Leto LXIV PoMnta. plačana t gotovini Ljubljani, v nedeljo f. aprila 19% /itev. 80 a Cena 2 Din ------- Km ii^ n i nn mesečno ^^^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^^^ ^"ek račun: Ljub- Diu. m iDuzem- TH^^^ # THff^^^ s^Er^^^^ liann it ia •tvo 40 Din — ne- ^^^^^ ^^M W^^^ | KSB JH^L M flHV ^^^M ™ 10.349 za inaerate« ce- ^Hf fll BH ^^m M m K^mmm^ ^^B Sarajevo ^^^■Rk SJfe Hf JBEV ^ ^^m S ^^m— Zagreb Inozemstvo 120 Din ^H J^V fl^V ^F M ^K^B ^HV CJredniitv. je » JtmKO^P ^^^^^^^ JKtLmmm^^J Uprava! Kopitar Kopitarjevi oL6/111 jeva 6. telefon 2V91 Telefoni uredništva: dnevna alnžba 205» — nočna 29M, 299« in SOM ——— Uhaja vsak dan cjntraj, rasen ponedeljka i* dneva po praznika £ £ Zadotženie in sprava Kar človekovo srečo na zemlji najbolj kali, ,e poleg skrbi, ki jih prinaša dnevno življenje predvsem zavest krivde, ki jo nosimo v duši. I a zaveat se pri človeku že zelo zgodaj pojavi, navadno že v dobi, ko sicer še vedno radi govorimo o »otroškem paradižu«. Proti temu spoznanju ne pomaga nič: ne divja upornost kakega Fro-meteja, in ne poskus neštetih, ki hočejo dejstvo krivde sploh vtajiti. Z neizprosno resničnostjo živi v vsakem človeku občutje, da je dolžnost in da je krivda in da zanemarjeni dolžnosti ne le gotovo sledi krivda, ampak da zadolženje z vsemi svojimi posledicami z neizogibno nujnostjo mora iriti nad krivca, ako kazni ni mogoče odvrniti na ;ak način, ki pa nikakor ni samo filozofsko raz- motrivanje. .. Poskusi, ako si upaš, z enostavnim zanikanjem osvoboditi se teh jeklenih temeljev vsake č ove-ške biti na zemlji. Odloči se kakor hočeš; lcljub vsemu bodo ostale dolžnosti in le ena prava pot za tvoje ravnanje — še več: tudi za tvoje mišljenje — in zavest krivde, ako je ne boš hodil. Ali še bolje: raje ne poskušaj, nad čemer so že milijoni v svojem mišljenju in delu doživeli polom in kjer boš tudi ti ostal brodolomec. Biti »onstran dobrega in slabega« je nesmisel, tega kraja na zemlji ni razven v norišnici. V resnici bi človeški «uh zapadel v brezumje, ako bi resno poskusil to resnico vtajiti. .... ,, , Izvor zavesti o dolžnosti m krivdi v človeku so tudi že skušali na razne načine utemeljiti, toda razumno si je ne moremo drugače razložiti kakor z bivanjem osebnega, izvenzemskega Boga, iz katerega volje poteka ta notranji zakon za vsa zavestno živeča bitja, medtem ko tako imenovana božja »imanentnost« ni drugega kakor drugačen izraz za brezboštvo ali tudi panteizem. Toda ako razumski dokazi o bivanju osebnega Boga kljub temu mnogih ne prepričajo, je naravni vzrok v tem, ker se vse, kar je transcendenčno, lzvente-lesno, že po svoji naravi izmika človeškemu pojmovanju. Človeštvu je zato bilo pomagano z nadnaravnim razodetjem in milostjo vere. Vendar brezverec, ki odklanja razodetje in vero m ki misli, da je upravičen, da ga zgolj naravni umski dokazi ne prepričajo o bivanju Boga, — na osnovah »svojega« sistema tudi ne more kakorkoli jame t no razložiti zavesti krivde v človeku in še manj rešiti hudih dvomov, ki iz tega dejstva nujno izhajajo. Dokler bo človeštvo bivalo na zemlji, bo moralo zato pač tako ostati, da sa č ovek pametno sveta in življenja brez Boga ne bo mogel razložiti. Vendar bodo kljub temu vedno nekateri ostali, ki bodo Boga skušali tajiti in drugi, ki si bodo prilastili kot polno resnico najstarejšo kategorično zahtevo božjega razodetja: »Jaz sem Gospod, tvoj Bog, ne imej nobenih drugih bogov poleg mene,« Popolnoma prostodušno in prostovoljno priznanje te zahteve, ki v srvojem drugem delu že tudi vse obsega, kar se tiče nravnosti, je tisto, kar človeka iz brezplodne upornosti napram božjemu redu, ki ga s svojim umovanjem itak ne more spremeniti — prestavi v soglasje s samim seboj in e svetom, ki ga obdaja. Ves razvoj zgodovine človeštva v jedru tudi ni drugega, kakor počasen razvoj ljudske volje za sprejem božje volje. Kdor to taji, ravna proti svojemu namenu in svoji blaginji, kakor tudi v škodo človeštva. In to bojno stanje proti Bogu in ljudem kakor tudi proti svo-jemif lastnemu življenju je tisto, kar vzbuja zavest. krivde. Druge boljše razlage po našem mnenju ,ni mogoče dobiti. Vsak naravno čuteč človek občuti takšno stanje kot nekaj neprijetnega, kar vzbuja včasih celo teleino nerazpoloženje in iz katerega človeka ne reši drugega, kakor duševni obrat. S tistimi se ne moramo in tudi nočemo prepirati, ki pravijo, da občutja krivde sploh ne poznajo; mi ne vidimo v njihove duše. Pač pa bi jim lahko odgovorili, da so v ogromni manjšini (ako govore resnico) — in da *e pravzaprav nahajajo na življenjski stopnji živali, pri katerih tudi ni zavesti nravne odgovornosti in zato tudi ne občutja krivde, ter jim je dovoljeno vse, kar naravni nagoni od njih zahtevajo. Ako pa so imeli zavest odgovornosti in krivde 1» včasih in mimogrede, potem tega tudi za nje ni mogoče drugače razložiti, kakor iz nravnega reda, ki ga ne moremo spremeniti in proti kateremu ne smemo ravnati, niti ne misliti. Toda obrnimo se k tistim, ki to zavest priznavajo. Potem je za nje najbolj važna pot, katera, naj jih reši bremena, ki je od vseh, ki jih mora človek nositi v živlenju, najtežje. Seveda bi bilo najbolj enostavno reči: glej, da si krivde ne nakoplješ! Ni, da si jo moraš, mogel bi tudi drugače! Zal, da bi bil tak nasvet le teoretičen, kajti vsi, ki so imeli drzno misel, da bi kaj takšnega trajno zavrgli iz lastne volje in zgolj iz ljubezni do čednosti, so morali sčasoma občutno nižje staviti zahteve na človeško družbo kakor tudi na sebe. Dosedaj se je še vedno izkazalo, da nobenemu ni bila prihranjena težka pot skozi dolino ponižanja, ki so iz lastnih moči z visoko dvignjeno glavo hoteli iti »po poti kreposti«. Praktično je zato mnogo važnejše drugo: za vsako ceno se reši krivde, ki jo občutiš na svoji duši. To je edina možna pot, ki vodi človeka k sreči in miru. Ob tem resnem vratarju, ki z golim mečem sedi na diamantnem pragu (Dante, Purga-torio, IX, 78), moraš tesno mimo; druge možnosti za resnično osvobojenje duše ni. Včasih se sicer skuša človek izmuzniti po zgolj naravni poti, kakor Goethejev »Faust« v II. delu. Ta pota so tudi še danes v rabi: bučno vživanje vsega, kar •udi narava, umetnost, lepota; neprestana, mrzlič-aa delavnost na kulturnem, političnem polju itd. Toda ob vsem tem pa le še vedno ostane temna zavest krivde, katere tudi veliki nemški pesnik ni mogel na noben način odstraniti. Takšna božja ljubezen, ki bi človeka, kateri ničesar ne obžaluje, ki nasprotno prav do konca v svojem lahko-živju vztraja, — kar brez nadaljnjega sprejela v tvoje naročje, more eksistirati le v domišljiji, je samovoljna pesniška utvara. Proti njej bi najbolj uporne duše že radi svoje čaiti do zadnjega najhujše protestirale. Tudi samo kesanje nas še ne osvobodi zavesti krivde, temveč šele popolnoma zaupljiv obrat duše k Bogu, čigar mogočna, milostna roka vse objame, kar se do zadnjega hipa življenja k njemu zateče, Velikusi krivde pri leta niii ni najbolj Posledice italijanskih zmag v Abesiniji Mussolini ponuja roko Nemčiji Rim, 4. aprila. Tukajšnja politična javnost pripisuje velik pomen dejstvu, da je Mussolini v petek sprejel predsednika nemške akademije in Hitlerjevega ministra Hansa Francka, ki je bil prišel v Rim predavat. Šef italijanske vlade se je z nemškim ministrom zelo dolgo in prisrčno razgovarjal. V diplomatskih krogih so obveščeni, da sta obravnavala sedanje pereče probleme evropske politike. Zdi se, da hoče Mussolini vezi, s katerimi je priklenil nase Avstrijo in Madjarsko, raztegniti sedaj tudi na Nemčijo, s katero je Italija do lanskega leta živela v sovraštvu. To zadržanje Italije se je temeljito spremenilo, kar se čuti tudi v Nemčiji, kjer je sedaj časopisje začelo nadvse povzdigovati abesinski podvig Italije. Tudi minister Franck je v svojem rimskem predavanju povzdigoval v nebesa zmago italijanskega fašizma. Nanovo navezuni odnoša-ji med Italijo in Nemčijo se bodo še bolj utrdili sedaj, ko smatra Mussolbu, da mora Franciji in Angliji, ki sta v zadregi zaradi novili perspektiv in očitne pregrupacije sil v Evropi, pokazati, da lahko izbira med francoskim blokom na eni in med njemu nasprotno kombinacijo velesil na drugi strani. Tudi to dejstvo dokazuje, da so se zaradi obrata v abesinski vojui, ko stojimo pred popolno zasedbo te dežele po Italiji, nasprotstvo med Italijo in antinemškimi velesilami zelo poostrilo in da italijansko-nemško ljubimkanje iz zadnjega časa pomeni nekako grožnjo oziroma pritisk na one, ki bi radi Italijo »oropali papolnega užitka njenega sijajnega uspeha v vzhodni Afriki.« Spor med Anglijo in Italijo se poostruje Rim. 4. aprila. Zadeva zaradi Tanskega jezera, zaradi kateremu se sedaj razburja tudi egiptovska vlada, obeta postati nov predmet spora v gordijskem vozlu različnih sporov, ki v sedanjem momentu pretresajo Evropo. Izve se namreč, da je Mussolini britanske-.nu poslaniku v Rimu ua tozadevno opozorilo angleške vlade, da ima Britanija gotove pravice na tem ozemlju, ki je življenjske važnosti za napajanje Sudana in Egipta, odgovoril, da bo Italija, čeprav Velika Britanija doslej ni spo- štovala pogodb, ki obstojajo med njo in Italijo glede Abesinije, te pogodbe lojelno uvaževala. ar se tiče jezera lana, je dejal Mussolini, da se v italijansJco-angleški pogodbi od januarja 1925. leta, oziroma v pismih, ki sta jih o tej zadavi izmenjavala Mussolini in angleški opol-nomočenec Graham, Angliji priznava, da sme pod gotovimi pogoji zgraditi cesto od jezera Tana do sudanske meje. Iz tega — tako je izjavil Mussolini — sledi, da si Britanija ni prisvajala nobene teritorialne nadoblasti nad je- zerom in njega okolico, zakaj v takem primeru ........ take M ini pa je angle- bi italijanskega privoljenja v zgradbo take ceste sjdoh ne bi bilo treba. Mussoli *ega poslanika tudi opozoril na to, da je bri-inski uradnik zunanjega ministrstva Maffey 81 tanski 18. junija 1935 izročil svoji vladi spomenico, ▼ kateri se v točkah 4, 5 in 6 pravi, da bi morala Anglija, ako bi Abesinija kot neodvisna država izginila, sebi zasigurati nadzorstvo nad Tanskim jezerom in koridorjem, ki bi ga vezal s Sudanom. Če pa bi si Anglija ne mogla take kontrole zagotoviti, bi morala podvzeti korake, da bi dosegla ugodnejše pogoje za zgraditev jezu ob tem jezeru, nego so oni, v katere je bil pripravljen svojčas privoliti neguš. Iz tega sklepa Mussolini, da Anglija sploh nima nobenih pravic do Tanskega jezera in da je njihovo priznanje odvisno od privolitve bodisi neguša bodisi tistega, ki je postal njegov naslednik v Abesiniji. To izjavo so v Londonu sprejeli z velikim ogorčenjem in odločno zanikajo upravičenost Mussolinijevih argumentov, ki rta izvirajo zgolj iz njegove funtazije. Tudi ne prikrivajo, da bo Anglija sedaj, ko so res ogroženi njeni interesi, nastopila vse bolj odločno, nego je nastopala proti Italiji dosedaj. Kar se pa tiče včerajšnjega Grandijevcga obiska pri siru Vansitartu, izve Reuter, da bo Italija vendarle popolnoma spoštovala angleške pravice okoli jezera Tane. Ta izjava je napravila v Londonu zelo dober vtis. Dejstvo, da je Italija prostovoljno dala to izjavo, daje slutiti, da položaj še ni prenapet. Nemčija dobi Tanganiho? London, 4. aprila. V zvezi z novim političnim položajem v Evropi, ki je nastal n Hitlerjevim mirovnim predlogom, je začela v tukajšnjih političnih krogih krožiti vest, da Je Anglija pripravljena vrniti Nemčiji ozemlje okoli jezera Taganike v vzhodni Afriki. Ta vest pa vzbuja začudenje, ker je 13. februarja minister za kolonije Thomas v zbornici odločno izjavil, da Anglija ne misli odstopiti nikomnr nobenega mandata. Zdi se pa, da je angleška vlada to mnenje v zadnjem času spremenila. Tendenca te vesti ali pa namere je jasna, če se pomisli, da Je vzbudila veliko pozornost in nejevoljo v Parizu. Addis Abeba bombardirana Za naše nedeljske bralce ponavljamo, da so italijanske armade v Abesiniji dosegle nove uspehe na treh področjih. Prodrle so skozi danakilsko puščavo ter zasedle sulta-nat A u s s a. Južno od Makale so prodirale naprej, zavzele S a k o t o in razpršile del cesarjeve armade pri jezeru A š a n g i; in na severu sq prodrle v bližino jezera Tsana. kjer so zavzele Gondar. Na južni fronti pričakujejo vsak liip ofenzive proti Hararju, ki so ga letalske bombe že popolnoma uničile. Addis Abeba, 4. aprila, b. Davi ob 7.30 so se prvič v abesinsko-italijanski vojni pojavila nad Addis Abebo italijanska letala. Eskadra petih le- Malo dobro Vima na mokro krpo, zmiti in vse v hiši se bo svetilo od čistote. odločujoča. Kaj pa je veliko in majhno v človeškem zadolženju — ne po človeških pojmih in kazenskih zakonikih — ampak v očeh Sodnika, ki ve vse in vse meri s popolno pravičnostjo! Kdor pred Njim občuti dovolj zaupanja, da ga prosi za milost, jo je v jedru sprejel, kajti božja nemilost se po besedah sv. pisma spozna iz tega, da kdo nespokorjen in uporen do konca ostane. To je strašna usoda tistih, ki zore za pogubljenje. Nič ne napravi na nje trajnega utiša. — Torej na »pokori«, katere bistvo včasih čisto zgrešimo, ni zgolj žalost nad storjenimi pregreški, ampak tudi popolna volja obrniti se nazaj k Bogu, kar je težje in ludi redkejše, in pa prepričanje, da nam je za vse to potrebna druga, višja moč, kakor le naša. Za odkritosrčnega kristjana je torej samo po sebi umevno, da bo za preporoditev svoje duše v prvi vrsti prosil Boga pomoči. Pri tem bo v duši skusil, da mu iz srca prihajajoči »Gospod, pomagaj mil«, še najpreje odpre pot do tiste velik«, urezpugojne 'uncuv evangeli- ja: »Kdor k meni pride, ga ne bom zavrgel«. (Mat, 14, 30.) Pri tem naj nikogar ne moti, da ga Cerkev pošlje k človeku duhovniku, da pred njim poda priznanje. To je najboljše zdravilo zoper napuh človeškega srca, razen tega pa odpuščanje, ki ga od Boga v to poklican človek nad nami spregovori, prinaša v dušo pomirjenje, ki bi ga z ničemer drugim ne mogli doseči. V Jobovi knjigi beremo, da je vsak človek v življenju dva- do trikrat poklican (Job, 33, 29.). Gotovo ne bo odveč, če sedaj za veliko noč, ki je praznik vstajenja, damo na tehtnico tudi naše življenje, Kolikral smo bili mi poklicani? Morda smo klicani ravno sedaj. Naj bo naš sklep kratek in odločen. Potem bo vse lažje in svetlejše. Temačni duh in zmotne predstave, ki so posledica zadolženja, se bodo same umaknile in tako pride tudi za nas dan, ko bomo olajšano govorili: Pred Bogom sem postal človek, ki je našel svoj mir. tal je nekaj časa krožila nad abesinsko prestolico in se nato naglo spustila proti letališču ter pričela spuščati težke bombe. Takoj je bila alarmirana obramba in z vseh okoliških gričev so začeli protiletalski topovi peklensko grmeti v ranem jutru proti italijanski letalski eskadri. Kljub neprestanemu streljanju pa so Italijani popolnoma uničili letališče in z vžigolninii bombami zažgali vse hangarje. V hangarjih ic bilo nekaj letal, ki niso več za rabo. Po bombardiranju letališča so italijanska letala zopet zaplula nad mestom, potem pa so se spustila proti radijski postaji zunaj mesta in so jo i uničila tako, da ni več sposobna za funkcijo. Italijanska letala so se ponovno vrnila nad mesto, toda niso več metala bomb. Neko italijansko letalo se je spustilo popolnoma nizko in ie v višini nekaj sto metrov preletelo mesto nad samim cesarskim dvorcem, vendar pa ni vrglo nobene bombe. Zaradi naglega spuščanja letala so mislili, da ie zadeto, toda letalo se je v naslednjem trenutku zopet dvignilo in odletelo z ostalimi štirimi. Skoda je ogromna in ie tudi precej ljudskih žrtev, zlasti na letališču in pri radijski postaji. Ko se ie eskadra pojavila nad Addis Abebo, je zavladala v mestu strahovita panika in ljudje so v največji naglici bežali v okoliške gozdove. Ni sc še moglo ugotoviti, od kje so priplula italijanska letala, do> mneva pa se, da so se dvignila iz nove letalske baze v Sargi v pokrajini Ausse. Rim, 4. aprila. AA. (Štefani) Izšel je komunike št. 176: Maršal Badoglio poroča: Včeraj so čete prvega armadnega zbora z divizijama »Alpina« ki »Sabauda« prodrle proti jugu in stopile v stik s sovražnikom. Po krajSem boju so čete pognale v beg oddelke cesarske garde. Popoldne izstega dne so naše čete zavzele vse postojanke južno od Asveabe. Sovražnik se je umaknil s sedla Agumberta. Naše letalstvo je obstre Ijevalo sovražne postojanke. Po prvih dobljenih vesteh so bile sovražne izgube tod zelo vdlike. Zaplenili srno več ko 1000 pušk, 10 strojnic m 8 topov. Naše izgube zsi&šajo okoli 40 mrtvfh in ranjenih. Mnogo vojakov sovražne vojske je de-zertiralo in se dezertacije nadaljujejo. London, 4. aprila. AA. Reuter poroča: Po porazu so se abesinske čete z glavno cesarjevo armado umaknile v smeri proti Kvoramn. Abesinska armada vzdržuje stalno zvezo z abesinskimi četniki, ki se tudi umikajo. V sektorju Gondarja Italijani utrjujejo svoje položaje in so začeJi graditi cesto, da bi lalvko dobili za seboj materijal in avtomobile, ki so zaostali pod močno stražo za en dan hoda zadaj. Abesinski krogi pripisujejo u&peh Italijonov pri Gondariu in jezeru Ašangi uporabi strupenih plinov. — Dopisnik iz Addis Abebe izve, da so Italijani pri napredovanju uporabljali metalce plamenov, še pred napadom «o Italijani z letali močno bombardirali z bombami in strupenimi plini. Preti pehoto so napredovali inženjerski oddelki s posebnimi m e -talci plamenov. Aibesinei so se teh plamenov ustrašili, ker so padali z neba, metali pa so jih prav za prav iz zemlje. Abesinski vo-jajki, ki so bili v sprednjih rovih in so bili v kontaktu z italijanskimi predhodnicami so najprej obstali, kot da bi okameneli in ostali na svoiih mestih. Ko pa je nekatere od njih zajel plamen in ko so se zaslišali njihovi strašni kriki, so vsi prednji oddelki zbežali in / njimi tudi večina abesinskih čet. Brž ko so bili izven cone, kjer so padali plameni, so sc abesinski vojaki zavedli in takoj koncentrirali. Hoteli so se vrniti, da bi napadli Italijane, ki so med tem prodirali, zadržali pa so jih njihovi poglavarji ras Imru, ras Ajelu, ker so sc ti zavedali, da so Abesinci slabši v odprti bonbi. Sklenili so- da ne izvrše protinapada, ampak d« samo zastražijo svoje vrste. Cambridge zopet zmagal Ijondnn. 