neseta Do-letove ostanke v samostan, kjer *e je bil nastanil po svoji selitvi.
Ves dan so prepevali menihi po njegovem ukazu cerkvene pesmi nad koščicami ubogega Doleta.
Ko pa se je Lojola vrni! v samostan, je poklical Lubena in Tiboja ter jima dejal, da je prišla ura, ko Je treba naložiti krivovercu zasluženo poslednje osramočenje.
»Kaj, prečastiti, v črni noči!...« je vzkliknil brat Tibo, ki je cenil previdnost nad vse.
»Ali bi rajša opravila delo o Jje-lem dnevu, ko se lahko spravi nad vaju tolpa razjarjenih ljudi? Saj vendar vesta, da ti prokleti Parižani ne spoštujejo ničesar več!«
Ta razlog je zadel meniha y, živo; izjavila sta, da hočeta ubogati.
»Idita torej, brata,« je velel Lojola, »in Bog bodi z vama!...«
Brat Tibo je dvignil zaboj na rame ter odšel v Lubenovem spremstvu iz samostana.
Meniha sta se tresla strahu, kakor je bila že njuna navada. Z druge strani pa spet nista bila prvikrat na nočnem pohodu in sta se držala še dokaj dobro.
Napotila sta se proti travniku, ki Je ležal na drugi strani hriba *v. Genoveve; bil je popolnoma prOst, neobzidan in neograjen,
Tu jima Je bil Lojola ukaxal razmetati Doletove ostanke.
Doker sta bila meniha Se m obližju Univerze, sta korakala dota!
smelo. Tam je bilo vse polno samo-stanov in cerkev, pa tudi krčem med katerimi so imele nekatere poseben privilegij, da so smele napajati študente precej pozno v noč.
Nekatere teh krčem so bile še odprte, in meniha sta včekrat stopila v katero, da se tamkaj nasrka-ta manjkuiočega poguma.
Razume se po sebi, da so ju pozdravljali študentje z razposajenimi šalami.
»Ohe, preklicani Tibo. kaj pa prenašaš v svojem zaboju?«
»Svojo dušo nosi v njem, da jo' proda hudiču!«
»Ne! Zaklad gre zakopavat!«
»Zaklad! Svojo krepost! Tibo in Luben gresta zakopat svojo krepost! ...«
Meniha nista odgovarjala ničesar. Naglo sta izpila vsak svoj kozarec in nadaljevala svoje romanje.
Tako se je pomikal pepel Štefana Doleta proti kraju svojega večnega počitka...
Nekaj strašnega in nezaslišanega Je bilo v tem romanju zaboja s koščicami umorjenega učenjaka po štu« dentovskih beznicah!..
Po zadnji postaji menihov v poslednji krčmi, ki Je bila še odprta. Je bil zaboj ves rdeč od vina. ker se Je zadelo nekemu študentu sila zabavno, zalučati yso vsebino svojega kozarca proti bratu Tibofu...
(Dalje.)
nega prebivalstva. Tega ne stori, ker si ie svest, da to absolutno ne gre. Posadki bi se s tem obramba mnogo bolj olajšala, ker bi imeli predvsem ves oni živež, katerega bi drugače porabilo odhajajoče prebivalstvo.
Avstrija to šele danes zahteva, ko je ves njen trud v Belgradu pa-del v — vodo.
Zakaj ne zahteva Avstrija iste mere človekoljubja tudi za Drino-polje?
Ta Človekoljubna in humana Avstrija preganja radi barbarskega postopanja kapitana »Skadre« »barbarsko« Črno Goro, ki je baje prisilila avstrijskega podanika, da je moral reševati sto in sto mladih mož gotove smrti tia gorečih grških parnikih in v hladnih morskih valovih.
Kako nai imenujemo to?
Vsak najnižji izraz za enaka postopanja bil bi preblag.
Nekdaj so bili farizeji, kakor beremo v svetem pismu, pravijo, da jih danes ni.
Olede Paliča ie danes gotovo, da je bU ustreljen kot upornik, ki se je hotel rešiti z begom s svojimi 55 aretiranci, ki so se — z njim na čelu
— zoperstavljali črnogorskim oblast-nijam ter podpihovali ljudstvo na upor.
Ko jih je mala četa žandarjev gnala k sodišču v Peč, poskusil je redovnik Palič (baje avstrijski častnik in špijoti) zbežati in na ponovni klic naj se udajo, se ni ustavil, je padel strel, ki mu je zadal zasluženo smrt.
črna Gora je pripravljena tudi v tem oziru krivce kaznovati in s tem dati zadoščenja Avstriji.
Glede onih oseb, ki so se prostovoljno odpovedali katoliški veri, stoji dejstvo, da jih ie sam barski nadškof pregovarjal in istotako tud! ČFnogorske oblastnije. naj ostanejo
— vsaj za sedaj — še v katoliški oziroma mohamedanski veri, toda brezuspešno, ker je bilo ljudstvo skrajno razdraženo radi Paličevega postopanja, ki je sam kot Albanec, silil ljudstvo v »svobodno« Albanijo.
Kakor mehurčki mila, ki jih spuščajo otročaji, razblinejo se tudi te
— umetno napihovane — afere v prazen nič ’n končno bo Avstrija za eno blamažo bogatejša.
Sicer pa vreča ni nikdar tako polna, da bi ne moglo zrno v njo.
Usida Skadra je baje že zapečatena.
. Vsled posredovanja ruskega in francoskega poslanika pri ministrskem predsedniku Pašiču. je srbska vlada ustavila nadaljno bombardiranje Skadra včeraj ob 4. uri popoldne, češ. da so velesile sklenile izročiti Skader Albaniji in bi bilo — za zaključenje miru — skadersko vprašanje ovira za mirno rešitev sedanjega položaja.
Baje je Avstrija grozila z oboroženo silo, da mora Skader pripasti Albaniji.
No. ko bi Avstrija dobila Lov-čen od Črnogorcev, bi sl ti poslednji pač mogli potem izbrati, magari deset Skadrov. Tako pa Je Skader za Albanijo žiyljenskega pomena.
Sicer pa skadersko vprašanje še dolo ne bo rešeno in bo igralo še kdaj veliko vlogo, dokler ne pride v črnogorske roke.
Po tolikih žrtvah .. .1
Mars.
Voina.
PO ZAVZETJU DRINOPOLJA.
Padec Drinopolja, mirovna podajanja in bolgarsko stališče,
Pariz, 28. marca. Bolgarski poslanik Stančov je v »Echo de Pariš« objasnil vpliv zavzetja Drinopolja na mirovna pogajanja. Izjavil je: politični in vo]ni položaj se ie čisto spremenil in ravno tako tudi diplomatlč-ni. Kaj so storile velesile, ko so izdelovale noto, ki naj bi bila podlaga mirovnih pogajanj? Hotele so preskrbeti Zaveznikom Drinopolje, ki ni njihov.. Zato so pa zahtevale, da se mi odpovemo drugim zahtevam. Danes imamo Drinopolje v svoji oblasti. Kako morejo danes zahtevati, da se nečemu odpovemo, in da se nam da ono, kar že imamo?
Ako je danes prišlo do tako velike spremembe, ni temu krivo sla-ivohlepje niti trdovratnost. Turki se niso hoteli ukloniti nasvetom Evrope, in zato Je bilo potrebno, da jim Voljo Evrope vtepemo, in to smo storili. V to svrho smo morali doprinesti teških krvavih in denarnih žrtev, in te zahtevajo odškodnino.
Dalje je dejal Stančev, da bo bolgarska armada prepeljala vse topove pred čataldžo in nato pred Carigrad.
Izjava enega bolgarskega ministra.
Berlin, 28. marca. En bolgarski minister Je izjavil dopisniku »Lokal-Anzeigerja« v Sofiji na vprašanje o (vplivu zavzetja Drinopolja na mirovna pogajanja sledeče? Verjetno je, da sedaj Turčija sprejme brezpo-
gojno vse predloge Zaveznikov. Ce se pa to ne zgodi, tedaj hočemo še 300 topov prepeljati na čataldžo in poidemo v Carigrad.
