Leto LXIIL. št. Zti krat V Ljubljani, ponedeljek 29. septembra 1930 Cena DL? l< iThiJn vsak dna popoldne, tzvaemži oedeJJe to praznike — Lnooroti do M a Din 2—, do 100 vrat Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din S—. većjl tneerati petit Trsta Dte 4__. Popoet po iogovoru LnseratnJ dauek posebej. — »Slovenski Narode vetja mesečnoT J«^o©iavijt Din 12_, as Inozemstvo Dte 25. Rokopisi se ne Uredništvo ki upravništvo LJobflana, Knaflova mL 5 TeMoB št. 31% 3133, 3134, 3185 in PODR»JWCE: MARIBOR, Grajski trg št 8.__ CELJE, Koceoova rA. 2. - Tel. 190 MfiSTO, Ljubljanska o, tei. 3t 26. Jesenice, Ob kolodvoru 1.351. DR. KOROŠEC PODAL OSTAVKO Za ministra šum in rudnikov je imenovan ban inž. Sernec, vodstvo banske uprave pa prevzame podban dr. Pirkmajer Beograd, 29. septembra. Kakor se sedaj službeno objavijo, je ob priliki svoje avdijence minuli petek v Niški banji minister za šume in rude dr. Anton Korošec podal ostavko. Ostavka je bila sprejeta. Istočasno je bil imenovan za ministra za šume in rude dosedanji ban dravske banovine inž. L>ušan Sernec, ki je včeraj prisegel in bo prihodnje dni prevzel posle svo= je&a resora. Vodstvo banske uprave dravske banovine je bilo poverjeno podbanu Otmarju Pirkmajer ju. V svojem demisijskem pismu na* glasa odstopivši minister dr. Korošec med drugim: Zdravniki mi svetujejo, naj svojo bolezen, ki je v poslednjem času krenila na slabše, zdravim v popolnem mim In na daljšem oddihu. Zato mi vest ne dovoljuje, da bi med tem obdržal posle, ki ph ne bi utegnil opravljati tako, kakor velevalo državni interesi. Vaše Veličanstvo prosim, da tudi v tem trenutku sprejme izraze moje popolne zvestobe m brezmejne vdanost! ter iskreno zahvalo za dosedanje zaupa- 1 k> bodočnost nje, kakor tudi zagotovilo moje pripravljenosti, da se bom vselej odzval Vašemu visokemu povabilu v službo za kralja in domovino. Smatram za svojo dolžnost, da pri tej priliki ponovno izjavim, da hočem tudi v bodoče in povsod v slog! z ostalimi rodoljubi, zvest izraženim načelom Vašega Veličanstva in deklaracijam kralzevske vlade, delati za jugosloven-sko nacijonamo m državno misel, da bi s tem Vaše Veličanstvo in ves kraljevski dom mogla mirno gledati v svo- Francija hoče mir VeBk govor francoskega ministrskega predsednika na zborovanju poljedelcev vAIanconu Allaneon, 28. septembra. Ministrski predsednik Tardieu je imel na poljedelskem zborovanju govor, v katerem je naglašal, da so imeli ukrepi vlade, ki naj bi preprečili padec cen za poljedelske prozivode, v preteklem letu no-poln uspeh Ministrski predsednik je nato orisal smernice bodoče poljedelske politike, ki jo zahteva notranji in zunanji mir. Zunanja politika zahteva stalnost in jo je treba odtegniti strankinim sporom Francija želi enoduŠ-bo mir, toda po formuli: varnost, razsodišče in razorožitev. Vsako zanika- nje teh treh pojmov mora odkloniti. V okviru posvečenih mej te formule je Francija vestno zmanjšala vse oborožitve. V vsem svojem početju je podcrtavala voljo za moralično pomirjenje in spravo in četudi je imela Francija vtis. da ji drugod niso plačevali z enakim novcem, je vendar ohranila mirno kri. Vlada se zaveda, da mora braniti pogodbe kot temelje miru. Ministrski predsednik je kakor običajno zaključil svoj govor s pozivom k solidarnemu delu, ki lahko edino omogoči rešitev velikih problemov. ,,Nacijonalizem prodira na vseh frontah" Kongres francoske radfkalno-socialistične stranke trenem položaju v Evropi Daladier o poti- Orarrge, 29. septembra. V soboto se je vršil tu kongres radikalne socialistične stranke ob številni udeležbi parlamentarcev, županov in drugih odličnih predstavnikov. Po svečanem zajutrku se je vršil v republikanski dvorani občni zbor na katerem so govorili razni govorniki. Predsednik izvršnega odbora radikalne stranke Daladier je imel govor, v katerem je govoril o zunanjepolitični situaciji. Na-glasil je, da prodira nacionalizem, ki je zasegel zadnje čase Evropo, tudi v Francijo.- Govornik je nadalje očrtal politični razvoj od leta 1914 do 1918 in ostro napadel one, ki so povzročili, da so francoske armade zapustile Nemčijo, namesto, da bi jo razorožile. Nemčija se pripravlja tajno na bodočo vojno in vežba pod okriljem raznih patri-jotičnih organizacij svojo bodočo armado. Nemčiji je bila dovoljena policija do 150.000 mož. ki ni nič drugega, kakor vojaška organizacija. Daladier je končno izjavil, da se je politika nem-ško-francoskega sporazuma popolnoma ponesrečila in da je Nemčija odgovorila na izpraznitev Porenja s tem. da je poslala v parlament nad 100 zastopnikov skrajno ekstremne narodno-so-cijalistične stranke. Francosko jugoslovansko prijateljstvo Manifestacije jugoslovenskega in francoskega prijateljstva na kongresu bivših bojevnikov v Camiesu Pariz. 29. septembra. AA. Iz Cannesa poročajo, da so se včeraj nadaljevale slovesnosti, združene s kongresom bojevnikov t. vzhodne fron-te. Danes je udruženje bivših bojevnikov priredilo obed na čast jn^oslb venskem u poslaniku v Parizu dr. Spalajkoviću, ki so mu prisostvovali naj-odličnejši zastopniki občinskih, civilnih in vojaških oblasti departmana. Na pozdrav predsednika udruženja g. Alexandra je poslanik nagkisal, da je jugoslovenski narod slej ko prej neomajno vdan Franciji ] njenemu narodu in da čuti veliko hvaležnost zlasti do mesta Cannesa in do profesorjev njesrovih šoi, ki so med vojno vzgajan ju«roslovensko mlačno in begunec Nato je deftal, da je bil prisrčen sprejem bivših bojevnikov v Jugoslaviji v časa lanskega kongresa nekaj povsem pri-roinega. Spomnil se je tragičnih dogodkov iz 1. 1916 m 1916, ko je Francija priskočila na pomoč srbskemu narodu, m« vlila novo vero v življenje in ga pretvori1 - v novega junaka. Dr. Spalajkovič je za svoje besede dolgotrajne ovacije. S kongresa bivših bojevnikov na bližnjem vzhodu je bila odposlana Brlandu pozdravna brzojavka s čestitkami za njegovo dosedanje delo za mir. Jugosloven-ska poslanik dr. Spalajkovič in bšv&i bo- jevniki so položili krasne vence m cvetje na spomenike vojnikov, ki so padH v bojih 1. 1870 in v svetovni vojni. Redni zračni promet med Anglijo in Indijo z zrakoplovom Cardington, 29. septembra. Zaradi močnega vetra se je start zrakoplova R 101 za 24*urni poizkusni polet zakasnil. Zrakoplov bo letel v Indijo in nazaj, na* kar bo opravljal med Anglijo, Egiptom in Indijo redni zračni promet. Smrt slavnega angleškega detektiva London, 29. septembra. V soboto je umrl v Londonu znameniti detektiv an* gleške policije Francis Carim, ki je rešil neštevilo kriminalnih primerov. Eksplozija v municijskem skladišču Nancy, 29. septembra. Snooi je zletela v zra/k velika zaloga topovske municije manjšega kalibra. Oblasti so uvedle pre* iskavo. ker menijo, da gre za sabotažo. Materijalna škoda je zelo velika. Število človeških žrtev ni znano. Zveza jiigeslevenskih mest Ljubljana, 29. septembra. Dopoldne ob 10. se je sestal v posvetovalnici Zbornice za TOI k seji poslovni odbor Zveze jugoslovenskih mest. O poteku seje ne moremo podrobneje poročati, ker novinarjem dostop na zahtevo nekega zagrebškega ^cs:>oda ni bil dovoljen, čeprav je prvotno predsednik zveze zagrebški župan dr. Srkulj izjavil, da bodo lahko prisostvovali seji Grško-jugoslovenski stiki Solun, 29. septembra. AA. Grško - jugo-slovenska liga je v soboto priredila banket jugoslovenskim gospodarstvenikom. Prisostvovalo mu je 120 povabljencev. Vsi govorniki so poudarjali potrebo medsebojnega spoznavanja in tesnejšega gospodarskega sodelovanja med obema narodoma. Včeraj je bila v solunsk' cerkvi sv. Sof'je spominska svečanost za padle žrtve zadnjih vojn, ki so ji prisostvovali tudi jugoslovenski gospodarstveniki. Opoldne je jugoslovenskim gostom priredil predsednik udruženja solunskih novinarjev Hamado-pulos banket. Popoldne so si ogledali grško - jugoslovensko svobodno cono in begunska naselja. Ob 6. je bil svečan sprejem v Jugoslovenskem domu, ob 8. pa rout v grški zbornici za 250 povabljencev. Danes so iugoslnvenski gosti odpotovali v Atene. Protestni shodi v ČSF Pra^era, 29. septembra. Ker so v mestu policijsko prepovedana vsa politična zborovanja, so politične stranke prenesle svojo akcijo na deželo. Včeraj so vse politične stranke priredile v Roudnicah veliko zborovanje, na katerem so protestirale proti italijanskemu postopanjn s Slovani in manifestirali za Jn^roslovene. predvsem za one, ki trpe pod fašističnim režimom. Kongres sovjetov Moskva, 29. septembra Predsedstvo osrednjega izvršnega odbora je sklenil Id skMicarri 6. kongres sovjetov 5. marca 1931. Meseca decembra 1930 se bodo vr* šile volitve v okrajne sovjete. I Izropan poštni nrad London, 29. septembra. Včeraj so obo* roženi zločinci udri i v poštni urad v Rrix* tonu. Odnesli so 300 funtov šterlingov. Rusko žito na budimpeštanski borzi Budimpešta, 29. septembra. V zadnjih dneh so na budimpeštanski žitni borzi opazili veliko ponudbo ruskega žita. Prodaja se je vršila na podlagi ponudb iz Berlina. Govori se, da je predsedstvo budimpeštanske borze v tej zadevi uvedlo strogo preiskavo. Pokret proti prohibiciji v Ameriki VVashington, 29. septembra. Kakor se zdi, je prešlo v zadnjem času naraščajoče gibanje proti prohibiciji, ki ga posebno odločno podpira republikanski kandidat za mesto guvernerja Newyorka Tuttle, tudi že na uradne ukrepe. Vodja ameriških prohi-bicijskih oblasti je smatral za potrebno objavo, naj njegovi uradniki ne posredujejo proti izdelovanju vina in piva za zasebno uporabo, ker velja prepoved samo za izdelovanje teh pijač za prodajo. Hitlerjevi pogoji Takojšnja revizija mirovnih pogodb, ukinitev repara-cijskih plačil in ukinitev poljskega koridora London, 29. septembra. »Sundev Express« objavlja pod naslovom »Moji pogoji vsemu svetu« obširno izjavo voditelja nemških narodnih socU jalistov Adolfa Hitlerja, v kateri razvija svoje načrte za primer, da dobi v Nemčiji oblast v roke. Predvsem zahteva