4. aprila, c. Danes se je na Tbeuisi vršila tradicionalna tekma med moštvi Oxford-Cambridge. Zmagalo je moštvo Camhridgea s petimi dolžinami. Cambridge je zmagal sedaj tri- anjavič iapdfouOuia. General Cuhavac, poveljnik Vojne akademije Belgrad, 4. aprila, m. S kr. ukazom in na predlog ministra za vojsko in mornarico so kr. namestniki postavili za upravnika vojne akademije divizijskega generala Vladimirja Cukavca, dotedanjega pomočnika vojnega ministra, ter za po- močnika poveljnika polka za zvezo inženjerskega polkovnika Kosta Mušiokega, doslej na- razpoloženju vojnega ministra. Od dosedanje dolžnosti upravnika vojne akademije je razrešen divizljeki general Sava Tripkovič in stavljen na razpoloženje vojnemu ministru. Za vojaškega atašeja v Grčiji je nadalje postavljen pehotni podpolkovnik za generalštabne posle Ivan Prezelj, dosedanji načelnik štaba drinske divizijske oblasti. Razrešen je dolžnosti vojaškega atašeja v Grčiji Ljubomir Petrovič, pehotni polkovnik za generalštabne posle. Novi upravnik vojne akademije, divizijslti general Vladimir C u k a v a c je bil rojen v Valjevu leta 1884. Nižjo šolo vojne akademije je končal leta 1905 ter je bil nato preveden za pehotnega podporočnika. Pozneje je z dobrim uspehom dokončal tudi višjo vojno akademijo Na vseh položajih, ki jih je zavzemal najprej kot prehotni, po-zne.j pa kot generalštabni častnik, se je Vladimir Cukavac odlikoval z veliko marljivostjo in izo-brarbo, v času vojne pa z veliko hrabrostjo, radi katere je bil odlikovan z redom Belega orla z meči in dvema kolajnama za hrabrost. General Cukavac nosi tudi druga številna naša odlikovanja kakor tudi inozemska. Med drugim je odlikovan z redom legije časti. V čin majorja je sedanji upravnik vojne akademije napredoval 1. oktobra 1915, bri-gadni general pa je postal leta 1929. Pozneje je dobil čin divizijskega generala. Med drugim je služboval v glavnem generalštabu, pri izpitni komisiji za majorski čin, kot vojaški ataše v Sofiji, kot pomočnik upravnika višje vojne akademije, kot pomočnik inšpektorja državne obrambe. S tega položaja je bil imenovan za poveljnika dravske divizijske oblasti, na katerem položaju ga je prebivalstvo Slovenije ohranilo šc v dobrem in lepem spominu. Nato je bil imenovan za pomočnika vojnega ministra, z današnjim ukazom mu je pa zaupan visoki položaj upravnika vojne akademije. Gostilničarji so zborovali Notranjepolitični teden Belgrad, 4. npr. m. Naša cvetna nedelja in današnja pravoslavna vrbica, praznik pravoslavne mladine, že ustvarjata praznično razpoloženjp nastopajočih velikonočnih praznikov. To se opaža tudi v političnem življenju, ko vedno bolj nastopa politično zatišje. V teh dneh so zapustili Relgrad že skoro vsi poslanci in senatorji ter odpotovali na svoje domove. Pretekli teden je bil v političnem oziru precej zanimiv. 2e dolgo se pripravlja akcija tukozvanegn pohorskega kluba, da hi se v skupščini zopet ustanovil poslanski klub .INS. Neki slovenski poslanci tega kluba so pa ostali ob strani. Gotovo je tudi, da ho prijavilo svoj vstop v poslanski klub .INS tudi nekaj poslancev .levtičevega poslanskega kluba, v katerem so imeli, kakor znano, glavno besedo ubijalci, in bodo na ta način ustvarili možnost za združitev pohorcev in pofovcev. Ko se luko vrši v vrstah skupščinske opozicije novo preosnovanje, sta poslanski k 1 ii 1» JitZ in vladne večine ko m p n k t n a. Člani teli kluhov so povečini že odpotovali na svoje domove ter bodo praznike izkoristili za to. da bodo obvestili svoje politične somišljenike o političnem položaju in o delu kr. vlade. Kjer še niso ustanovljene krajevne organizacije JUZ, se bodo le-te ustanovile t teku tega meseca, tako da se ho kongres stranke najbrž že lahko vršil sredi meseca maju. . Narodna skupščina se bo verjetno sestala koncem tega meseca ali pa v začetku maju. Prvi zakonski osnutek, ki git bo vlndu predložila v pretres narodnemu predstavništvu, bo k o ii k o r d a t. sklenjen med našo državo in sv. stolico. Nato pa še dva zakonska osnutka novega trgovinskega in novega za d r u ž n e g u zakona. Potem pa bodo nastopile verjetno že parlamentarne počitnice. Tukajšnja politična javnost je ta teden z zanimanjem zasledovala razgovore, ki so jih imeli te dni predstavniki bivših strank, ki sestavljajo takozvano združeno opozicijo. Sestankom je prisostvoval tudi Miin Trifunovič, ki se s svojimi somišljeniki trudi, da bi pridobil za to tudi Aco Stanojeviča, ki pa se doslej šc ni odločil. Sestankov je bilo več in je dnevno časopisje o njih obširno poročalo ter prikazovalo razvoj teh pogajanj. kakor da stojimo neposredno pred podpisom skupnega enotnega programa vseh opozicijskih strank. Da hi zastopniki posameznih strank o teh razgovorih lahko poročali svojim šefom, so bili razgovori prekinjeni in je bilo napovedano njih nadaljevanje danes popoldne. Do nadaljevanja razgovorov pa ni prišlo, ker dr. Maček še ni pro,-učil vseh predlogov. Zaradi lega se danes zastopniki opozicijskih strank sploh niso sestali in tudi Vefetilav Vilder ni prišel v Itelgrad. Zaradi sklepa Miše Ti-ifunoviČa, da se s svojimi ožjimi somišljeniki priključi opoziciji, sc v vrstah starih radikalov vedno jasneje opaža glavobol, ko »videvajo. da so peto kolo v združeni opoziciji. Na drugi strani pa se je pojavila tako pri demokratih kakor tudi pri zemljoradnikih in rudičevcih zahteva, da se dr. Lužica Markovič odstrani iz ospredja opozicije. (ilede sprejetja enotnega programa, na katerega naj bi pristale vse opozicijske stranke, niso nastopili nobeni novi momenti. Vodijo se še nadalje razgovori in se bodo še vodili, ker se na kakšen realen program posamezne stranke, ki tvorijo takozvano združeno qpqži§(y jo, še dolgo, dolgo ne bodo mogle zedinitj, Zalo nekateri sedaj samo še predlagajo, naj bi sesya eventuelne volitve napravil samo volivni .spon? zlim, o ostalih vprašanjih pa naj bi še razpravljalo pozneje. V zvezi s tem se v tukajšnjih političnih krogih odobrava tudi to vprašanje. Ti krogi so s leni v zvezi omenili zadnje nemire v Zagrebu ter izjavili, da ti nemiri nikakor niso pospešili termina. v katerem naj bi se vršite volitve. Zagrebški dogodki so nasprotno pokazali, da dr. Maček in dr. Reherski nimata več v svojih rokah zagrebške ulice, temveč jo imajo v rokah drugi anarhistični elementi, za katere se ne ve. ali delajo po vanda-lističnih gonili ali pa po navodilih kakšnega tajnega vodstva. Zato je težko verjeti, da bi se že sedaj vlada mogla odločiti za volitve. Spremembe invalidskega zakona Belgrad, 4. aprila. AA. Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje sporoč: S čl. 112 točka 2 finančnega zakona za leto 1936/37 se odobri uredba o ižpremembah in dopolnitvah invalidskega zakona z dne 4. julija 1929 z njegovimi izpremembami in dopolnivami z dne 4. decembra 1929, št. 3450 z dne 17. januarja 1936, tako da stopi v veljavo in dobi zakonsko moč 1. aprila 1936. S to uredbo se vrile mnogim osebam pravica do državne zaščite in podpore, zlasti pa pravica do invalidnine, invalidske podpore in denarne podpore, pravica, ki jo je tem osebam priznal invalidski zakcm iz leta 1925, a invalidski zakon iz leta 1929 jo je ukinil. Vse tiste osebe, ki žele, da se te pravice priznajo, so dolžne v roku 6 mesecev po 1. aprilu 1935 pristojnemu invalidsekmu sodišču pri štabu oblastne divizijske komande izročiti prošnjo za ponovno prisojo. V omenjenem rolku imajo te osebe prositi: po čl. 32 invalidskega zakona, ki je veljal do 1. aprila t. 1., vdove rezervnih častnikov, ki ne prejemajo pokojnine po posebnih zakonih, pa so dobivale 4% invalidnino usstrezajočega čina oziroma zvanja. Z novo uredbo se izenačijo te vdove v višini odstotka invalidske podpore z vdovami rezervnih častnikov, ki dobivajo poikojnino, to je vdova brez otrok ima pravico do 60%, z enim otrokom do 75%, z dvema otrokoma do 85%, s tremi ali več otroki invalidnine vojnega invalida 4. skupine ustrezajočega čina, oziroma zvanja. Po invalidskem zakonu iz leta 1925 so imele rodbine umrlih vojnih invalidov s 50% nesposobnostjo pravico do invalidske podpore. Invalidski zakon iz leta 1929 jim je to pravico s 1. oktobrom 1929 ukinil. Nova uredba jim da ponovno pravico do invalidske podpore. Vdova, ki je v aktivni državni ali samoupravni službi ali uživa svojo osebno pokojnino, nima pravice do invalidnine za sebe osebno, temveč ima pravico do prejemanja invalidske podpore samo za otroke: a) za katere pri svoji plači ali pokojnini ne dobiva draginjske doklade, b) tudi za otroke, za katere dobiva to doklado, a pod pogojem, da otroci ne dobivajo rodbinske pokojnine po svojem očetu. Po invalidskem zakonu iz leta 1925 so sirote vojnih invalidov s 50% nesposobnostjo imele pravico do invalidske podpore. Invalidski zakoni iz leta 1929 jim je to pravico vzel. Z novo uredbo te sirote ponovno pravico do invalidske podpore. Invalidski zakon iz leta 1925 je odredil, da ima deca, ki je duševno ali telesno poipolnoma nesposobna za zaslužek, pravico do invalidske podpore tudi p-o končanem 16. letu starosti, vse dotlej, dokler traja ta nesposobnost. Invalidski zakon iz leta 1929 jim je to pravico omejil samo do izpolnitve 16. leta, ne glede na njihovo nesposobnost. Nova uredba daje takim otrokom ponovno pravico do invalidske podpore pod pogojem, da so brez lastne krivde in tired izpolnjenim 16. le- tom ostali duševno ali telesno popolnoma nesposobni za kakršnokoli služenje denarja. Do 1. aprila 1936 so se vojni invalidi 4. do 9. skupine, družine in svojci smatrali, da so siromašnega stanja, če niso plačali več ko 120 Din na leto na račun osnovnega neposrednega davka na zemljišče, poslopja, obrt, poklic in na glavnico. Nova uredba je povišata ta cenzus s 120 na 170 Din na leto osnovnega neposrednega davka, in je vrnila tem osebam pravico do invalidnine, invalidske popore in denarne pomoči, in sicer tako, da tiste osebe, ki ne plačajo več ko 120 Din osnovnega neposrednega davka, do'be 100% predvidenih invalidskih prejemkov, tiste osebe, ki plačajo 120 do 130 Din dobe 90%, osebe, ki plačajo 130 do 140 Din, dobe 80%, osebe, ki plačajo 140 do 150 Din, dobe 70%, osebe, ki plačajo 150 do 160 Din, dobe 60%, in osebe, ki plačajo 160 do vštetih 170 Din osnovnega neposrednega davka, dobe 50% predvidenih invalidskih prejemkov. Nova uredba prizna tistim vojnim invalidom, ki so postali nesposobni zaradi bolezni, in katerih nesposobnost se je ugotovila do 17. maja 1923 in je znašala najmanj 80%, pravico do invalidnine in na druge vrste zaščite in poduore po invalid-skem zakonu. Toda pod pogojem, da tudi ponovni pregled, ki se bo izvršil, pokaže njihovo nesposobnost v višini najmanj 809?-. in pod pogojem, da so bili prevedni po invalidskem zakonu iz leta 1925 in da so uradne podatke o izgubi sposobnosti za delo predložili nristojnim oblastvom najkasneje do 17. maja 1923. Isto velja tudi za njihove družine. Nova uredba daje pravico do državne zaščite in pomoči tudi tistim bojevnikom, ki so postali ne-siposobni pri vojaških operacijah leta 1913 po balkanski vojni in družinam tistih vojakov, ki so pri teh operacijah padli, umrli žili jih pogrešajo. Nova uredba določa tudi podaljšanje roka po čl. 108 invalidskega zakona. Vse tiste osebe, ki so bile dolžne, da se po čl. 104 invalidskega zakona iz leta 1929 v svrlio priznanja pravice do invalidskih prejemkov ali priznanja drugih vrst zaščite in pomoči, naštetih v čl. 6 invalidskcifji zakona iz leta l°2° orijavijo invalidskim sodiščem do 34. decembra 1929, a so ta rok zamudile — lahko zdaj v roku 6 mesecev od 1. aprila t. 1. dalje naknadno vlože prijavo pristojnemu invalidskemu sodišču pri štabu oblastne divizijske komande za priznanje teh pravic. Če zamude ta rok, jim zastara vsaka pravica po invalidskem zakonu. To velja tudi za tiste vojne invalide, ki so zaradi rane bili priznani za take po invalidskem zakonu iz leta 1925 in so po istem zakonu dobili odkupnine in invalidnine, a sc niso prijavili pristojnemu sodišču da jim prizna pravico do protez in drudih ortopedskih pomožnih sredstev. za brezplačno zdravljenje in brezplačno vožnjo. Zborovanje gostilničarjev dravske banovine v ' Ptuju. Gostilničarsku zvezna organizacija, ki obstoja že tri leto in ima svoj sedež v Ljubljani, je polagala račune o svojem delovanju letos v Ptuju. 1 7.c v četrtek 2. t. m., jc dospelo v naše mesto veliko število delegatov iz raznih krajev, da prisostvujejo občnemu zboru, ki se je vršil v petek, 3. t. m., v Narodnem domu. Uprava Združenja go-stilničnrskih podjetij v Ptuju je le s trudom bila kos nalogi, da gostom postreže in jim preskrbi prenočišča. Ptuj si jc nadel praznično obleko, raz tliš so plapolale zastave. V petek, 3. t. m. ob 10 pa so se zbrali člani in delegati k lil. zveznemu občnemu zboru. Velika dvorana Narodnega doma je bila nabito polna zborovulcev. Zbor je otvoril in vodil Zvezin predsednik g. Majcen iz Ljubljane, ki je uvodoma pozdravil zastopnika banske uprave okrajnega načelnika g. dr. Vidica, narodna poslanca gg. Brenčiča in dr. Koceta, zastopnika železniškega ravnateljstva g. Čuša, bonskega svetnika g. )an-žekoviča, mestnega župana g. dr Remca, kletar-ska nadzornika gg. Gorupa in Z.mavca, zastopnika vinarskega društva g. Sagadina, zastopnika TOI gg. Zadravca in Senčarja, zastopnika CMD in jadranske Straže g. jeršeta, zastopnika zdravilišča Rogaška Slatina ter zastopnike tiska. Sledilo je obširno poročilo predsedsedstva Zveze, ki ga je podal predsednik g. Majcen in poročilo ravnateljstva, ki ga je podal g. ravnatelj Peteln. Na predsednikov predlog, ki je bil soglasno sprejet, se ie poslala udenostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru in visokemu kraljevskemu domu, Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu, nadalje pozdravne brzojavke ministrskemu predsedniku dr. Stojadinoviču in ministru za notranje zadeve dr. Korošcu, finančnemu ministru dr. Leiici ter banu dr. Natlačenu. Iz poročila je posneti, da je bila zvezna uprava v preteklem letu zelo agilna jn ie imela tudi nekaj lepih uspehov pri svojih prizadevanjih. — Največja borba se je vodila proti pretiranemu obdavčenju gostilniškega stanu, ki je bil desetletje relativno najbolj obremenjen. Najvažnejše, kar se je doseglo, pa je nova razvrstitev točilne takse in ukinitev računskih listkov. — Zvezna organizacija je z mnogimi intervencijami itd. opravičila svoj obstoj. Zveza je nastopila proti šušmarstvu in pa proti povišanju števila gostilniških koncesij, ker iih je itak že dovolj. V Zvezi je združenih 52 gostilniških zadrug s 4900 člani. Priporoča sporazum gostilničarjev in vinogradnikov, ker ti dve panogi spadata skupaj. Iz obračuna za leto 1935 jc posneti, da znaša isti 158.000 Din prometa, presežek pa 9000 Din. Proračun za leto 1936 predvideva 160.000 Din in ravno toliko prejemkov. — Pri volitvah je bil aa predsednika soglasno in s frenetičnim odobravanjem izvoljen dosedanji predsednik g Majcen iz Ljubljane, za podpredsednika pa g. Klešič iz. Maribora. Dosedanji podpredsednik g. Valjak je moral ponovno izvolitev odkloniti, ker je medtem odložil gostilniško obrt. Sprejete so bile dalje razne resolucije, nanašajoče se na gostilniško obrt, tako gelde pobijanja šušniarstva, točenja vina izven gostilne, ukinitve trošarine na vinski mošt ter prodaje vina v steklenicah v trgovskih lokalih. Po občnem zboru so se udeleženci podali v Društveni dom, kjer se je olvorila brezplačna vinska poskušnja. Razstavljeno je bilo 154 vrst vina iz lialoz in Slov. goric Vinsko poskušnjo je otvoril znani vinogradski strokovnjak ravnatelj g. Sega. Okusen štedljiv a počenI Izdelek t OsJeSka livarne lalaza In tovarna strojev d. d. - Oaljak Samoprodaja za Ljubljano: FRANC GOLOB, železnina - Wolfova ulica Domači odmevi Stojadinovfč - Ruždi A ras Belgrod, 4. aprila m. Na svojem povratku iz Londonu in Pariza v Ankaro »e je (lavi ustavil v Bclgradu turški zunanji minister Tevfik Aras. V imenu predsednika vlade in zunanjega ministra dr. Stojadinoviča ga je pozdravil njegov pomočnik v zunanjem ministrstvu dr. Mar-tinac, zatem turški poslanik Ali Hajdar z osob-jem poslaništva, romunski poslanik Guranescu ter višje uradništvo našega zunanjega ministrstva. Z železniške postaje se je minister Aras odpeljal v turško poslaništvo, V tj?ki* dopoldneva se je pripeljal v zunanje, ministrstvo, kjer.ga je takoj sprejel dr. Stajadino^ie. Tiiije Pftftl. Jftlj Časa vv razgovori! ter sta oba držei#i-kft ražrhotrivalii vsa vprašanja zunanje politike, ki se tičejo obeh držav. Ob tej priliki je turški zunanji minister obvestil našega predsednika vlade o poteku dogodkov v Londonu na zasedanju Sveta Zveze narodov ter o svojih razgovorih v Parizu, pa tudi o vseh vprašanjih, ki so se za časa razgovorov v Londonu in Parizu sprožila in ki se tičejo držav Male zveze in Balkanskega sporazuma. Po sestanku, ki ga je imel minister Aras s predsednikom vlade dr. Stojadinovičem, se je turški zunanji minister odpeljal na dvor v Dedinje, kjer ga je ob pol II sprejel Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle. Odtod se je Rudži Aras odpeljal na stanovanje dr. Stojadinoviča na Topčidersko brdo, kjer je ta njemu na čast priredil intimno kosilo, katerega so se poleg predsednika vlade in njzegove soproge udeležili tudi naš poslanik v Parizu dr. Purič. minister dvora Milan Antič, turški poslanik Ali Hajdar z gospo, romunski poslanik Guranescu češkoslovaški poslanik dr. Vaclav Girsa z gospo, grški poslanik Konstantin Sakelaropulos in oomočnik zunanjega ministra dr. Martinae Popoldne sta predsednik vlade dr. Stojadi-novič in turški minister Aras. nadaljevala svoje razgovore, zvečer pa je bil na čast visokemu gostu prirejen banket v prostorih turškega poslaništva. Minister Aras bo jutri zjutraj odpotoval iz Belgrada ter bo nadaljeval pot v Ankaro. Dr. Artuhovič oproščen od sodišča za zaščito države Belgrad, 4. aprila. A A. Državno sodišče za zaščito države je po zaslišanju svojega državnega tožilca zahtevalo svojčas od francoske repubjike, naj Izroči dr. Andreja Artukoviča, odvetnika : iz Gospiča zaradi zločina iz čl. 1 točke 2 in 6 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi in sicer za tale dejanja: da je leta 1932. organiziral j v Gospiču člane tujega združenja »Ustasa« z zna-| niini cilji in da je akcijo tega združenja v Gospiču ! v to svrho finansiral (čl. 1 točka 2 navedenega zakona), da je zaradi izvedbe terorističnih nalog ! tega združenja organiziral prenos orožja, municije in razstrelil iz tujine v Liko in razdelil to gradivo I med pristaše združenja. (Čl. 1 točka 6 navedenega zakona). Francoska vlada je s svojim sklepom o izro-; čitvi od 2. decembra 1934 št. 34.010-34 sklenila izročiti Andreja Artukoviča jugoslovanskim oblastvom pod pogojem, da mu sodijo samo za sodelovanje pri telile dejanjih: 1. pri poizkusu uničenja spomenika v Otožen v noči med (i. in 7. julijem 1932 s polnočjo razstreliva, 2. pri napadu na orož-niško postajo v Brušanih v noči od ti. na 7. septembra 1932 z razstrelivom, 3. pri poskusu liotene-ga umora v Stitranju in 4. pri polzkušatiem umoru ! sreskega načelnika. Na podlagi tega sklepa je državni tožilec pri ' državnem sodišču za zaščito drŽave obtožil dr. Andreja Artukoviča, da je hotnimi pridobil in pomagal. da sla Hukavina .hiraj in Stiuiac Ivan v noči med (I. in 7. junijem 1032 v Otočeu postavila na podstavek spomenika kralja Pelra Osvobodi-i telja tempirani peklenski stroj, da bi spomenik uničila; peklenski stroj pa slučajno ni eksplodiral. (§ 191 oddelek 1. v zvezi s g 34 oddelkov 1. in 3. kazenskega zakonika), in da so Abraniovič Ivi-ca, Sudar .lerko, Super Ante in Barič .losip v noči med 6. in 7. septembrom 1932 v Brušanih v družbi z 10 oboroženimi ustaši skušali