Vojni vjetniki in bojni plen v Drino-polju.
Sofija, 28. marca. »Obzoru« se je sporočilo, da je bilo v Drinopolju zajetih 40.000 vojakov. Med njimi 800 častnikov, med katerimi je 70 nemških in 9 belgijskih. Govori se, da je med vjetniki tudi prestolonaslednik. Med bojnim plenom se nahaja 500 topov.
Strahoviti poulični bo]i.
Sofija, 28. marca. Po poročilih, ki so dospela semkaj, se je takoj, ko so Bolgari in Srbi udarili v mesto, vnelo strašno poulično klanje. Turki so se branili strašno obupno. Zavezniki so z nasajenimi bajoneti preganjali turške vojake iz ulice v ulico. V mnogih delih mesta se je vršil boj hišo za hišo. Poulične bitke so se nadaljevale še celo noč. Večji del mesta še vedno gori.
Svilen, 28. marca. V Drinopolju se poulični boji nadaljujejo. Tudi za-padne utrdbe še niso vse padle. Naskok na te utrdbe se izvršuje z velikansko hrabrostjo, a tudi Turk! se branijo kakor levi.
Zavzetje Drinopolja — triumf Balkanske zveze.
Sofija, 27. marca. »Mir« slika padec Drinopolja kot velik triumf Balkanske zveze, hvali hrabrost bolgar-
armade in izjavlja, da je zavzetje Drinopolja najboljši dokaz, da bolgarska armada ne pozna Izmučenosti.
Zavezniki med seboj.
Belgrad, 28. marca. Bolgarsko-srbski obmejni spor se nahaja v zelo akutnem stadiju. Srbija upa, da postane Bolgarija po zavzetju Drinopo-Ija h kateremu so Srbi toliko pripo-mogli, nekoliko bolj odjenljiva. Sicer Pa se upa, da bo Rusija vse poravnala in ne bo dopustila resnega konflikta.
MIROVNA POGAJANJA.
Odgovor Zaveznikov.
Sofija. 28. marca. Balkanski Zavezniki so se že zedinili v vprašanju pogojev, ki tvorijo podlago za mirovna pogajanja. Pogoji še niso znani; na vsak način so pa vsled spremenjenega položaja na bojišču zahteve Zaveznikov precej zvišane nad pcnudbo veselil.
Sofija, 28. marca. Vladni, »Mir« piše, da zahteva Bolgarija po zavzetju Drinopolja miru, ki bo odgovarjal doseženim rezultatom in žrtvam, če ne, ima Bolgarija še zadosti čet, da zapodi Turke iz čataldže in Galipo-lija.
ALBANIJA IN SKADER.
Ni bilo v sedanji krizi vprašanja, ki bi bil vzrok tolikim intrigam, hujskanju,konferencam, grožnjam, obljubam, izjavam kot ravno vprašanje Skadra. Posebno v najzadnejšem času je nastopila v tej točki nejasnost glede dejstev, kaj je res in kaj ne. nejasnost, ki povzroča naravnost mrzlico. Poslaniška konferenca v Londonu je sklenila svoje sklepe glede meja Albanije in zavzela tudi stališče glede Skadra, ki ga je priznala Albaniji. Z ozirom na ta sklep, o čigar resničnosti imamo le en dokaz: Izjavo Edvarda Greya, bodo nastopile velesile v Cetinju in Belgradu, da oznanijo vladama sklep velesil in opozore, da naj obleganje Skadra preneha, ker je brezpomembno. Ta korak velesil se obljublja že od velikonočnih praznikov sem — in še do trenutka ni izvršen. Bombardiranje Skadra Je prenehalo, zato, da bi moglo oditi iz mesta civilno prebivalstvo. Rok za odhod Je menda že potekel in zato se bombardiranje vsak hip prične, posebno, ker je kralj Nl-kita odločen, da zasede Skader.
Kralj Nikola ne odstopi od Skadra,
Belgrad, 28. marca. V tukajšnjih političnih krogih se trdovratno vzdržuje vest, da je kralj Nikola trdno odločen nadaljevati z bombardiranjem Skadra takoj, kakor hitro preteče določeni rok za odhod civilnega prebivalstva. Kralj še vedno upa, da zavzame trdnjavo in je odločen, da mesta pod nobenim pogojem prostovoljno ne da Iz rok.
Petrograd. 28. marca. Poročevalec »Večernega Vremena« na Cetinju brzojavila po avdljencl pri kralju Nikolaju, da Je ta izjavil, da se tudi v očlgled zedinjeni Evropi ne bo odločil odpovedati se Skadru, ki pomeni za Črno goro il vilensko vprašanje.
Dunaj, 28. marca. Skupni korale velesil v Belgradu In Cetinju se Se vedno ni Izvršil.
Kotor, 28. marca. Bombardiranje Skadra je ustavljen, se pa ima kmalu zopet pričeti. Kralj Nlklta se nahaja v Cetinju ln Je včeraj dolgo konferi-ral z ruskim poslanikom. V kratteejm dospe ruski parnik z llvili.
Slovenska zemlja.
Iz šmarije.
Kadar je treba pravico deliti, takrat so pri nas v Avstriji, posebno pa na Kranjskem počasni. Naš deželni odbor pa je po svoji urnosti še posebno znan. Kake opravičene pritožbe ne reši tako kmalu. Ravno tak je. kakor koklja, ki predolgo na jajcih sedi. Tako »vali« — ali pa valja ta deželni odbor nešteto pritožb iz cele dežele. Seveda kranjskemu deželnemu odboru ni treba poslušati pritožb. — Najbolj gluh pa je dežel, odbor, kadar sliši o svojih nezmožnih županih, ali pa o volilnih sleparijah. — Tako pusti ležati tudi rekurz proti šmarskim občinskim volitvam nerešen. To pa zato, ker ima dež. odbor skrbeti za red v občinah. Kjer ga ni treba, se ta odbor takoj oglasi, da bi pa popravil goljufije — za to mu ni mar. Pri nas imamo zdal celih 21 odbornikov. Prej smo jih imeli 18. Kakšni možje sede med temi 21. smo že povedali. — O veliki noči Je naznanil dekan, da pride agent neke klerikalne zavarovalnice predavat o zavarovanju. Tisti gospod je res v šoli predaval — ljudje pa so drug za drugim odšli. V praznik na torek so nas obiskali šentjurski čuki. Delali so bando na farov-škem dvorišču. Pri Zaviršku so naročili, da pridejo tja — pa so odšli kar na Grosuplje k Koščaku. Za čuke se v šmariji nihče več prav ne zmeni in jih je vedno manj. Za velikonočno procesijo so oblekli par otrok — kar je boljših fantov, so pustili čukarijo, kar jim ie gotovo v čast. To jim priznajo tudi naši Ame-rikanci, ki so poslali nekaj zbranih dolarjev naši požarni brambi. Ame-rikanci so dali s tem lep zgled, da še niso pozabili svoje domovine.
Z Vinice.
Pisali ste že v »Dnevu« o Ju-riču-Kralju, o njegovih grehih in pokori. o njegovem kraljevanju in gospodarstvu. o dvojni biri, ki jo Je pobral in o prazni občinski kasi. Zdaj pa je prišla na vrsto cerkev sv. Križa. Cerkev je razpokala in se mora popraviti. Zdaj pa trgovec Šterk in Cimmermann naganjata v trgovini pri Sterku farane, da naj se podpišejo, koliko bodo dali. Ali je to pošteno? Šterk pritiska na ljudi — seveda na Juričevo komando. Šterk ima svojo trgovino, kaj njega brigajo revni farani? Ali bi sl rad dobil zaslug? Ako bi Sterk rekel: mi hočemo zidati syojo cerkev in pokopališče. da nc bodo ljudje gazili in da ne bodo psi hodili po grobljah — to bi bilo prav. — Ampak: cerkev sv. Križa je last nemškega viteškega reda (ta red je bogat). Farani morajo za vse plačati: za stole, za zvonove itd. Kje so pa denarji? Zakaj naj zdaj kmetje plačujejo nemškemu viteškemu redu? Saj nismo več sužnji! Čegava je cerkev — tisti naj zida — tisti naj plača. Jurič-Kralj se je to pot skril za Sterka in Cim-mermanna. da namesto njega lovita uboge ljudi.