takojšnjo revizijo mirovnih pogodb in Toungovega načrta ter takojšnjo ukinitev takozvanoga poljskega koridora, ki je »iz živega telesa Nemčije izrezan pas«. Nemška narodna so-cijalistična stranka hoče najprvo dobiti v roke vlado, vse drugo bo sledilo samo po sebi. Ne misli pa na puč, marveč si hoče priboriti oblast po legalni poti. Revizijo mirovnih pogodb bo Nemčija dosegla po skupni volji nemškega naroda Končno Hitler zavrača vse vesti, da se solidarizira s komu? nisti in da hoče odpraviti zasebno posest. Henderson o uspehih letošnjega zasedanja Društva narodov Važni problemi, ki so na dnevnem redu, se bližajo rešitvi, Id bo ustvarila čut varnosti ki stalnosti London, 29. septembra AA. Zunanji minister Arthur Henderson, ki se je vrnil v London iz ženeve, je izjavil, da je bilo sedanje zasedanje Društva narodov zanimivo in koristno, dasi ne tako svečano in praznično kakor lani. Glede razprave o amandmanu, ki n^j izenači pakt Društvu narodov s Kelloggovo pogodbo in onemogoči vojno, je dejal Henderson, da se nadeja, da bo sprejet še pred zaključjtvj jo sedanjega zasedanja. Lan j je bratska delegacija naznanil^, da namerava Anglija ratificirati opcijsko klavzulo o tem, da naj se vsi mednarodni spori pravnega značaja predlože arbitraži. To klavzulo je nato Anglija ratificirala, istp so storile tudi vse druge države. Sedaj je Henderson zapustil Ženevo v preprjčanju, da bo ta opcija v kratkem postala občpveljavna in da se bo povsod izvajala. S tem v zvezi bo treba sprejeti občo arbitražno pogodbo. Ta pogodba ni neizvedljiva in nanjo ne bo treba posebno dolgo Čakati. Z njo pa bo ustvarjena zamisel mednarodne arbitraže, ki bo urejevala mednarodne spore z enakimi metodami prava in pravice, ki so merodajne za individualne odnošaje v civiliziranih državah. Enakemu cilju slu- žijo ukrepi o finančni podpori krivično napadenih držav, kar bo sprejeto fte na sedanjem zasedanju Društva narodov. To in vprašanje razorožitve bo na dnevnem redu odbora, ki pripravlja ob^o razoro-žitveno konferenco, ki naj se, kakor vsi pričakujemo ,vr5x v najkrajšem Času. Nato je Henderson govoril o Briandovem načrtu evropske unije in opozoril na govore t skupščini Društva narodov. Briandov predlog je v zvezi s predlogom carinskega premirja v Evropi m s pogajanji glede redukcije tarif ter z razpravami o ostalih gospodarskih vprašanjih. Vse to so vprašanja, ki jim je lani minister Graham posvetil dolge študije. Č3e bodo ti predlogi ustvarjeni, ne dvomim v to, da bodo okrepili obče čuvstvo stabilnosti in varnosti, ki naj bo posledica razorožitve. Zastopnfki evropskih držav so v zvezi z Briandovim predlogom pozvali Eri ca Drummonda, nwtj pripravi sestanek evropskih držav v Ženevi meseca januarja. Na tej konferenci se bo obenem razpravljalo o poročilu sestanka, ki bo v Ženevi novembra meseca, na katerem bodo proučili Grahamov predlog o evropskem tarifnem problemu. Ogromna ležišča premoga v Rusiji Moskva, 29. septembra. V zapadni Si* biriji so ob reki Barsas v bližini Kemero* va našli ogromna ležišča premoga, ki jih cenijo za 125 milijard ton. Kemična ana* liza je pokazala, da vsebuje ta premog 20% nafte, iz katere se lahko produoira bencin in petrolej, ki v ničemur ne zao* staja za petrolejskimi produkti v Baiku. Svetovna žitna produkcija Ženeva, 29. septembra. Gospodarska komisija Društva narodov naglasa v svo* jem poročilu o poljedelski krizi, da je te* mu kriva nadprodukcija, ki daleko preka« ša potrebe kosuma Po zadnjih podatkih je padla žetev v Ameriki od 3,444.700 na 2,460.500 ton. Nasprotno je žetev v Evropi in v Južni Afriki za 2,952.600 ton večja od binsek. Ravno tako je žetev izborno izpadla v Rusiji, v Indiji in drugod, tako da izvažajo te dežele ogromne količine ži* ta. Gospodarska komisija predlaga, naj bi se sklicala svetovna konfereca, ki naj bi našla pota za uporabo previška žita v industrijske svrhe. Politična napetost v Španiji Madrid, 29. septembra s. Stavkarsko gibanje se vedno bolj širi in poostruje. V Lugu in Santiagu traja že več dni splošna stavka. Razen tega je bila generalna stavka proklamirana tudi v Montfortu. Delavstvo in trgovstvo zahteva odstop tamošnjega guvernerja, ki je dal policiji nalog, naj strelja na demonstrante. Tudi v drugih mestih so bile proglašene stavke političnega značaja. Madridska dijaška federacija, ki je močno republikanska, ostro obsoja v pismu na notranjega ministra nastopanje policije in vmešavanje monar-histične dijaške skupine. Jutri bo v Madridu veliko zborovanje, sklicano od republikanskih strank. ČSR zgradi oklopno križarko Praga, 29. septembra. Kakor poročajo nekateri listi, je vodstvo češkoslovaške vojske dalo zgraditi v škodovih tovarnah prvo češkoslovaško oklopno križarko. Zgrajena bo po zgledu monitorjev in bo imela več topov. V ostalem bo oborožena kakor srednja vojna ladja. Kakor javlja list, se bo imenovala »Masarvk« ter bo spuščena v vodo 15. oktobra v Ebrnacsm. Turški zunanji minister v Leningradu Moskva, 29. septembra. V Leningrad je prispel turški zunanji minister Tevftk Rudži bej. Na postaji so ga sprejeli za* stopniki leningradskih sovjetov, zunanjepolitičnega komisarijata vojaštva, akademije znanosti in druge odlične osebnosti. Tekom dneva si je Tevfik bej ogledal me* sto. Zvečer je priredil leningradski sovjet visokemu gostu slavnostno večerjo. Nova akcija rumunske opozicije Bukarešta, 29. sept. Maršal Averescu je informiral izvršni odbor svoje stranke o svoji avdijenci pri kralju Karolu ter je pozval vodstvo stranke naj ga podpira v akciji za zrušitev vlade. Sklenilo se je. da se bodo po vsej državi priredila zborova* nja, na katerih se bo ostro kritizirala po* litika Maniove vlade. Nemški državni zbor bo štel 577 poslancev Berlin, 29. septembra. Kakor uradno po* ročajo, so pri končnem štetju glasovi pri volitvah v državni zbor narasli na 34 mil. 956.000 tako da je izvoljen en poslanec več. Ta mandat bodo dobili komunisti, ki bodo imeli v novem državnem zboru 75 poslan-cev. Celotno število državno Zbor« skrb poslancev znaša sedaj 577. Sorzna poročila, LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 22.745 _ 22.805 (22.775). — Berlin 13.4325 — (13.4475). — Bruselj 7.8752. _ Budimpešta 9.8889. — Curih 1095.9. _ Dunai 796.10 -799.10 (797.60). — London 274.50 — Neu -vork 56.218 — 56.48 (56.38). —Praga 167.25 — 166.05 (167.65). _ Trst 294.70 — 296.70 (295.70). — Pariz 221.76. INOZEMSKE BORZE. Čarih: Beograd 9.12875. — Pariz 20.2,vv — London 25.04875. — Newyork 515.45. — Bruselj 71.86. — Milan 26.9925. — Madrid 54.80. — Berlin 122.73. — Dunaj 72.78. — Sofija 3.73. — Varšava 57.75. — Budimpešta 90.235. — Bukarešta 3.07. ^ko žeK? r*iATi !epe ktti?'**,e, pristopi k Vodnikovi družbi! Stran 2 SLOVENSKI NAROD«, dne 29. septembra 1930. Stev. 22» Z mednarodnega kongresa kritikov v Pragi Udeležencem na čast so priredila praška gledališča slavnostne predstave Ljubljana. 29. sept. Takoj prvi večer smo si ogledali v mestnem gledališču na Kral. Vinohradih slavnostno predstavo po Janu Boru prirejeni zdramatizirani roman Dostojevskega »Zločin in kazen« (v 2 delih z 12 slikami ). Ra-skolnikova je igral Zdenek Ste-panek, Porfirija Petroviča Karel Vavr*, Sofjo šenijonova pa Olga Scheinpflugova kot gost, trije močni, izredno ugledni igralski prvaki. Obenem se je vršil v Občinskem domu sijajen koncert češke filharmonije pod ▼odstvom šefa Talicha. V soboto smo si ogledali Smetanovo razstavo rokopisov oper. simfonij i. dr., zvečer pa v Narodnem divadlu slavnostno predstavo ^Hamleta« z Edv. Kohoutom v naslovni uiogi, V. Vydro kot kraljem, S. Rašilovim kot Polonijem, Leop. Dostalovo kot kraljico in Jarm. Kronbanerjevo kot Ofelijo. Predstava je bila seveda izvrstaa. V nedeljo je bila slavnostna predstava v Novem nemškem gledališču. kjer snio slišali Kurt Weillovo najmodernejšo jaz*-opero (pravzaprav opereto) »A u f s t i e g und Fall der Stadt Mahagonv« z besedilom Berta Breehta, Avtor je znan in slovit kot skladatelj 3>DreigToschenope~ei;. Hm, kolosalno! V ponedeljek smo izleteli na »Bertran-ko«, vilo, v kateri je Mozart komponira! dele »Don Juana« Ln »Tita«, nato z avtobusom na divni »Barrandov«, izletno točko na pobočju hribca s steklenim hotelom, s terasami, kopališčem, plesišči i. dr., ter končno v Narodni Divadlo k predstavi izvirne češke opere >B ratje Karama-z o v i«. Grandiozno delo silnega učinka, sijajnega izvajanja in genijalne uprizoritve je uglasbil Otokar Ostrčil. Igralski čudovit je Emil Pollert kot oče Karamazov, glavno pevsko partijo ima Mitja, ki jo izvaja silni junaški tenor Jos. Masak. Smer-djakov je bariton Jifi Humi, Grušenka pa Ana Kejfova. Opera je zlasti orkestralna silno zanimiva, psihološki izra.zita; tudi balet v 2. dej. je prekrasna točka, 3. dej. pred sodiščem pa višek muzikalne dramatičnosti, ki jo krasno omili lirska poigra pred begom Mitje in Grušenke v svobodo. Orkester z nad 70 glasbeniki in ves ansambl z nad 120 osebami je ostavil na nas ogromen vtisk. A to še ni biio vse: po ogledovanju stare, zgodovinske mestne posvetovalnice nas je v dvorani presenetilo svetovno slavno Pevsko udruženje praških učiteljev z nad vse dovršenim, mojstrskim izvajanjem štirih veličastnih, sila težkih skladb: B. Smetanovega »Posvetila«, V. Novaka .