porušiti orožntSko postajo v Brušanih, in ubiti organe oblasti. (Čl. 1. točka 4 in 7 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi v zvezi s § 34 oddelek 1. in 3. kazenskega zakonika. Zaradi sodelovanja pri poskušanem umoru sreskega načelnika dr. Andrej Artukovifi ni bil obtožen, ker za obtožbo ni bilo dovolj podatkov. Zaradi navedenih dveh dejanj, za katera je francoska vlada izročila Andreja Artukoviča, je bila razprava pred državnim sodiščem za zaščito države od 24. do 27. marca t. 1. Danes je sodišče izreklo razsodbo, .s katero oprošča dr. Andreja Artukoviča v smislu § 280 kazenskega zakona od obtožbe za dejanja obtožnice, ker se je sodišče prepričalo, da ni dovolj dokazov, da bi bil ta dejanja storil dr. Andrej ArtukoviS. Minister Mohorič se umahne Belgrad, 4. apr. m. V slovenskih poslanskih krogih se je te dni mogla slišati zanimiva novica, da se.bivši minister Ivan Mohorič, narodni poslanec in član Jugoslovanskega neodsivnega kluba (pohorci) in generalni tajnik ljubljanske Zbornice za TOI, namerava umakniti iz političnega življenja ter podati ostavko tako na poslanski mandat kakor tudi na položaj generalnega tajnika Zbornice za TOI v Ljubljani. Pravijo, da se misli stalno nastaniti v Belgradu, kjer si je v ta namen v Ču-brini ulici 4 v neposredni bližini saborne cerkve kupil krasno 4 nadstropno palačo. Bled se polni Bled postaja z začetkom sezone zopet važno politično središče. Ko prihajajo prvi gosti za velikonočne praznike, se je danes pojavila tudi skupina politikov, ki je zadnje čase dvignila veliko hrupa v senatu. Tako so prispeli semkaj pohorci, ki so se umaknili v zatišje, da bi mogli tu v miru in nemoteno zopet skovati kako blejsko resolucijo,, kakor so prej pohorsko. Mislijo, da je Bled v tem času najprimernejši kraj, kamor so se mogli zateči v tako burnem in težkem poslu, ko so vendar s svojim trudom v senatu napravili toliko dobrega za državne interese. Res, treba jim je tudi malo oddiha! Sedaj imajo pravzaprav zopet dovolj časa, da kujejo nove načrte, ko so tako srečno izvršili svojo nalogo v senatu. Na Bledu so se sestali na važno politično konferenco pohorci s senatorjem Banjaninom, dr. Kramerjem, ki ga spremlja tajnik g. Verbič, bivši minister Svetislav Popovič, dr. Andželinovič, pridružil se jim je pa tudi bivši podban dravske banovine dr. Pirkmajer. i I Nova spomlad — nova obleka! Gotovo nailepše vzorce blaga za obleke in plašče za cospode, a tudi po najnižjih cenah |e dobiti pri DftitG0-SCHWitD Ljubljana, Aleksandrova c. Hauptmann usmrčen Nevvjork, 4. aprila. AA. DNB poroča iz Tren-tona: Hauptmann je bil usmrčen snoči ob 20. uri (po vzhodnoaineriškem času). Do zadnjega tre-notka so branilci storili vse, kar so mogli, da bi dosegli odložitev smrtni kazni. Popoldne je guverner Hofniann več ur konferiral z glavnim državnim tožilcem Wilensom. Po zaključku le konference se je 35 minut pred čosom, ki je bil določen za smrtno kazen, je guverner sporočil, da ne more pristati na nadaljno odložitev smrtne kazni in izjavil, da ni več nobenega zakonskega opravičila za novo odlaganje. Ob 1.41 so Hauptmanna odvedli v dvorano, kjer se nahaja električni stol. Haupt-'hiann je bil bled, toda zbran. S prezirljivim pogledom je premeril napravo, na kateri bo usmrčen. Dvn sodna stražarja sla ga vzela pod roko in ga odvedla do električnega stola. Mirno se je vsedel na stol in se niti najmanj ni branil, ko so ga privezovali, je gledal na prisotne uradnike in meščane. Točno ob 1.42 so spustili prvič električni tok. Minuto kasneje so še enkrat spustili tok. Ob 1.44 je rahelj Kliot odredil, da naj prekinejo tok. Za časa Izvršitve smrtne kazni je nekaterim navzočim postalo slabo in so jih morali odvesti Iz dvorane. Sodni zdravniki so dvakrat pregledali truplo in soglasno potrdili, da je nastopila smrt, kar je bilo uradno objavljeno navzočim ob 1.47. Dunajska vremenska napoved: bliža se mrzel val. zepad ni vetrovi s padavinami, v Južnih Alpah tu milo. Btev. 80. »SLOVENEC< drugega dne kot čep pijane. Od večstoglavih pristašev pa odrežite vsuj eno ničlo. Samohvala, da ste Pečka pripeljali na vsa mesta, tudi nc drži. Vi sle bili »prosvetni- minister za Slovenijo samo v JNS režimu, poprej pa dostikrat niste imeli prav nobenega vpliva. Peček je bil le član Sokola, nc funkcionar, kur bi morali kot starosta vedeti Sodeloval pa jc pri prosvoti. in to / uspehom. Zukaj g:i je Sokol izključil kakor tudi ostala dva uporna učitelja pod predsedstvom nosilcu lisic in poslo-vodečegu pod staroste? Grožnjo, da sc boste Se javili, vzumemo nu znanje. Verjemite pa. da bo bolj smrdelo iz vašega hleva. Vsi vaši udarci v prazno niso drugo, kot izraz zavesti, du bi Peček Sc danes živel, ako bi ga ne bil vaš režim pregnal v tak zapuščen kraj. Ker sc pa kdo drzne to javno očitati, si pa mislite, da trpi vaš prestiž«. zato taka je/a! Jutru« pa čestitamo, da daje prostor svojemu prijatelju«, da sc znaša nad mrtvim, ki sc uc more več sam braniti. Mislimo, ila sije gospodom pri tem listu sumim gabilo. Vi pa, gospod Pucelj, kar oglasite sc zopet! Dve zborovanji JRZ V četrtek, 2. aprila dopoldne so se zbrali v društveni dvorani v Šmartnem pri Litiji zastopniki vseh 14 krajevnih organizacij JRZ, bil je to tako-rekoč zbor 100 mož, ki nosijo politično odgovornost v litijskem okraju. Pazljivo so poslušali in sledili govoru banovinskega odbora JRZ g. ministra dr. Fr. Kulovca, ki je v dveurnem izčrpnem poročilu razpravljal o političnih in gospodarskih vprašnjih, ki zadevajo vse naše ljudstvo. — Nato se je vršila stvarna debata o nujnih potrebah litijskega okraja, pri kateri sta sodelovala oba bano-vinska svetnika Jos. Gale in Fr. Štrubelj, ter zastopniki krajevnih organizacij JRZ Jevnikar, Ko-privanikar, Zaje, Prosenc, Juvan. Soglasno je bilo tudi sklenjeno, da se morajo čim prej popraviti krivice, katere so prav posebno zadele naše občine, ko so leta 1933 takratni oblastniki proti in preko ljudstva po svoje razinesarili skoro pri vseh občinah meje. Z ogorčenjem je zbor soglasno obsodil dejstvo, da so ravno slovenski senatorji, med njimi šef bivše samostojne kmetijske stranke, začasno preprečili pooblastilo glede ustanovitve kmetijskih zbornic, v katerih bi imeli kmetje svojo dolgo zahtevano stanovsko organizacijo. Soglasno je bila izrečena zahvala in zaupnica obema slovenskima ministroma gg. dr. Antonu Korošcu in dr. Miha Kreku ter banu dr. Marku Na-tlačenu za njih velik trud in požrtvovalnost za izboljšanje političnih in gospodarsikih razmer v naši ožji domovini. — Zborovanje, ki je trajalo štiri ure, je vodil predsednik okrajne organizacije g. Hinko Lebinger. Vsa razprava je pokazala v jasni luči kvarne posledice gospodarstva 5 letne diktature, sprejeti so bili sklepi, s katerimi se bo skušalo omejiti brezposelnost ter dvig cen pridelkom naših kmetov, ki so v litijskem okraju še prav posebno gospodarsko prizadeti. Ob 7 zvečer pa je bil v Litiji v dvorani gosp. Franko Cerarja sestanek pristašev JRZ litijske občinske organizacije. Na ta sestanek jc prišlo nad 30 zavednih organiziranih somišljenikov JRZ, ki so pazljivo poslušali govor g. ministra dr. Fran Kulovca, ki je bil za svoja temeljita izvajanja nagrajen z burnim odobravanjem. — Predsednik krajevne organizacije g. Lebinger je zaključil to lepo zborovanje JRZ organizacije z ugotovitvijo, da je tako zvana »naprednost« Litije samo še v deželi bajk, da šteje organizacija JRZ v Litiji nad 500 članov, daleko več od polovice vpisanih volivcev, ki jih je 900. — Litija je tako danes dokazala, da je JRZ v Litiji večinska stranka. Cvetna nedelja V Belgradu Naše Prosvetno društvo v ftelgradu, ki je poživelo ono pravo domačnost med bclgrajskimi Slovenci, jc ponovno dokazalo, da jim zna nuditi vse tisto, kur jim i<- sveto, tradicionalno, vse tisto, kar je povezano z njihovo kulturno individualno bitnostjo. Prvič menda, odkar poznamo Slovenci fiel-grad, bodo završale tu v prestolici n.i cvetno nedeljo naše slovenske butarice. Koliko veselja in radostil... Kljub temu, da smo oddaljeni nad 500 km od naše drage nam slovenske žemljice, vendar bomo danes na cvetno nedeljo v duhu / ii. Pogreb Logarjevega ata Solčava, 3. aprila. Bil je krasen dan dan pogreba g. Klemena Logarja dne 1. aprila. Solčavske planine so bile vse ožarjene od mladega pomladanskega sobica. Pokazali so hotele svojo ljubezen do tistega, ki jih je tako ljubil, ki je tolikokrat kol frišen jager plezal po njihovih sklanih grebenih. Movek je zastr-niel v to rajsko krasoto Toda v Logarjevi dolini se danes nobeden iip zmeni za to lepoto. Po njej sc premika počasi žalni sprevod. Logarjev ata, spremljan od tolikih, ki so ga ljubili, zadnjič zapušča svoj tožili doni. V Solčavi ga Čaka še več prijateljev. Avtomobili in koleslji nimajo prostora, toliko ie ljudi, šest duhovnikov je prišlo nasproti pri kapelici na vasi in kmalu sc sliši pretresljivi psiilin: Usmili sc me Bog.- Za krsto stopa žalostna olulovela Logarjeva mati z devetimi otroki, sorodniki in prijatelji, (i. banu dr. Natlačena zastopa g. okrajni podnačelnik VrtovSek iz Gornjega grada v spremstvu gg. sodnika in šol. upravitelja Takega pogreba šc ni videla Solčava od smrti g. župnika šinida Na grobu se je poslovil v ganljivih besedah domači g. župnik Leopold Arko. Nato je govoril še bivši solčavski kaplan Kolnian Vinko. Nobeno oko ni ostalo suho, ko je jemal slovo od pokojnika. Solčavski pevci so mu krasno zapeli Bervurje-vo žaloslinko. Nato je sledil (Svojstven solčavski pogrebni običaj. Med molitvijo rožnega venca je |ki vrsti vsak pokropil z blagoslovljeno vodo odprli grob ozir. krsto ter sc pobožno pokrižal. Zelo giilljiv in prisrčen običaj! V gostilni llerle v Solčavi jc na lako-zvani sedmini vsak pogrebec iloliil prigrizek in kozarec vina. Pogrehci so zasedli vse prostore saj jih jo bilo pogošiVnih nad dve sto. Nalo jo prinesla Logarjeva mati na mizo prižgano svečo znamenje .da morajo zmolili vsi en rožni venec za jc Slo vse v redilo-ŽonmnizejšČlSeniaiiiniiiaiiiaiiiani pokojnika. Res so ga molili s tako pobožno?!jo. kakor znajo molili le preprosta solčavska srca. Luna je že svetila, ko se jc vrnila žalostna Logarjeva družina domov z zavestjo, da jc šlo vse v redu. da jc bilo vsem ustreženo po znani gostoljubnosti Logarja, toda. kaj vse to, ko ata ni več. MMMMilMi MM KMim liidtMi ~ iti i« ' -■'« --vnMMiM* - Pri zaprtju motnjah v prebavi v zini i te /..j.ilru.l mi ihu/cii želnilci- koziii'1'i- nu rti m n- »Fratiz-Joset ureiičk-t---. V Berlin in Hamburg Vsi prijavljenci se opozarjajo, da jc treba pla-čoti peti obiok do B. aprila. Dalje sc obveščajo vsi udeleženci, da začnemo prihodnji teden razpošiljati prvo okrožnico z navodili in vprašalno polo. Prosimo, da vprašalo polo čim prej izpolnile ter jo vrnete vodstvu. (|ože Hvale, uradnik Zadružne gospodarske banke, Ljubljana, Miklošičeva cesta). Obenem z okrožnico prejmejo udeleženci razne brošure (vodiči po Nemčiji itd.) Vse to preštudirajte in shranite, da boste vzeli s seboj v Nemčijo. Vse drugo dobite v okrožnici. Velikonočna gnjat je garantirano najboljša pri |y| kjer jo na željo tudi brezplačno skuhajo. Velika izbira Štajerska perutnine! O postnih dneh razne morske In slad-kovoone ribe k Rezervirajte si posamezne komade! V restavraciji: Najboljši kraški teran! Izbrana vina čez ulico 2 Dm pri litru ceneje! Se na veliki četrtek prinesene obleke v kemično čiščenje, p!isiranjei barvanje, pranje in svetlolikanie perila izgotovi sigurno do praznikov tovarna JOS. REICH PIIOSEK 10 let star, najboljše kvaliteti-dobite pri stari vinarski tvrdki Pero Količ, Dubrovnik Ustanovljeno leta 1877 kakor tudi vse vrste namiznih in desertnih vn Skladišča: BEOGRAD ZAGRHB. PRAHA Cene solidne. — Vzorci na zahtevo brezplačno Drobne novice Koledar Nedelj«, 5. aprila: Cvetna nedelja, Jesta postna. Vincencij F'er., spoznavale«-: Irena devica mučenica. Ponedeljek, 6. aprila: Silest L papež; Kre-sceneijn, devica. Ščip ob 25.46 uri. — Herschel napoveduje lepo vreme. Movi grobovi ■f" V Slovenjgradcu je v petek ob 5 popoldne mirno v Gospodu zaspal av starosti 72 let gospa Marija Soklič, rmiti mestnega župnika g. Sokliča. Pokojna je bila doma z IMed« in ie bila sestrično pokojnega šenčurskega župnika gosp. Pibra. Bila ie dobra in zelo pobožna žena. Umrla je med molitvijo. Pokopali jo bodo danes ob 5 popoldne no mestnem pokopališču v Slovenjgradcu. Naj ji sveti večna luč! G. župniku naše iskreno sožalje. Osebne vesli — Iz vojaške službe. Odrejeni »o za poveljnike 2. bat. 18 topn. potka topn. kap. 1. razr. Ivan Hitrec; na služibo v štab 3. samostojnega topn. divizijona topn. kap. I. razr. Gustav Bo-ščak; za vTšilca dolžnosti poveljnikaZ bat. 6. Samostojnega tr»pn, divizijona topu. poročnik Vilim Gregeij; za vršilca dolžnosti 2. bat. topo. polka II arm. oblasti topn. poročnik Marko PolekMč; za poveljnika 3. bat. 9. topu. polka topn. kap. II. razr, DaliboT Bumber; za vršilca dolžnosti poveljnika 2. čete trdnjavskega topništva top. poročnik Štefan Kadliček; za poveljnika 22. čete trdnjav-skega topništva topn. kap. I razr. Ivan Čaotč; za poveljnika 5. bat. 22. topn. polka topn. kap. I. razr. Oskar Bestal; za poveljnika 2. čete 3. proti-aeroplaraske reflektorske supine topn. kap. I. razr. Slavko Grtun; za vodnika voda za zvezo 2. dtvi-zijcraa protiaeroplanskega topništva topa. poročnik Branko Urban; za vodnika 22. topn. polka topn. porotnik Rajko Matmlina; za vodnika 1. di-vizijona 7. topn. polka topn. poročnika Alojzij Porhe in Fraojo Poljak; za vodnika 6. bataljona tninjavskega topn. poročnik Roman Rener; za vodnika 2. div. 19. topn. polka topn. poročnik Vladimir Osmak; za vodnika trdnjavskega topništva topn. podpor o&nfli Jožef Bač; za vodnika 1. div. protiaeroplanskega topništva topn. podporočnik VillbaM Keler; za pobočnika topništva šuma-difske drv. oblasti kap. II. razr. Ivan Prelog; za razrednika voj. obrtne Sole voj. tehn. zavoda topn. kap. I. razr. Gustav Koščec; za vršilca dolžnosti pobočnika uprave II. oddelka voj. tehn. zavoda topn. poročnik Stanko Varšek; za poveljnika 4. čete pirotehn. bataljona topn. kap. II. razr. Frančišek Zidar; za upravitelja skladišča topn. polka II. arm. oblas+i topm. kap. II. razr. Jožef Goleč; za vrfilca dolžnosti upravitelja skladišča 1. div. konjiškega topn. podporočnik Anton Kržan; za vršilca dolžnosti upravitelja skladišča 16. topn. polka topn poročnik Alojzij Meglič; za vršilca dolžnosti upravitelja skladišča 2. giv. pro-tiaeroolanskega topništva topn. podporočnik Mirko Kelemen; za vršilca dolžnosti upravitelja skladišča 9. topn. polka !opn. podočnik Martin Prelog; za upravitelja skladišča 30. topn. polka »Kraljeviča Tomi-Oava« topn. kap. II razi Ubavko Krulj: na slvžbo v štab 22. topn. polka topn. podporočnik J.eopold Čuček: za pobočnika topništva in za vršilca dolžnosti pobočnika topništva kosovske div. oblasti topn. poročnfk Pavle Bošner. — Odlikovana sta bila z redom Sv. Save V. reda: pri računovodstvu direkcije drž. železnic v Ljubljani Šeg-ula Rudolf, inšpektor in Miiller Anton, višji kontrolor. Ogljle si lolese pri jnen> tvrdki Ivan iax in sin, Ijjubliana. Gosposvefska c. 2 |_Cena od Wm 850'- naprej | — Dolenjcil V ponedeljek, dne 6. aprila t. 1. opoldne bo v prosvetnem domu v Novem mestu veliko kmečko zborovanje. To zborovanje naj bo mogočen protest zoper postopek senata, ki je odklonil zakonska pooblastila o kmečkih zbornicah, ker smatramo tako odklonitev kot kršitev naših narodnih pravic. Zato bomo soglasno zahtevali, da dobimo čimprej kmečke zbornice. Opozorite na to tudi svoje tovariše in prijatelje, da menife-stirajo za skupne kmečke pravice. — Kraljevska banska uprava dravske banovine opozarja, da se sprejemajo stranke v aradih kraljevske banske uprave ob delavnikih samo dopoldne od 10. do 12. ure. izven navedenega časa ter ob nedeljah in praznikih se stranke ne sprejemajo ter je dostop v urade banske uprave brez izrednega dovoljenja prepovedan. — Stranke se nadalje opozarjajo, da se mora-ja v zadevah, zaradi katerih prihaja jo na ban-sko upravo, obračati samo na načelnike oddelkov, ne pa tudi na posamezne referente. Pri zlati iffi, bolečinah v križa, zastoju krvotoka jeter in nezadostnem izločevanju iz žolča, nastalih rsled zapeke, se dosežejo odlični uspehi z naravno Franz-Josefovo frenko vodo. Bolniki radi jemljo preizkušeno ranz-Joseiovo grenko vodo in jo dobro preneso tudi pri večkratni porabi. Offl. reg. 9. br. 30474/M. — Občinske zadeve. Ker je upravno sodišč« v Celiju potrdilo razpust občinskega odbora na Vačah, je 31. marca prevzel občinske posle novo imenovani župan posestnik g. Jakob Kimovec, ki je bil leta 1931 »kar na brzo roko« razrešen žu-panslke časti, katero mu je vaško ljudstvo pri svobodnih volitvah dalo, V upravo te občine so imenovani še gg. Anton Zarnik in Jakob Grilc, oba z Vač. V Litiji je bila izvršena revizija občinskega gospodarstva, katero je vnšil višji računski inšpektor banske uprave g. SeJan. Ravno tako je bila izvršena revizija občinskega gospodarstva na občini Polšnik. — V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 4. t. m. je objavljen »Pravilnik o oddajanju v zakup restavracij, okrepčevalnic (buffetov), kioskov, trafik, brivnic. menjalnic in ostalih prostorov na postajah drž., železnic, ki služijo potrebam potnikov«, dalje>Izpremembe rn dopolnitve navodil /a poslovanje s Poštno hranilnico«, >P«ipravek k 55 9. in 87. pravilnika glede banovinskega proračuna« in »objave banske uprave o pobt-ranju občinskih davščin za občine Gornji grad -okolica. Raka v krškem okraju in Sv Miklavž v ptujskem okraju.« — Romar,o Guardini: »Sv. križe v pot», izdal »Martuljek«, je izšel v 2 izdaji. Dobi se v knjigarnah, broširan 5 Dm, vezan 7 Din. Oceno še pri- — 30 milijonov 336302 rednih knjig je doslej razposlala Družba sv. Mohorja svojim udom. Če ae letos še niste priglasili, storite to takoj, da ne ostanete v jeseni brez naših knjig. — Prav primerno darilo mladini za Veliko noč eo dr. Siršnikovi »Akademski poklici«, ki nudijo najboljših napotkov glede izibire poklica in sdično. Knjiga (ca 400 str.) se dobi v knjigarnah oz. pri SKA Stareišinstvu v Ljubljani, Miklošičeva ». 