Velikonočni dogodki.
( Iz Kamnika pri Preserju.)
Prvo poglavje. — Bilo je dne 19. marca leta 1913. Sveti Jožef je prinesel mraz in sneg. Pri svetem Jožefu je bilo žegnanje. Daši je bilo mrzlo in sneženo, je prihitelo mnogo ljudstva k deseti maši. da niso mogli Iti vsi v cerkev; ostalo jih je torej nekai zunaj: nekaj pri sladči-čarju, nekaj pri prodajalki pomaranč, nekaj pri vratih. Seveda, če sekajo otroci pomaranče, to ne gre tiho. ampak precej glasno, da, celo kričijo. Zato so gotovo motili gospoda kaplana v pridigi, da je po končani pridigi prišel iz cerkve, na kar se Je začel kregati nad razgrajači. Ko pa Je videl pred durmi Sokole, je seveda smatral te za krivce nemira. No — svojih učencev ni videl gospod katehet, videl je samo Sokole; namrdnil se mu je obraz in izpregovoril: »Svinjarija sokolska!
—	Drugo poglavje. — Nekaj dni pozneje. Lepo jutro, velikonočno Ju tro. Vstal je. Alieluja! Pred farno cerkvijo čaka mnogo občinstva procesije. Fantje od fare so prinesli bandera iz sosednjih podružnic. Vse je svečano in slavnostno. — Višek te svečanosti In slavnosti so čuki — pardon! Orli v novih krojih. Ponos ni so na svoj »gvant« in na rdeče čepice — kdo Je neki plačal njih kroj? — pobožno so držijo preti cerkvijo — ah, srečni so, napol svet niki! Da, res je: kdor Je oblečen v čukarsko uniformo, pride živ v nebesa, četudi Je najvcčjl lump in ro-komavh. Prihiteli pa so v njih sredo bratci iz Borovnice, da Jih je bilo več videti. Seveda, vrniti so Jim morali poset, ker so preserski čuk Šli v soboto popoldne v Borovnico za procesijo.,, — Poleg čukarske čete stojijo mali šolarčki, nedolžni otroci, s svojim g. nadučiteljem Korbarjem. Kaj se je takrat zgodilo? —-
Stopil je načelnik čukov ured g. nadučitelja in surovo rekel:	»Korbar,
mi bomo šli pred svetim Rešnjim telesom.« Kje se |e ta fant učil manire? Svojega nekdanjega učitelja gre ti-tulirat z imenom brez * gospod«! Pa vpričo otrok! Ali ni to največja nesramnost? — S kakšnim namenom so šli čuki za procesijo? Ali ne zato, da so pokazali svoje nove kroje? — Tretje poglavje. — Dne 25. marca je bila maša na Žalostni gori. Lep. soln-čen dan. Že okrog po! 10. ure je stal gospod kaplan pri zidu in gledal na prihajajoče ljudi. — Prišli so tedaj tudi Sokoli. — »'Poglejte, čeprav so Sokoli, so prišli na božjo pot!« Je rekel z ironičnim glasom. Izzival je še dalje in zrl na Sokole, ki so stalt pod lipo. govoril je glasno, da ga Je )ilo docela slišati. — Izrazil se je. da prodajalci slaščic ne bodo smeli več prodajati, ker so Sokoli. Tako je udi rekel, da bo cerkovnika odpravil, ker ni njegov sin vpisan pri čutih. Dalje. Ministranta ne bosta sme-več ministrirati, ker sta bila pri sokolski prireditvi. In Še dalje. Študente bo naznanil pri šolskih nadzornikih, ker niso čuki, ampak zavedni Sokoli. Tako; le tako naprej, gospod kaplan! Uničite vse, kar ni Vaših misli! Uničite, če boste mogli. Strite nas. če morete. Telo je sicer šibko, a duh, gospod kaplan, je močan. Ali mislite začeti z inkvizicijo? Sicer so časi inkvizicije minili: pa četudi, sokolske misli ne boste zatrli nikdar, slišite, nikdar! — Ko je nekdo rekel kaplanu, da preveč govori in da ga Sokoli lahko tožijo, je zgovoril besede, ki jih najnižji hlapci več ne govorijo: »Jaz se nanje  « — To naj bo katoliški duhovnik? Kristusov namestnik? Kdo e pri nas napravil največ razdora n sovraštva? Gospod kaplan, mt Vas in Vašo četo pustimo pri miru. n Vi? Jeli to v znamenju vere? Redi smo, da bomo potrpeli. Toda po-rpljenje je božja mast in revež je, edor se z njo maže. Zato je naša potrpežljivost minila. Toda, naj bo za enkrat. Kar ste govorili v torek, e bilo preveč. Zaslužili ste, da bi Vas tožili. Pa za zdaj 8e malo potrpljenja. Drugič pa brez pardona. Priče in dokaze imamo. — Vi pa, dragi bratje Sokoli, ne obupajte; držimo se krepko; ni nas malo, več je nas. nego čukov. Naj nas zmerjajo sebe zmerjajo. Gospod kaplan. Vt pa na delo, da boste nekaj narodnih judi uničili po »krščanski« ljubezni! Le. bog blagoslovi Vaše delo. Saj nas ne boste. Rajši sem natubožneišl in najnesrečnejši Človek na svetu in zaveden Sokol, kakor da bi bil naj-bogatejši pod Vašo nekrščansko komando. — Kunec. — Gospod urednik! Morda — čisto gotovo se vrše te stvari tudi drugod. Toda dovolite mi ta daljši dopis, da zve sl. občinstvo. v kakšnih razmerah se je vspel naš mladi »Sokol« do te višine. Naš kaplan, ki Je bil v začetku pameten, nestrankarski človek, ne pozna manire, krščanske ljubezni in drugih lepih lastnosti. Pač ga jezi, da je bilo toliko ljudi pri sokolski prireditvi. Da, v tem tičijo vse tiste podle besede, ki jih je govoril na Žalostni gori. Kje se jih je neki naučil? Aha! Že vemo. Bil je v šoli borovniškega kaplana. Temu ga ne dobite para. — Pri tem se tudi najprisrčneje zahvaljujemo gospodu dr. Ravniharju, ki le daroval potom g. Korbarja našemu »Sokolu« lep dar — 20 K. Na zdar!	Ivo Stojan.
Iz Idrije.
Dne 25. t. m. je umrl v Idriji v 87. letu svoje dobe g. Ivan Moravec, hišni posestnik in ključavničarski mojster. Pokojni Moravec je bil mož stare korenine, ki Je bil do zadnjega diha zvest narodnim in naprednim načelom. Vkljub svoji visoki starosti se je še vedno zanimal za vse javno življenje. Svojo obrt Je opravljal do pred par leti. Imel je bogato življensko izkušnjo; prijetno je bilo občevanje z možem vedrega duha in simpatičnih lastnosti. Z njegovo smrtjo se je zopet skrčilo šte vilo starih Idrijčanov, ki so doživeli napredek in preobrazbo našega mesta, sami sodelujoč pri tem, vdani svojemu rojstnemu kraju tako, kakor to more biti le pristen Idrijčan. Rajni Moravec Je bil ded čislane Deželove rodovine. Bodi vrlemu možu In somišljeniku časten spomin!
Dnevni pregled.