-»Božične pesmi ter dveh J. B. Foersterje-vih »Himen«. Dirigiral je šef prof. Met. Doležil. Na rou-tu pri zunanjem ministra nam je zapelo Pevsko udruženje praških učiteljic pod dirigentstvom Met Vymetala troje pesmi B. Smetane, V. B. Aima m L. Janačka ter končno narodne pesmi _ na »Bertramck v Mozartovem saloočku pa nam je zasviral praški kvintet na pihala An t. Rejche (1770_183«) kvintet op. 88, št. 5. Razum, se: vse izvajano pr«odlično! Užitki, ki so tako redki! V nedeljo pop. pa smo šli poslušat še nekdaj našo Zdenko Zikovo v Stavovske divadlo: pela je Rnsalko v nabitem, velikanskem gledališču ter žela za svoje prekrasno petje in igro broakončne ovacije in aplavze. Saj je značilno: vizlic najlepšemu dnevu gledališče natlačeno pri tako znani in tisočkrat slišani operi. Zl-kova je pač kot Rusalka izredno privlačna umetnica. V. Marek kot povodnjak, Marta Krasova koti čarovnica in Vlad. Tomš kot princ pa so ji tudi izvrstni partnerji. Pod dirigentstvom Vin-c. Maixnerjevim je bila ta »Rusalka« najboljša predstava, kar sem jih slišal. V torek zvečer pa sem se za slovo odzval še povabilu ra vnateljstva nove praške »Velke operete«. Novo Učno gledališče, novo osobje, nove dekoracije, vse novo. Gospodične v črnih oblekah z belimi predpasnički kot biljeterke so takisto novost! Izvajali so Em. Kalmanovo najnovejšo šlager-opereto »V ijolieo z Mont-m a r t r a« pod taktirko mladega Jaromi-ra Žida in v režiji včasih našega Vlad. M a reka. Izvrsten operetni ansambl; tempo in temperament ter dobri glasovi in živahna igra. Nad vsemi pa je Ninon, modelka. ki jo podaja Slavka Tauberjeva. Ah. bilo je vseh pet dni prekrasno... Ali >Nichts ist schwerer zu ertragen, als eine Reih' von sebdnen Tagen«... Bilo je preveč, preveč. Zato mi oprostite, da je rnoj^- poročilo tako površno! Fr. G. Pa se je spet skazilo«.. Včerajšnja nedelja je bHa jesenska, čemerna in pusta — Ljubljančani so jo preživeli večinoma doma Ljubljana, 29. septembra. Hudir ga potipl ji I Z lepimi in dobrimi nameni so ljudje vstali, zunaj pa je bilo tako žalostno, kot na vse svete. Nebo je bilo ski6ano malone tako kot trnovsko zelje (zelje je sicer dobro kislo, nebo bi pa ne smelo biti!) In so nekatere nesrečne srečnike čakali nabiti telečnjaki, da bi jih ponesli v divno prirodo in tam v resničnem zanosu izpraznili. Kaj storiti ? Dež, dež in dež. Pa so obupani turisti odvezali nahrbtnike ter bridkost poplaknili s slivovko iz src. Dobri nameni so splavali po grlu. Marsikdo je vstal, potem je pa ozlovoljen spet zlezel pod odejo. Izletnikov je bilo zjutraj na postaji zelo malo. Kasneje pa se je nebo vendar nekoliko TX>tolažilo. Ulice so oživele Ljudje so romali z dežniki kot bi šli na vojno, čemerno so se držali ter potrpežljivo preskakovali luže. Nekateri so se ustavljali pred raznimi izložbami ter tiho vzdihovali, zopet drugI so se tlačili v tramvaju in se vozili brez cilja — do pošte ali kamor je pač naneslo, tramvaj pa je poskočno dirjal, kakor da je ponorel od veselja, ker je bila deževna nedelja. — Sploh je zadnje čase tramvaj nekoliko krvoločen in bliskovit, da brez žrtev ne gre. — Vendar tramvajske nesreče ni bilo, kakor se mi zdi, samo neka nesrečna dama je v gneči v tramvaju izgubila čeveljček, ki ga je končno našla. To pa ni vredno besede. Pred šentjakobsko cerkvijo Pred šentjakobsko cerkvijo so se verne ženice pogovarjale o tem, kdo je umrl in o vremenu, češ, da je boljše tako, s>se vsaj ne bo naredilo toliko greha ko takrat, ko se nage babe kopljejo«. Potem pa je začelo kazati na lepše; ženice so pričele vzdihovati in tožiti nad slabimi Časi, češ, da je ves svet narobe in da ni niti ob lepem vremenu nikogar k maši, ko je dež. pa najbrž vsi spe. — »Molimo za grešne duše!« in so šle v cerkev. Grešne duše so pa v Tivoliju igrale hazeno ali nekaj podobnega. Gola meča, urne noge in roke. Skakale so kot žrebeta ter premetavale žogo, da se jim je vse kar samo smejalo. Da, na lepo vreme je kazalo tam v Tivoliju — drugod pa, naj vse skup kok-rja brcne! Promenada je bila tako umita, da je nekaterim služila celo za zrcalo. Ves čas so gledale v tla. tako da je prišlo do številnih karam-bolov, ampak brez težjih posledic. — Edino promenada se je odrezala, d očim je bilo drugod vse čisto jesensko zaspano. Mladine je v Ljubljani izredno mnogo, tako, da se nam ni treba bati, da bi izumrli, posebno ženske mladeži je toliko, da se nam obeta bodočnost haremov, sicer ne vem, kaj bo. Dobro bi tudi bilo, da bi ženske nekaj časa služile vojake, vsaj toli- ko, dokler bi se moški spol ne pomnožil. Korajžne so dovolj — po promenadi korakajo tako junaško, da kar brizga voda izpod nog in videl sem, da možakarje tudi nagovarjajo brez strahu. V neki stranski ulici pa sta se celo dve bunkali z dežniki — kdo ve zakaj. Sicer na promenadi tudi gospodičev ni manjkalo. Namaziljeni, zlikani in polizani so se nosili sem in tja kot petelini po gnoju, govorili so o sportu in filmu, nekateri so se rahlo dotaknili »cvekov«. Oba spola sta tokrat stopala nežno, nihče ni brusil s podplati kot je to prelep običaj na promenadi. Nekateri so stopali celo samo po prstih. V Zvezdi je bilo živahno kot na sejmu. Gospod z mero in tehtnico je imel mnogo dela. Celo krdelo penzijonistov se je tehtalo, čemur sem se spočetka čudil, potem sem se pa spomnil: Proti zadnjemu se revčki tehtajo, da vedo, koliko so shujšali . . . Ob 11. se je pričel koncert. Violine so zapele tako presunljivo, da je mladina obstala pod kostanji kot vkopana. Pobožni obrazi, nepopisna resnost. Najbrž tako mora biti, a meni so se zdeli strašno pusti. Vsi seveda niso bili takšni. Mnogi so godli sami zase, klepetali so kakor za stavo, tako da godba ni daleč segala, niti do najbližjih ušes ne mnogo. Sicer pa tudi med to množico ni bilo pravega veselja, večina obrazov je bila tako čmerikava, kot da so jih pekla kurja očesa ali kake srčne bolečine, ne smem reči. kaj jim je bilo. še celo tisti nasmejani možiček s časniki je bil nekoliko pobit ter pri ponujanju listov ni vedel povedati nobene važne novice, trgovina je bila slaba Klopi so bile večinoma prazne, kavarniški vrt tudi, ljudi je nekam zeblo. Na klopi pa je sedela silno žalostna Zinka, stara gospodična, ki je baje nekoliko uboga na duhu, kakor pravijo zlobni ljudje, ženina je čakala kot sem izvedel, a ga ni bilo. še celo po koncertu je reva sedela vsa obupana, dokler se ni pričelo nebo solziti. Popoldne je Ljubljana zaspala Po ulicah so se zibali le redki, tisti, ki so v Ljubljano zašli zaradi lepšega in služkinje, ki so hitele uživat sladko prostost in drugo. Dež m dež. Kasneje pa vendar mnogih ni zadržal doma, kakor sem rekel, predvsem služkinj, kuharic, delavcev in sploh tiste vrste ljudi, ki niso tako strašno nežni, šli so v Tivoli. Tam je bilo še precej veselo. Gramofon je prelepo pel, ljudje so se izborno zabavali na vrtiljaku, četudi jih je nebo s svojim blagoslovom hladilo. V kino jih je mnogo vedrilo, ki se za blagajno niso zmenili. Bila je res čudna nedelja, da ni bilo v kinu ljudi. Samo v kavarnah je bilo ljudi, da se je vse trlo. V Zvezdi in Emoni je bila taka gneča, da nitt vsi gostje niso imeli prostora ter »o sedeli ka- kor Lazar pred vrati. Marsikdo se je zaletel v kavarno, a ga je kar vrglo nazaj: oči obupanih gostov, ki so tam vedrili po 4 do 5 ur pri vodi ter kleli vodo in tobačni dim, ki je bil še gostejši kot ljubljanska megla itd.; obup zunaj in znotraj, zunaj dež, znotraj pa sentimentalna godba človeku je res kar tesno. Najbolj veselo pa je bilo tam, kjer je tekel dalmatinec, česar niti ni treba omenjati. Ne vem, Kako je to, a tako je in menda že mora biti. Drugod pa je bilo vse skaženo, zato je najbolje molčati, da ne bo nepotrebnih solz. K otvoritvi Gremi-jalne trgovske šole Ljnoijana, 26. sept Danes ob 2. popoldne se bo vršila v palači Trgovski dom svečana otvorit jv jrre-mijalne trgovske šole. iz kratkega opisa obstoja gremijalne tr govske šole posnemamo, da je okoli leta 1900. vladal na šoli nemški duh: zato so imeti Slovenci pod ravnateljstvom g. Mohra precej težke ure. To stanje je trajalo do leta 1905.. ko je takratna vlada pripravljala nov obrtni zakon. Meseca julija je stopil nov obrtni zakon v veljavo, nakar je mestni magistrat naroči! gremiju trgovcev, ki je bil takrat izključno v nemških rokah, naj skliče ustanovni občni zbor. Na občnem zboru, ki se je prvič vrši! v slovenskem jeziku, ie bilo navzočih 64 članov. Zmagal je z 61 glasovi proti 3 gosp. Ivan Knez, ki je bil prvi slovenski načelnik gremija trgovcev. Nemška skupina ie kandidirala g. Leopolda Burgerja, ki je pa propadel. Novoizvoljeni odbor, v katerem so bili sami Slovenci, je šel pridno na delo. Sklenil je izdati nov program za gremijal-no šolo, ki naj bi odstranil nekatere išedo-statke. Ravnatelj g- Mahr je takrat zahteval od odbora, naj sklene z njim lCnetno pogodbo, na kar pa odbor ni pristal. S tem, da odbor ni pritrdil ravnateljivi zahtevi, so se začele med odborom in ravnateljstvom gremijalne šole trzavice. Nato je ravnatelj ponovno zahteval, naj sklene odbor petletno pogodbo. Ta je imela poleg denarnih obvez tudi pasus, da plača učne moči za slovenski pouk gremij sam. Pogodbo je takratni gremij sprejel. Prišli so septemberski dogodki leta 1906., ki so imeli velik vpliv tudi na trgovsko gremijalno šolo. Iz poročila g. Kneza na občnem zboru gremija je razvidno, da so učitelji psovali slovenske vajence v foli z najgršimi izrazi tako, da sta oba tukajšnja slovenska dnevnika početje učiteljstva javno ožigosala- Ravnatelj g. Mahr ie psovanje priznaL Občni zbor je takrat sklenil, da pride gremijalna šola pod direktno nadzorstvo gremija. Gosp. Knez je na občnem zboru izjavil, da so ljubljanski trgovci lahko prepričani, da se v tej šoli ne bodo več rabih taki izrazi in da se bodo slovenski vajenci kaznovali na način, ki Hm bo bolj segal k srcu kakor pa psovke. Tako ie bila 1. oktobra 1909 otvorjena samostojna gremijalna šola po zaslugi gg. dr. Frana Windischerja, ravnatelja Dimnika in bivšega župana Ivana Hribarja, ki je dal ljubljanskim trgovcem vse potrebne pripomočke na razpolago. Zaradi odcepitve gremijalne šole od takratne Mahrove šole vlada ni več podpirala gremijalne šole. Vsiljevala ie za nadzornika gremijalne šole Nemca, a temu so se ljubljanski trgovci odločno uprli. Tako je bil po dolgotrajnih pogajanjih imenovan za nadzornika ravnatelj srednje tehnične šole pokojni g. Š u b i c oče ustvaritelja palače »Trgovski dom« m gremijalne šole. Šola ima sedaj tri razrede s 6 paralel-kami. Šteje 106 vajencev in 136 vajenk. Šolo vodi g. Rado G r u m, vadniški