5, 40 Din (po pošti 45 Din). — Železniška nesrečo. Preteklo nedeljo zvečer je premikal na postaji Sava pri Litiji tovorni nabiralni vlak št. 656/U, ki jc privozil iz Zagorja. Zavozil je na tir 8/IV preko kretnic 8-7-6 na tir I, kjer je stalo 10 voz nagovorjenih * gramozom. Vsled nesporazuma med viak»spremnim osebjem in kretničarjetn je, ko je vozil stroj s tenderjem, službenim vozom in 1 tovornim vozom čez kretnico 8, nekdo iz vlakospremnega osebja kretnico eremaknfl, vsled česar no 8 vozovi iztirili. — Ta-oj je priiel iz Ljubljane pomožni vlak z potrebnim osebjem železničarjev, iz Zagorja je Ul istotako takoj na mestu progovni mojster g. Spindler, k Litije pa progovni mojster g. Ronko i vsemi razpoložljivimi železniškimi delavci Skupnemu napora se je posrečilo, da so v teka pol are desni tir oprostili, tako da so vlalki med Zagorjem in Savo vozili po desni progi. Ostala proga je bfla očiičena ob 2 ponoči, nakar je bil vpostor^en aopet redni promet. — Pogrešani. Dne 26. marca je neraanokam izginil M-letni ključavničarski mojster Plahuta Ivan iz Rafhenburga. Pogrešam je srednje velikosti. nekoliko upognjen, ima rjaTe dolge brke, črtne lase, spredaj nekoliko plešast. Na sebi je imel črn žametast klobuk, rjav suknjič in črne hlače. Pri sebi je nosil obrtni Kst, izdan od okrajnega glavarstva v Brežicah, in delavsko knjižico. Kdor M o njem kaj vedel, naj sporoči proti povrnitvi stroškov na naslov: Srečko Plahuta, Raf-beaburg, Dobrna pri Cclfo je odlično zdravilišče za srCne, Zlvtne m ženshe bolezni, poCltha potrebne! Od 19. aprila do 30. junija m od 1. septembra do 31. oktobra 20 dnevno pavšalno zdravlienje (auto-bnsna vožnja Celje-Dobrna in nazaj, stanovanje, prvovrstna hrana, kopeli, zdravnik in vse takse) za skupno ceno Din 1.100'-, Din 1.250 - in Din 1.450"-) trije razredi za državne nameščence i. t. d.) oziroma Din 1.300 —, Din 1500-. in Din 1.650 —) trije razredi za vse ostale). Prospekte na zahtevo I — Odšel je t doma lS-leten fant, čedne postave. Oblečen je v snr pleten »viter, v plavkasto ponošemo suknjo, v belkaste puimparice z veliko krpo ali v precej ponošene temno rjave hlače: ima širok okrajen zelen klobuk in nosi gojzerje. Kdor ga najde, dobi 100 Din nagrade, ako ga prijavi na najbližjo orožniško postajo aLi na občino ali pa orožniško postajo Rog. Slatina. _— UL kg v Liehtenturnovem zavodu v Ljubljani ima svoj velikonočni sestanek v torek dne 14. aprila ob popoldne. Iskreno vabljenel Pri-? r dlte vse! — Nesreča pod avtom. V petek zvečer jSlon«. — Velikonočne razglednice in primerna darila, zlasti izbrane knjige (Cankarjevi in Finžgarjevi zbrani spisi, odlična pesniška flbir-ka »Zemlja« Edvarda Kocbeka in dr.), dobite pri Novi založbi v Ljubljani — Ne kupujte preproge) Tkalnica preprog »Mefcka« Subotica, izloži to leto prvikrat v Ljubljani na velesejmu. Izdeljne preproge (Persere) ročno delo iz čiste volne v pensijskih in modernih vzorcev (stalno v barvi in impregnirano proti moljem.) Pro«laja se tudi na odplačila, v Vašem interesu je, da pričakate z nabavo preprog, boste prijetno iznenaideni! — Dame imajo dober okno, mi z njimi tekmujemo. Prinašamo najlepše pomladanske plašče, modeli Dunaj in Pariz. Ogled ie prosi, presenečeni boste z okusno izdelavo. TIVAR OBLEKE. — Najcenejši nakup manufakturnega blaga Jos. Petkosig — Ljubljana, Stari trg 4. — Binkoštno romanje na Trsat, združeno z izletom po morju na prekrasni otok Rab (ne Krk, kakor druga leta) bo letos pod tako ugodnimi pogoji, da se ga bo lahko vsakdo udeležil. Preden se odločite, zahtevajte obširna pojasnila, ki, jih pošlje »Sveta vojska« vsakomur brezplačno. Sporočite po dopisnici svoj naslov pisarni »Po božjem svetu«, Ljubljana, Šentpeterska vojašnica. — Katera mati je razumna? Dotična ki svoje otroke že v zgodnji mladosti navaja k pravilni negi zob z odlično zobno kremo CIMKAN. Ljubljana © Cvetna nedelja v stolnici. Ob 8.15 ko-rarska sv. maša, ob 8.45 blagoslovljenje oljk, ob 9 tiha sv. maša, ob 9.30 se bere trpljenje N. G. J. K., oli 10 peti pasijon pri slovesni sv. maši v slovenskem jeziku, popoldne ob 3.30 kri-žev pot, ob 4 postna pridiga, nato lilanije. ™ mm sloga £e7l.bf3°s Borba ameriške policije s kraljem podzemlja, s sovražnikom države štev. 1 V$® me$io govori o tem... v glavni, dvojni vlogi Edvard Robinson Predstave ob 15, 17, 19 In 21. ur' 0 Nova cerkev na Kodeljevem. Predmestje Kodeljevo, ki je prišlo po inkorporaciji inoščan-ske občine pod Ljubljano, se je v povojnih letih zelo razvilo; njegov razvoj pa še ni ustavljen. Velik del Kodeljevega je tudi krasna cerkev, ki so jo lani pričeli graditi Salezijanci tik svojega Mladinskega doina. Temeljni kamen za to cerkev bo jutri blagoslovil škof dr. Rozman; slovesnosti pa se bosta udeležila tudi ban dr. Natlačen in mestni župan dr. Adlešič ter mnogi drugi odliE-niki. Zamisel je stara že najmanj 10 let ter je dovoljenje za gradnjo cerkve podpisal sam sveti oče. Cerkev bo prihodnje leto dograjena že v surovi stavbi, sedaj pa je v surovi stavbi že dograjena podzemska dvorana pod cerkvijo. Načrte za to veličastno cerkev je napraviti arh. Herman Hus, zgradba sama bo veljala približno poldrug milijon dinarjev, z opremo vred pa okoli 2 milijona dinarjev. Prispevki za to cerkev, ki bo imela romarski značaj, se nabirajo po vsej Sloveniji. Cerkev bo posvečena mali Sv. Tereziki. Za današnje slavje je že vse pripravljeno ter stoje že okrašeni mlaji, ki jih je posodila mestna občina, na kraju, kjer bo stal oltar, pa stoji mogočen lesen krii, ki bo v smislu obreda stal vse dotlej, dokler ne bo postavljen oltar. čportnifj čepic lepo izbiro Vam nudi Bogataj čes mero iKlobukov lovskib ali modni}) pri nfem dobite po cenalj Ul) ugodnib MIRKO BOGATAJ, Ljubljana. Stari trg it 14. 0 Pri blagoslavljanju temeljnega kamna eerkve sv. Terezike na Kodeljevem danes ob 3. popoldne bo združen pevski abor salezijan-skih bogoelovcev in gojencev z Rakovnika ter članov Fantovskega krožka na Kodeljevem izvajal sledeče dr. Gržinčičeve skladbe: Ecce sa-cerdos, Slavo Večnemu, V zakramentu vse sladkosti, Sveta Terezika in Sattnerjevo Pesem zvonov. Besedilo psalmov in drugih obrednih spevov in molitev je izšlo v posebni knjižici, ki stane I din in se dobi v Salez. mladinskem domu na Kodeljevem. V župni cerkvi v Sp. Šiški bo danes popoldne ob pol štirih slovesnost blagoslovitve prapora sestric sv. Klare. Sepin pomemben prapor Stf KINO UNION S2L22-« Dene« ob 19, 17, 1« ln 21 url Velenapeti film is romantičnega življenja v bleščečem varijeteju in pod eirkuško kupolol Atrakcije na trapecul Rbbs Albers -----0 Anuabelia Attila Hdrbiger VAR1ETE ■■MOMamoHa Popolnoma nov foxov zvočni tedniki je izdelan po načrtu g. arh. Khama. Kumovala bo goopa Marija Sadar, 4ol. upraviteljica Po blagoslovitvi prapora bo sprejem novih Članic. 0 Prosvetno društvo Ljubljana — mesto. Pretekli petek je imelo naše društvo v veliki dvorani boteila MikSč svoj pmri redni občni zbor. Društvo, ki je bilo ustanovljeno pred dobrimi 4 meseci, se je zelo razvilo ter šteje danes lepo število agilnih članov in članic. Po izčrpnih poročilih poedinih odbornikov so sledile volitve, pri katerih je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik dr. Josip Voršič, podpredsednik Hubert Zevn&ar, tajnik Slavko Zupan, blagajnik Jode Čermvec, odbornika pa Tone Kralj in Janko Pajer. Po izvolitvi js imel ponovno izvoljeni predsednik na članstvo nagovor, v katerem je povdaril bistvene osnove bodočega društvenega delovanja, ki sta mu cilj širjenje katoliške ia slovenske prosnrete v Ljubljani, s tem obenem pa širjenje prave kulture med naAim narodom. 0 Ljubljanski klub je imel 3. ). m. v Kazini svoj občni zbor, na katerem je bil vnovič izvoljen dosedanji odbor (dr. Windischer senator dr. Gre-gorin, dr. Novak, mons. dr. Ujčič, dr. Siare, univ. prof. Milan Vidmar, dr. švigelj ml., inž. Pirkmajer, A. Praprotnik, veleindustrijalec Westen, inž. Suk-lje, I. Gorjup, arh. Costaperaria, inž. Tomo Knez, v katerega pride sedaj še g. podpolkovnik gosp. Milan Kerekovič. Iz poročila tajnika g. Gor j upa se razvidi, kako da je klub pod svojim predsednikom dr. Windischerjem postal važno kulturno ognjišče našega mesta Leta 1935 so predavali v klubu: univ. prof. Marij Rebek, prof. Evgen Jarc dvakrat, naš delegat pri mednarod. uradu dela v Ženevi Djoka Curčin, gen. tajnik Zbornice TOI Ivan Mohorič, nam ravnatelja TPD Antonie Julliard, pis. F. Terseglav, prof. blaž Svetel, univ. prof. dr. Ozvald in univ. prof. dr. Kidrič. Letos pa so predavali dosedaj dr. Niko Zupančič, dr. Egon Store, direktor nar. muzeja dr. Mol, prof. )nrc in urednik dr. Al. Kuhar. Tomistav pivo 18 */• Grand pivo ia zagrebške pivovarne to« restavracija hotela StrakeL 0 Jegličevci Ker pade aprilski sestanek na veHki torek, amo prisiljeni ga odpovedati Prihodnji sestanek bo v torek 5. maja, kjer bo z«to aktualno predavanje o Drušitvu narodov. Predaval bo tov. dr. Tomšič, ki je naš najboljši poznavalec te ustanove. © Prirodoslomo društva sporoča vsem svojim članom, da bo odslej Proteus lahko redno izhajal. Če bi vsi naročniki plačevali naročnino brez zamude, bi lahko uprava že 8 prihodnjim letom povečala, obseg, (boljšala opremo in — znižala naročnino, listu. J* D5> Volovšek Vladimir špecljallst z« zobne in ustne bolezni, ne ordinira od 5. aprila do 5. maja. © Ogenj na Rožnika. V noči na soboto je okoli pol 10 izbruhnil ogenj na vzhodni strani šišenskega vrha. Vnelo se je dračje in razno grmovje. Poklicani ao bili poklicni gasilci, ki so s pomočjo prebivalcev z Viča pogasili ogenj. Ogenj je zanetil najbrž kak neprevidnež z ogorkom cigarete. Škoda je malenkostna. © V Ljubljani umrli od 27. marca do X aprila 1936. Štrukelj Mihael, 86 let, vžitkar, Koseze 1)2, Bilina Franja, roj. Škerl, 79 let, zasebnica, 11-dovieki ul. l/I, Sinkovič Terezija, 44 let, bol strežnica, Vidovdanska c. 9, Lichtenegger Kristin^, roj. Plešnik, 80 let, vdova sodn. sluge, Sufvobcjr-ska ul 16, Kolar Stanislava, 8 mesecev, hči kl^p. pomoč., Dravlje 47, Verlič Franc, delavec, 82 Ift, Zapuže 2, Dovič Franc, 36 let, žel. uslužbenec, Vilharjeva c. 29, Verbič Marija, 73 let, zasebnica, Japljeva ul. 2, Burger Frančiška, 10 dni, hči mo-distinje, Predovičeva ul. 46, Križnik Anlonijp sestra Nilislava, usaniljenka, Slomškova ul. 20. j fflajlepšiplašči salam PAULIN, Ljubljana, Zvezda © Viljem Kramar se je prijavil sam. Po tH-dnevnem brezuspešnem policijskem zasledovanju napadalca Viljema Kramarja, ki je streljal dne 1. aprila v ženski bolnišnici na moža svoje ljubice in na neko drugo pacijentko, se je Viljem v noči na včeraj prijavil sam oblastem. Okoli pbl polnoči se je zglasil v jetnišnici v sodni palači ter prosil, naj ga pridrže. Uprava jetnišnice ie telefonirala na policijo, ki je poslala ponj avto, nakar je bil Kramar prepeljan na policijsko upravo. Kramar je bil svež, dasi nekoliko živčno napet. Pri zaslišanju je povedal, da sc je po napadu klatil izven Ljubljane, po Mestnem logu, Barju ter okolici D. M. v Polju. Zaradi svojega dejanja ni skoraj prav nič potrt. Policija ga še zaslišuje ter ga je včeraj že izročila sodišču, obenem pa poslala ovadbo državnemu tožilstvu. Lepe spomenice po nizki ceni dobavlja kamnoseštvo Kunovar Franjo - Ljubljana Zahtevajte al bum © Očka b mamica! Rabimo obleke, sedanje so bile lepe in trajne. Saj se dobijo že od 60 din naprej, mornarske pa že od 90 din. — Vsi očke in mamice kupujejo obleke za njihove ljubljence vsled dobre kakovosti in nizke cene pri — TIVAR-OBLEKE. © Prijeti tatovi. Orožniki v St Vidu ter ljubljanski policijski stražniki in agentje so v St. Vidu, v Dravljah in bližnjih vaseh prijeli več oseb. Pri hišni preiskavi so našli teT zaplenili večjo količino manufakturnega in trikotažnega blaga. Del tega blaga je bil ukraden v tovarni Hribernik & Co. v Vižmarjih in sicer v noči na 29. marca. Drugo blago pa izvira od raznih vlomov Policiji so že znani lastniki ukradenega blaga, le še za malo količino poizveduje, kje je bilo to blago ukradeno. fttev. 80. ♦SLOVENEC« Aifi 5. aprila "fone. Stran 5 Dr. Šlibar Ivan odvetnik v LITIJI se je preselil iz Koblerjeve v Modicevo hišo O Slaboumnež ▼ bolnišnici. V petek proti večeru se je pojavil v sprejemni pisarni v splošni bolnišnici star možak, ki je kričal, da jc minister, milijonar itd. ter razbijal po sprejemnici. Očitno jc bilo, da je možakar znorel. Iz bolnišnice so poklicali policijo, ki je vtaknila moža v prisilni jopič, policijski zdravnik dr. Lužar je bolnika pre-iskal ter ugotvil slaboumnost. Moža so obdržali kar v bolnišnici. Mož je 39-letni delavec Jože Krmec iz Zapiti. 0 Hud pokolj na Fužinah. Včeraj popoldne se je mudil 33 letni mesarski pomočnik Rudolf Zaje s Poljanske ceste 75 v neki gostilni na Fužinah. V svoji družbi je imel tri dekleta, uslužibena v neki ljubljanski kavarni. Zaradi deklet je nastal spor z drugimi fanti in neki 18 letni vročekrvnež je izvlekel nož ter pričel divje mahati krog sebe. Zajca je zabodel v hrbet ter ;nu prizadejal globoko rano, tako da so načeta tudi pljuča. Lažje pa jc mladi divjak ranil pet drugih gostov. Težko ranjenega Zajca je osebni avto prepeljal v ljubljansko bolnišnico. Zajčevo stanje je zelo resno. Orožniki iz Štepanje vasi so že uvedli preiskavo o dogodku. 0 Smrt v vlaku. Včeraj so v dolenjskem vlaku, ki prihaja ob pop., našli v enem kočevskih vagonov mrtvega potnika srednje starosti. Poklicana je bila policijska komisija zdravstvenega svetnika dr. Luzarja tn dežurnega uradnika Ketteja. Dr. Luzar je ugotovil, da je mož umrl med vožnjo — nekako med Škofljico in Ljubljano — za srčno oslabelostjo. Mož je 36 letni brezposelni delavec fvan Ma-jetič iz vasi Dren v občini Fara pri Kostcln. Doma ima ženo in otroke. Bil jc na poti v ljubljansko bolnišnico. Na odredbo policijske komisije je bilo truplo prepeljano v mrtvašnico. JHONET-MUNDUS" Jugosiov. tvornica pohištva In upognjenega leia d. d. VARAŽDIN Nudi za predstoječo poletno sezono VRTNE STOLE , Ttelo trpežne konstrukcije in zmernih cen. Model je zakonito zaščiten. Zahtevajte ponudbe! © Kino Kodeljevo igra danes ob 5. in 8. dvojni spored: »Črne rože« (Lilian Harvey, Wiilly Fritsch) in »Pesem 6olnca« (Rihard Tauber). Pevsko društvo »Sava« v Ljubljani priredi danes na cvetno nedeljo dne 5, aprila 1936. KONCERT v Društveni dvorani na Laverci. Začetek ob 4 popoldne. Vabi odbor. s0 Kakor lani, tako smo tudi letos otvorili 1. 4prila naš oddelek za cenejše obleke. Pri ne-verjfetno nizki ceni so obleke prvovrstne kakovosti. Vhdd v ta oddelek je v Ljubljani iz Prešernove ulice 54 na dvorišče. Tivar obleke. '0 Dr. Josip Tavčar, zobozdravnik, ne ordi-nira: od vel. sobote, od M do 16 t, m. '0 NIC nimate večjih stroškov, če si za veliko1 noč nabavite izvrstno specialiteto Klefišovo šunko, ki Vam jo dobavi tvrdka Fr. Kham nasproti kini Union, telefon 29-69. Celie '„& Osebna vest. Včeraj se je vrnil predsednik meelne občine celjske g. Alojzij Mihelčič, ki se je njudil ves teden v Belgradu, da je interveniral v raznih ministrstvih zaradi proračuna mestne občine, ki je bil v celoti potrjen. Nesreča. V četrtek, 3. aprila «e je potie-»reuil 5 letni Rebernišek Ferdinand, sin tovarniškega delavca iz Zgornje Hudinje. Na cesti pred domom se je obesil na voz. ki je bil naložen s težkimi hlodi Ker ee je voz tresel, je udaril hlod dečka tako močno po glavi, da mu je preklal lobanjo. mannfakturna trgovina Za veliko Celje .h. rrosic DoboviCnik v Celiu nabavila za spomlad ln poletje 1936 ogromno množino vseh najrazličnejših vrst SlIMNA, KAPIGJMNA ln sploh vsega blaga za obleke od najcenejše do najflnelše kvalitete 3 m modno sukno za kompletno športno obleko ... od Din 75'- naprei 3 m mode polkarogarn za celo moško obleko od Din 120*- naprei 3 m Kamgarna za kompletno moško obleko . od Din 195'- naprej N16 več nI potreba kupovati moškega blaga od nepo gnanih prodajalcev, ki Vam prinesejo blago na dom ponudit, ker navadno kupec nasede. Firma Dobovlftnlk Ima nad 800 vzorcev sukna na za. logi, ima lastno tovarno za prešite odeje in perilo. -Občinstvo se naproša da si ogleda zalogo. <3 Umrla je Sojč Karolina, 43 letna žena posestnika iz Ljubnice pri Vitanju. & Koncert pevskega društva >Celjski Zvon*. Opozarjamo cenjeno občinstvo, da ne zamudi izredne prilike, da obišče koncert, na katerem se bodo izvajale ruske in slovenske narodne pesmi. Izvajale se bodo narodne pesmi, s katerimi je lansjko leto žel akademski pevski zbor v Ljubljani in po drugih mestih Sirom države velike uspehe. Koncert ee prične točno ob 5 popoldne v veliki dvorani Ljudske posojilnice. Ker so zveze z vlaki na koncert in od koncerta ugodne, opozarjamo tudi občinstvo iz bližnjih krajev, da se koncerta lahko udeleži. Cene so propagandno nizke. Lepe rozine, jedrca, lešnike, mandeljne in odlično banatsko moko priporoča Anton FAZA-RINC, Celje. — Tudi za pirhe lepa izbira. Ako hočete biti postreženi z dobrim blagom in po najnižji ceni, potem kupujte v manufak-turni trgovini Valentin Hladin! Trbovlje 8hod g. ministra dr. Kreka bo danes ob pol-dveh popoldne. Ura je sicer malo neprilična, a ni bilo mogoče drugače, ker je pozneje dvorana oddana. Je pa nujno, da zvemo resnico o vseh zadevah, ki danes stiskajo rudarje. Občinska seja bo v ponedeljek popoldne ob treh. Sklepali bodo o proračunu za 1936-37., o priključitvi sv. Marka in Bevškega k Trbovljam in razne manjše zadeve. Pasijon bodo uprizorili danes popoldne ob štirih v Društvenem domu. Vedno sveže barve in lake dobite pri Ivo Ton sel, Trbovlje. Zagorje Sejem na cvetni četrtek je bil dobro obiskan. Posebno manufakture je bilo veliko, dočim je bilo živine manj kakor navadno. Kmetje so se povečini držali določenih cen, le nekateri so bili prisiljeni, da so radi pomanjkanja denarja prodali živino izpod naznačenih cen. Kmetijska podružnica v Zagorju je dobila večjo množino mladih smrekovih sadik. Dobe se po znižani ceni pri blagajniku Kmetijske podružnice g. Mirku Koprivcu. Ker mnogi naročniki »Slovenca« niso naročeni na »Ponedeljskega Slovenca«, jim tem potom sporočamo, da se dobi v trafiki g. Mihe Drnovška poleg občinske hiše. Segajte po njem! Vransko Ga že imajo) Namreč Lojtre Ivana, o katerem smo nedavno poročali, da je napravil raznim posestnikom toliko škode na sadnem drevju in se je ves teden skrival, so orožniki v sredo popoldne aretirali nekje na Trojanah in ga pripeljali v zapor na Vransko. Pri zaslišanju je izjavil, da je Kamnika zato s sekiro vsekal, ker mu je nekdo rekel, da ga mora. Drevje pa je poškodoval zato, ker so ga dotični lastniki razjezili in je storil to iz maščevanja. Ko so ga orožniki predali v sodni zapor, je zahteval od sodnega sluge, da mu mora prinesti iz farovža kruha, ker je lačen. Po raznih znakih sodeč je fant res prismojen, a tako zelo pa zopet ne, da ne bi vedel, kaj dela. Vsa svoja zločinska dejanja je odkrito priznal. O njegovi nadaljnji usodi bo odločalo sodišče. V zvezi s tatvinami, o katerih smo predvčerajšnjim poročali, so orožniki zaprli nekoga. Morda bodo sledile še nadaljnje aretacije. m v • v Irzic Dvanajsti in zaključni prosvetni večer bo v »Našem domu« v ponedeljek zvečer ob osmih. Rdeči pas Pariza nam bo odkrival g. dr. Viljem Fajdiga iz Ljubljane. Važno predavanje s slikami bo pač dostojno zaključilo letošnje prosvetne večere, ki so bili vsi številno obiskani. »Jeftejeva hči« je bila za materinski dan podana tako dovršeno, da je nekaterim zapirala s svojim nastopom kar sapo. Dekliška Marijina družba jo bo ponovila danes popoldne po večer-nicah za otroke Marijinega vrtca. Da bo pa v dvorani red, je želeti, da pridejo otroci v sprem-jivu odraslih. Pokopali smo tri v dobri uri pretekli ponedeljek. Vse so bile ženske in Bog jih je rešil trpljenja. Purger Katarina je bila dolgo v ljubljanski bolnišnici in izpolnila se