Slučaj katoliških Albancev v Djakovicl in duhovnik Palič. — Češki »Čas« prinaša sledeči telegram črnogorskega vladnega zastopnika iz Cetinja.« — Ni se vršilo nikakšno nasilno spreobračanje katolikov in mohamedancev na pravoslavno vero. črna gora Je od nekdaj že dežela največji verske trdovratnosti, kar kaže tudi konkordat, ki je bil sklenjen z rimsko stolico. Ko so zavzeli Črnogorci ozemlje, kjer naj bj se vršilo (po dunajskih listih) ono
nasilno izpreobračanje k pravoslav* ju, takrat je prihajalo prebivalstvd v masah k črnogorskim uradom 0 prošnjami, da bi smelo prestopiti ii katoliške vere in mohamedanske k pravoslavju, k veri svojih prednikov. Črnogorski uradi so pogovarjali prebivalstvo, da naj ne bi ša zamenjavalo svoje vere. češ, vprašanje bo že potem rešeno, ko bo konec vojske in ko se razmere umirijo. Prebivalci-prosilci pa niso bili z odgovorom zadovoljni, niso hotelf ubogati in odgovor črnogorskih ura-i dov je zbujal začudenje, ker sc jim brani prestopiti k veri prednikov. Ko se je nad 400 katoliških Albancev) iz Djakovice oglasilo, da hočejo prestopiti k pravoslavju, je dala vlada privoljenje katoliškemu nadškofu s Prizrena mons. Midiji," da bi; osebno interveniral in vplival na te (atolike s svojo avtoriteto. Nadškof je prišel, toda opravil ni ničesar. Da celo: v njegovi navzočnosti se Je izjavilo večje število katoliških Albancev, da prestopijo k pravoslavju. Pozneje je en žalostni dogodek celo' zadevo poostril. Katoliškega duhov-j nika Paliča so črnogorski uradi ujeli ker Je javno šuntal Arnavte proti Črni gori. Palič in 55 soobtoženih Ar-navtov bi moralo biti odpeljanih poi orožnikih v Peč k sodišču. Na pot( v Peč je skušal Palič uteči. Straža« ki ga Je spremljala je trikrat pozvali Paliča in kompane, da naj ne beži, sicer, da bo streljala. Ker Palič nitt tretjega klica ni ubogal, Je straža' ustrelila, ob čemur Je bil Palič in z njim dva kmeta ubita. — Da je vest resnična, dokazuje že okoliščina, da1 je črnogorska vlada dovolila preiskavo in k njej poklicala celo zastopnike tujih držav, svesta si, da bo avstrijska diplomacija za eno’ blamažo bogatejša. Človek ne najde dovolj ostrih in zaničljivih besed, dat bi po zasiugi označil takšno »delovanje«. Žalostno* da se morajo zastopniki velesile oprijemati takšnih' sredstev
S. Puškin ali K. Morr6? Pišejo nami Po vseh slovenskih dnevnikih,' kroži vest, da uprizori Dramatično društvo v Mariboru v kratkem ljudsko igro »Naš gospod župnik Jakob«* ki Jo je ruski spisal S. Puškin. Dotič-na notica trdi, da je ta ruska ljudska igra povsod znana in da je dosegala! povsod velik uspeh. — Ta ruski pisatelj S. Puškin je menda Aleksander Sergejevič Puškin, ali kdo? Toda pesnik »Evgenija Onjegina«, kolikor je meni znano, ni pisal ljudskih; iger. Da pa bi se imenovala kakšna; Puškinova igra »Naš gospod župnik! (1) Jakob«, bo pač pomota. Tudi nisem še nikjer in nikoli čital, da bi se kje igrala taka »povsod znana« Puškinova ljudska igra, dasi zasledujem skrbno repertoar skoraj vse Evrope. No. mogoče bi bilo vendarle, da ni v nobeni moji literarni zgodovini zabeležena ta drama, ki ima pa vsekakor drug naslov. Ali pa je Rtw S. Puškin morda kak nov avtor ljudskih ruskih iger? — Dobro bi bilo zadevo pojasniti, da ne bo mislilo mariborsko »Dramatično društvo«, da igra res rusko igro, medtem ko uprizori morda neko staro, tudi vi Ljubljani nekako pred dvanajst leti igrano igro »Gospod župnik Jakob« (»Der Herr Pater Jacob«N ki pa jo je spisal bivši gornještajerski nemški poslanec Karel Morr6, ®ytor V Slovencih priljubljenega »Revckai Andrejčka«...	Iv.	K.
Ogenj na Vačah. Dne 26. t, nv pred 3. uro popoldne Je na Vačah pri Hribarju začelo pred skednjem goreti. Ogenj se je s skednja silno hitro razširil na hlev, šupo in hišo Zgorelo Je vse. Rešiti se ni dalo sko-ro nič. Zgorel Je tudi en prešič. Stara mamica, ki šteje že nad 80 let, je bila sama doma in je hitela pod streho reševat nekatere predmete. Ogenj in dim se hitro razširi okrog nje. Obleka se ji vname, na roki dobf že hudo opeklino. Ker Jo v naglic! nikdo ne more rešiti, stopnic pa ne more več doseči, se na koncu hiše spusti na tla. Zadobi na nogi težke poškodbe in obleži nezavestna. Prejela le samo sveto poslednje olje. Sedaj se bori v nezavesti s smrtjo. Ogenj se je videl s poštnega vlaka« ki proti četrti url vozi mimo Kresnio in Litije. Zažgali so najbrž otroci, ki na skrivaj za vogali palijo cigarete.
Atentat na dunajskega škofa, Kazenski senat dunajskega deželnega sodišča je 27. t. m. obsodil Her-mana Prinza, ki je 18. avgusta lanskega leta z nožem napadel in ra^ nil dunajskega pomožnega škofa dr. Pfltlgerja, na dve leti težke Ječe. Obtoženec, ki Je velik del svojega* življenja preživel v ječah in blaznicah, se je v preiskavi in na razpravi zagovarjal, da je svoje dejanje zagrešil z namenom, da opozori javnost na tiste umobolne, za katere v) blaznicah ni prostora in da nikako* ni imel namena kardinala Nagla —« temu je bil atentat namenjen — umoriti. Sodni psihiJater je označil Priu-za za malovredno, k zločinstvu nagnjeno osebnost, ki pa le odgovorna za svoja dejanj«.
Neurje v Severni Ameriki. Kakor se iz Daytona poroča, divja ogenj neprestano vsled silnega viharja. Tamošnji župan je prosil dinamit, da bi se pognalo nekaj poslopij v zrak, da bi se s tem omejil požar. — V Pitsburgu stoji na stotine hiš pod vodo. Prometne zveze so skoro popolnoma pretrgane. 50.000 delavcev je brez dela. Velik del mesta Wheelinga v zapadni Virginiji je popolnoma pod vodo. — V Daytonu je pri požarju zgorel neki hotel, v katerem je bilo 280 oseb. Tudi te so zgorele s hotelom vred.
Samomor princa VVindischgra-tza. Vincencij princ Windischgratz, ataše avstrijsko - ogrskega poslaništva v Kirnu, se je te dni ustrelil. Kakor se poroča, je princ izvršil samomor radi dolgov, druge vesti pa zopet poročajo, da se je Windisch-gratz ustrelil radi nesrečne ljubezni. Bil je namreč zaljubljen v neko damo iz prvih rimskih krogov.
Napad z bombami na policijski urad. Dne 27. t. m. so doslej neznani storilci napadli z bombami policijski urad v Milanu. Poslopje je zelo poškodovano. Izmed oseb ni nihče ubit ali ranjen.
Trinajstletno deklico odpeljal. Dunajska policija je dne 27. t. m. aretirala 271etnega godca Gruiizeja, ker je odpeljal trinajstletno hčerko tamošnjega kapelnika Baloga.
Sedemnajst oseb v pijanosti uto. nilo. V Rzeszvvvu se je te dni peljala čez reko družba 17 kmetov in kmetic. Vsi so bili pošteno natrkani. Sredi reke pa se je čoln prevrnil in vseh sedemnajst kmetov in kmetic je padlo v vodo in utonilo. Sedemnajst žrtev alkohola.
Aretacija deiravdanta. Policija na Dunaju je dne 27. t. m. aretirala 231etnega kontorista Karola Fritscha iz Berlina, ker je poneveril 10.000 mark Fritsch je velik del poneverjenega denarja že zapravil.