učitelj na moškem učiteljišču. Poleg njega poučuje na šoli še 13 učiteljev. Na teden ima šola 10 učnih ur. Dom grafikov Ljubljana, 29. septembra. Miklošičeva in Aleksadrova cesta sta cesti palač, ne samo po regulačnem na« črtu, temveč tudi v resnici. Palače, ki so večinoma nove. so mestu v ponos. Dobro je, da so palače blizu kolodvora, da niso tujci takoj ob prihodu v mesto razočarani nad Ljubljano ter da vidijo vsaj nekaj le* pe Ljubljane, če ne gredo naprej od Unio* na. Žal pa so ob Miklošičevi cesti še kri* čeče vrzeli, ki zevajo v težkem pričako* vanju dopolnitve. Tudi pogled z Masarv* kove ceste na ponižne plote in vrtove s fižolom in salato ni preveč očarljiv — ampak bodočnost je še pred nami, četudi je najbrž tako vedno bilo. Napredujemo pa vendar. Na vogalu Miklošičeve in Masarvkove ceste so začeli graditi palačo črnih umetnikov. Ti umet* niki so najbolj molčeči, četudi imajo s črkami in besedami največ opraviti. Go* vore pa njih dejanja. Grade si palačo, a tako tiho, da človek komaj opazi. Lep bo njihov dom, morda najlepši v Ljubljani in velik tudi. Palača bo štiri* nadstropna z mansardo in z visoko kletjo. Pročelje bo enostavno brez nepotrebne navlake in eksperimentov, zato pa ne bo nič manj učinkovito. Dolžina palače ob Miklošičevi cesti je 19.9 m. ob Masarv* kovi pa 26.95, širina znaša povsod 11.30 m, tako da znaša kvadratura zazidane plo* skve pribižno 530 mJ. Izkop za klet je dovršen, tudi polovica kletnih zidov je zbetoniranih. Dom bo še letos pod streho. V kleti bo stanovanje hišnika, odnos* no kurjača centrame kurjave, drvarnice m učilnica s tiskarskim strojem za naraščaj* nike grafike. V pritličju boco trgovine in skladišča istih, v I. ki H. natstropju trgov* ske in druge pisarne, v in. jgjna dvorana in sobe za potnike*člane zveze grafikov, v TV. 2 stanovanji s Štirimi sobami in pri* tiklinami in sobe za samce, v mansardi pa hkalnica, pralnica, sušilnica, razne shram* be in sobe za samce. Palača bo seveda tudi v konstruktivnem pogledu popolnoma moderne zgraje* na, vse stropne konstrukcije bodo železo* betonske itd. Fasada bo do III. nadstropja obložene z umetnim kamnom, naprej bo pa terrano* va omet. Na vogalu vrh palače bo stoloval dostojanstven grb grafikov. Rekel bi, da grafike lahko zavidamo. Še bolje bi pa bilo. da bi nam bili za vzgled. Njihov dom nam priča, da le vza* jemnost dela čudeže« da je samopomoč najizdatnejša pomoč in da je najboljše molčati in tiho delati. Da. kdor je umetnik — pa zna. »Crna« umetnost je po mojem mnenju boljša kot Črn kruh nekaterih drugih umetnikov, ki zidajo gradove v oblake, a ne na realna tla. Dejanja govore. Težko pričakovanje Železniški vpokojenci in provizijonisri državne in južne železnice, vpokojeni po starem zakonu, nestrpno pričakujejo novi uradniški zakon. Trdno upajo, da pride z novim zakonom rešitev iz bede, v kafceri zdaj žive. Tudi oni železniški vpokojenci in pro= vizijonisti, ki radi nezgode niso mogli do* služiti pomih službenih let m s tem do= seči polne pokojnine, pričakujejo, da jim novi zakon prinese pravično rešitev. Železniški invalidi še s kronsko ne* zgodno rento v svoji veliki bedi trdno upajo, da z novim zakonom urede njihove rente času rn življenskim potrebščinam primerno. Železniški miloščinarji bivše južne že* leznice z družbeno provizijo, katerim ista po rimskem paktu pripada in prejemajo draginjske doklade Din 2 dnevno v svoji visoki starosti m bedi upapolno gledajo na novi zakon in pričakujejo rešitve. MHoščinarji državne železnice s 30 in več leti službe brez vsake pokojnine pri* čakujejo. da ne bodo v novem zakonu po* zabljeni. V vseh teh primerih je podpisano dru* štvo zadnja leta že na vseh merodajnih mestih osebno in z neštetimi vlogami na* tančno razkrivalo vse krivice, ki se gode tem revežem in upa, da se bo z novim zakonom rešilo to pereče vprašanje. Vendar je potrebno, da v strnjeni vrsti pričakujemo novi zakon, da v slučaju neugodnega izida nastopimo za svoje pra* vice. Društvo železniških upokojencev za dravs sko banovino v Ljubljani. Iz policijske kronike Ljubljana, 29. septembra Snoči se je na Gosposvetsi cesti in pozneje v Gledališki ulici odigral precej razburljiv prizor. Neki pijanec je potegnil hs žepa nož in začel groziti mimoidočim. Obveščen je bil stražnik Gorjanc, ki je vzel pijancu nož, razorožil in ga pozval, naj nm sledi na policijo. Pijanec mu je navidezno mirno sledil, v Gledališki ulici se je pa nenadoma vrgel na tla in ko ga je stražnik hotel pobrati, je iz žepa bliskoma potegnil drugi nož ter zamahnil proti Gorjancu. Ta se je k sreči naglo umaknil, kljub temu mu je pa konica prerezala plašč na hrbtu. S pomočjo pasantov je stražnik nasilnega pijanca ponovno razorožil, na kar so ga s »Henrikom« prepeljali na policijo. Davi so nasilneža zaslišali. Gre za zidarja Viktorja Puklavca Mož je izpovedal, da se je včeraj do nezavesti opijanil in da se prav nič ne spominja, kaj je v pijanosti počel. Policiji je bilo davi prijavljenih več tatvin. Včera; sta bm v baraki 5 ob Zeleni jami v Mostah dvema delavcema odpeljani kolesi in sicer Josipu Perku 500 Din vredno koto znamke »Torpedo«, zidarju Antonu Vavpotiču pa kolo iste znamke, vredno 1500 Din. _ Prodajalki časopisov Mariji Knapič z Galjevice je nekdo odnesel iz spalnice v Kolodvorski ulici 11 ročno torbico, v kateri je imela 200 Din vredna očala ter nekaj drdbiža, z vrat je pa snel 200 Din vredno krilo. Alojziju Suha-dolniku je nekdo iz hleva na Zaloški cesti 4-2 v Mostah odnesel nahrbtnik s perilom vrednosti 250 Din. Zagonetna smrt ključavničarja Božiča Ljubljana, 29. sept. V soboto smo poročali, da je v četrtek zvečer v splošni bolnici podlegel posledicam udarca po glavi 4Sletni ključavničar Alojzij Božič. V zvezi z njegovo smrtjo so se začele širiti vesti, da ni umrl naravne smrti. Zato je državno pravdništvo odredilo obdukcijo trupla. Obdukcija se je vršila v petek dopoldne v navzočnosti zastopnika državnega tožilstva dr. Lederhasa. Sodnozdravniška komisija je ugotovila, da je Božič podlegel deloma posledicam pljučnice, ki si jo je bil nakopal, ko ie bil pijan ležal v mlaki, deloma pa vnetju možganske mrene, ki !c nastopilo kot posledica udarca po glavi. Dne 13. septembra okoli 9. je prišlo na stražnico na Dolenjski cesti več pasantov, ki so sporočili, da leži na Dolenjski cesti blizu stražnice neznan moški, ki je najbrž pijan. Ležal je v temi. da so pasanti padali čezenj. Višji nadzornik Krušič je takoj odšel tja, pobral je pijanega moškega in ga naslonil na bližnjo ograjo. Mož se je kmalu zavedel in dejal, naj ga puste pri miru. češ. da bo že sam našel pot domov. Nadzornik ga je pustil pri miru, toda že čez pol ure je prišla neka ženska povedat, da leži neki moški na cesti. Nadzornik Krušič je še enkrat odšel tja. pobral je pijanegn moškega in ga odvedel v zapor. V zaporu se ie pijanec, v katerem sc spoznali kletnega ključavničarja Božiča z Galjevice, kmalu zavedel m čuri so ga peti. O polnoči so ga izpustih. Zavedel se je popolnoma, govori! je trezno in tudi hodil je normalno. Krušič je še gledal za njim. ko je čvrsto odše: proti Orlovi ulici. S >traž-nice so ga izpustili približno ob en četrt n« 2. zjutraj, domov pa je prišel Božič še e drugo jutro ob pol 10. Njegova svakinja Marija Janež, postrež-nica na Galjevici, pripoveduje, da je -domov nekoliko sključen, ovratnik suknje je zavihal in potegnil čez glavo. Tožil je o bolečinah v glavi. Sestra mu je dejala, naj gre v posteljo, sama je pa pozvala zdravnika dr. Janežiča. Zdravnik je ugotovii pljučnico m ker se Božičevo stanje drugi dan ni zboijšalo, je odredil, da so ga prepeljali v bolnico. V bolnici je leža! Božič devet dni. v četrtek 25. septembra zvečer je pa umrl. V zvezi z njegovo zagonetno smrtjo e pohcija uvedla obširno preiskavo, zla^n ko so se začeli širiti glasovi, da je bil Božič pretepen. Ugotovila je vse druge podrobnosti, samo kje je hodil Božič od po) 2. ponoči do pol Ki. dopoldne, ne. Tudi ni pojasnjeno, kako je dobil Božič udarec po glavi in kdo ga je udaril. Policija domneva, da Je mož, ki je Ml nekoliko podvržen božjasti, najbrže tako nesrečno padel, da si je prebfl lobanjo, ni pa izključeno, da ga »e kdo udariL KOLEDAR. Danes: Ponedeljek, 29. septembra r330, katoličani: Mihael, pravoslavnr: 16. septembra, Evfirmje. DANAŠNJE PRIREDITVI:. Kino Matica: Pot do siave. Kino Ideal: Divje orhideje. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Prccoli. Dunajska cesta; Bakar-čič. Sv. Jakoba trg. So it o F — O novem r>aoe»«*ku Sokoia kraljevine Jugoslavfje prof. Ivanu BajieTju pri obsujejo nedeljski »Narodni L,istySokoliča«. Za Tvršev ideal se je začel navduševati br. Bajželj že v mladosti in ogrel se je zanj z vso vnemo svoje slovanske duše. Tudi mi želimo novemu načelniku bratskega jugoslo venskega sokolstva, da bi njegovega jasnega pogleda v bodoča leta življenja sokolskega tabora na slovanskem jugu ne kalile mračne ovire ali neuspehi, želimo mu, da bi njegove vrste v polni meri razumele svojo nalogo v delu za preporod in zedinjeni« bratske države, do katere rasto nase simpatije v razmerju, kakor raste trdovratna zloba njenih sovražnikov. — Učitelji - Sokoli. Na župnem prednja-škem tečaju sokolske župe Ljubljana, ki se je vršil v Narodnem domu od 15. do 27. septembra t. 1.. je med drugimi obiskovalo in dovršilo z uspehom teoretično - praktičen župni prednjaški tečaj tudi 6 bratov -učiteljev in 4 sestre - učiteljice: Eržen France, učitelj v Banjaloki pri Kočevju, Kovic Minka, učiteljica v Moravčah, Kutin Beta, abiturijentka, Merhar Milan, učitelj v Moravčah, Pizzulin Rudolf, učitelj v Velikih Laščah, Poropat Marica, učiteljica v Kamniku, Remškar France, učitelj v Presen ah, Taufer Venčeslav, učitelj v Litiji, Vaksel Mira, učiteljica telovadbe v Ljubljani, Vidmar Miro, učitelj na škrilju. Hekatombe Napoleonovih vojn Taine pravi, da so požrle vojne od 1804 do 1915 1,700.000 francoskih