ji je želja, da so jo dve uri pred smrtjo pripeljali domov umret. Meglič Anica je bila v cvetu mladosti, pa privezana na posteljo že več let. Kremžar Marija je pa dosegla častitljivo starost, ko je včasih služila v boljših hišah, zadnjo dobo pa Bogu. Naj vse v miru počivajo! Zg. Dolina nad Tržičem Tržičani so zopet pokazali, kaj znajo; topot pa v naši od Boga pozabljeni dolini. Pod spretnim vodstvom g. Gorazda Bolta, učitelja na tržiški meščanski šoli, je cerkveni moški zbor iz Tržiča, sestavljen skoraj iz samih delavcev, dovršeno odpel 18 starejših, a tudi nekaj modernih pesmi. Zlasti so užigale občinstvo, ki je napolnilo le polovico šolske dvorane, česar pri nas še nismo doživeli, in ga pripravile v prijetno razpoloženje narodne in šaljive pesmi. Pa tudt strogi kritiki so se o nastopu g. dirigenta kakor tudi pevcev pohvalno izrazili. Brez pretiravanja lahko poudarimo, da je zbor nudil onemu delu prebivalstva, ki je za koncert pokazal popolno razumevanje, užitek, kakor ga še ni dala nobena druga prireditev iz naše vasi in ga tudi več ne bo. Zato je tembolj nerazumljivo in za naš kraj prav nič časten bojkot proti tej res umetniški prireditvi od strani nekaterih, ki že dalj časa kažejo neko nerazpoloženje nasproti šoli in njenim prireditvam. Vzroka za to ne vemo. Najbrž pa jih bode v oči dejstvo, dn nudi šola poleg naloge vzgojiti mladino v čim koristnejše člane človeške družbe, zavetje tudi raznim okoliškim katoliškim društvom. Zdi se, da tem lažiizobražencem, ki zavajajo preprosto ljudstvo, »črna«. odnosno »klerikalna« umetnost ne diši posebno. Nič ne de, se vsaj spoznamo. Sicer jib pa Bog ohrani, Bog obvari... Slovenska Krajina Smrtna kosa. V ponedeljek zvečer je izdihnila po kratkem bolehanju mati g. kanonika Slepca v Murski Soboti. Zadela jo je kap, lotila se je je še pljučnica in starico je pobralo. Pokojna je dočakala visoko starost 86 let. V fari jo je vsak poznal le pod imenom mama in ko je v torek šlo od ust do ust, da so mama umrli, je takoj vsak vedel, kdo da je umrl. S hvaležnostjo se spominjajo pokojne mame vsi kaplani tn vsi duhovniki in bogo-slovci domače fare. Bog bo poplačal pokojni vse njene dobrote, ki jih je delila. Pogreb je imela tako veličasten, da je res malo takih. Cela fara se je udeležila pogreba v sredo popoldne. Na pogreb je pohitelo 18 duhovnikov, prišli pa bi tovo vsi iz Prekmurja, če bi zvedeli za smrt po- kojne mame. Pogreb je vodil dekan g. Jerič iz Turnišča. Pokojni naj sveti večna luč, g. kanoniku pa naše iskreno sožalje! Zagrebška vremenska napoved: Naraščanje oblačnosti, toplo in vetrovno s poslabšanjem vremena, nato hladneje. Kako dolgo jih j^J f bo še ohranil? BeliinlepisotizobjelVendarje lahko mogoče, da se je na no* tranji strani ie tvoril nevarni zobni kamen, ki je zelo pogosto vzrok teikih zobnih obolenj. Zdravi zobje so dragocenosti Varujte jih I Čistite svoje zobe redno, zjutraj in zvečer, s Sargovim Kalodontom. Kajti Sargov Kalodont je edina zobna krema v naši državi, katera vsebuje sulforicinoleat, že neitetokrat preizkušeno sredstvo proti zobnemu kamnu. Samo z rednim čiičenjem zob s Sargovim Kalodontom se odpravi zobni kamen in se prepreči njegova ponovna tvorite«. * Pozorl Poskusite enkrat novo ustno vodo Kalodont. Koncentrirana sestavina, celo vart- Nekaj iz življenja gluhonemih Gluhonemi, ako so prav vzgojeni, imajo globoko razvit čut za verstvo in radi molijo. To zmožnost pa so odrekali gluhonemim že stari filozofi. Aristotel n. pr. je imenoval gluhoneme bedaste, brezumne ljudi in veliki mislec sv. Avguštin se je kar odurno izrazil o gluhonemih, češ, da niso sposobni za verstvo; to si namreč človek pridobi po pridigi, a gluhonemi pridige ne sliši in zato je ne more razumeti. No, to bi gledal sv. Avguštin, ako bi prišel v nedeljah dopoldne no gluhonemnico v Ljubljano, ko imajo gluhonemi pridigo, svojevrstno seveda, njihovi bitnosti primerno. In kako vneto sodelujejo gluhonemi otroci. Pa to ni samo pri nas, temveč v vseh modernih zavodih, kjer hočejo dati poleg temeljite šolske izobrazbe tudi poglobitev verskega znanja. Zato so v prvih 17 stoletjih gluhonemim storili veliko krivico, ker so jim odrekali sistematično izobrazbo. Ko je n. pr. dobrodelni pastor na Finskem Alopaeus, kot učitelj gluhonemih potoval po deželi ter navduševal ljudstvo za podporo v korist gluhonemim, so zahtevali, naj ga zapro, češ da je goljuf, antikrist, ker se predrzne učiti gluhoneme, ki morajo taki ostati, ker jim je Bog sam odvzel dar govora. Taka kruta miselnost je dolgo prevladovala. In gluhonemi so živeli žalostno življenje. V njih je razvit čut za pobožnost; treba je le nekoga, ki jim z ljubeznijo in prcpričevalnostjo odgrne zastor ,ki jih loči od doslej jim neznanega, skrivnostnega, svetostnega. Res je, da gluhonemi verskih resnic ne doume tako temeljito kakor polnočutni, toda to, kar se mu poda v njemu primerni obliki, obdrži in izpolnjuje. (V Ljubljani je kar cela vrsta mladih gluhonemih, ki redno prejemajo sv. zakramente). V Nemčiji je več globoko religioznih gluhonemih pesniških duš, ki v iskrenoobčutenih verzih izražajo verska čuvstva. Naj sledi ena takih pesmi, ki jo je zložila gluhonema pesnica Ide Biinle. (Prevod je oskrbela strok, učiteljica Zora Pianecki.) 1. ^ Ne obupaj, nosi mirno, kar naložil jc Gospodi Pridno delaj, ne omagaj, hodi ravno svojo poti 2. Božja voljal Nanjo zidajl Daje ti najboljši svet. Slabo pusti, dobro stori, pa vesel bo tvoj pogled. 3. Vsak dan se okleni tega, kar veleva ti dolžnost. Iz trpljenja k večni sreči vodi božja nas modrost. Kako globoka bogovdanost veje iz teh preprostih vrstic. Da, gluhonemi imajo čutečo religiozno dušo in zaslužijo našo pozornost. Maribor in gluhonemi. 15. dec. 1935 je bila v Berlinu velika slovesnost. Gluhonemi so imeli ta dan veliko čast, da so spoznali novega berlinskega škofa dr. Konrada von Prysing. Brezmejno so bili veseli in poče-ščeni. Slično razpoloženje je vladalo v Mariboru dne 29. dec. 1935, ko so bili mariborski gluhonemi tako srečni, da so bil sprejeti v avdijenci pri pre-vzvišenem škofu dr. Tomažiču, ki je s svojim liu-beznjivim nastopom takoj osvojil srca trpečih svojih ovčic ter jim podal blagoslov v kapeli, jih razumljivo nagovoril in jih obdaroval. Tudi fotografiral se je ljubeznjivi Prevzvišeni v krogu gluhonemih ter jim tako podal izraz svoje velike naklonjenosti. Ta dan je bil res kakor svetel žarek, ki je posijal v temino bednega življenja trpečih gluhonemih. Še posebno pomenljiv je bil la dan, ker so gluhonemi zjutraj prejeli skupno sveto obhajilo, med njimi je bil eden, ki je prejel prvo sv. obhajilo (star okoli 20 let). Za to slavje so sc kar lepo pripravili in pogled na srečne obhajancc v Fran-čiškovi kapeli v gostoljubnem frančiškanskem samostanu, je bil pretresljivo lep. K lepem razpoloženju jc pripomogel tudi prijazni gospod gvardi-jan dr. Gracijan Hcric ki je pogostil srečne obhajancc. »Maribor« jc pa tn dan tudi počastil spomin gluhonemih, ko je prisostvoval popoldanski prireditvi, ki jo je priredila na originalen način Fran-čiškova mladina. Vse pohvale vredno je tako ka- ritativno udejstvovanje v prid trpečim. Zahvalo zasluži zlasti še agilni g. p. Konštantin, ki je spretno pripravil in vodil zanimivi program. Tako je bil ta dan res nekaj edinstvenega, prvi v Sloveniji, ki je pokazal, da je v gluhonemih močno razvit čut religioznosti, saj z brezmejnim veseljem so gluhonemi doživljali ta dan in časicn je bil ta dan, ker je pokazal od Prevzvišenega pa do preprostih otrok in drugih src, da misel ljubezni do trpečih bližnjih še ni in tudi ne bo zamrla. Ljubljana in gluhonemi 29. marca jc bilo v kapeli Vzaj. zavarovalnice tihotno slavje. 40 odraslih gluhonemih je ta dan prejelo skupno sv. obhajilo. Z veliko resnostjo so dokazali ti gluhonemi, do je v njih močno razvit religiozni čut. Ta dan je bil nad vse pomenljiv še zlasti zato, ker so smeli odrasli gluhonemi v avdi-jenco k svojemu nadpastirju. Dolgo že so se veselili tega, za nje tako častnega trenutka. In ko je prevzvišeni g. škof dr. Rozman v svoji kapelici podelil gluhonemim svoj nadpastirski blagoslov, ter jim še podelil lepe sominke, jih očetovsko prisrčno nagovarjal in se z njimi fotografiral, so gluhonemi polni blaženih, nepozabnih viisov zapuščali škofijski dvorec, kjer jim je bil podan najlepši dokaz, da niso pozabljeni S ponosom poročamo ta dejstva, ki jasno pričajo, da imajo najvišji cerkveni knezi smisel in srce za trpeče! Gluhonemi pa so našli polno umevanjn tudi pri dobrotnemu križniškemu priorju g. p. Valerijami Učaku, ki je rade volje brezplačno dal na razpolago dvorano, kjer so imeli gluhonemi zabavno tombolo. Gluhonemi, vsi poživljeni, so izrazili željo, da bi bilo še več tako lepih dni, koristnih za dušo in telo. Kdor se hoče karitativno udejsivovati, naj pristopi kol član k podpornemu društvu za gluhonemo mladino, ki posluje nn Gluhonemnici (Zaloška cesta 5) ler skuša ublažiti in omiliti bedo trpečih »Blagor usmiljenim, ker usmiljenje bodo dosegli!« Sa^znatnllci Ljubljana 1 Notno riuibo imajo Lekarne: danes: mi. B«k«r 646, St. Jakoba trg 9; mr. Ramor, UUloAiAen o. M in mx. Garl/ns, Moste; Jutri: mr. Sušnik, Marijin tre it. 5; mr. Kuralt, Uoupsvetska ooota 10 in mit. Bohlncc ded., Rimska cesta SI. 1 Franz Listi: Kritim. Oratorlj Krintu*. epohal no delo tega velikega mojstra ima za podlago čisto litnrgiAno glasbo; sborl in soioHpevl te akladbn alouiljo na prostih oorkvonih apevilh. Oratorlj nam slika ilv IJecje in delovanje naflega Zveli&urja po besedilih rr xv .jw«ma in katolifike litorgije in je razdoUcm v tri dele: Prvi dol, Imenovan tndd boiiiftnt oratorlj nun aliika Kristusovo rojstvo, drugi dol imenovan Rpipha-nia nam prodočuje nauk Kristov, ustanovitev sv. eor k ve in njegovo pot v Jernaalem, tretjd del pa obrav-dava njegovo trpljenje in vstajenje. Llfr/.tov orato rij Kristus bo tuvajala G-laobema Martina s svojim »bo rom in orkestrom in našimi najboljšimi solisti v po nedelj ok rvečor S. t. m. ob 30 v trn ionski dvorani. Vstopnice v prod prodaji v Matlfini knjlarami. 1 Slovenski parijon vjurb/ori Jutri, v ponedeljek. 6. t. m., ob 8 »večer. Kst. prosv. dmAtvo v 8p. Briški. Preokrbile «1 vstopnice že danes; ker Jc zanimanje pasi Jon teredno veliko. 1 Zročni kino Vič predlaga d«mes ob pol 4, R ni pol 9 zvečer veseloigro "Gompod brei stanovanja^. 1 Fantovski Icrolek na Kodrijt-vem bo imel Jutri ob 30 v svojem lokalu prosvetno tekmovanje. 1 Ženski odsek Sale-ijanske prosrete nn Kodcljc-rem bo Imel v torek ob 20 setannk, na katerem bo predavala filatiiea Piiocvvr. 1 Kino Koileljevo Sjrra danes ob b in 8 dvojni NtlKired: «0me tom* (Tiillnm ITarvcy, Wllly Fritnehl in »Pesem sonci* (Klhard Tanber). Jutri ne bo prertMaTr Drugi hrail JeMco. r>wn«s ob pol S tn na veliki (četrtek t/o pol 9 zvofler bo v prosvetnem doami film 'Nnie odre Seaijo-. Ker Je to prekrasen film o Kristusovem {.rpljp nja, upamo, da se boste pol.nofttovllno odKvall. Dol pri Ljubljani. Pridite pofrlodnt pretresljivo vojno dramo «A nJega nii . . .« katero vprlzori dane- , popoldan ob S prosvetno dniStvo v druStvuttl dvorani. Prosvetno druitvo v Preski pri Meilvodiih vpvl zori danes opereto »Mlada Breda«. Pred opereto kon eert cerkvenega pevskega 7/horn. Dol pri Hrastniku. Dane« ob .1 popoldne hodu isprlTorill t Društvenem dom« Pimljon aH Krivinam o tnpljenje. Novo mesto Ker ml ni mogoče ob odhodu obiskati vseh svojih gostov in prijateljev, se jim tem polom prisrčno zahvalim za naklonjenost in priporočani svojega sina Franca. Novo mesto, 6. aprila 1936. — Ive Karaa. Pismo z južne zemlje Buenos Aires, 14. marca. V enem tednu se pa človek že razgleda in kaj bi drugače kot po človeško. Saj smo vsi precej enaki in kdor je hodil po »vetu, jc čutil gotovo isto kot jaz: pust je »vet, tako prazen ta pust, da sentimentalni ljudi« <*»!•« od »vojcev, tujci med tujci kaj lahko pridejo do solz. Tt*U meni je bilo tretji dan tako nekako grenko okoli srca., pa «amo en dan m je ie minilo. Ni bilo časa za take stvaril Pa brez solz... Misli pa le želijo domov. , . , Bil sem takoj sredi dela. Vsa dežela se prav sedaj pripravlja na časten sprejem nadškofa, ki se kot novopečen kardinal vrača iz Rima, m še kot primaa za Južno Ameriko povrh. To pa niso mačje solze! In škof in nadškof in ie vse ono naprej, to tnkaj, kjer je predsednik države veren katoličan, nekaj pomeni. Ali naj mar Slovenci za drugimi zaostanemo? In še oelo sedaj, ko je treba trenutek izrabiti, ko je kardinalu ie v živem spominu beseda, ki jo je slišal v Rimn, kot sem našel v »Osserva-tore Romano«, da naj kot nosilec naslova kardinala cerkve svetega Hijeronima vzame nas juine Slovane ie v posebno zaščito. To nam bi bilo v veliko škodo, M bi priliko zanemarili. Hrvatje se zelo vneto pripravljajo na ta spre-' jem. Don Ruskovič, frančiškan, je imel v radiju govor, da navduši rojake za to priliko. Naš mož, ki je ves čaa tu budno na straži stal, uradnik banke Germaniko g. Lalcner, je skrbel, da tudi Slovencev mso pozabili v pripravljalnem odboru. Moral sem torej kar poprijeti. Izdati je bilo treba slavnostno številko »Duhovnega življenja«, posvečeno nadškofu. Malo sitna zadeva za človeka, ki je v takih stvareh novinec. Kar ti rokava stresi kakih 30 strani! Zato lahko razume vsak, da za dolgčas ni bilo prostora. Še spanja sem moral nekaj tir odščipniti. _ Tako sem bil torej sredi dela. Škarij in koša nisem kot urednik niti imel, niti rabil. Vse to r času, ko glavni pomočnik g. Pelhan odhaja in se ženi. Lepi In zdravi zoblet OMEAN^ hash/lp^r/gfcsij Druga skrb je bila urediti slovensko službo božjo. Tudi to ni enostavna zadeva. V dolgih mesecih prestanka je ugasnila naša pravica do cerkve na Patemalu, kjer so medtem upeljali drugo službo božjo. Sedaj se pa vojskuj z debelim jezikom, ki se ti ne zna po špansko obračati, da je vedna nevarnost, da te krivo razumejo Za prvo nedeljo pač nisem mogel doseči kaj več kot to, da so bile litanije. Objavljeno je bilo to v »Slovenskem Tedniku«, ki izide v soboto, pa ga večina najbrže šele v ponedeljek dobi. Za pusta, ki tu ime spremeni v »karneval« — roge ima pa ravno take kot pri nas —, in za maškerade, ki jih še ni konec, ljudje zvedo brez časopisov, za božje stvari pa vemo, da smo delani na bolj debela ušesa vsi. Zato ni, da bi bil človek raz-' očaran nad tem, če udeležba ni bila več kot kakih 40 oseb — če nisem morda še preveč povedal. Dobro uro smo se zbirali. Nazadnje smo pa le začeli. In kaj bi drugače. Še zadovoljni smo bili. Z upanjem smo namreč cerkev »napolnili«. Zastopani so bili pa vsi koti slovenske zemlje. Relativno pa gotovo največ Belokranjci. Molili smo po slovensko, zapeli tudi, če nas je bilo malo, smo pa nemara zato bolje molili. Pomenili smo se pa kar po domače in se mi je zdelo, da nisem daleč v svetu. Tega pa, kar je v Zagrebu pri srv. Roku — gori na domačem gričku — kar je v naših slovenskih cerkvah in ob njih, kjer lipe prijetno senco delajo, tega pa ni in ne bo... Ni tukaj lip, da bi pod njimi stali, in ne šk:\rp, da bi po njih posedali, kot znamo v domovini. Pa tudi ne Krke, da bi se šli hladit v teh pasjih dneh, ki jih je pust zapisal maškaram ea doto. Prihodnjo nedeljo bomo že nekje dobili zavetje. Dva trnka smo nastavili, sestre usmiljenke — naše Slovenke, ki jih je tu sedaj pet — so imele pa to nalogo, da podpro z molitvijo. Tako smo sklenili v nedeljo, da bo naš slovenski radio imel tukaj toliko oddajnih postaj, kolikor nas je, da se bo uspeh te akcije čim bolj na široko raz-vedel. Pač čudno, kaj? V mestu s tolikimi dnevniki, telefoni in mašinami ostane le jezik za razširjanje takih vesti. Pusta je bilo konec šele drugo postno nedeljo. Navadno je višek nedeljo prej. Letos so bile tisti dan volitve in so zato pusta še za en teden potegnili Časopisi z velikimi črkami pišejo, koliko navdušenje je bilo na teh norčavostih ... Za take stvari ljudi menda ni treba nikjer navduševati. Toliko navdušenje je vladalo, da se tudi pred nalivom niso ustrašili. Malo pred sedmo zvečer se je namreč vlila huda ploha, ki pa tu še vse drugače naredi kot v domovini. Kot da se je nebo utrgalo, pa le za kake četrt ure. CATESKE TOPLICE Najbolj vroči (54* C) radioaktivni vrelec v dravski banovini. Krasni uspehi zoper reumo, išias, otrpelost, želodčne in ženske bolezni. Odprte od 1. V. do 30. IX. V pred- in po-sezom zdravljenje 10 dni Din 600*—, 20 dni Din 1100"— (stanovanje, hrana, kopel, zdravniški pregled, vožnja, takse). — Zel. postaja Brežice in Dobova. Prospekte pošlje Uprava Čateških toplic. Lepo po domače smo preživeli prvo nedeljo zvečer. V družbi Belokranjcev pri — pivu. Da, kakor doma, kjer toliko poštenega cvička zraste in dobrega metličana, pa se s pivom zalivate. Pa je tu le malo drugače. Pošteno, dobro vino je drago, ceno vino je pa za žabe. Pivo pa tudi ni t zastonj. Pol pesa steklenica. Pa sem poslušal želje, ki neumorno glodajo na dnu srca: domov, domovi Danes je bilo tam žegnanje, jutri in ta teden je tam semenj... Čeprav ni tu nobene pratike, kjer bi bilo vs* to zapisano... Da, doma so skednfi imeli okna, tn jih še sobe nimajo (okno je namreč pri mnogih stanovanjih kar v vratih). Taka je ta zgodba: možje, ki so t obilnim delom zaposleni, ki se javnega življenja udeležujejo, ne trpe domotožja. Žene pa vedno umirajo za domovino in se jim zA, da je doma na trdi skrinji stokrat bolj mehko kot tukaj na tj'.i. Doma sem ee vlegla pod jablano in jnbolko sem si vtrgala in nikomur nisem bila na potu. Tu pa samo skozi vrata stopim, pa se že mil'jon ljudi vame zaleti Lepote in razkošja, ki ga mesto raz-siplje, se človek naužije prvi teden. Časopisje je »amerikansko«. Velikanske plahte m dobro informirano. Istočasno ko berete doma, kako so pokali v parlamentu, smo zvedeli že tudi tu. Elektrika ima »dolg jezike. Velikanska pozornost vlada sedaj za dogodke v Porenju. Italijansko vojsko v Abeainiji zasleduje po italijanskih željah. Kar presenetil me je »Slovenec« s poročili o italijanskih neuspehih, dasiravno se more tudi iz tukajšnjih listov razbrati da vse gladko ne gre v Afriki k er kaj bi bilo sicer treba pošiljati vedno novih ljudi doli. % Da tukajšnja javnost simpatizira z Italijani, je naravno. Saj je gotovo čez 50% ljudi italijanskega pokolenja. Vse Mussollnijevo kričanje tega dejstva ne more izbrisati, da italijanska absolutna večina nad vsemi drugimi elementi nima toliko moči da bi deželi mogla vtisniti italijanski značaj. Če bi biH res tak kremen, kot lajajo fašisti, bi Argentina gotovo že bila dežela italijanskega jezika. Pa niso napravili drugega, kot pošteno španščino so epakedrali. Sicer pa Italijani ne uživajo kaj posebnega spoštovanja, zato svoje narodnosti ne poudarjajo tako zelo. Hitro se nauče par sto španskih besed, ki jih potem po italijansko izgovarjajo in na veliko nevoljo Špancev jezik patujčujejo. Pravijo, da se po vseh drugih ameriških latinskih deželah španskega jezika govori čist, dostojen jezik, le tukajšnjega ne