Samomor poslanca. Dne 27. t. m. t. 1. se ie utopil v Starnberškem jezeru pri Monakovem deželni poslanec in bivši župan nekega francoskega mesta Maagen. Vzrok samomora doslej še ni znan, pravi pa se, da je Haagen izvršil samomor vsled slabih gmotnih razmer, v katere je zabredel.
Pastir podedoval sedemintrideset milijonov frankov. Kakor se iz Montpelliera na Francoskem poroča, je podedoval te dni neki navaden pastir Bantant po imenu, iz vasi Literma po nekem svojem sorodniku, ki je odšel pred več leti v Ameriko in ki je sedaj umrl — sedemintrideset milijonov frankov.
Proces, ki je trajal 500 let. Te dni se je končal na meji severne Tirolske ležeče provincije Belluno proces med dvema občinama Borco in Vodo. Obe občini sta se pravdali radi lastninske pravice treh alpskih travnikov. Zanimivo je. da se je ta proces vlekel celih petsto let. In sedaj se je ta velezanimivi proces končal. Oni trije travniki pripadejo občini Vodo.
V	ječi se je obesil. Te dni so v Ašu aretirali zaradi vlačugarije mesarja Janeza Ticha iz Ranjovic pri Bilini. Ticha je začel v ječi silno razgrajati in je vse demoliral. Morali so ga zvezati. Na nerazumljiv način pa se je Ticha oprostil okov in se je obesil na jermenu, katerega je privezal na okno ječe, kamor so ga zaprli.
Vaška tragedija mamona. Dne 16. februarja je umrla v Zachlumju na Češkem neomožena prevžitka-rica Marija Tatarova. Pri mrliškem ogledu se je navajal vzrok smrti mrtvoud in mrtvo ženo so takoj pokopali. Dne 13. marca t. 1. pa je dobilo okrajno glavarstvo v Prešticah anonimno pismo, v katerem neznani pisec sporoča, da Marija Tatarova ni umrla naravne smrti, ampak da jo je spravila s sveta njena lastna sestra Ana Chodorova s pomočjo njenega zeta, zidarja Jožefa Košana. Orožništvo je začelo takoj zadevo preiskovati in posrečilo se mu je, da le cel grozen slučaj pojasnilo z vsemi njegovimi podrobnostmi. Ana Chodorova in njen, že umrli mož, sta se poročila pred leti v Zachlum-ju. Njuna hči se je omožila z zidar-jem Jožefom Kosanom. ki je prevzel gospodarstvo. V Kasejovicah je stanovala sestra Ane Chodorove, starka Marija Tatarova, ki je živela sama. Kadar ji je bilo dolgčas, je šla v Zachlumje k prijateljem. Slednjič so jo pregovorili, naj svojo hišico v Kasejovicah proda in naj se preseli na stara leta k njim. Marija Tatarova je bila s te.m zadovoljna. Prodala je hišico za 500 K in se je že pred dvema leti preselila k svoji sestri. Košanovi je dala od prodajalne cene hišice 400 K, kakor je Chodorova orožništvu pripovedovala. Pozneje je zahteval Košan še 100 K. Ker se je Tatarova temu upirala, jo je Košan mučil. Večkrat ni dobila jedi in |e bila poleg tega grozno mučena. Pred njeno smrtjo ji je Košan šiloma iztrgal iz rok vrečico z denarjem, katero je imela privezano krog
života. Starka je začela kričati, toda Košan jo je pahnil tako, da se je ranila ob peči. Pri tem zaslišanju je Ana Chodorova tajila, da je bila Marija Tatarova zastrupljena. Nato je bil zaslišan Jožef Košan. Ko so mu povedali, kai je njegova tašča izpovedala, je skušal vso krivdo zvaliti nanjo. Pravil je, da je dobila od denarja svoje sestre ona največ. Ko je Ana Chodorova o tem izvedela, se je silno razburila in je izpovedala, da je Košan njeni sestri omenjenih štiri sto kron čisto navadno iz Skrinje ukradel. Pred več pričami je potem Ana Chodorova pripovedovala, da je dne 15. februarja prinesel Košan iz kleti sodček s strupom, kate-terega je prej prinesel od župana, da bi zastrupil miši. Vzel Je nekaj strupa na treščico in je zmešal z njo je-ternično juho, na kar je Chodorovi ukazal, naj nese to juho sestri. Iz strahu pred Košanom je Chodorova to tudi napravila in njena sestra je ono juho pojedla. Kmalu pa so se pokazali učinki strupa. Marija Tatarova je nenadoma začutila silne bolečine. Celo noč je klicala na pomoč in je izpila ogromno množino vode. Ob štirih zjutraj je med groznimi bolečinami umrla. Chodorova je slednjič še izpovedala, da je Košan njeno sestro zastrupil zato, da bi se -lahko polastil vsega njenega denarja. Menil je namreč, da ima Marija Tatarova poleg onih 100 K še več * drugih prihrankov. Takoj po izvršenem zločinu je Košan ostanek strupa uničil in sodček sežgal v peči. Na podlagi te izpovedi sta bila Jožef Košan, čeprav Je trdovratno tajil, in Ana Chodorova aretirana radi zločina umora. Izročili so ju sodišču.
RAZNE ZANIMIVOSTI.
Izvrstna misel. V Crefeldu se je pripetil te dni vesel slučaj. Štirileten otrok se je zgubil na cesti in ni za živ krst mogel najti pot do doma. Celi potoki solz so tekli fantičku po obrazu. Vsled njegovega tarnanja se Je kmalu zbrala okrog njega velika množica ljudi. Sočutne dame so izpraševale fantička, kje stanuje in kako se imenuje. Izgubljeni sin pa ni vedel niti prvega, niti drugega. Ko bi vsaj vedel, kako mu pravijo. Pa še tega ne. Tudi za ime ulice, kjer stanujejo njegovi starši, ni vedel. Neka dama je hotela fantička peljati že na vse vedočo policijo. Tu vpraša nenadoma eden izmed navzočih mož malega otroka: »Slišiš ti, mali. kam pa hodiš očetu po vino?« Fantiček je še parkrat vzdihnil, nato pa Je rekel z gotovostjo:	»K	črnemu
konju!« Mož je nato peljal otroka k imenovani gostilni, odkoder je nato fantiček, kakor bi ga kdo podil, tekel proti domu. Prijazna slika s ceste.
Kitajski žldje. Kitajski časopisi so pred kratkim pisali, da je ameri-kanska misija kupila staro sinagogo židovske kolonije v Kaifenghu v pro-vinciji Honan. Ta vest je zopet zbudila spomin in opozorila Javnost na skromno kitajsko židovsko občino v Honanu. Ta občina je bila edina, kt se je ohranila izmed mnogih drugih, ki so bile ustanovljene že v letu 200 pred Kr. na Kitajskem. Tekom stoletij so postali člani Kaifengške občine Kitajci, čeprav njih obrazi ka-žejD tuj tip. Ne branijo pa se niti kitajske vere. niti svojih obredov, katere so prinesli njih predniki pred dvema tisočema leti, ko so se tja preselili. V tej smeri spominjajo na svoje prednike. Tako na primer ne jedo prašičevega mesa in pri svatbah se ne smejo rabiti poganske, t. j. kitajske posode. Zidov v Kaifen-gu je okrog štiri sto duš. Tujci so izvedeli za eksistenco te občine šele v sedemnajstem stoletju. Slučajno je tedaj izvedel zanje učeni jezuit P. Rizzi, ki je v sedemnajstem stoletju živel na mandžurskem kraljevem dvoru. Rizzi je prišel z njimi v stike in je obvestil Vatikan o eksistenci židovske občine. Pozneje so tujci obiskovali Kaifengfu z znanstvenih ozirov. Kaifengfu pa je bil takrat vsled slabe zveze težko pristopen. Tujci so študirali stare napise v sinagogi. Eden izmed njih ima tole vsebino: »Najstarejši prednik le bil Adam. Ustanovitelj naše vere Je bil Abraham. Po njem je prišel Mojzes, ki je izdal zakone in ki je dal ljudstvu svete table. V času preseljevanja narodov je prišla naša vera na Kitajsko. V drugem letu vladanja vladarja Siautsunga iz dinastije Sung, (1164 po Kr. rojstvu) se je postavila ta sinagoga. Oni ki so menili, da je Bog na slikah, so častili le prazne forme. Oni, ki spoštujejo in častijo sveto pismo in se po njem ravnajo, se učijo spoznavati začetek vseh stvari.« — Pred nekaj leti se je ustanovila med tujimi židi na Kitajskem akcija v podporo stradajočih istovercev v Kaifengfu. Zdi se pa. da se ni posebno obnesla, ker drugače ne bi bila občina v Kaifengfu prisiljena prodati zgodovinsko sinagogo tuji misiji.