življenj (stara Francija), vštete pa niso žrtve zaveznikov in sovražnikov. Taine je opiral svojo trditev na knjigo narodnogospodarskega strokovnjaka Leona de Lavergne, ki se je skliceval na politika Hipolita Passva, ta pa zopet na Hargenvilliersa. Albert Meynier meni, da je to število pretirano in pravi, da je padlo v 11 letih Napoleonovih vojn »samo« 400.000 Francozov, dočim jih je padlo v 51 mesecih svetovne vojne 1,358.000. Težko je dognati, kdo ima prav. Mey-nier sam pravi, da bi bil število žrtev Napoleonovih vojn podvojil, če bi bilo znašalo samo 10.000. Ni izključeno, da so namenoma navajali večje število mrtvih, kakor jih je bilo v resnici, zlasti zadnja leta Napoleonove vlade, da bi rešili vsaj najmlajše letnike pred mobilizacijo. Oženjenim moškim pod Napoleonom i oilo treba služiti pri vojakih. Zato ni čuda, da so se fantje tako radi ženili. Posledica je bila velik porast porodov, ki so celo presegali izgube na bojiščih. TUDI KOLEGA. — Kdo je oni gospod v avtomo* bilu, ki si ga pozdravil? — Moj kolega iz pisarne. — Kakšno delo pa opravlja? — Podpisuje dopise, katere napi* šem jaz na stroj. KOMPROMIS. — Priporočal bi vam umiti se vsa* ko jutro z mrzlo vodo. da si utrdite živce. — Ravnal se bom po vašem na* svetu, gospod doktor. Rad bi samo vedel, če smem vodo malo segreti. &li ste že naročeni na ilu-st**«wafio +«fg4»f«sfco r e v f 5 o „ŽIVLJENJE IN SVET44? Stev 221 >SLĆVENSKI NAROD«, dne 33. septembra 1330. Stran 3 KONCERT PLES V restavraciji in kleti vsak večer koncert s plesom. V kavarni in restavraciji svira prvovrstni orkester, v kleti pa znana Cvirnova muzika. Klet je na novo urejena, ter za udobnost preskrbljeno. Dobra gorka in mrzla jedila, izborna pijača ter prvovrstna postrežba. — Abonenti se sprejemajo na hrano. Se priporočata Fran in Rozi Rraoeš Dnevne vesti — Gojenci vojne in intendantske akademije. V vojno akademijo so bili sprejeti: Artur rinbar, Jože Javornik, Radivoj Faj-diga, Konstantin Vurdela, Mirko Sekulič, Georg Vahtelj, Franjo Graf, Ivan Geržina, Josip Janiček, Bojan Seršen, Zlatko Novot-ny, Peter Klein, Peter Franjo, Ernest £>i-janec, Dragotin Crnogori. Vladimir Gaberc, Kari Kapez, Bojan Presečnik, Ivan Kis, Peter Peršen, Ludvik VVohlfahrt, Radomir Gašper. Dalibor Hanzalek, Josip Zorič, Emerik Šerjak, Ivan Petrič, Vinko Tkalec, Josip Sper in Milko Vračarič, v intendantsko akademijo pa Josip Terzinar, Peter Repec in Marijan Smerdu. Pouk v obeh akademijah se prične 1. oktobra. — Letna skupščina dravske župe skavtov in planink. Občni zbor skavtov in planink dravske banovine ie bil včeraj v Uni-onu v Ljubljani v znamenju novega dela m razvoja te idealne mladinske organizacije. Ob navzočnosti dvorne dame, stareši-Tiice ljubljanskih planink ge. Franje dr. Tavčarjeve ter mnogih drugih prijateljev skavtizma so bila podana poročila o delovanju vseh edinic župe v preteklem letu. Skupščine so se v velikem številu udeležili skavti in planinke v krojih z za stavami. Vsi udeleženci iz vseh večjih mest in krajev naše banovine so si bili skoro v vseh predlogih in rešitvah solidarni. Njih požrtvovalno delo napreduje in se razširja kljub temu, da javnost za njega ne ve mno go, ga ne razume in ne podpira. Njih dobra dela se ne obesijo na veliki zvon in požrt vovalno delo ni plačano — plačilo je veselje nad uspehom. Ko je sedaj delovanje organizacije tudi popolnoma priznano od državnih oblasti, želimo mladini, pa tudi odraslim, da se seznanijo z idejami in udeleže delovanja skavtizma. Po absolutoriju župnemu odboru je bil ta v glavnem zopet izvoljen s starešino Sivim Volkom na čelu. Skupščina je trajala štiri ure ter se zaključila s prisrčno manifestacijo skavtizmu in domovini — kraljevini Jugoslaviji. — Pozdrav češkoslovaškemu narodu iz Dalmaciie. »Narodni Politika« poroča: Češkoslovaška^iu^oslovenska liga v Pragi je prejela naslednjo brzojavko: »V imenu vsega članstva Jadranske Straže v sinji Dalmaciji izrekamo potom vas globoko zahvalo slovanski in patri jotični češko* slovaški javnosti kakor tudi vsemu brat* skemu češkoslovaškemu narodu za veliko bratsko pomoč v dnevih gorja in bolesti Slovan on- na Jadranu. Živela Ceškoslo* vaška! Živelo bratstvo Slovanov.« — Razid društva. Škofijski ordinarijat v Ljubljani je razpustil društvo »M;si* ionska zveza«, ker že od 1. 1925 ne deduje. — Opozorilo lastnikom avtobusov. Kr. banska uprava dravske banovine poziva imetnike koncesij za perijodično preva* žanje potnikov v območju dravske bano* vine. da predlože v oblastveno odobritev zimske vozne rede avtobusnih prog. v kolikor tega še niso štorih oziroma v ko* likor ne ostanejo v veljavi dosedanji ob* lastveno odobreni vozni redi. Po obve* stilu iz direkcije državnih železnic ne bo bistvenih izprememb železniških voznih redov Vozne rede in sicer za celotne proge je predložiti do 10. oktobra nepo* sredno kr. banski upravi. — Nove telefonske proge. V ministrstvu javnih del proučujejo vprašanje novih telefonskih prog v prvi vrsti med Beogradom, Sarajevom. Zagrebom, Skopijem, Ljubljano. Cetinjem. Sušakom in Splitom. V kratkem dobimo tudi nove direktne telefonske zveze med Beogradom in Sofijo ter Beogradom m Atenami. — Prepoved zahajanja v krčme. Okrajno sodišče v Laškem je prepovedalo Avgustu Vrankarju iz Trbovelj zahajati v krčme od 11. avgusta 1930 do 11. februarja 1031. leta. — Zakon o javnih beležnikih (notarjih). »Službene Novine« z dne 26. t. m. objavljajo zakon o javnih beležnikih (notarjih). — Nov tolmač nemškega jezika. Višje deželno sodišče v Ljubljani je imenovalo odvetnika v Mariboru dr. Josipa Rapotca za tolmača nemškega jezika v okolišu okrožnega sodišča v Mariboru. — Natečaj za profesorja vojne akade* mije. Vojna akademija potrebuje za višjo šolo honorarnega profesorja strategije in honorarnega profesorja generalštabne stroke. Prošnje je treba vložiti do 1. oktobra. — Nalezljive bolezni v dravski banovini. Od 8. do 14. t. m. je bilo v dravski banovini 36 primerov tifuznih bolezni, 55 griže, 57 Škrlatinke, 4 ošpic, 115 davice, 53 duš-Ijivega kašlja, 10 šena, 6 krčevite odrevenelosti. 2 nalezljivega vnetja možganov in 1 odrevenelosti tilnika. — Obrtnikom in obrtniškim organizacijam! Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani, Krekov trg 10. ki je bil kot urad ukinjen z odlokom g. ministrskega predsednika, posluje v vseh zadevah glede pospeševanja obrti nemoteno dalje kot kr. banska uprava dravske banovine, VIII. odd., referat za pospeševanje obrti. Obrtniki in njih organizacije naj se zato odslej obračajo na navedeni naslov, ki posluje povsem enako kot bivši urad za pospeševanje obrti. — Po 15. letih se le vrnil iz ruskega vjetništva. Pred dnevi se je vrnil iz ruskega vjetništva Gjuro Carević iz Gregu-rovcev. Mož je bil 15 let v Rusiji. Kakor pripoveduje, je v Rusiji še mnogo Jugoslo-venov, ki se pa nočejo vrniti. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno. Včeraj je bilo jasno samo v Beogradu in Skoplju, drugod pa oblačno m večinoma tudi deževno. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu 30, v Skoplju 28. v Splitu 24, v Zagrebu 20, v Mariboru 19, v Ljubljani 15.4. Davi je kazal barometer v Ljubljani 764.8 mm, temperatura je znašala 14 stopinj. — Družba sv. Cirila in Metoda prosi svoje podružnice, da poberejo članarino za tekoče leto ter isto pošljejo družbi. Priporoča se tudi razpečavanje novih razglednic, narodnega kolka ter prireditev kake veselice ali zbirke. Prosimo- 494n — Dijak Todorovič se je sam javil policiji. Poročali smo v soboto, da je panče-vaška policija osumila dijaka Todoroviča, sina beograjskega zdravnika, da ie v zvezi z umorom Elfride Mihalko. Student je namreč po ugotovitvi dekletove identitete brez sledu izginil. Policija je domnevala, da je pobegnil v inozemstvo. Zdaj pa poročajo iz Pančeva, da se je Todorovič nepričakovano vrnil in se sam javil policiji. Policija ga je zaslišala, toda izkazalo se je, da je sum neutemeljen. Todorovič je izpovedal, da je imel 12. septembra zvečer res sestanek z Elviro, na katerega pa ni prišla. Zato je odšel v gostilno »Beograd«, kjer sta ga c polnoči našla Kavčič in Stefanovič, ki sta iskala dekle. Policija je tudi ugotovila, da izpoved knjigoveza Milenkoviča, ki je trdil, da je videl dekle 16. t. m. v družbi nekega gospoda v Beogradu, ne drži in da gre najbrž za zamenjavo. Pri obdukciji trupla so ugotovili, da je Elvira umrla že 12. septembra. V želodcu so namreč našli neprebavljene ostanke večerje, katero je zaužila 12. septembra. Vse kaže, da bo ostal zagonetni zločin nepojasnjen. Policija domneva, da je Elvira najbrž izvršila samomor, prebivalci Pančeva so pa mnenja, da je to izključeno. — Žena ubila moža v silobranu. V Velikem Bečkereku se je te dni vršila razprava proti kmetici Veri Pavlovič. materi devetih otrok, ki je lani z motiko ubila svojega pijanega moža. Zaslišane so bile številne priče, ki so izpovedale, da je bil mož v pijanosti ženo in otroke vedno pretepal. Tudi usodnega dne je ženi grozil z nožem. Sodišče ie upoštevalo, da je bil mož nasilnik in je Pavlovićevo oprostilo, ker je ravnala v silobranu. — Zaradi poskušenega umora tri leta ječe. Pred sodiščem v Novem Sadu se je te dni zagovarjal lSIetni hlapec Gjuro Igič zaradi poskušenega umora. Igič se je zaljubil v lSIetno posestnikovo hčerko Pelo Igič iz Despot Sv. Ivana, kjer je služil za hlapca. Dekletu fant ni bil všeč in zato ga je zavrnila. Igič ie sklenil osvetiti se. Dne IS. maja ponoči je streljal na njo in jo zadel v prsa. Težko ranjeno so prepeljali v .bolnico, kjer so ji odstranili kroglo in jo rešili gotove smrti. Sodišče je Igiča obsodilo na tri leta težke ječe. — Darujte Podpornemu društvu slepih. Ljubljana, Pod Trančo 2. 7ST Pri zaprtosti in hemeroidih, motnjah v želodcu in črevesu, oteklosti jeter in vranice, bolečinah v hrbtu in krizu je naravna »Franz Josefova« grenčica, večkrat na dan použita, krasen pripomoček. Zdravniške izkušnje so ugotovile pri trebušnih obolenjih, da deluje »Franz Josefova« voda sigurno razkrajajoče in vselej milo odvajajoče. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, droge-rijah. in špecerijskih trgovinah. Iz Liubliane —Ij Jubilej odličnega ljubljanskega obrtnika. V sredo 1. oktobra bo praznoval znani ljubljanski urar in trgovec g. Milko K r a p e ž 30ietnico samostojnega dela. Na Jurčičevem trgu, kjer posiuje solidno in v splošno zadovoljstvo odjemalcev še zdaj, je otvoril lastno delavnico in trgovino 1. oktobra 194J0. Svoji izredni žilavosti, marljivosti in vztrajnosti se ima zahvaliti, da se je povzpel do uglednega obrtnika in trgovca, ki ga pozna vsa Ljubljana. Jubilant se pa že od mladih let agilno udejstvuje tudi kot sokolski delavec in zavzema odlično mesto v sokolskih vrstah. Da se tudi naši obrtniki in trgovci radi obrnejo nanj, kadar je treba prijeti za delo v stanovski organizaciji, ni treba posebej omenjati. Kakor v svojem podjetju, tako je tudi na kulturnem polju njegovo delo vedno plodonosno. Čestitamo odličnemu kulturnemu delavcu, obrtniškemu organizatorju, obrtniku in trgovcu in mu želimo še mnogo let uspešnega in plodonosnega dela. —lj Otvoritev dramske sezone. Dramska sezona se otvori v sredo dne 1. oktobra s popolnoma nanovo naštudirano, opremljeno in kostumirano Shakespeareovo komedijo »Sen kresne noči«. Režija je v rokah prof. O. Šesta, inscenacija v rokah scenografa Uljaniščeva, ki se bo pri tet premijeri predstavil ljubljanskemu občinstvu kot popolen umetnik svoje stroke. Sodeluje ves ansambel z *gg. Levarjem in Marijo Vero, Saričevo na čelu. Omeniti moramo še novo angažiranega g. Damša, ki bo s svojim nastopom vzbudil salve smeha. Sodeluje vsa dravska divizijska godba pod osebnim vodstvom višjega kapelnika dr. Čerina m celokupni balet Narodnega gle- dališča. Predstava bo izven abonma. Vstopnice se dobe pri dnevni blagajni v opernem gledališču in pred predstavo v drami. Ne zumdite otvoritvene predstave naše drame. —lj Na Kralja Petra trgu marsikaj ni v redu, kar bi morali poklicani vedeti. V soboto so tam takšni in takšni možakarji odlomili nogo klopi, nakar so pa klop lepo naravnali tako kot mora biti. Tej šali so se prisrčno smejali. Mislimo, da bi bilo dobro takim šalam napravitiv konec ter anarhiji na tem trgu posvetiti nekoliko več pozornosti. —lj Na Prulah je ob deževju zelo žalostno — namreč na cesti, ker so jarki polnt vode, ki se noče odtekati, ker se drži naravnega zakona, ljudje se pa nad tem Jeze. Ampak naravnih .zakonov se ne da iz-premeniti, kvečjemu bi se dal urediti obcestni jarek. —lj Na Kolodvorsko ulico smo pozabili, odkar imamo lepo Miklošičevo cesto. Vendar pa Blatna vas spada v preteklost, čemu obnavljati zgodovino, ki ni prav nič slavna? Boljše bi bilo najbrž cesto nekoliko obnoviti, vsaj toliko, da se ne bodo konji spodtikali, za ljudi je pa itak vseeno. —lj Na Cankarjevem nabrežju je večkrat odložen stavbeni materijal in ruševine, kar ni tako nevarno, da pa nekateri zaradi tega smatrajo to nabrežje za smetišče ter tam odlagajo pepel, cunje, odpadke, smeti itd. — pa ni prav. To bi jim bilo treba povedati. —lj Večerni komercijalni tečaji na trg. akademiji. V početku oktobra se otvorijo večerni komercijalni tečaji. Predavanja se bodo vršila vsak dan (izvzemši sobote, ki bo rezervirana za strojepisje) od 7. do tri četrt na 9. zvečer. Predavali bodo profesorji trgovske akademije. Tečaj obsega: knjigovodstvo, trgovinstvo v praktično uporabljeni zvezi s trgovinskim obrtnim, meničnim in stečajnim pravom, nadalje slovensko in trgovsko korespondenco, slovensko ali nemško stenografijo (po prosti izberi) nemški ali italijanski jezik (s posebnim ozi-rom na trgovinske potrebe in trgovinsko korespondenco) ter strojepisje (na željo). Vpisovanje se bo vršilo na trgovski akademiji (Aškerčeva ulica 9-IT. levo) v predsobi ravnateljske pisarne ob uradnih urah. —lj Bukova drva. trboveljski premog in koks pri tt »KURTVO«, Dunajska c 33. telefon 3434 (na Balkanu). Ako kupuješ iste — v različni prvovrstni kvaliteti in najnižjih op^ah — pri tvrđki z železnino STANKO FLORJANĆIĆ LJUBLJANA. Sv. Petra cesta št. 35 kuhinjsko posodo, oglej si bogato zalogo Tud, za staro majko ie pranje sedaj igrača... Iz Celja —c Razglas, Po naročilu komandanta vojnega okrožja v Celju poživlja mestne načelstvo v mestu Celju se nahajajoče lastnike konj, da prijavijo svoje konje, katere so po zadnjem popisu leta 1926. kupili, a istih do sedaj še niso prijav*, najkasneje v izogib kazni do vključno 4. oktobra 1930 pri podpisanemu uradu v sobi št. 2 in sicer med navedenimi uradnimi urami, to je od 9. do 12. ure dopoldne. Vsak po gorenjem v poštev prihajajoči lastnik mora s seboj prinesti vojaški stočni list ki ga je prejel prilikom nakupa od prejšnjega lastnika. V slučaju, da so bili konji kupljeni brez vojaških stočnih listov, je iste ravnotako prijaviti. Vsi lastniki konj pa se slednjič opozarjajo, da se bo proti vsakemu, ki bi v bodoče ne prijavili nakup ali prodaje konj, kar najstrožje postopalo po obstoječih predpisih Nevednost o tem razglasu ne opravičuje —c Avtobus Celje - Št. Peter pod Sv. Gorami opoldan kot že javljeno, vozi sedaj naravnost v Št. Peter pod Sv. Gorami in ne več skozi Rogaško Slatino. Ker bi se pa nekateri potniki vendar radi do Mestinja posluževali tega avtobusa, ako bi imel naprej do Slatine zvezo, je g. gostilničar Smeh na Mestinjem obljubil, da bo imei vedno na razpolago po zmerni ceni ob prihodu avtobusa ali osebni avto ali voz na razpolago. Da ustrežemo potnikom iz Rogaške smeri proti Št. Petru pod Sv. Gorami, bo na Mestinjem avtobus tudi vedno čakal na popoldanski vlak iz Rogatca, czir. R s aske blatine. —c Celjski mestni avtobus Celje — Dobrna, ki voza zvečer z Dobrne ob 18.25 in prihaja v Celje k obema večernima oseb* nima vlakoma ob 19.15 m se nato zopet vrača iz Celja ob 20.30 s prihodom na Do* brno ob 21.20. bo s ponedeljkom 29. t. m. zaradi pozne sezije ukinjen. Ostale tri ture ostanejo še do nadaljnega neizpremenjene. —c Plesne vaje, ki jih imajo vsako leto trgovski nameščenci, se bodo tudi letos vršile vsako soboto zvečer v maii dvorani Celjskega doma. Otvoritev in prva plesna vaja bo v soboto dne 11. oktobra. Letošnje najnovejše plese bo poučeval gosp Ljubo Cerne iz Ljubljane po izvirni pariški m dunajski plesni šoli. Tudi za prvovrstno godbo je preskrbljeno. Vsi prijatelji plesa in prijetne zabave vljudno vabljeni. —c Tatvina na trgu. Na Glavnem trgu je bila Jožefi Valterjevi, stanujoči v Benjamina Ipavca ulici, v soboto dopoldne med 9. in 10. uro ukradena iz zunanjega žepa plašča mala usnjata denarnica, v kateri je imela Valterjeva 940 Din gotovine in 2 nakupovalna listka tvrdke Putan. Tatvine je osumljen neki krošnjar s suho robo, ki je brez sledu izginil s trga. Policija ga zasleduje. —c Premogovnik v Zabukovci dobi vodovod. Celjsko okrajno glavarstvo je razpisalo za četrtek 2. oktobra dopoldne krajevni ogled in razpravo na licu mesta v Zabukovci zaradi zgraditve vodovoda v tamošnji državni premogovnik. Sestanek komisije bo ob 9. uri v rudniški pisarni. —c Zopet veflk poset Zagrebčanov v Celju. Včeraj dopoldne se je pripeljala z osebnim vlakom v Celje zopet velika množica izletnikov, ki so takoj odšli na izlete v bližnjo okolico. Popoldne so obiskali še Rimske toplice, nakar so se vrnili v Zagreb z nočnim vlakom. Podnevi pere, ponoči sanja: »Brez ALBUSA ni pranja!« Pranje perila ne dela nikakih skrbi več onim, U uporabljajo ALBUS-MILA. To je najboljše sredstvo za pranje tudi sedaj pri tem modernem svilenem perilu, pa naj bo tudi iz najfinejšega materijala. Ravno tako je ALBUS-MILO najboljše sredstvo za pranje svilenih nogavic. ALBUS - DOMAČE - ZVONO - TERPENTINOVO - MILO. samo v vodi namočeno, daje obilno peno m v tej fini peni se očisti in opere tudi najfinejši materijal, a se pri tem niti najmanj ne pokvari. Uporabljajte tudi Vi ALBUS-TERPENT1N0V0 MILO SPIl Pot k slavi Kino Matica ima vedno na sporedu elitne filme, zato je po pravici elitni kino Film, kakršen je naslovni, mora zadovoljiti najbolj razvajenega ljubitelja umetnosti vobce. Reklama bi bila tu odveć. Pripomniti pa moramo, da se še tako laskava ocena tega filma ne sme smatrati za običajno hvalisanje. Film je dandanes nekaj življenjskega, pozitivnega, zato ga moramo soditi tudi popolnoma resno, z objektivnega stališča. Filmu, ki je močan odraz današnje dobe, kakor tudi dobi sami se ne bomo morali več dolgo upirati. Film je faktor, ki postaja od dne do dne večja sila, ali tudi panoga umetnosti. Film ima sugestivni vpliv na množico, skoraj enako kot časopisje _ pač zato, ker je v naši dobi vsesplošne demokratizacije pristopen najširšim plastem ljudstva. Od tod njegova popularnost, ker je last vseh. _ čemu bi film kot tak hvalili? če pa pokaže svoje izvestne vrline, če pusti pri gledalcih globlji dojem _ tedaj je beseda o njem prav tako potrebna, kot sodba kl-no-publike po predstavi: >Ta je pa bil res lep!