morejo prebaviti pravi »kasteljani«. Buenoa Aires je mesto svoje vrste. Majhne hiše, ostanek starega mesta, se umikajo vsepovsod. Stavbene stroke, mislim, dajo dober zaslužek. Saj je ni ulice, kjer bi ne videl z enim očesom troje hiš v delu. Zanimivo sliko dajo nekatere značilne ulice. Kakor za igračo sem videl cele stopnice hiš; od pritlične je kar stopnjema rastla v petnadstropno pdaco. i"ieuz je so ogromne. Cela Krška dolina od Novega mesta do Brežic je znatno premajhna, da bi obsegla celo buenosajreško mesto. Na ladji že so mi razlagali nekatere stvari tega mesta. Da je 5 »kvader« do tja in 2 do tja. Le to mi ni šlo prav v glavo, koliko je to: ena kvadra. Kadar si tu, pa to takoj razumeš. Mesto je namreč čisto geometrično razsekano na kvadrate, ki imajo na vsako stran po 50 številk. Tako bi torej moral imeti vsak kompleks 200 številk. Seveda je zelo veliko imaginarnih. Praktična pa je ta razdelitev, ker lahko točno izračunaš, kjea more biti ta in ta številka. Od kje tečejo številke, je namreč preprosto in natančno urejeno. Ena kvadra obseže kakih 100 m dolžine. Vrata imajo vsaka svojo številko. Oken pa v pritličju na ulice navadno nič ni Zunanji deli mesta imajo zelo veliko drevja. Vroče nam pa je tu, da j t kaj. Prve dni so bite noči prav hladne. Sedaj je pa drugače. Tako da je Krka prav zaieljena. Je tukaj jesenska vročina še zmeraj vsaj toliko gorka, kot doma avgu-stova. Žal ne teče pod mojim oknom Krka, kot je v Kostanjevici, ki je imela tako prijetno kopel v času vročine. Se moram zadovoljiti kar z banjo in tušem. Pa če vzamem samo mrzlo vodo, je še tako topla kot Krka v času hude vročine. Zvečer nas pridejo komarji pozdravljat. Ti pa nimajo tu nič drugačne govorice . kot dojila, tg do živega nam ne morejo! Meni'vsaj ne,® k«*® posteljo zagrnem s komarnico. Sicer pa se ipi zdi, da je doma marsikje več komarjev kot "tukaj — ali pa ni sedaj njihov pravi čas. Pa preveč hiš je za vse. Boinim ženam se izpraznijo čreva po vporabi naravna Franz-Josefove grenke vode neovirano in lahko. lian. 1X1 inta. wc. pol. ta nor. «lr. S-br. 14485, 25. V. 33. Duhovska noša je pa vroča. Kje so časi, ko sem skočil na kolo in je šlo kot Elija. Lepo v talar moram biti zavit in še v površno suknjo in t duhovskim klobukom na glavi — prej pa vedno gologlav. In koliko knofov imajo te obleke, pa vsak mora biti na svojem mestu in vsak zapet. Gospoda Jezusa pa vedno gologlavega upodabljajo in nič knofov ni na Njegovi noši. . . Človek se vsemu priuči. V kolikor se še nisem, se pa bom. Sicer je pa to dežela svobode. Mislim pa, da ta svoboda veliko več vodi v izgubo kot v dobiček. Je pač svoboda, ki si jo razbrzdanci žele. Časopisje piše, karkoli hoče. Listi, ki tukaj nemoteno' izhajajo in gotovo tudi nekaj bralcev imajo, bi ne vzdržali doma javne kritike. Svoboda v tem smislu more biti vedno le slabemu v pomoč, zakaj sedaj vidim, kako resnična je beseda, ki jo je izrekel dr. Zore, ko nam je predaval zgodovino, da en norec lahko v desetih vrstah pove toliko neumnosti, da jih učen in pameten človek ne bo mogel v desetih letih pobili Tako najdem v »Slov. tedniku« neko modrovanje o »svobodni ljubezni«, ki nazorno kaže, kako brezupno more zabloditi človek, kateremu je svoboda več kot resnica. Človek seveda, ki ni videl in ne skusil, kaj je bolezen in trpljenje, ki ne ve za starost. Kdor je sit, lahko meče skledo pod mizo. Tukaj izhajata dva slovenska tednika: Slovenski tednik in Novi list. Pravijo, da je solnce pol zdravja. Menda bo res tako, kajti moje zdravje je v skladu z obilnim solncem. Prav dobro se počutim. Samo notri nekje na »redi je nekako prazno, prazno zato, ker ne vidim vsak dan Gorjancev in ne gorenjskih planin m dolin, ne žvrgolenja slovenskih otrok in slovenske pesmi, in nisem človek, temveč le številka med zidovi. Tako pozdravljam z mnogimi pozdravi in še po naročilu drugih vso lepo domovino in vse prijatelje in znance. Moj naslov pa je: Hladnik Janez, Condarco 545, Buenos Aires. IlubllaiisRc utedaUMe ,H,NIH,l„„„,HI,U„„HI,HII,NH„n,tM„„ll„limil,H,i,INIHIHMinmm,H„ Orana :: Začetek ob 20 Nedelja, 5. aprila ob 16: Potem t eeste. Uven. Cone od 10 Din navzdol. — Ob 20: V fnsu obiskanja. tflven. Cene od 20 Din nnvndol. Pomedftljok, «. aflirila: Zaprto. 'Porok, 6. niprtta: Družinski oie. Gostovanj« v Celju. Opera :: Začetek ob 20 Nedelja, 5. aprila: Petem ljubezni Premiera. Izven. Pcraodoljok, 6. ai>rila: Zadrto. Mariborske olcdaliUe Bojevniki za treznost zborujejo O delovanju »Svete vojske< zadnje čase ni bilo mnogo slišati. Vendar bi bilo zmotno sklepati i/, tega molka, da je treznostno gibanje pri nas povsem zaspalo. Današnji razrvaui časi pač niso naklonjeni kulturnemu prizadevanju raznih društev, tem manj društvu, ki ima pred seboj težko dostopen cilj: streznjr nje ljudstva. »Sveta vojska« ee bori z velikimi ovirami, kljub temu pa na tihem deluje dalje. To nam je pokazal letošnji občni zbor. G. šolski upravitelj Grad ie podal predsedniško poročilo, v katerem odkrito priznava, da delo društva v letu 1935. nd bilo tako plodo-vito kakor prejšnja leta, vendar pa ni vzroka za pesimizem, širjenje treznostne misli je otežko-čeno predvsem zaradi tega, ker je društvo skorajda brez vseh sredstev. Eden največjih sovražnikov treznostnega gibanja v mestu je velesejem, ki se vsako leto znova pretvori v — velepijančevanje. Na deželi pa je treznostno gibanje občutno nazadovalo predvsem zaradi tega, ker so pod prejšnjim režimom zaprli vse prosvetne domove. Zdaj, ko 90 prosvetni domovi spet odprti, upa, da se bo treznostna misel znova poglobila, in zdaj, ko so na vidiku nove učne knjige, je tudi ugoden čas, da društvo apelira na merodajne činitelje, naj se iz knjig izloči vse, kar poveličava alkohol. Nujno potrebni bi bili društvu tudi filmi, v katerih bi se nazorno kazala vsa škodljivost alkohola. Tajniško poročilo je podal g. De C e c c o. Da odbor še vedno dela, je razvidno iz vloženega zapisnika, ki izkazuje 526 dopisov za leto 1935. Tajnik je v svojem poročilu naglašal, da je lepa propaganda za treznost romanje na Trsat, katero priredi »Sveta vojska« vsako leto ob zelo razveseljivi udeležbi. Sledilo je blagajniško poročilo g. P a r t e j a, i-z katerega posnemamo, da društvene finance niso rožnate, kljub temu pa je društvo danes vsaj brez dolga. Pravilno je blagajnik naglašal, da lepa, plemenita ideja vprav v gmotnem pogledu ne najde pravega odziva. Pri volitvah je bil z neznatnimi spremembami izvoljen stari odibor, nakar je bil dnevni red izčrpan. Nazadnje se je oglasil k besedi še častni predsednik društva, pionir treznostnega gibanja med Slovenci, g. konz. svetnik j. Kalan. Posebno pozornost je vzbudila njegova izjava, da namerava začeti nov boj proti pijančevanju, če ga bodo pri tem podprli vsi javni faktorji: cerkvena oblast, banska uprava, policija, sodnija, ženstvo, kulturna društva in časniki. Naglašal je potrebo, da ima banska uprava prav tako svojega referenta za alkoholizem, kakor ga ima za tuberkulozo ker povzroči alkoholizem — poleg moralne in gospodarske škode — tudi na zdravju brez primere več hudega kakor tuberkuloza. Predsednik g. Grad je nato izrekel prisrčno zahvalo vsem, ki so društvu požrtvovalno pomagali v težkem boju, nakar je bil lepo uspeli občni zbor zaključen. Videm ob Savi Katoliško slovensko prosvetno društvo vpri-zori danes popoldne po večernicah v domači prosvetni dvorani na Vidmu znano Jurčičevo igro » D oin en«. Kmetijsko nadaljevalna šola ima danes svoj Zaključek. Prvič se je letos vršila ta šola v na-> šiMp okolišu, n se je. kpnčala v obojestransko za-dovoljnost, i od strani tečajnikov i predavateljev. Na belo nedeljo namerava šola skupno z učitelj-"štVom prirediti izlet poučnega značaja v kmetijsko šolo Št. Jurij ob juž. žel. SkoHa Loka Smrtna kosa. V petek popoldne smo po kopali posestnika g. Avgusta S u š n i k a. Dolga množica ljudi se je vila od hiše žalosti pa tja do mestnega pokopališča. Med pogrebci smo opazili tudi g. bana dr. M, Natlačena, ljubljanskega župana g. dr. Adlešiča, gosp. Brodarja in druge cerkvene ter posvetne odličnike. Ob odprtem grobu sta se poslovila od pokojnega ravnatelj tovarne >šešir« g. Fr. Kmetič ter bivši oblastni poslanec g. Brodar. Pevci so pa zapeli ganljivo »Človek glej življenje...«. Pokojnemu, ki je bil v našem me- Pranje je najtežje delo gospodinj HUBERTUS milo Vam delo olajša. Obilna pena odpravi z malo truda vso nesnago iz perila. stu vsesplošno priljubljen, naj bo Bog bogat plačnik! — V preteklem tednu siuo spremili k večnemu počitku g. Pirca Janeza, tovarniškega delavca, dolgoletnega člana tukajšnjega Prosvetnega društva, člana godbe Ljubnik i» bivšega izboruoga orlovskega telovadca. Pokojni zupušča ženo in dva otroku. Žalujočim ostalim, zlasti pa materi, naše iskreno sožalje! Radio ' Programi Radio Ljubljanat Nedelja, i. aprila: 8 l&io vadba: IS minut m .lanske, 14 rniuiiU ia uv04i0 Iprol. M. Dobovi6ak). — 8M Napu>txi časa, poročila, uujaiva aporeda. — ts.45 Akademski jmjvsiu kvimel, vmes pioik«. — a.iti 1'imUiI govor t«, dr. Mihael upoitaj. — a) 1'reno« cerkvene gla»be un polaga ]>uuiuuuj iu Ijtibljanisiio stolnice. — LtJO Velikonočno pravljioe (u. v iujio IMtoue). — 1» Nupoveil časa, objava ajoroda, obvestila. — ItLli lia-dijski orkusttti- (*pwde po ioljali). — lit.li) Kar Unaujo, to Vam dumo U>l<«č6 1>U acijau — oddaja do 14. — ui Solat* Kapuunic* u. SuuimJj). — W.su 1'reno* kon-oerta uoreujkidli aokolskih povodih 2borov ia Krauja. — 1)8.20 L>r. iranee PreSereu: Krut pri Savii cd Irec i. tirajo ulani Naroiluega glodalteča). — 1« Napoved oaaa. poročila, objava sporeda. — 111.30 Nacionalno ura: Na6a vojska in njena vloga pri ustvarjanju JutfoalajviJe, predavanje Vi vojnega miniiiatrstva. — 'Mi Veter angleške glasbe. Izvaja Orkestralno diuitvo (ilasbeiie Malice In godaliH orkester dn. koUKervuturlja. Dirigenti g. prof. L. M. ŠJcerJano. — al Napevi ia priljubljenih apear (plofrče). — 'ti Naaioved 6ajsa, vremenska napoved, poročila, objaiva »poreda. — m.lS Operetna giattba (Radijski orkester. Ponedeljek, 6. aprila: U! Nekaj stvari za vesele Uiuii (ploseej. — 1B.46 Vremenska n«u>oved, parodija. — 13 Napoved časa. »bjava »poreda, obvestMa. — 13.IS JugoslovaaiBka glmsba (Radijski orkester). — M Vremenska poročila, borani tečaji. — 18 Zdravniška ura: 0 prebavnih organih (g. dr. Bogomir Magajna). — 18.20 1'ierne G : Iiamunteho — simfooifina pesnitev (plošče). — 16.40 Kulturna kronika: 100 letnica «Kreta piri Savici« (e. prof. France Vodnik). — 19 Napoved časa, vremenska najioved, poročila, obdava sporeda. — 19.30 Nacionalna ara: Kako so stari Orki vzgajali svojo mladino -ta nacionalno skmpuost (g. urednik Frano Tereegilav). — 19.50 Glasbeno predavanje. — 20.10 Lleat: Kristus — oratorij z,a zboir in orkester. Izvaja Glasbena Matica v IJuiblJanJ (prenos ta milanske dvorane). Vm«« okrog 22 Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda. Drugi programit Nedelja, S. aprila. — Belgrad: IS JO Baletna shm- ba (orkester kraljeve garde). — 22 TamburaSkt oonke-steir. — 22.50 Prenos te kavarne. — Belgrad II: 8 Vokalni koncert. — 14 Jugoslovanska mesta: Sarajevo (.predavanje književnika g. Ham®a Humo). — 22.10 Plesna glo«ba. — Zagreb: 20 Preradičeva proeLava. — 11 Nordijska glasba. — 23.1« Mamdollmski konoert. — Dunaj: 18.10 Od Dunaja do Budimpešte: odlomki operet. — 20.20 Sopran. — 2a Pace-Dolfova Igra »Koliko bije nral« — a.20 Benatekyjeva opereta »Najbogatejši moi na svatu«. — 28 Joseph Sohmidt poje na plodčah. —t 23.30 Zabavni koncert — BudlmpeMa: M Salonski orkester. — 20.2« Isjra. — 21.10 Prenos koncerta Lisitovlh del te Sopranja. — 22.20 Ciganska glasba. — 21.16 Otroški ciganski orkester, nato Jaaz. — Trtt-Milan: 30.11 Zborovsko petje. — 21.15 Boitimolliijeva opereto «Ave Mariat. — Rim-Rari: 17 Prenos simfoničnega koncerta te Avgustoja. — 20.35 Igra, — 22.16 CeHstWnn in klavirske glasba, nato plesna glasb«. — Praga: 19.10 GRe-auiemc Rezervirajte si niesla v prodprodaji! □ Novo odvetniško pisarno otvarja v Mariboru dr. Fran Pichler, poznan zlasti kot delavec na športnem polju. Opozarjamo na današnji oglas. □ Opozarjamo na današnji oglas »semena« staroznane tvrdke M. Berdajs v Mariboru. Tvrdka jamči za preizkušeno kaljivo blago. □ Ljudska univerza. Jutri je zadnja prireditev pred Veliko nočjo in zaključek naravoslovnega cikla. O kaineneni dobi v Jugoslaviji bo predaval naž odlični naravoslovec prof. Brodar iz Celja. □ Nova umetnina mariborskega kiparja. Priznani mariborski kiparski umetnik g. Ivan Sojč je za župnijsko cerkev v Selah pri Slovenjgradcu, kjer župnikuje pesnik in pisatelj Franc Ks'. Meško, izdelal krasen oltar, ki bo gotovo eden najlepših v lavantinski škofiji. □ Vljudno naznajam, da bo.m dne 5. aprila 1936 zopet sama otvorila gostilno BALON na Po-brežju. Spoštovanim geslom se toplo priporočam. Josipina Baloo. □ Za mariborske ndeležcnce Putnikovega ve. likonoenega izleta s posebnim vlakom v Split iz Maribora z brzovlakom na Veliki četrtek 9. aprila ob 13.58 Vozna cena Maribor-Split-Maribor stane v III. razredu 270 Din. Nogavice, moderčke, steznike in modne potrebščine M nabavit« T trgovini R i bari č , Rotovžl □ Vlomilec v jezuitskem samostanu. V sobo p. "lomca v jezuitskem samostanu je bilo vlomljeno. Storilec je odnr>sel iz zaklenjenega predala pisalne mize 2000 Din in 5 dolarjev. Prišel je v notranjost s ponarejenim ključem. Tatu je policija že na sledu. □ Varčujete, ako kupite poceni dobro blago, zato si pred nakupom oglejte Karo-čevlje. □ Mladega tata so vlovili v Subotiei. 15 letnega Koresa Antona, ki je ukradel pred neka! dnevi v Razvanju svojemu bratu Adolfu iz kovče-ka 10.000 Din in pištolo, so prijeli v Subotiei. □ Podtaknjen ogenj. V Lokvici je nastal požar na gospodarskem poslopju posestnika Mihaela Skornšeka. Uničil je zgradbo do tal ter je škode 30.000 Din. Ugotovilo se je, da je ogenj bil podtaknjen. IftAhlttVA "ajfineiše in najcenejše, dobite KUlliailll |ahko tudi proti plačilo s hranilnimi knjižicami pri Ernestu ZELENKU, Maribor, Ulica X. oktobra it. 5. fitev. 80. »SLOVENEC« dne B. aprila 1988. Stran 7 fnrl LaIaC 'n mnogo stotin lepih ia koristnih JC»I KUIC> redi bo delil dane« Podmladek Rdkfčtga križa pri magdalentkem parku ob 2 popoldan. Tombolske tablice samo 2 dinarja! KRUH ..TURIST" od Feiertaga i« najboljši k prekaenemu mesu. Dobite a na Betnavski cesti 43, pri rotovžu, trgovina Skaza, Ulica X. oktobra. Advokat D~Fran Pichler je o tvoril z današnjim dnem v Mariboru, Cankarjeva ulica št 1, svojo odvetniško pisarno. Kdor se hoče poceni in s prav dobrim blagom m perilom preskrbeti, naj s« potrudi k veliki izbiri novodošlega blaga pri M. GAJŠElf Maribor, Glavni trg 1 — most VEUKANOC SE PRIBLIŽUJE VSAKDO SI ŽELI VESELE PRAZNIKE Z DOBRIMI VELIKONOČNIMI POTICAMI USPELE BODO VEDNO Z D5 OETKERilYi£! ,pec »unim |||g|| Parlumerllske potrebščine velika izbira pri BRANKO SllCEVIt, Maribor Slovensko ulico 0 Ivan Kovačič Mam«! trgovina s steklom in porcelanom Koroika c. 10 in Slovanska ulica 10 Za birmo dobite veliko izbiro ur, zlatnine in srebrnine pri aloiz smnpr jovslir, zlatar in srebrar Maribor, HoroSCevo c. 0 Beli crepe de thine i 18 Din za birmanke v Trpinovem bazarja, Maribor - Vetrlnjaka 15 CENJEHE DAME! Za praznike tra ne kodre z aparatom znamke »Koschwil«. Specialna vodna ondulacijal Se priporoča Salon KNEZ Haribor, Sodna ulica it 9 Bančna poslovalnica BEZjAR, Maribor, Gosposka 25 Prihodnje žrebanje bo 6. ia 7. aprila 1936 JOSIP KflGER Maribor, MikloSiževa ul.4 Izdeluje nakit iz briljantov ter drugih dragih kamenov iz platine, zlata in srebra. Točno delo - zmerne cenel Na veliko Popravila Na malo VIDOVIC STANKO Krojaški salon Maribor, Gledališka ul. 10 izdeluja vsa moška oblačila kakor tudi damak« ploMs in kostume po globoko zniianlh cenah. Eleganten in točen kroj! Solidna postrežba! Birmanske ure dobre in poceni prodala; zlato in .srebro kupuje grajski urar Ignac Jan v Mariboru Izdelovanje likerjev, dezertnlh vin, sirupov ter žganja. Pristna slivovka, brinjevec, droženka, tropinovec, rum, konjak, vse vrste likerjev, malinovec in oranžada. PERHAVEC JAKOB MARIBOR, Gosposka ul. 9. Telefon 2580. HA DROBNO — NA DEBEL 0,- Preje Trg Svobode, sedaj Vetrinjika t, 30 ■ Že 67 let i kupujete Vaša semena ■ kakor travna, deleljna, ze- ■ lenjadna in cvetlična, ne- " orekosljive kakovosti in g zanesljive kaljivosti v staroznani s NotcCat zo osnutek lepoHo zo letošnll ,T. MARIBORSKI TEDEN I.. .V ;(H!> !' it Uprava »Mariborskega tedna« razp suje natečaj za osnutek Wpek« u lstoiaji »V. MARIBORSKI TEDEN«, ki se bo vršil 04 1. «o ». avgusta 1936. Osnutki morajo biti predloženi v naravni velikosti, t. j. 63 X 95 la v barvah, prikladnih ia tisk (največ 7 barv). Napi« na lepaku naj se glasi: »V. MARIBORSKI TEDEN« -•d 1. do 9. avgusta 1936 — »Velika gospodarska in kulturna revija«, t opombo spodaj: 50% popusta na železnicah od 30. 7. do 11. 8. 