Ljubljana.
—	Velik dogodek se je zgodil včeraj v beli Ljubljani. Za združeno Slovenijo ima ta dogodek večji pomen, nego padec Drinopolja za Balkansko zvezo. Kaj se je zgodilo? Slovenski veterani so dobili svojo zastavo nazaj. Znano je, da so slovenski oz. kranjski veterani pred par leti darovali par kron za spomenik septemberskih žrtev. Vlada je videla v tem tak protipatriotičen čin, da je društvo razpustila. Pobrala je seveda pred vsem ves denar, zastavo pa je spravila v muzej, kjer naj bi se hranila na večen spomin onega protiav-strijskega dejanja. Ubogi veterani so zdihovali za svojim, društvom.
— Odgovor Zarji z dne 29. marca št. 541. Zarja me napada, češ da sem vozil na glavno cesto kamenje in blato iz gnojne jame, kamor se steka vsa nesnaga skupaj. — To ne odgovarja resnici. Res je le to, da sem snažil jamo 21. marca na svojem dvorišču,, ne pa šišensko požiralno jamo in v to jamo se ne steka nobena nesnaga, ker služi le za čisto vodo, o čemer se lahko vsak prepriča. Res je, da sem peljal tri samokolnice kamna na Planinsko cesto, ki Je občinska cesta, ne pa na glavno cesto, in ne iz tega namena, da bi Klemenčiča v nos bodlo, ampak, da se ognem in nazaj speljem; ni res, da bi se g. župan izrazil, da cesta ni gnojišče, ker tudi ni imel besede pri tem. Iz tega se vidi, kako ta g. poroča laži svojim čitateljem v Zarji. Klemenčič vidi samo to, kar naprednjaki zagrešijo, sam pa dela, kar se mu zljubi, ker si misli: kdo si pa upa čez mene pritožiti. O. K. je pustil na to cesto speljati iz drvarnice ves ostanek od premoga in bogsigavedi kaj vse, od česar se še danes dobe sledovi. Seveda g. Klemenčič takrat smo še večina tako plesali, kot ste vi trobili — sedaj so se začele oči odpirat ljudem in ne veste, kako bi škodovali temu, kdor ni socijalist. Mislite, da se vam ne postrižejo peruti, pa to se prav lahko zgodi; toliko za danes, drugikrat več, ako želite. Domjan Godec, posestnik in sprevodnik. Sp. Šiška št. 195.
— Iz gledališke pisarne. V soboto dne 29. marca (par) Puccinijeva velika opera »Toska« z gospo Nord-gartovo v naslovni ulogi. Njeno izborno petje in temperamentna igra sta napravila pri prvem nastopu na občinstvo globok vtis. V nedeljo popoldne ob 3. uri (izven abonementa, lože par) vesela opereta »Jesenski manever« z gospodično Fantovo v vlogi prostovoljca Marosija; ob 7. zvečer (nepar) zabavna, priljubljena burka »Pred poroko«. V pondeljefc zadnja predstava za par »Madame Butterfly« z gospo Irmo Polakovo kot gostom.
— Poglobljevalna dela v Ljubljanici. Prihodnji teden se trebljenje s strojem prične* od Vodmata navzgor proti šentpeterskemu mostu. Ker so tla struge tudi v tem delu deloma skalnata, bodo najbrže potrebovali razstrelbe. Ko se s poglobljenjem dospe do šentpefcerskega mostu, se leta podre.
— Iz ubožnega odseka. V četrtkovi seji ubožnega odseka, ki se je vršila ob peti uri popoldne v mestni posvetovalnici, so se oddale Metelkove ustanove naslednjim: Stanislav Gmajnar, čevljar; Pavel Jeršek, krznar; Josip Marn, pleskar; Karl Oblak, mizar; Leopold Porenta, klepar; Karl Sitar, tapetnik; Ignac Šim-novc, mizar; Srečko Texter, ključavničar; Max Kotnik, tiskar; Alojzij, Zajc, livar. — Dosedanja ubožna podpora se ustavi Heleni Mantuani.
— 21 revežem se Je podelila dnevna ubožna podpora.
— UmrH so v Ljubljani: Anton Kušar, bivši tovarniški mizar, 84 let.
— Jera Dolar, branjevka, 68 let. — Alojzij Logaja, sin tovarniškega delavca, 11 mesecev. — Dragica Sla-tinšek, hči steklobrusarja, 16 mesecev.
— V mestni klavnici se Je od 9.
marca do 16. marca t. 1. zaklalo: 67 volov, 5 bikov, 4 krave, 157 prašičev, 113 telet, 15 koštrunov, 68 koz-ličev. Vpeljanega mesa Je bilo 250 kg. Zaklane živine se je vpeljalo: 1 pra-
šič, 59 telet. 1 koštrun, 26 kozličev. Opomba: 3 goved z malim zobom.
— Zgubila se je mlada lovska psica, temno-rujave dlake z belo liso na prsih. Kdor bi jo vjel, se prosi, da jo blagovoli oddati na Sv. Petra cesti štev. 6., I. nadstropje.
— Kinematograf »Ideal«. Asta Nielsen v drami »Komedianti« bo gotovo zopet privabila vse ljubitelje te umetnice. Tudi ostale slike so prve vrste, kakor: 1.) Eyoub. (Potovalni film.) 2.) Senčne slike prerije. (Amerikanska jahalska drama.) 3.) Angažma cowboya. (Amerikanska humoreska.) 4.) Vodni paJk. (Znan-steno.) 5.) Gaumontov teden. (Poroča o najnovejših dogodkih, literaturi, športu, modi itd.) 6.) Morgiane Fr. (Drama.) Samo popoldan. 7.) Učinkovito zdravilo (Velekomično.) 8.) Stric Kohl v GSusehauflu. (Komična učinkovitost.) V torek senzacijska kriminalna drama »Zelena roka«. III. del.
Trst.
Slovenska trobojnica, kje si?
Od St. Jakoba smo prejeli: Dokler je bila stara hiša »Del. kons. društva pri Št. Jakobu še pokoncu, je vihrala skoro vsako nedeljo iz oken prostorov »Čitalnice« trobojnica; od kar pa stoji nova stavba, mislim, da sem jo videl le parkrat. Kaj to pomeni? Prosimo pojasnila.