< Alpe. Gorsko naselje, še nedotaknjeno, neokuženo. Zatišje, idila z dobrim ljudstvom, folklora. Ljudsko žitje in bitje z značilnostmi je podano izvrstno, naravno, tako da gledalec res uživa. Zvok slike izpopolnjuje harmonično, tako da se gledalec lahko v igro vživi _ pred njim je resnično življenje. Glasovno je film popoln. Nekoliko spominja na »Nesmrtnega potepuha«, po vsebini in podajanju, a so njegovi zvočni elekti neprimerno močnejši. Toni (Richard Tauber), je postaven fant, izboren cerkven pevec. Njegov glas dominira nad drugimi kot zvon nad topotom. Velik pevski talent, a on se tega ne zaveda. Toni samo poje in ljubi svojo mamo in Lenko. Srečen je. Nekega dne pripelje rz daljnega velemesta avtomobil v gorsko vas bogatega turista. Dandanes se vozi usoda _ z avtomobilom. Turist stopi s svojima spremljevalkama v gostilno Tonijeve mame. Nedelja. Ljudstvo, godba, ples in pesem. Toni poje narodne pesmi ob spremljevanju muzikantov. Gospod strmi. Toni odpoje in mora ponoviti. Gospod je očaran. Toni mora v Berlin v pevsko šolo. In gre. Usoda. Umetnost je nad ljubeznijo, zapusti mater, nevesto in dom. Berlin. Velemesto. In kmalu je Toni umetnik, operni pevec. Pri publiki mahoma prodre, njegov tenor je pojoči kristal, pred katerim »e drobi vse in vse obledi, njegov tenor je plamen, ki si osvaja vse in vse greje, njegov tenor je razodetje pesmi. Pot k slavi ni bila naporna in dolga, kratka je bila in gladka. A slava je bila resnična. Njegove arije so zanesle publiko v ekstazo. Toni pa ni pozabil na svoj dom, na Lenko in mamo. In jih je povabil, da bi ga obiskali. Prišla je Lenka s Tonijevim bratom Lojzetom v Berlin. V nočni Berlin. Iz gorskega sveta v velemesto — to je tako kot priti na Venero, čudovrt m čuden je svet _ tak Berlin. A lepaki govore o opernem pevcu Toniju Lechnerju. Po hudih križih in težavah vendar najdeta gledališče, v katerem Toni bas poje. Povesta tam v gledališča, da sta Lojzi in Lenka in d« «t* prišia k Toniju. Biljeter ju pusti na galerijo in pošlje obvestilo TontJu, katerega pa neka operna pevka, Lechnerjeva partnerica, prestreže in raz-tnga. V gledališču. Toni poje. Osvaja publiko. Lenka drhti od veselja. A radost ni cista. Daleč je on od nje in visoko, če tudi je ona na galeriji, a on je zdaj v dru-c;em svetu, med damami. On poje z njimi. _ Aplavz. Vihar navdušenja. Za kulisami med direktorji veliko veselje. Po predstavi ovacije kar ne morejo prenehati, nadaljujejo se še na uMci, ko vstopa Toni v avto z elegantno damo. Da, z damo. In med množico ne opazi Lenke in Lojza. V njej se nekaj zruši, nekaj jo stisne za grlo in srce. Kreneta žalostna in razočarana na postajo. Odpeljeta se novemu življenju naproti. Toni je rastel. V njem je dozorel umetnik. Na dom je misliL čakal je na pošto _ dolgo. Končno je prispelo poročilo, da. se Lenka moži z Lojzetom. Tedaj pa jo tudi zapel telefon: »Angažirani ste v Ameriki!« _ Še enkrat domov, k mami. Doma žen+-tovanje. ženitovanjski ooičaji in krasna priroda. Toni je zdaj že cel umetnik. Gre tudi on za drugimi poslednji v cerkev. Morda bi ga bolest »avraila _ a ustavile so ga tiste orgle, pesem, kor, kjer je nekoč pel... O, še enkrat... Zahrepenol je morda, da bi se vrnilo, kar se nikdar ne vrne. In je še enkrat zapel. Tako, da je njegov glas presnnil vse, da so ostrmeli, očarani, presenečeni. In Lenka. Strašen je moral biti tudi njen trenutek pred oltarjem, ko je on pel. _ Najlepša slika umetnika: on se žrtvuje, poje, daje sebe vsem in onim, ki so ga zapustili, on živi za umetnost _ a zase umira. Ironija je _ peti najdražjemu bitju pri njegovi poroki _ z drugim. A tako je življenje _ in umetnost. Ko to spoznamo in doživimo, se film konča. A Tauberjeva pesem ostane in igra Lncie English pa tudi drugih.« Teden damskih plaščev ! Fran Lukič Danes ogled v izložbah. — Jutri in ves teden ogled in izbera v lokalu tvrdke Damski plašči od Din 350.— do luksuznih modelov. — Dame! Prilika za dosego lepega in poceni plašča kakor še nikoli! Sreda, 1. oktobra. Opoldanski program odpade. IS: Ra» dio*orkester. 19: Dr. NTik. Preobraienskij: Ruščina. 19.30: Ura dobre knjige. Silve* ster Skerlj. 20: Koncert Češke filharmoni* je, prenos iz Prage. 22: Čas in poročila, napoved programa za naslednji dan. Četrtek, 2. oktobra. 12: Dnevne vesti, plošče. 13: Cas. bor* za, plošče. 17.30: Otroška ura, ga. Gabri« jelči£eva. 18: Radio*orkester. 19: Pero Horn: Telesna vzgoja otrok. 19.30: Dr. Mirko Rupelj: Srbohrvaščina. 20: Ciril Jeglič: Vrtnarski pomenki s prijateljico vrta. 30.30: Koncert meš. zbora pevskega društva »Ljubljani Zvon« m društvenega okteta. 21.30: Radio*orkester. 222.30: ČJas in poročila, plošče. 23: Napoved progra* ma za naslednji dan. NA ULICI. — Gospodična, dovolite, da vas spremim. — Izvolite — do prvega stražnika. MODERNA HČERKA — Koliko je star tvoj oče, deklica? — Ne vem točno. Toda pri nas je že dokaj dolgo. 0979 St rar .1 —t >SLO VENSKI NAROD., dne 29. septembra 1930. Stev. 221 WL B. CL Brocra: 14 Vitez enega dne Roman — Gibbsa! Ukradel je sliko — videla sem ga, kako jo je izrezal iz ok--ira. Peter je kar zazijal od presenečenja. — Gibbs? Sliko? Kakšno sliko? — O, požurite se! — je vzkliknila vsa razburjena. — Ce se ne požuriva, nama uide. Odšel je skozi druga vrata iz galerije. — In ne da bi mu točno povedala, za kaj gre. se je obrnila in nižete na vso moč čez dvorišče. IV. Lov za tatom. Resnično velike ljudi spoznamo med ch*ugimi tudi po sposobnosti prilagoditi se takoj nepričakovanim razmeram, razumeti presenetljive dogodke in sprijazniti se z novim položajem, pa naj bo še tako kočljiv. Ne mogli bi baš trditi, da se je hotel Peter Quentin Cardmal povzpeli tako visoko, kakor so stali Nekon. Napoleon, Cezar Bor-gia m drugi taki slavni možje, toda dolgoletne izkušnje s kriket-igrišča, kjer so nepričakovani momenti doma, so ga naučile reagirati razmeroma hitro na vsako nenadno izpremembo. Jeanne je tako nepričakovano in naglo planila iz hiše, da se od presenečenja prvi hip še ganiti ni mogel toda kmalu si je opomogel. Liki ranjen gams je bil v enem samem velikem skoku pri najbližjem oknu galerije. V galeriji je bila tema, vendar je pa mogel razločiti dolgo vrsto slik na nasprotni steni. Na koncu stene je visel prazen rom. Jeanne se ni zmotila. Nedvomno je ena slika v zbirki sira Wal-tera manjkala in Gibbs jo je lahko odnesel prav tako. kakor kdo drugi. Senzacionalna prigoda Jeanne Craigove je bOa s tem potrjena v znatno krajšem času, nego bi ga rabili, če bi hoteli to opisati. Cim je Peter opazil prazen okvir, je planil od okna za Jeanno tako naglo, da so se njegove noge komaj dotikale tal. Tekel je tako, da jo je dohitel, predno je dospela na kraj dvorišča. Pridružil se ji je in skupaj sta hitela okrog hiše. Ko sta pa prispela do vrat, skozi katera je moral Gibbs iz hiše. sta naenkrat zaslišala peklenski trušč k odhodu pripravljenega motocikla. Peter je prehitel svojo spremljevalko in se pognal liki vihra ob drugem vogalu hiše na široko cesto, vodeeo k izhodu. Toda v naslednjem trenutku je zagledal rdečo lučico zadaj na motociklu Toda Jeanne se ni hotela ustaviti. Na vso moč je hitela naravnost tja. kjer je stala pod okni salona pozabljena in zapuščena Marvelka. Spotoma je pa klicala Petru: — Požurite se, požurite se. gospod Cardinal. Morava ga dohiteti. Mnogi filozofi so že dognali, da je razburjenost zelo nevarna razsodnosti in da v navzočnosti ženske, posebno še ženske, kakršna je bila Jeanne Crai-gova. o treznem prevdarku ne more biti govora. V drugačnih razmerah bi bil Peter počil v ironičen smeh. češ. da Marvelka sploh nikogar ne more dohiteti, izvzemši morda staro želvo, pa Še to samo če bi jo mučil revmatizem. Zdaj se mu je pa zdelo, da je našla v svoji ženski iznajdljivosti edini pravi način, kako ravnati. Tako zeko je vplivala nanj lepa spremljevalka. Bilo ga je sram, da sam ni prišel na to. Zato je brez ugovora ubogal Jeanno. Omenili smo prigodo o prečudni perverznosti obrabljenih avtomobilov. In tako ni bilo prav nič presenetljivo, da se je Marvelka na en sam pritisk kljuke zdramila iz dolgega spanja in začela navdušeno ropotati, da pokaže, kako se veseli nove naloge. Rdeča lučka na Gibbsovem motociklu je bila komaj izginila med drevjem, že je stari koleselj glasno škripal za njim. za vrati parka se je za hip ustavil, dočim sta se Peter in Jeanne ozirala na vse strani. Ko sta pa opazila rdečo lučico na cesti proti VVellbridge, je zavil Peter na levo in pognal staro podrtijo na vso moč. — Zdaj mi pa povejte vse, — je dejal svoji spremljevalki. Craigova je nekaj časa lovila sapo. potem je pa začela: — Sla sem mimo hiše in slučajno sem pogledala skozi okno. Zagledala sem Gibbsa, kako je rezal sliko iz okvira. Svetil si je z električno sve-tiljko tako, da sem dobro videla njegov obraz. Hitela sem k vratom, toda komaj se t jih odprla, je že odhajal skozi druga vrata. In tako sem hitela zopet nazaj, da bi ga prehitela... Ali ne morete voziti malo hitreje? — Kaj ne drviva liki veter? — je odgovoril Peter. — Niti v svoji bujni mladosti Marvelka ni vozila hitreje. Če se sesede in zdrobi pod nama. ne bom kriv jaz. — 2e prav. toda ne pozabite, da morava dobiti ukradeno sliko. — Ali veste, katero je ukradel? — Seveda. Romnev — ladv Fair-watrovo. — Tako? Čudim se, da je bil Gibbs tega zmožen- Človek bi mislil, da ne zna šteti do pet. Rad bi samo vedel, čemu mu bo ta slika, — je modroval Peter. — Ne spoznam se sicer v svetu zločincev, mislim pa, da je težko zastaviti takega starega mojstra. — Morda hoče sliko zase, da jo bo gledal. So taki ljudje ... O, glejte, zdaj sta ga izgubila. Za boga. požurite se! — Tamle je, hvala bogu! — je vz-idiknil Peter, ko je Marvelka brez nezgode prevozila ovinek in se je rdeča lučica znova prikazala. — Je vas videl, ko ste vstopili v galerijo? — Ne. Bil je obrnjen k meni s hrbtom, vrata sem pa odprla tiho. — To je dobro. Uboga žrtev ni slutila, da se mreža okrog nje krči. Zato je mirno nadaljevala svojo pot. Peter je pa na vso moč poganjal Marvelko za motociklom. Nekaj časa sta molčala, dočim je Marvelka drvela s hitrostjo, katere bi bujna garažnikova fantazija ne bila slutila v nji. Segreti motor je hripavo brnel in razmehčana karoserija je ropotala tako, da celo lastnega glasu nista slišala. Kar je šinilo Petru v glavo nekaj, na kar je bil v naglici pozabil. Na svežem nočnem zraku je začel zopet trezno misliti. — Čujte, — je vzkliknil. — Kaj, — je vprašala in nastavila uho. — Čemu pa počeniava vse to? Spomini kancelarja Biilo wa Zadnji nemški cesar je bil teatrale govih pri Kakor smo že zadnjič kratko poročali, so izšli v debeli knjigi spomini tretjega nemškega kancelarja po Bis-mareku kneza Biilowa. K cesarjevi osebi se Biilow kot njegov kamcelar, prej pa državni tajnik, opetovano vrača. Cesarja ne sovraži, prej bi lahko dejali, da ga pomiluje. Opazuje in sodi ga strogo. Viljem je bil vedno teatralen in nepreračunljiv. Navzlic svoji vestnosti kancelar nikoli ni vedel, kakšno mu cesar zagode. Tako je nastal n. pr. znani govor o Hunih 1. 