1936. Črke besedila morajo biti dobro čitljive. Natečaja se lahko udeležijo samo jugoslovanski državljani, in sicer vsak s poljubnim številom osnutkov. Razpisane so sledeče nagrade: 1. nagrada 1000 Din 2. nagrada 500 Din 3. nagrada 250 Din 4. nagrada 280 Din Natečajniki morajo poslati z geslom opremljene osnutke do 2B. aprila L 1. opoldne Upravi »Mariborskega tedna , Maribor, Aleksandrova cesta st. 36. Istočasno morajo poslati točen naslov v zapečateni kuverti, na kateri je navedeno geslo oenutka. Razsodišče tvorijo: gg. dr. Franjo Lipold, odvetnik in načelnik M T.. Henrik Saboty, industrijalec., Maribor, Josip I. Loos, ravnatelj »Putnika«, ing. arh. Jaroslav Černigoj, Maribor, ing. arh. Saša Dev, Maribor. V«i nagrajeni oennutki preidejo v last »Mariborskega tedna«; osnutek, ocenjen s prvo nagrado, bo izvršen. Nenagrajene in neod-kupljene osnutke lahko dvignejo natečajniki med 10. in 15. majem 1936, sicer zapadejo v last »Mariborskega tedna*:. Vsi osnutki bodo razstavljeni tudi Sirftemu občinstvu. V Mariboru, dne 28. marca IflOfi. ■ ■ ■ S s. trgovini semen S M.BERDAJS- Maribor j Telefon štev. 23-57 interurban J Ceniki na razpolago ■ ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■S I ,.Slovenec" Maribor teleron 29-50 Za pomlad! Ostanki Mariborskih Tekstilnih tovarn brez napak, pristnobaVvni. »Paket serija S« vsebina: 15—21 m prima oksfordov, touringov in celirjev za moške srajce, vsak kos najmanj 3 m, dalje »Paket Serija S/o« istotako 15 do 21 m za ženske pralne obleke, dečve (Dirndl), v najlepših barvah, predpasniki itd. — Vsak paket poitnine prosto samo 107 Din. — Za isto ceno »Paket serija P« vsebina: 15 do 20 m platna, posteljnina, žensko, moško in namizno perilo, barvasto, ter »Paket serija P'I« 10 do 15 m istega najfinejšega belega blaga - Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Dalje najcenejše blago za vsa moška in ženska oblačila. - Vzorci brezplačno. »Koemos«, razpošiljalnica ostankov, Maribor, Dvo-fakova cesta it. 1. Za Velikonoč Otroške sandale od 16 Din, otroški čeveljčki od 20 Din. Eksportna hiša »Luna«, ' Maribor. Kdor pošlje lODin v znamkah ■dobi poštnine prosto lepo i toaletno ogledalo s stoja-; lom »Patent«, katero je ■ izdelano z vložkom za 1 sliko ali fotografijo. D. Stucin, tovarna ogledal, Maribor. Koliko sme advokat računati ? Nova tarifa jc izšla. Cena 5 Din. Naročila sprejema Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Slomšehova slika v barvah samo 10 Din. Naročila sprejema Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Vlagatelji radi ureditve vaših terjatev — in J' dolžniki radi poravnave vaših dolgov - s« obrnit« zaupno le na koncesijoniran Bančno kom. zavod, Maribor. — Takojšnje strokovno in vestno izvrle-vanje. Za odgovor 3 Din. NAJUGODNEJŠI VIR za nabavo perila, nogavic, rokavic, pletenin in modnega pribora za dam« pri Petit Pariš Maribor, Gosposka ulica 23 12 znamke *t M Trgovci in S sejmarji! * Zahtevajte ponudbe za molitvenike in rožne vence, svetinjice in druge predmete, ki jih potrebujete ob priliki božjih potov ali birme. Nudili Vam bomo kar največ ugodnosti. Tiskarna sv. Cirila v Mariboru in Ptuju. Nudim po zelo znižanih cenah Chrom-dvoholesa Wanderer na obroke. Velika izbi ra dvokolesnih delov in gumija (plaičev, zračnih cevi) zelo poceni. Franc Lepoša, d. z o. z. Na debelo! Maribor Na drobno I Aleksandrova cesla 39 S Kože kozličje, ovčje kakor tudi divje — kupuje po najvišji dnevni ceni Josip Pirich — Maribor. Pri svojih nakupili vpoštevajte te tvrdke! IOS. ULLAGA naši. J. SZINICZ, Maribor as Vam nudi Malino . ud Din 3-25 i Ženske srajce Belo platno ml Dni 20-— ml Din 3-— i Molke cajge Tiskovina „ „ 6*— na D n 17-— Cajgi , „ 7— Mefka itofe ud Din 20-— Delen). , „ Kamgarn „ „ 50-— Pralna svila Vzortast kamgarn od Din 10-— od I)iD tO-— Cvlrn cajgl Cajg Mata od Din 11-— ■pd Din 36- - Crep „ „ 12— Oksford srajce Volna za obleke od Din 10-- uil Din 20-— Motteo blata Volna za plafta ud Din 12-— ud Din 21-— Gradi blata trep svila „ „ 26-— od Din 16-— Svilene rnta Molke nogavice ud Dia »•— uil Din K- Detes rate Zeaske aeuaiUe od Din V— od Din 4-M Velika Izbira: kravat, ovratnikov, tepe Hi robcev. predpasnikov b Kolesa in otroške vozičke kakor dele in pribor kupite najcenejše. Oglejte si pred nakupom pri »JUGU« ti Maribor (Nasproti Narodnega doma) Ob priliki 15 letnice najinega skupnega dela ▼ podjetju sva dobila toliko čestitk, da se nama ni mogoče zahvaliti vsakemu posameznemu, temveč izražava tem potom vsem česti/cem najino najprisrčnejšo zahvalo in prosiva cenj. odjemalce in občinstvo sploh za naklonjenost tudi v bodoče. Z velespoštovanjem Jaš A. Lesjak, Maribor. Posebej se najlepše zahvaljujem za doile in izražene mt čestitke ob 40 letnici mojega udejstvovanja na trgovskem polju 7. velespoštovanjem Maks Jai. Za velikonočne pravnike ABOZA sport-kamgarn delavske otroške športne in mornarske MARIBOR: J. PREAC, Glavni trg 13 - N. KOTNIK, Grajski trg 1 OBLEKE Velika izbira I Govorniške certe l C E L J E: A. DROFENIK, Kralja Petra c. 11 Gospodarstvo Položaj železarske industrije V zveri z dvestomilijonsko državno investicijo ea razmah in prospeh železarne v Zenici je izšla v »Politiki« zaporedna razprava, ki v obliki reklamnega sestavka za železarno v Zenici obeležuje tudi železarske obrate v Sloveniji. V teh člankih navaja vrstičar (N. D.) tudi stvari, preko katerih radi težkega položaja naše železarske industrije ne moremo iti. Ne gre za to, kako so v listu pisani splošni sestavki o Sloveniji, nego gre za to, da je treba vsa) pri razmotrivanju gospodarskih vprašanj, ki zadevajo splošnost, govoriti na podlagi dejslev, stvarno in objektivno, brez vsake morebitne privatne rnržnje do podjetij, ki slučajno niso v centrumu države. To tembolj, če gre za državne kredite, ki so skupna narodova last. Le iz takih strokovnih razprav moreta stroka in javnost črpali potrebna navodila za zdravo uravnavanje smernic naše železarske industrije. Zgolj iz tega namena in brez vsake misli na kak zagovor ali protest naj bo na iem mestu omenjeno stvarno stanje naše žel. industriie, tako v pogledu obstoja, kakor v pogiedu potreb za razno širjenje. Ni dovolj, če člankar ali kdorkoli le z izbranimi ui lepimi besedami zagovarja stališče, ne da bi za to navedel tudi prave podatke o stanju v industriji tn da bi s prikrivanjem dejstev skušal ustvariti mnenje, da je za rešitev železarske industrije potrebna dvostomilijonska državna podpora. Nasprotno ie nujno potrebno, da se k taki investiciji pristopi šele na podlagi računov iz bistvenega stanja in da se napravi zaključek šele po podrobnem študiju poireb. Ako je odločitev napravljena na taki tehtni podlagi, potem je gotovo, da se mora k izvršitvi pristopiti, ne da bi bili potrebni ie kaki nestrokovni in reklamni članki po našem časopisju. Že radi tega, ker zagovarjajo razširjenje železarskih obrti taki časopisni sestavki, bi človek mislil, da je namen zamolčati vse ono, kar je pri taki odločitvi najbolj važno, namreč vprašanje, ali je nujna naložba narodovega kapitala iz pogleda gospodarskih in socialnih potreb države in prebivalstva. Za tako presojo pa je potrebno poznavanje dejstev. 1. Dejstvo je, da so obstoječe železarne, po-čevši od Zenice pa do železaren v Sloveniji, do polovice neizrabljene in nezaposlene. Železarne v Sloveniji poslujejo do 50 odst. svoje kapacitete (KID - Jesenice), ali pa so skrčile svoj obrat na minimum in odpustile delavstvo (Guštanj, Štore). O Zenici pa je znano, da je morala obratovanja ustavljati tudi za več mesecev. To so dejstva, ki se ne dajo zanikati, četudi za kakršnokoli dokazovanje niso morda dobrodošla. Na primer za tvor-nice na Jesenicah je sama državna komisija ugotovila, da znaia njihova letna produkcijska zmožnost 130.000 ton železa, znano pa je, da je bila • a kapaciteta dosežena le do 50 odst., ostala možnost ostane neizrabljena. Naša železarska industrija je torej nezaposlena. 2. Slovenski industriji, posebno železarni na Jesenicah, sc očita, da ima za lukrativne (dobičkonosne) izdelke monopol. Dejstvo pa je, da izdelujejo vlečeno žico in žeblje poleg KID ie sledeče privatne in državne iirme: Miistad d. d., Kar-lovac; Brara Kramer, Novi Sad; Johan Globoč-nik, Ljubljana; Pire, Kropa; železarna Zenica. Letna proizvodnja, ki je padla od 18.612 ton leta 1930 na 14.027 ton leta 1933, se razdeli na vseh teh pet podjetij, četudi bi samo KID na Jesenicah mogia proizvesti vse sama in ki vkljub temu še □e bila povsem izrabljena. Isto sliko kaže proizvodnja pločevine, katere lahko samo Jesenice proizvedejo nad 20.000 ton letno, stvarno pa znaša produkcija okrog 4000 ton letno. Produkcija fine pločevine, katero je začela pred 2 letoma izdelo-■ s ti tudi tvornica SARTID v Smederevu, doseže letno okrog 8.000 ton, četudi znaša produkcijska zmožnost obeh podjetij letno nad 20.000 ton. Produkcija hladno valjanega trakastega železa znaša letno okrog 3.000 ton, produkcijska možnost obrata na Jesenicah pa nad 15.000 ton letno. Poraba varjenih cevi, ki jih izdelujejo Jesenice od leta do leta in je obrat izrabljen le za yt. Tako izgleda stvarnost monopolnega položaja jeseniške tovarne, ki bi lahko producirala petkrat toliko kot proizvaja, ali pa bi vsaj sama mogla ustreči naročilom. Tudi iz tega se vidi, da so tvornice železarske industrije nezaposlene. Stanje naših kliringov V dobi od 25. marca do 2. aprila je saldo v nemškem kliringu padel od 488 na +72 milijonov din. V teku tedna se je celo zmanjšal na 463 milij. Kasneje pa zopet narastel. Račun nemških mark znaša 26.3 milij., dinarski račun pa ima terjatev 6.5 milij., k čemur pa je dodati še turistični dolg 15 milij. din. Zadnje izvršeno izplačilo ima št. 9 845 z dne t5. 7. 1935. V italijanskem kliringu se je saldo zopet zmanjšal na 159.16 milij. din (43.99 milij. lir). Če se upošteva, koliko terjatev je že kupila Narodna banka, potem imajo v tem kliringu naši izvozniki terjati le še okoli 16 milij. lir. Nadalje znaša saldo V bolgarskem kliringu 612.000, v turškem pa 2,600.000 din. Stanke Narodne banke Dne 31. marca 1936 je bilo stanje Narodne banke naslednje (vse v milij. din, v oklepajih razlika v primeri z izkazom za 22. april): Aktiva: Zlato v blagajnah 1447.25 (+3.67), zlato v inozemstvu 42.83 (—3.5). valute 0.12 (+0.05), devize 12.4 (—t.l), skupno podlaga 1502.6 (—0.9). devize izven podlage 300.1 (+4.3), kovani denar 384.5 (—23.4), posojila: menična 1389.4 ( + 4.4), lombardna 252.6 (+0 1), skupno posojila 1642.0 ( + 4.5), razna aktiva 536.8 (—1.65). Pasiva: Bankovci v obtoku 4003.9 (+81.03), drž. terjatve 11.6 (—25.86), žiro 565.03 -61.75), razni računi 904.7 (—17.4), skupno obveznosti po vidu 1481.07 (—105.02), obveznosti z rokom 80.9 (+0.2), razna pasiva 175.26 ( + 7.23). Obtok bankovcev in obveznosti po vidu 6384.% (—24.0), skupna podlaga s primom 1930.87 (—1.15), zlato v blagajnah 1859.7 (+4.7). Skupno kritje 30.24% (30.14%), od tega samo »lato kritje 29.12% (28.94%). V izkazu se poznajo znaki nltima. Narasla »o posojila, padli so pa žiro-raftuni, povečal se je obtok tako kovanega kot papirnega denarja. Osnovanje Društva dolžnikov v LjubljanL Banska uprava je sporočila pripravljalnemu odboru za ustanovitev Društva dolžnikov, da ne dovoljuje ustanovitve tega društva. Pripravljalni odbor se je nato pritožil na ministrstvo notranjih zadev. 3. Potrošnja železa v državi pada. Vzrok temu padcu je predvsem premala kupna moč prebivalstva. Od 248.074 ton leta 1928 je padla potrošnja na 103.791 ton leta 1933, torej za 60 odst., m tako pada dalje. Res je, da pada istočasno tudi uvoz žel. predmetov v državo. Od 195.140 tbn leta 1928 je padel na 44.406 ton leta 1933, kar je samo pozdraviti. Toda tudi od te uvožene količine bi ie lahko nad 30.000 ton proizvedli v domačih tovar-na h, ako bi naročila ostajala doma. Vprašamo se, . zakaj ae dovoljuje uvoz takih predmetov, ki se ie 1 izdelujejo doma, in zakaj te u tak uvoz dovoli nad 100 milijonov devic. Že iz točke 2. je razvidno, : da te proizvajajo žica, žeblji in pločevina v tako ! malih količinah, da delajo tvornice le do % svoje 1 kapacitete. Latp je pri proizvodnji vijakov, katere izdelujejo: Splošna stavb, družba, Maribor; ŽeL zadruga. Kropa; Novosadska tvornica iarafova; SARTID, Smederevo; Brada Kramer, Novi Sad. Vsaka nova produkcija v novi železarni bi odvzela konzum sedanjim itak nezaposlenim tvornicam, ki bi morale odpustiti delavstvo. S povečanjem produkcije predmetov, ki se pri nas ie izdelujejo, bi zaposlitev ie bolj padla (na 20 do odst.), kar bi imelo za posledico podražitev proizvodov in s tem zmanjšanje porabe ieieca v državi i Dejstvo Je, da ae pri vsej mali zaposfitvi domačih tvornic uvažajo izdelki, ki jih izdelujejo domače tvornice. Uvaža se trakasto železo, pločevina, pabčaato železo, žeblji in druge drobnarije. V tem je vzrok, radi katerega so najbolj prizadete domače železarske tvornice. Raz yi dno je torej, da za rešitev naše železarske industrije ni potrebna toliko kaka nova tvornica, nego rigo-rozno izvajanje carinske zaščitne politike ter predvsem dvig kupne moči prebivalstva. Treba je za-braniti nakup deviz za uvoz predmetov Jri ae izdelujejo v domovini. 5. Vprašanje železarne za izdelovanje težkih Rrofilov je istočasno vprašanje državnih naročil, la Jesenicau bi lahko že davno izdelovali tako tračnice, kakor vse vrste nosilcev, ako bi obstojala državna naročila. Dejstvo je, da za te izdelke ni bilo nikakih naročil, ker so tvorili kom-penzcije za izvoz naših agrarnih proizvodov iaa tobaka. Zakaj se naenkrat ne oziramo več na te kompenzacije? Pri postavitvi proge za težke profile naslaja tudi vprašanje, ali bo naša država res uvedla težke železne konstrukcije in gradnjo mostov iz težkih profilov, istočasno, ko jih odklanja konstrukcijska tehnika vseh naprednih držav in jih sestavlja iz malih profilov. Konstrukcije so namreč trdnejše, lažje in cenejše, če se sestavljajo iz lahkih profilov, ki se pri nas že izdelujejo. Nadalje je veliko vprašanje, ali bo dve-stomilijonska investicija državnega denarja mogla vračati denar, ako bo znašala poraba težkih profilov in tračnic le nekaj tisoč ton letno, posebno še, ker obsega napovedana gradnja 180.000 ton kapacitete. Katera tvornica bo mogla uspevati samo pri 10 odst. izrabi svoje kapacitete, ne da bi posegla v že itak skrčen delokrog oatalih brezposelnih železarn? Pri takem pregledu stvarnosti in dejstev je čisto odveč zaganjanje v slovensike železarne. Ni ■ na mestu grožnja z dvojno nevaronstjo za naše | železarne, češ, da bodo dobile velikega konkur.en-! ta (»Politika«, 19. marca) in da bodo z oziK-om?1! na svojo lego v Sloveniji še manj pomenile, ker je dejstvo, da so že itak sedaj brezposelne, Od-| več je tudi očitek, da se izvršujejo v teh tovarnah investicije samo radi tega, da bi dosegle večji ; poemn, ko vendar vsi vemo, kako potrebujemo i sodelovanja privatne podjetnosti v državi. Saj je pripisati prav v žeilezarski industriji privatnim podjetjem, da nam ob zaustavitvi državne železarne ni treba uvažati še več iz inozemstva. Neopravičen je tudi očitek tujega kapitala, istočasno ko vemo, da so v državi in predvsem na jugu podjetja, ki so res v inozemskih rokah in izvažajo bogastvo iz naše zemlje. Ako gre za investicijo narodovega kapitala, potem naj se ne nastopa napadajoče proti obstoječemu, ne proti gospodarskemu in socialnemu obstoju in ne proti delu privatne podjetnosti, ki nam je v Jugoslaviji tako manjka, nego preko stvarnih računov in preko zagotovitve obstoja. Kr. Zaposlenost v marcu Po statistiki Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani je število zaposlenega delavstva naraslo od februarja na marec od 76.551 na 79.447. Od marca lani pa do marca letos se je število zaposlenega delavstva povečalo za 5.429. Dne 20. marca 1936 jc znašalo povečanje v primeri z 20. marcem 1936 cclo 6.342, proti koncu meseca pa je bila razlika nekoliko manjša. Tako visoke letne razlike srno imeli zadnjič meseca maja 1930 to jc ravno pred začetkom svetovne gospodarske krize. Tudi v sezijskem pogledu sc je zaposlenost v marcu prcccj izboljšala. V naslednjem navajamo podatke o številu za-poslencgo delavstva v marcu vsakega leta: leto število leto število 1929 84.620 1933 70.794 1930 92489 1934 74.106 1931 86.703 1935 74.018 1932 73.081 1936 79.447 Dnevni stalež bolnikov sc je zmanjšal v primeri z lanskim letom. Povprečna dnevna zavarovana mezda še vedno neznatno pada. Znašala jc v marcu 22.18 Din, februarja 1936 22.18 Din, marca 1935 22.32 Din. Skupno dnevna zavarovana mezda je znašala v marcu 1.762.492 Din, kar pomeni v primeri z marcem lani povečanje za 110.528.40 Din. * Grafitno delavstvo v Sloveniji. Banska uprava je dovolila preosnovo društva »Zveza grafičnega delavstva, podružnica v Ljubljani« v »Zvezna organizacija Zveze grafičnih delavcev in delavk Jugoslavije v Ljubljani«. Iz poročila za občni zbor posnemamo, da se je število članov zmanjšalo lani od 859 na 848. Nadalje ie v teku leta naraslo število brezposelnih od 146 na 185, toda upoštevati je treba, da ie od te^a 50 izprtih članov, tako. da ie znašalo število brezposelnih v ožjem smislu 135 in je iz tega sklepati, da se je deloma brezposlenost zmanjšala in so tudi izprti člani večji del prišli do zaposlitve. Članstva je v Ljubiiani »7, v Mariboru 122, v Celju 57, v razfiih krajih pa 39, dočim je pri vojakih, brezposelnih in v invalidskem stanju 237. Od leta 1926 do 1939 je organizacija izdala za podpore: bolniike 1,027.852, brezposelne 3,680.788, invalidne 4J202.645, sirotinske 174.655, potniške 122.060 in raznih 367.200 din. Bilanca za 1935 izkazuje pri bil. vsoti 3.4 milij. čiste imovine 1.23 milij. din (brez fondov). l>om grafikov izkazuje nepremičnin za 4.17 milij. pri bil. vaoti 467 milij. din- Naši državni papirji Od vseh dolgov naše države so notranji dolgovi razmeroma neznatni. V naslednjem podajamo statistiko teh dolgov po stanju dne 1. aprila 1936, pripominjamo pa, da obsega ta statistika samo korisolidirane državne dolgove, ne obsega pa tudi dolgov pri Narodni banki, Drž. hip. banki in Poštni hranilnici, pa tudi ne dolgov za odkup lokalnih železnic in pa drugih obveznosti državne blagajne. imenska dolg 1935 dolg 1936 vsota 1. aprila 1. aprila 7% invest pos. 500.0 481.4 478 25 4% agrarji 130.0 117.17 114.24 vojna škoda 4.916.57 4.239.27 4.149.94 begL obveznice 600.0 474.05 474.7 dalm agrarji 100.0 43.4 83.6 5% pos. javna delo 100.0 —.— 100.O skupno 6.346.57 5.355.3 5.400.8 Iz tego pregleda k razvidno, da se je vsota več posojil zmanjšala, emisija begluških obveznic pa je bila komaj zaključena, še nedokončana pa je emisija dalmatinskih agrarjev za ureditev agrarnih odnošajev v Dalmaciji. Novo po je 5% srednjeročno posojilo za javna dela, katerega prva tranša je bila emitirano dne 1. junija lani. Skopno jc bilo lani amortizirani!) drž. posojil za 102.4 milijona Din imenske vrednosti. Obrtna banka Ker smo že prinesli glavne podatke o poslovanju banke v preteklem letu, se omejujemo na nekatere podatke. Odpisi: Za 1935 predlaga banka v odpis skupno 1.81 (1934 2.45) milij. To pomeni, kot pravi sama banka v svojem poročilu, 1.66% (Z47%) vsega plasmana. Toda pri ljubljanski podružnici pnedlaga banka komaj 2.326 din odpisov (1934 2.057 70 din) I Iz tega sledi jasno, da bi banka lahko znižala za toliko kot znašajo odpisi, obrestno mero ali zaokroženo 1.5%. če bi banka vodila oprez-n.° Politiko pri svojih plasmanih, kot jo vodi ljubljanska podružnica, ki izkazuje skoro — nič odpisov, potem bi lahko z znižanjem obrestne mere banka veliko boli pomagala našemu obrtniku. Dobila pa bi lahko tudi večja sredstva za nove kredite. Pomisliti je treba, da uživa pri ljubljanski podružnici banke kredite komaj 893 obrtnikov, od tega neposredno 577, potom kreditnih zadrug pa 316. Ljubljanska podružnica izkazuje lani povečanje čistega dobička od 225.500 na 244.516.64 dinarjev. Ves čisti dobiček banke pa se je zmanjšal od 4,597.969 na 4,156.466 din. Zaradi zmanjšanja odpisov je bila djvidenda zavoda povišana od 7 na 8 din na delnico. Državni dohodki so znašali v febniarj.u t. 1. 