Norec v Adamovi obleki letal po ulicah. V sredo zvečer okoli 10. ure, so menda zagledali izprehajalci Človeka, ki jim je priletel nasproti. To se je zgodilo v eni najbolj živahnih ulic v Trstu, v ulici Acquedotto, kjer se izprehaja vsak večer na stotine občinstva. Kakor hitro so ga zagledali ljudje, so se mu prestrašeno umikali, zakaj vsakdo je bil pač prepričan, da je ta, popolnoma nag človek, norec. Posebno ženski spol se Je z največjo naglico poskril po vežah in restavracijah. Nag človek pa se ni ustavil, ampak je neprestano dirjal po ulici gor in dol. Ko je priletel do kavarne Chiozza,. mu je zastavil pot neki vojak-pomorščak. Objel ga je z naglico in mu je izpod-taknil noge tako, da se je nagi zvrnil na tla. Nato mu je pokleknil na prsi in ga tiščal. Nori človek, močan in razvit pa je sunil vojaka od sebe. Nastal je huda borba med norcem in vojakom, ki je trajala nekaj minut. Množica (povečini moškega spola) pa je gledala to besno borbo od daleč. Šele pozneje so se upali nekateri bliže in pomagati pomorščaku, ki je bil že ves upehan. Ko so norca tesno prijeli, in ga držali za noge in roke, so ga dvignili in nesli na zdravniško postajo. Zdravnik je spoznal, da je mladenič znorel in sicer zelo nevarno. Da bi ga malo umiril, mu je dvakrat vbrizgnil morfia. Nato je bil mladenič odpeljan z rešilnim vozom v mestno bolnišnico, v opazovalnico. — Kdo je ta človek, niso mogli izvedeti. Star je od 22—24 let, je krepak, srednje postave, temne polti in las, a na desni roki ima znamenje. — Pozneje so našli ljude pred neko hišo v ulici dei Oelsi, št. 4. obleko tega človeka, katero so nesli na policijo v ulici Chiozza. — Stražarji so se informirali v tisti hiši, ali biva tam tak in tak človek, toda brez uspeha. Tudi v bližnjih hišah niso pogrešali nikogar. Od daleč pa že ni prišel!
Deklica Je izginila. Kmet Spola-rič, stanujoč v Barkovljah št. 118. Je prišel v sredo zvečer na policijo in je naznanil, da je izginila njegova nezakonska hčerka Margarita Valek, stara 11 let. — Pripovedoval je, da je šla deklica zjutraj od doma, da gre v šolo v ulico Fontana. Potem se ni več vrnila. Zjutraj je ni bilo domov. Popoldne jo je šel iskat v šolo, kjer je izvedel, da je ni bilo zjutraj v šoli. — Deklica je mirne narave, srednje postave, ima črne oči in črne lase in nosi zelenkasto obleko.
Nočni čuvaj napaden. Jožef Bel-lantig je prišel v sredo zvečer na zdravniško postajo iskat pomoči. Cuvuj je bil ranjen na raznih krajih. Pripovedoval je, da je bil napaden od neznanega človeka, M je prišel krast v skladišče Sylos. Čuvaj stanuje v ulici Solitario št. 2. Zdravnik mu je obvezal rane in ga pozval, naj javi celo zadevo policiji.
Iz Opčin pri Trstu. Telovadno
društvo »Sokol« in pevsko društvo »Zvon« na Opčinah naznanjata cenjenemu občinstvu, da priredita v nedeljo dne 30. t. m. ob 4. uri pop. v Sokolovi dvorani veselico s petjem, igro in plesom, ki traja od 8. zvečer do 2. popolnoči. Za obilno udeležbo se priporočata združena odbora.
Društva.
Šentjakobsko - trnovska moška podružnica sv. Cirila In Metoda ima
letošnji občni zbor dne 30. t. m. ob 10. uri dopoldne pri Šarcu (Rasto-harju) na Karlovški cesti 19. Vabi-
mo nanj vse podružnične člane in prijatelje naše šolske družbe.
Politično in izobraževalno društvo za dvorski okraj naznanja, da se vrši danes, dne 29. marca 1913 ob 8. uri zvečer v restavraciji »pri Zlatorogu«, Gosposka ulica št. 3., redni občni zbor z običajnim vzpo-redom.
Moška podružnica družbe *v. Cirila In Metoda v Postojni priredi v dvorani Narodnega hotela v Postojni dne 6. aprila t. 1. veselico s koncertom, tamburanjem, petjem itd. Uprizori se tudi burka s petjem »Moč uniforme«. Z ozirom na namen družbe in na raznovrsten in zabaven spored veselice pričakujemo mnogoštevilno udeležbo.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
BOJI PRED CATALDZO.
čataldža v bolgarskih rokah.
Sofija, 28. marca. Bolgarske sprednje kolone pri Cataldži so pod-vzele nov napad na turške čete in jih vrgle nazaj do Karasnja. Mesto čataldža je v rokah Bolgarov.
Bitka pri Cataldži.
Sofija. 28. marca. Ob čataldški obrambni črti so Bolgari prekoračili reko Karasun ter predrli glavno obrambno črto.
Položaj v Carigradu.
Carigrad, 28. marca. Cel dan se sliši grmenje topov; bolnišnice so prenapolnjene, razpoloženje v Carigradu Je obupno. Veliki vezir tolaži ljudstvo, da so turške pozicije pri Cataldži tako trdne, da jih ni mogoče premagati.
SKADER.
Velesile storile korak.
Cetinje, 28. marca. Iz črnogorskega uradnega vira se poroča, da so zastopniki velesil v Cetinju storili danes popoldne pri vladi kolektivni korak, tlčoč se sklepov velesil glede meja bodoče Albanije In glede oblegovanja Skadra, ki naj preneha
ZAVZETJE DRINOPOLJA.
Sofija, 28. marca. Poveljnik Šu-kri paša je imel svoj glavni stan v Ilderianu. kjer se le nahajala radio-telegrafična štacija. Pritisk bolgarskih, predvsem pa srbskih čet. ki so operirale v njegovi bližini je pokazal. da je vsak napor zastonl, vsled tega je dal obesiti belo zastavo. Generalu Ivanovu je izjavil, _da je nadaljni upor odveč in nepotreben.
Strahoviti poulični boji.
Sofija, 28. marca. Ko so udrle zavezniške čete v mesto, je nastal po ulicah strahovit boj, v katerem je padlo 10.000 mož, mrtvih ali ranjenih. Tudi mnogo prebivalcev mesta je Izgubilo življenje.
Izgube pri zavzetju Drinopolja.
London. 28. marca. Informacije z bojišča se glase, da so Bolgari pri zavzetju Drinopolja Izgubili 5000 mož. Izgube Srbov so še neznane.
Kako so prodirali zavezniki v mesto?
London, 28. marca. Prodiranje čet proti Drinopolju je bilo zvezano s peklenskimi težkočami. Pod vlado noči so zavzemale čete utrdbo za utrdbo. Ko so udrle čete v mesto, je nastal po ulicah boj. ki je bil vroč in krut. Turki so postavili po ulicah barikade in za barikadami so postavili strojne puške, ki so naravnost kosile med vrstami prodirajočih čet.
Bolgarski car v Drinopolju,
Sofija, 28. marca. Car Ferdinand se Je danes pripeljal s posebnim vlakom pred Drinopolje. Ker so Turki pred predajo mesta železniški most črez Ardo pognali v zrak, se je car moral peljati v mesto z avtomobilom. Car je s princi in generali vkorakal v mesto med nepreglednim špalirjem turških ujetnikov. Množica ga je navdušeno pozdravljala Car je najprej pustil defilirati pred sebol čete, nato se pa podal v vojaško kazino, kjer je interniran Šukri paša s
častniki. Šukri paša Je izročil cnru svojo sabljo, katero mu je car s pohvalnimi besedami za njegovo brez-primerno hrabrost z vso častjo vrnil.
MIROVNA POGAJANJA. Bolgarske zahteve.
Sofija, 28. marca. Iz dobro informiranih krogov se poroča, da so Bolgari in zavezniki sploh odločno za^ to, da se sklene mir brez obotavljanja, ako ne sprejme Turčija mirovnih pogojev zaveznikov. Zdaj bo odposlana pred Cataldžo vsa diinopoljska armada z vsemi topovi; po zavzetju
čataldske obrambne linije ne bo bolgarske armade nihče oviral; da ne bi odkorakala na Carigrad, kjer bi se 'pač hitro sklenil mir, Bolgarom kot zaveznikom je prešlo vse veselje, da bi dali mirovna pogajanja še enkrat tako brezuspešno zavlačevati, kot se je to zgodilo prvič. In ako pride do tega, tedaj se zavezniki ne bodo smatrali nič več obvezane pristajati na mirovne pogoje, ki so jih izročili velesilam, temveč mirovni pogoji bodo ostrejši.