1900 v Bremerhavenu brez kancelarjeve vednosti. Prispeli so tja in v pristanišču so zagledali lesen oder. Nekateri so menili, da imajo gasilci vaje. drugi so pa mislili, da so postavili oder mornarji. V resnici je pa bil govorniški oder, na katerega se je povzpel cesar, ki je imel vehementen govor o vojni. Med drugimi je izjavil, da nemška armada sploh ne bo imela ujetnikov, ker bo vse pobijala. Za vzor je navajal nemškim vojakom Hune pod Atilo. Od tod psovka Huni. s katero so počastili med vojno Nemce zlasti Angleži. Kancelar je takoj spoznal, kakšne posledice bo imela ta cesarjeva izjava. Zato je poskrbel, da noben berlinski list ni poročal o nji. Ni pa vedel, da je stal na strehi sosedne hiše poročevalec nekega zakotnega lokalnega lista, v katerem je bil drugi dan z debelimi črkami objavlien ves cesarjev govor. Nič ni pomagalo, da je cesar svoje izpade večkrat obžaloval in da se je Bu-lowu opetovano posrečilo v parlamentu zagladiti vtis cesarjevih govorov. V tujini vtisa cesarjeve nepremišljenosti ni mogel zagladiti. Po enem takih govorov je bil cesar sam tako ozlovo-ljen, da je dobil hud živčni napad in da se je moral odpeljati iz Berlina v svoj priljubljeni gradič Hubertusstock. Ves Berlin je bil že tako vajen, da so se ljudje norčevali iz cesarja, da so se imenitno zabavah*, ko je prišlo nekoč v mestu do značilnega incidenta. Neki Madžar je vprašal po Brandenburških vratih (D a s Brandenburger Tor), pa je zamenjal člen m dejal Der Brandenburger Tor. Policaj ga je seveda na-hrulil. češ. če si drzne še enkrat zasmehovati veličanstvo, mu že pokaže, kaj se to pravi. Najbolie je karakteriziral Viljemov značaj knez Guido Henckel-Donners-marek, ki ga je primerjal s posodo, v kateri meša nevidna roka kocke. Mi-ouel je deial nekoč o njem. da je škoda, da hoče cesar vse delati sam, da pa pokvari vse, v kar vtakne svoj nos. Cesar je hotel res povsod imeti svoje prste. Nekoč je celo napravil načrt nove bojne ladje izredne hitrosti in zahteval je od mornariškega oddelka v ministrstvu izjavo, kako mu načrt ugaja. Urad je vljudno odgovoril, da ladia Njegovega Veličanstva res prekaša vse dotedanje bojne ladje po oborožitvi, hitrosti in opremi, da ima pa bistveno napako in sicer, da bi se takoj potopila, čim bi jo spustili na morje.^ S svojimi prismodarijami si je nakopal cesar doma in v inozemstvu mnogo sovražnikov. Tako ga je eden najboljših angleških vojskovodij Ro- i in nepreračunljiv — Nekaj njeni odari j berts, smrtno sovražil, ker se je širo-koustil. da je on sestavil in poslal cesarici Viktoriji načrt bitke. v kateri so bili Buri poraženi. Tudi avstrijskega nadvojvodo Franca Ferdinanda, ki je bil itak z^ln nervozen in občutljiv, je spravil večkrat iz ravnotežja. Ko ga je nekoč sprejel na kolodvoru v Berlinu, mu ip dejal: »Nikar ne misli, da sem prišel na kolodvor zavoljo tebe. Mislil sem. da prispe italijanski prestolonaslednik.« Nekoč se je v Budimpešti začudil duhoviti Ferdinandovi opazki, rekoč: »Nisem mislil, da je Ferdinand tako bistroumen.« Nadvojvoda je pa kvitiral to neokusnost z besedami: »Kaj me je imel doslej za tepca?« Vse svoje nerodnosti je pa cesar sproti pozabljal. Teatralnost ga je pogosto zapeljala tako daleč, da je dajal izjave in uganjal prismodarije. katerih se je njegova rodbina sramovala. V septembru 1001 se je sestal Viljem II. s carjem Nikolajem II. v svojem priljubljenem lovskem gradiču Rominten blizu pruske meje. V bližnjem ruskem mestecu je nastal ta čas požar in pogorelo je nad 150 poslopij, večinoma židovskih. Nemški cesar je oblekel uniformo ruskega maršala in odšel v dotično mestece tolažit pogorelce. Prišel je v spremstvu adjutantov in na trgu je hotel nagovoriti prebivalstvo. Prebivalci so bili pa baš v sinagogi. Policaj jih je moral pritirari iz nje pred cesarja In pred temi ubogimi Židi se je nemški cesar v uniformi ruskega maršala po vseh pravilih širokoustil. Sporočil jim ie visoke pozdrave njihovega carja in veselo novico, da jim prinaša v njegovem imenu 5000 rub-ljev. Dolgovezni govor, katerega ni nihče razumel, ker je govoril nemško, je zaključil z vzklikom ruskemu carju v zelo slabi ruščini. Ni čuda, da zadnji nemški cesar ni imel dobrih prijateljev. Celo mati ga ni imela rada. Ni mu mogla odpustiti, da je zahteval od umirajočega očeta v San Remu, naj se odpove prestolu, da ga zasede on. Viljemova mati ni nikoli vzljubila Nemčije. Zahtevala je celo, naj jo po smrti pokopljejo, zavito v angleško zastavo. Po smrti svojega moža je dejala, da ne žaluje samo za njim,"temveč tudi za Nemčijo, katero da bo njen sin uničil. Z astronomi ni nič Angleški listi se pečajo z zadevo Evangeline Simonsove, ki je tožila svojega ženina, češ, da ji mora pla* čati okrog 200.000 Din odškodnine, ker ni držal obljube, da jo popelje pred oltar To bi ne bilo nič poseb* nega, kajti takih junakov je na svetu mnogo, da ni prizadeti učenjak sve* tovnega slovesa, astronom oxfordske univerze prof. Henry George Scott Barrett. Nad 20 let je imel Barrett intimno razmerje z Evangelino in še nedavno ji je pisal takole: Zdaj mo* ram osredotočiti vso pozornost na besede, ki ti jih pišem, ker ti hočem sporočiti nekaj, kar bo za naju velikega pomena. Draga Evangelina, bodi prepričana, da postaneš moja ž^na in da boš srečna, če me vzameš. Evangelina je bila vseh 20 let pri* pravljena stopiti v zakonski jarem, toda ženin je vedno sproti pozablja' na svojo obljubo. Leta so šla, ena hi* tro, druga počasi. Kaj čuda, saj so zvezdoslovci vajeni računati z astro^ nomienimi števili, z milijoni svetlob* nih let, proti katerim je borih 20 let trenutek. Evangelina ie pa zaman ca* kala. da postane Rarrettova žena. Končno se je naveličala čakati in vlo* žila je tožbo. Sirota je stara že 44 let, a Barrett je odločno izjavil, da se sploh ne namerava ženiti, češ, da ostane raje zvest svojim zvezdam. Sodnik je priznal zapuščeni nevesti odškodnino, astronom pa tudi ni ueo-varjal. K razpravi ni prijel, češ, da bi ne mogel pogledati svoji Evanrielini ▼ oči. Preveč profesorskih kandidatov Češkoslovaško prosvetno mintstr* stvo objavlja zanimivo poročilo o pre* velikem številu profesorskih kandida* tov. Že pred leti se je pokazalo, da je na vse srednje šole prevelik naval kandidatov profesure. Že zdaj čaka zaman 56 kandidatov profesure za matematiko in fiziko, 15 za opisno geometrijo, 70 za prirodopis in 25 za. kemijo. Nekateri čakajo že nad leto dni, pa ne morejo dobiti službe. Sa* mo učitelji telovadbe so bili letos sko** ro vsi nameščeni. Gre pa za začasni pojav, kateremu bo sledila težka kri* za, kajti vsa mesta učiteljev telovad* be bodo zasedle mlade moči. V ženski telovadbi je ta kriza že nastala Absolventi* filozofskih fafcurte* imajo izglede, da dobe službo samo, če polože izpit iz nemščine in po po* trebi tudi iz latinščine. Profesorjev češčine in francoščine je že zdaj pre* več. Studiranje zgodovine, zemljepisa in prirodoslovja je brez praktičnega pomena, ker absolventi nimajo nobe* nih izgledov, da bi dobili službo. zte zdaj je 72 kandidatov profesure iz teh strok. In najstarejši čaka že dve leti še slabši je položaj kandidatov profe* sure za nemške srednje šole, na kate* rih skoro ni nad 60 let starih profe* sorjev. Zdaj čaka 134 kandidatov, kri b: radi dobili službe na nemških sred* njih šolah, toda izgledov nimajo no* benih. STROŠKE MOGAVICE Spominjajte se slepili! A SI UV1UA OVEC— Ki OS S AEJTNI TM RES > mM al t ag1asi< Vsaka beseda 50 par« Plača se lahko auU 9 znamkah Za odgovor znamko! - Na vprašanja brez znamko me . ■ nd£ovcLriarntx - Najmanjši o&a* ©im ■ mamm I to Cn Od 1M, 9e%ia& «f#fie gobe /tsc/ tu cre^e r»ajw>*mji cmemt* cent flflflhn 111 a za obijanje, ||y\KU kratke za mizarje. U Vlili U oblane za pode — prodaja po zelo nizki ceni »ILIRIJA«, LJUBLJANA, I>unajska cesta štev. 46. Telefon 2820 in 25—95. 71/T KROJAŠKO DELAVNICO y sredini mesta ugodno oddam. _Naslov v upravi »Slovenskega Naroda«. 2539 SOBO s posebnim vhodom, elektriko, in novo opravo od-— KavSkova cesta št. 16. English Lessons Miss Farier Ljubljana, Dvofakova ul. 3/m (hiša Tonnies). Vpraša se od 1. oktobra dalje od 12.—15. 2527 žaganje hlodov in raznih tramov, vse dolžine, proti odškodnini, kakor tudi dovoz tega iz vagona in na vagon sprejema po zmerni ceni in da skladišče na razpolago FRAN ŠUŠTAR, parna žaga Ljubljana. — Telefon 2424. Veliki katalog za jesen in zimo, kakor tudi vzorce manufak-tamega blaga, dobite brezplačno ako to takoj zahtevate od trgovske in odprem-ne hiše KASTNER I OHLER, Zagreb, Ilica 4. W Premiera! " (Hichard ^CauCer Najboljši današnji tenorist — komorni pevec v najnovejšem zvočnem velefilmu petja, sladkoopojnih arij, popevk in nepozabne vsebine. POT Muzikalno vodstvo: PAUL DESSAU SLAVI Sodeluje: IAJCIE ENGUSCH Izven sporeda: 1. Zvočna humoreska »Pevci mojstri«. 2. Predobjava filmske operete »Tango ljubezni«. Nabavite si takoj vstopnice v predprodaji pri blagajni kina od 10. dopoldne do pol 13. ure in od 14. ure dalje! „Elitni kino Matica" Telefon 2124 Strojepisni pouk *e vrši vsaki dan zvečer od t>. ure dalje. Tečaji za začetnike in Izvežbance. Učna ura 4 Din. Vpisovanje vsaki dan od 6— J48 ure zvečer. Christofov učni zavod. Ljubljana, Domobranska c 7/L 2294 L Mikuš LJUBLJANA. Mes'n trg 15 priporoča svojo zalogo dežnikov in solnčnikov ter sprehajalnih palic. Popravila se izvršujejo točno in solidno. Srečke za IV. razred državne razr. loterije so dospele Opozarjamo nase igralce, da je čas za obnovo srečk do 1. oktobra. Žrebanje pa se bo vršilo dne 6. oktobra. Kdor hoče igrati v V. razredu (milijonskem) naj pravočasno zamenja srečko, da ne bo prepozno. Nekaj srečk je tudi še za IV. razr. na razpolago. Zadružna hranilnica r.LZO.z., Ljubljana, Sv, Petra c. 1<* 46