ZAROTA V CARIGRADU.
Pariz, 28. marca. Iz Carigrada poročajo: V nekaterih hišah v bližini Stambula so našli večje množine dinamita. To dejstvo potrjuje policijo v njenem sumu proti voj. ligi, katere kolovodje so zaprti, da namerava liga izvršiti nasilja proti vladi, če se izve o padcu Odrina. V Stambulu so našli tudi letake, ki pravijo: »Zakrivajo ti, moj narod, grozno resnico. Grobovi sultanov so onečaščeni in so v rokah nevernikov. Sultan in njegova izdajalska okolica se pripravlja na beg v Bruso. Pomagajmo si sami!«
ODPUŠČENJE RUSKIH REZERVISTOV.
Peterburg, 28. marca. »Rieč« potrjuje, da se je odpuščanje rezervistov na Poljskem že začelo. Odpuščanje rezervistov v peterburški guberniji je v polnem teku.
BALKANSKI ZAVEZNIKI MED SEBOJ.
Dunaj, 28. marca. Solunsko vprašanje postaja vedno bolj kočljivo In grozi izzvati med Bulgarsko in Grško oster konflikt. Grki z mrzlično naglico odpošiljajo svoje Čete izpred Janine pred Solun in baš pred par dnevi je prispelo 8000 vojakov šeste grške divizije, ki so se utaborili pred Solunom. Bulgari niso napravili med Seresom in Nigrito okope, katere so armirali z artilerijo. Grki nameravajo poslati eno divizijo v Nigrito. Grki koncentrirajo svoje čete tudi okolu jezera Langaza.
ASOUITH ODSTOPI.
London, 28. marca. Iz dobro informiranih krogov se poroča, da misli Asquith na odstop. Eduard Grey bo njegov naslednik.
BOLGARSKO . RUMUNSKI SPOR.
Petrograd, 28. marca. »Rjet« izve:	Iz privatne izmenjave mnenj
med poslaniki in Sazonovom se da sklepati, da bo ostalo mesto Silistrija najbrže bolgarsko, pač pa bo dobila Romunska utrdbe. Najbrže bo dobila Romunska tudi večji kos obali Črnega morja, kakor ga je hotela Bolgarska izpočetka odstopiti, nikakor pa ne do Balčika, kakor je to Romunska zahtevala.
EVROPSKA KONFERENCA.
Duna]. Velesile se zdaj pogajajo, da se londonska poslaniška konferenca izpremeni v evropsko konferenco, ki naj se peča z mirovnimi pogoji in z novimi temelji, ki naj se na Balkanu ustvarijo. Konferenca sklene novo pogodbo, ki nadomesti znano berolinsko pogodbo s 13. julijem 1878.
Zdravnik
želodca"
Kavarna
Neodprta celo
Beseda S vinarjev. Najmanjši znesek SO vinarjev. Plamenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji inserentl v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. url zvečer.
Edna posebnost likerja je
je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno upliva prod slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati.
ime '
ivtc.iv.biw
Gostilna
Florijanska ulica št. 6,
Glasovirje, planine, avtomate, gramofone, plošče prodaja, uglašuje, popravlja solidno Josip Oblak, Ljub-Ijana-GHnce 92.
Mala meblovana soba s posebnim vhodom se odda s 1. aprilom v Salendrovi ulici št. 4.	219—3
Kupi se rabljeno moško In žensko
kolo
Soliden gospod išče mesečno sobo z družbo in' glasovirjem. Ponudbe pod »A. B.« na »Prvo anonč-no pisarno«.	232—1
Mala decimalna tehtnica se kupi Ponudbe na »Prvo anončno pisarno«.	230—1
Dva mizarska pomočnika sprejme takoj v trajno delo Ivan Brecel-nik v Domžalah. Plača po dogovoru.
Kdo, pove »Prva anončna pisarna'
Odda se takoj po prav ugodni ceni
na glavnem trgu v Novem mestu
z dvema velikima, modernima izložbama z roleti, zraven potrebnimi skladišči, s stanovanjem ali brez stanovanja, pripraven za vsako obrt. — Na prodaj je tudi hiša s tremi vrtovi, krita z rezano opeko, v predmestju, pripravna za penzionista. Cena 2200 K-Ponudbe na lastnika Kopač In Pavčič, trgovca v Novem mestu.
Cilindre, klobuke, h n čepice, kravate, perilo itd,
v krasni izbiri nova specialna modna in športna trgovina za gospode in dečke —
n«n“	Jc edini slovenski
pisali	neodvisni politiški
dnevnik.
T\	je najbolje informi-
jUclIl	ran slov. dnevnik.
je edini slovenski plSall	dnevnik, ki izhaja
tudi ob nedeljah in praznikih.
je najodločnejši ne-pl/al 1 odvisni jutranji list.
naicenelši naPr* 9i/all	dnevnik; posamezni
izvodi po 6 vinarjev,
s pošto mesečno le
K 1*70.
je razširjen v naj-*	širših ljudskih slo-
jih, ker ga vsakdo rad čita in je zato jako uspešno oglaševanje v njem.
prinaša interesantne ^L/all	in znamenite zgo-
dovinske romane.
prinaša znamenite i)”aH	sodobne politiške
karikature.
je odločen zagovor-ijl/ali	nik vseh zatiranih.
Sirite „Dan“ med ljudstvom.
Plošče preje K 4’—, >V/ sedaj samo K 1‘95. >«/> Velikanska zaloga O	gramofonov!
"TT Zahtevajte cenike.
ljubljana, Franca Jožefa c. 3
« 25 cm velike, dvo- H C stranske, priznano SL. ■—< najboljših znamk k* ^ g £iZ prodajam radi velike
zaloge pod last. ceno j
Ustanovlicno leta 1900.
tHiliMim Odlikovana munmi
London 1905
Lasno kite
Slavn. občinstvu v mestu in na deželi vljudno priporočam n a J v e žjo zalogo krasnih
najfinejše kakovosti po 5, 7, 9 in 12 kron — vse vrste lasne podlage In mrežice — barva za lase in brado „Nerll“ po 2 in 4 K — toaletne potrebščine — lasulje, brade In druge potrebščine za maskiranje, vse po zelo zmernih cenah priporoča
Štefan Strmoli
brlvtc In lasničar
Ljubljana, Pod Trančo št. 1,
(vogal Mestnega in Starega ti ga).
Izdeluje vsa lasntčarska dela solidno in okusno. Kupuje zmešane in rezane ženske lase.
^ Krojaštvo *£*.
Ivan Kersnič
v Ljubljani
Sv. Petra cesta 32,1. nad.
(poleg kavarne »Avstrija*) •
najnovejše mode, soliidno delo, zmerne nize cene, znano pohvalna postrežba.
Zunanja naročiia se izvršujejo hitro in točno. = Cene brez konkurence. ===
V zalogi Jc vedno do 500 kosov od 2 do 60 K komad, tako, da si vsakdo lahko izbere.
Ljubljana
m. JL e M. II v Mestni trg 11-12.
■or Ob nedeljah se dobivajo venci v isti hiši v 1. nadstr,
'Od^^nrni urednik Radivoi Korene, Last in tisk »Učiteljske tiskarne«,
površnike, pelerine za moške in dečke. Fine vrhne jopice, cele obleke (kostume) in posamezna krila za ženske v manufakturni in konfekcijski trgovini
„Pri Škofu" v Ljubljani,
na vogalu Medene ulice in Pred Škofijo št. 3 (nasproti gostilne „Pri Sokolu". — Podružnica tvrdke R. Miklauc.
Velika izbira. — — Stalne nizke cene.
= Ljubljana =
Franca Josipa cesta št. 3
V angleškem skladišču oblek
O. BERNATOVIČ, LJUBLJANA,
Mestni trg štev. 5.
dobite največjo izbero pomladnih kostumov in bluz za dame in deklice, raglanov in oblek za gospode in dečke kakor tudi obleke za otroke.
za gospode in dečke
priporoča pravkar došle novosti za pomlad