814 milij. diu, kar pomeni v primeri z januarjem letos povečanje za 49 milij.. v primeri s februarjem lani pu so letošnji dohodki za 87 milij. din večji. Največ so dali neposredni davki; 249.000.000 din (lani meseca Februarja samo 193,000.000 din). Hranilne vloge. Po statistiki Narodne banke so znašale dne t. januarja leto* hranilne vloge v vsej državi 10.225 milij. din, kar pomeni v primeri s 1. decembrom povečanje za 115 milijo to so pa pripisane obresti. Dne 1. januarja 1935 so znašale vloge 9.945 milij., pa bi bilo sklepati, da so vloge narastle lani za 305 milij. Toda upoštevati je treba, da obsega najnovejša statistika šele od aprila 1935 dalje vloge na tek. račun pri Drž. hip. banki, katerih je čez 200 milij. din Tako ugotovimo lahko, da vloge še vedno padajo, saj je prirastek pripisovati skoro izključno pripisanim obrestim. Borza Dne 4. aprila 1936 Denar To teden je znašal devizni promet na ljubljanski borzi 4.536 milij. Din v primeri s 4.842, 5.039, 6.596 in 5.047 milij. Din v prejSnjih tednih. - Največ prometa je bilo v nemških čekih ter v avstrijskih šilingih. Za italijansko liro (vahito) so plačevali denarni zavodi 3.20—3.25, za dolar pa 49.40—49.90. Na prostem deviznem tržišču so po poročilu belgrajskega tednika »Narodno blagostanje« vsi tečaji nekoliko narasli Edino funt je nekoliko bolj narastel, ker ga daje Narodna banka v majhnih vsotah in ostane del povpraševanja nepokrit. — Francoski frank noiirn 3.345—3.36, Švicarski 16.55 —16.60, dolor pa 50.60-50.85. Curih. Belgrad 7, Pariz 20.2225, London 16.2075, New York 806.878, Bruselj 51.60, Milan 24.25, Madrid 41.90, Amsterdam 206.85, Berlin 123.30, Dunaj 57, Stockholm 78.40, Oslo 76.40, Kopenhagen 67.90, Praga 12.70, Varšava 57.76, Atfjne 2.90, Carigrad 2.45, BukareSta 2JS0, Hel-singfors 6.71, Buenos Aires 0.S4875. Živina Mariborski svinjski sejem R. aprila. Pripeljanih je bilo 243 svinj. Cene so bile sledeče: Mladi prašički 5—6 tednov stari komad 65—100 Din, 7—9 tednov 120—145 Din, 8—4 mesece 170 do 280 Din, 5—7 mesecev 245—340, 8—10 mesecev 370—510 1 leto stari 540—900 Din; 1 kg žive teže 6—7.50 Din, 1 kg mrtve teie 750—9.50 Din. — Prodanih je bilo 91 komadov. Spoti Danes cross-country ob 11.15 na igrISču Korotana na Rakovniku. Težko pričakovani tek v prosti naravi, oziroma cross-country za državno prvenstvo se bo vršil danes ob en četrt no 12 na igrišču Korotana ob Dolenjski cesti. Se za nobeno lahko-ntletsko prireditev ni bilo tolikšnega zanimanja kakor za današnji tek. Pa je razumljivo. Med Ilirijo in Primorjem se bo bila gigantska borba za prvo mesto tako med moštvoma kakor med posa- Današnji nogometni soored Sest tekem za podzvezne točke. Na Primorju revija igralskega malerijala Ilirije in Primorja. Prvenstvene tekme. V Celju, igrišče Atletikov, ob 16. Atletiki-ČSK. Zelo važna tekma, ker gre obema za drugo mesto in s tem za udeležbo v finalu podzveznega prvenstva. V Kranju, začetek ob 14.30, se bosta pomerila Korotan in Celje za tretje mesto v ljubljanski skupini. Prvo teknio so odločili Celjani z 2:0 v svoj prid. Trboveljski revirji imajo ta spored: V Trbovljah, igrišče Amaterja, ob 15.30 Retje-Amaler. V Zagorju, igrišče Sloge, ob 15.30, Sloga-Svoboda. Gorenjska skupina prične prvenstvo s tekmo: V Škofji Loki ob 15 Sora-Svoboda, dočim tekma Bratstvo-Radovljica zaradi odpovedi Radovljice odpade. Ljubljanski tretji razred je zastopan s tekmo: V Št. Vidu, ob 15, Brod-Moste, ki spada še k jesenskemu delu sporeda in se sedaj ta tekma zaradi rozveljavljenjo prve ponavlja. V Ljubljani, igrišče Primorja, ob 14 tekma pomladka, ob 15 nastop rezerv, ob 16.15 glavni moštvi. Igralce postavita Ilirija in Primorje. Danes otvoritev tenis-sezone Ilirijo je izrabila letošnje ugodno vreme in pohitelo z ureditvijo igrišč. Ves teden so bili delavci pridno no delu tako, da so za današnjo otvoritev pripravili že troje igrišč. Dela se bodo v tekočem tednu nadaljevala in če ne bo motil kok dež, bo za praznike že vse urejeno. Tako zgodnja otvoritev bo prav gotovo razveselila številne pristaše teniškega športa saj bo sezona trajalo letos kor sedem mesecev. Dones bodo naši tekmovalci predvajali dopoldne in popoldne eks-hibicijske trening-portije. Posebno bo zanimiv nastop g Banka, ki se je že uigrol na treningu v Zagrebu. Prijatelji tenis športa se uljudno vabijo. Kar ie z tuziio ? Predvsem je treba popraviti som izraz. Tehnično gre sicer, v kolikor je treba jemati ozir na razne določbe zveznih pravil in pravilnikov, zo nekako fuzijo nogometnih sekcij Primorja in Ilirije, v bistvu pa je stvar precej drugačna. Mero-dnjnim činiteljem z obeh strani ne gre toliko za vprašanje, kdo se bo s kom »fuzionirol«, temveč za to, da se ustanovi čisto novo orgonizocijo, nov klub, v katerega bodo vstopili vsi trezni elementi iz obeh taborov, in koteremu bodo pristopili — tako se vsaj nadejajo voditelji obeh taborov — tudi mnogi ljudje, ki so do sedaj stali ob strani, ker iim metode dosedanjega dela v našem nogometnem športu niso bile po volji. Bistvo vsega obojestranskega prizadevanje gre torej v glavnem za tem, da se iz dosedanjih mnogokrat zelo neprijetnih skušenj izloči vse nezdravo in naš napredek zavirajoče in da sc nova športna edinico postavi na soliden temelj v vsakem pogledu: bodisi kar sc tiče igralccv, bodisi organizatorno in meznikomo Krevsom in Bručanom. Zraven pa pridejo še odlični tekači iz Zagreba, Belgrado, Celja m Maribora in drugod, tako, da bo vsak prijatelj športo prišel na svoj račun. Poleg tega je pa progo izpeljano tako, da bo mogoče zasledovati skoraj ves potek borbe. Prireditev se vrši pod pokroviteljstvom bana dravske banovine g. dr. Natlačena ter častnim predsedstvom g. diviz. generala Nedeljkovičo in ljubljanskega župana a dr. Adlešiča. gospodarsko Toko se nadejajo vodje nastajajočega kluba, do bo temu klubu, ob primerni za-slombi v noši športni javnosti, zagotovljen nemoten razvoj, saj sc bodo vse sile mogle usmeriti samo v pozitivno konstruktivno delo, ker bodo dosedanja medsebojna razročunavanja v raznih športnih forumih in na zelenem polju povsem odpadla. Lokalno rivaliteto, ki je poslej ne bo več. bodo pogrešali samo tisti zagrizeni elementi, ki niso doslej delali posebne časti ne enemu ne drugemu taboru. In, kor je glavno, od teh elementov ni imel ne en ne drug klub nobene koristi, dasi so sicer, v danih prilikah, imeli precej — škodljive — besede. Težnja gre sedaj zo tem do se rivaliteta prenese na mnogo širše polje: Zakaj ne bi po izvršeni zdravi koncentraciji sil poskušali tekmovati z Zagrebom, z Belgradom? Kvalitetno in organizatorno gotovo ne zaostajamo za tema dvema mestomo, samo številčno šibkejši smo bili v dosedanji razcepljenosti. Čim bodp imeli delavci v novem klubu doma mir in priliko za spokojno in sistematično delo, bodo vso svojt) skrb lahko posvetili samo kakovostnemu naj-predku igralskega materiala, in ni šment, da sC ne bi že v najbližji bodočnosti pokazali dobri plodovi tega dela. jasno je, da se bo odslej delalo po nekem sistemu. Poglavitna skrb bo posvečena naraščaju, njegovi temeljiti pripravi in športni izobrazbi. Kb bo nastopila mlada garda, ne bomo menda več gledali v najtežjih tekmah enonoge nogometaše, kar je bilo za naše dosedanje prilike že skoro pravilo in s čemer je bila borba naših fantov proti dobro obdelanim športnim talentom iz drugih naših športnih središč že vnaprej skoro do brezupno. Tudi sicer se namerava v novem klubu postaviti vsa vzgoja naraščaja na povsem moderne zdravstvene in higienske temelje. Klubski zdravnik bo vedno zaposlen, da točno beleži fiziološki razvoj mladih športnikov, do eventuelno takoj zavre kako škodliivo posledico treningov, da do-speši dober razvoj, če ugotovi zadovoljive učinke. To so sicer že podrobnosti, ki so samo se v načrtih - poleg mnogih drugih - ki po bodo že jutri, pojutnšniim gola stvarnost. Pol generacije ie moralo miniti, da so sedaj že zreli možje prišli do pravega spoznanja glede metode delo in še ni prepoznol Z vso upravičenostjo se sme pričakovati, da bo vsa naša športna javnost z odobravanjem pozdravila novi mejnik v razvoju našega športa in da bo njen odziv k sodelovanju temu primeren. Jutri bo no igrišču Primorja prvi skomen poskus, kako se bodo po novem razvijale stvari na zelenem polju. Ni treba, da sc gladko posreči, sai s prvim tipom ni mogoče pogoditi v črno. Toda zdi se, da bo odslej nekaj večjih dogodkov no našem igrišču - kje so že tisti časi, ko so se nedeljo zo nedeljo vrstile nogometne tekme velikega stila? Morda jih bomo s skupnim sodelovanjem vseh poklicnih kmalu pričarali nozajl Slalom klub M. Tehn. odsrk. Sostmnek vseh tekmovalcev bo v torek ob 18.!» v klubovmn lokalu. Radi tekem, ki se bodo vrfiije ob veli,komornih praznikih ta radi občnogm z-bora, J« potreben polnoAtevilen 0d7.lv. K BBStamku vabimo tmdH sledofte gospode: Stojan, Svete, H-ntar, Grtlnfold im Kromn.r. ASK Onrtnjec, Jtfenice, obveMa vne svode aktiv-ne Športu i'kp„ dn no se prlc"ell rodnrf treningi nn Igrišču. TW,porod Jn sledeč: Noftomet. torek In četrtek; lahka atletike, sred*. pet«k ta nedelj«; bazena, pone-ilmmk in fa,txSLOVENEC< dne B. aprila 1936. Stran 9 Nove sibirske železnice — signal za borbo za Mongolijo »Volkischer Beobachter«, ki zelo pazljivo zasleduje razvoj ruske vojske, je dne t. aprila objavil naslednje zelo poučne vesti o ogromnih sovjetskih železniških gradbenih delih nn obronkih Mongolije in Mandžurije. Iz istega lista je povzet tudi zemljevid, ki ga objavljamo. V Mandžuriji je izšla v obliki brošuriee laljša spomenica, v kateri mandžurske železniške oblasti opozarjajo javnost na mrzlično gradbo železnic vojaškega značaju, ki so v teku v sovjetski Sibiriji vzdolž mongolske in mandžurske meje ter so namenjene, da služijo v bodoči vojni med Rusijo in Japonsko Podatke iz te brošure navajamo z vsemi pridržki, ker njihove verodostojnosti ni mogoče nadzirati in ker nikakor ni gotovo, da ne izvirajo samo iz propagandističnih namenov proti sovjetski Rusiji. Izvajanja tc spomenice prinašajo podrobnosti o naslednjih dejstvih. Sovjetska Rusija pripravlja nekako dvojen »železniški napad« na japonske postojanke v Mandžuriji in na severnem Kitajskem. Z drugimi besedami povedano, gradi sovjetska Rusija 5 novih železniških prog. ki tečejo iz notranjosti Sibirije ter sc približujejo Mongoliji ali celo v njo vdirajo, medtem ko ravnokar dokončana, tako imenovana bajkalska železnica Mandžurijo lepo objema s severa ter predstavlja nadomestilo za lani v korist Japoncem izgubljeno severnokitajsko železnico, ki teče skozi Harbin v Mandžuriji in gre dol do Vladi-vostoka na obali morja. Na mongolski fronti sovjetske železniške in vojaške oblasti izpopolnjujeta sednj obstoječe železnice, ki se od sibirske proge ločijo in tečejo proti jugu (proga Orenburg-Toškent in proga Novosibirsk-Ilisk) in ki sta obe nad 2000 km dolgi. Izpopolnjujeta jih na ta način, da jih spreminjajo v dvotirne. ponekod celo v tritirne. Nadalje gradijo od 2700 km proge Novosibirsk-Ilisk še štiri nove dvotirne proge, ki so vse obrnjene proti vzhodu, torej proti Mongoliji in bodo služile za izključno vojaške mobilizacijske svrhe. To so proge: 1. Semipalatinsk-Uljasutaj, ki meri 2000 kilometrov; 2. Sergiopol-Cajzan, ki meri 700 km; 3. Sergiopol-Kuguhak (Chuguchak), ki meri 400 kilometrov; 4. Ilisk-Djarkentkuldje, ki meri 450 km. Te štiri proge, ki jih sedaj vse gradijo in bodo kmalu dovršene, izpopolnjuje šc peta proga, ki je okrog 900 km dolga in ki teče od Verhneudinska proti jugu, in sicer proti pre- CRIKVENICA Vodilno kopališče v Hrvatskem Pri-morju. Največja peščena plaža. 30 ho-taf&v in pensionov. Popolni pensijon vključno s taksami p«t Din 55-— do Din 120-—. Zahtevajte prospekte od uprave kopališča, Crikvenica. Hotel Res«. MIRAMARE DON Dli SEIDL Hotel Rest. SLAVIA Hotel Rest, CRNKOVlt H.M Re.«.Villa DANICA Hotel Rest. CRIKVENICA Hotel Rest. IVANClC Pension ADRIA Hotel Rest. THERAPIA notei Rest. ESPLANADE Hotel Rest. EDEN Pensio. Vlila RUŽICfl Hotel Resi. WIEN Hotel Rest. LIBURNIA Hotel Rest. JULIJANA Rest. Gost. GJURAŠIN Gost. Rest. EUROPA - BELLE-VUE - VINODOL Gostilne ZELENGAJ - TRILGAV - MORAVA -KRVAT - ILIRIJA - SOKOL - SLOVENAC KAVARNA CORSO Mnogo lepo opremljepih sob v privatnih stanovanjih. stolici Mongolije Llrgi. Vsega skupaj torej pet velikanskih prog, ki vso Mongolijo nekako V polkrogu zajemajo. Poleg teh železnic, ki spadajo po izrazoslovju sovjetskega generalnega štaba med »mongolsko skupino železnic«, so Rusi ravnokar dogradili tudi 6800 km dolgo progo, ki je dobila ime Bajkal-Amurske železnice in ki bo prihodnji mesec z vsemi postranskimi progami predana prometu. Ta železniška proga se odtrga od sibirske proge pri postaji Tajshot. se Druga turška petletka Notranji minister turške republike StikrO Kaya je zadnji čas potoval po Evropi in se delj časa mudil na Dunaju, v Londonu in Parizu. Ob tej priliki je časnikarjem dal več izjav, ki jih je mogoče strniti v naslednjo sliko sodobne Turčije: »Malo je držav, ki bi bile po vojni v tako težkem položaju, kakor mlada turška republika. .Turčija je tako rekoč bila skoraj 12 let neprestano v vojni, ki se je pričela z boji v Tripolisu in se (končala z osvobodilnimi boji proti Grčiji.' Dedšči-n«, ki jo je nova Turčija nastopila, je bila malo razveseljiva. Staro otomansko cesarstvo je delalo hude napake in je s svojo zanikrnostjo in nedelav- .. 1 1. ,1 .. I* V piugv [Ml pusiajl I UjnilUl, ........ ........... ,., j. .. U...JU ...... IJ,, ,,, II, „, III, obrne nato proti severu, obide v polkrogu se- 1 iiostjo povzročilo narodu mnogo škode. Kot pose ben izraz slabosti pa so bile tako imenovane kapitulacije, ki so pomenjale dejansko odvisnost Turčije v mnogih vprašanjih od inozemskih velesil. Naloga r^ove republike je bila, da z največjo energijo nadomesti v nekaj letih, kar je desetletja pred vojno zamudila cesarska Turčija. Novi vladi je bila postavljena posebno težka naloga: kako preskrbeti velikim mnolicam mož, ki so slekli vojaško suknjo, dela in drugič, kako odstraniti neznosno stanje, da je država, ki je v ogromnih množicah pridobivala industrijske prvine in jih izvažala, bila prisiljena, da jih je takoj nato iz inozemstva kupovala za drag denar kot celotne izdelke. Vlada Kemal paše je danes ponosna na to, da je domača proizvodnja silno narasla in da je država v mnogih-važnih gospodarskih panogah že docela neodvisna od inozemstva. Tako je bilo zadnja leta zgrajenih na raznih krajih države mnogo predilnic, v katerih se doma pridobljena volna in ovčja volna predeluje v blago. Pozidanih je bilo polno tovarn za sladkor, za steklo in usnje, zgrajene so bile velike železne livarne in jeklarne. Turška industrija nima namena, da konkurira z inozemstvom, je pa danes že v stanju, da v precejšnji meri krije domače potrebščine. vemo mejo Madžurije mimo Bajkalskega jezeru iu ob reki Amur do Chinde. kjer se razcepi v dve progi: severna proga teče proti Nikolajevsku, kjer se blizu severne konice saha-linskega otoka izteka v tuorje, južna pa teče do Kotnsomolska, mesta, ki se je v par letih iz neznatne umazane vasice razvilo v mesto z 80.000 prebivalci. Od te zelo dolge proge se odcepijo tri nadaljnje proge, ki tečejo vse proti jugu, in sicer prva do llabarovskn. druga do Birakana, ki leži blizu Blugoveščenska ter tretja do Taftimigude. — >Mandžurska železniška skupina«, kot sovjetski generalni štab te proge imenuje, je zgrajena torej po istih osnovnih smernicah, kot mongolska ter ima namen Mandžurijo od severa doli popolnoma obkrožiti in jo obdati z verigo prometnih (Mitov, ki bodo omogočila bliskovito premikanje čet na man-džurskih mejah. Osnovni načrt je pri obeh skupinah isti: velika vodoravna proga dvotirna ali celo tritirna, od katere iztekajo različne druge proge, ki derejo proti mejam Mongolije odnosno Mandžurije. Te železnice so torej v prvi vrsti vojaškega značaja. Da imajo tudi svoj gospodarski pomen, tega ni treba posebej poudarjati, saj odpirajo ogromna svetovja, ki so bila skoraj nedostopna, svetovnemu gospodarstvu, ki bo brez dvonia začelo pošiljati tja svoj kapital, da dvigne bogastva iz te še nedotaknjene deviške zemlje. Ni čudno torej, če japonski vojaški krogi z nevoljo zrejo v Sibirijo in če japonsko časopisje piSe o »svetovnozgodovinskem pomenu« tega sibirskega železniškega omrežja, ki da mu je treba postaviti nasproti enako železniško organizacijo v Mandžuriji in od juga gori v Mongoliji. Japonci seveda niso držali rok križem in niso čakali, da sovjetska Rusija uresniči svojo železniško ofenzivo in si z železnicami napravi sibirske postojanke nepremagljive. Tudi Japonci z mrzlično naglico grade novo strategično železniško omrežje po vsej Mandžuriji v smeri proti mejam Mongolije. Brez velikega hrupa so pravkar dogradili novo pristanišče Rashin, ki so ga z novo dvotirno progo zvezali z glavno železniško progo Jenkin-Hsinkin ter tako dosegli najkrajšo neposredno zvezo med japonskim otočjem in madžursko prestolieo. Pomen te proge pade še bolj v oči, če se spomnimo, da nameravajo Japonci v Rashinu ustanoviti neke vrste osrednje vojaško poveljstvo, ki bo imelo nalogo nadzirati vse prevoze, ki bodo po tej progi šli iz Japonske o osrčje Mandžurije. To. kar smo zgoraj povedali o ruskih in japonskih železniških gradbenih delih, nam odpira pogled na veličastno panoramsko sliko o i železniškem dvoboju, ki se razvija na Dal jnem vzhodu kot prva predpriprava za borbe, ki se v bližnji bodočnosti oznanjajo. Železniška borba pa ima očividno za cilj Mongolijo. Mongolija je osrčje tega dela Azije. Za Rusijo pomeni Mongolija trdnjavo, odkoder laliko nadzoruje vso Kitajsko, za Japonsko pomeni posest Mongolije postojanko, odkoder lahko nad- Drugo zelo važno vprašanje, ki ga je morala vlada mlade države takoj rešiti, je bila zgradnja novih prometnih potov. V tem pogledu je Turčija kljub velikim naporom še tudi danes v marsičem podobna srednjeveški Evropi. — Kdor pa pozna ogromne vsote, ki so bile zadnjih 12 let izdane za zgraditev železnic in cest, pa bo moral priznati velikanski obrat na boljše. V zelo težkem terenu je mlada Turčija zgradila več tisoč kilometrov železniške proge, pri kateri so bili izključno zaposleni turški inženjerji in domače delavstvo. Več sto kilometrov železnice pa je v delu. Isto je z zgradnjo modernih cest. Samo v prov. Ankara je trenutno zaposlenih 7U.000 delavcev pri cestnih delih. Velik napredek je dosežen tudi z modernizacijo pristanišč, skladišč in pomolov v važnih pomorskih mstih. Istočasno se obnavlja tudi turška trgovska mornarica in je država vzela v svojo lasi dosedanje zasebne ladjedelnice. Pravkar izdeluje Turčija svoj drugi 5 letni načrt. Izdatki so preračunani na trikratno vsoto v primeri s tem, kar je stala prva gospodarska petletka Načrt v glavnem predvideva elektrifikacijo Anatolije, ki bo šele odfirla možnost krepki domači industriji. Vsemu svtu je znano, koliko je moderna Turčija storila za zgraditev novih šol, bolnišnic in javnih ustanov. Kljub temu, da so bile letine zaradi pomanjkanja dežja zadnja leta neugodne, je izvoz vsako leto večji. Tako se je |>odvojil izvoz svetega sadja. Tobakova letina se je zvišala na 2 mili j. kg, izvoz opija v zdravniške namene se je v prvih 10 mesecih dvignil I. 1935 na 85.000 kg proti 39.000 kg v istem razdobju predlanskega leta. Zlasti veliko važnost polagajo Turki na dobre od-nošaje i Veliko Britanijo. Velika Britanija se zanima za turško proizvodnjo in trgovino. V načrtu je ustanovitev velike gospodarske družbe, ki bo prevzela financiranje Angl. eksportov zaenkrat do višine 10 milij. funtov. zoruje vso Sibirijo. Mongolija je podobna £ori, za katero se borita dve sosedni državi. Kdor jo bo prvi zasedel in tudi obdržal bo imel trajno nadmoč nad svojim nasprotnikom v nižinah. Od obeh strani torej, od japonske in od ruske, se pomičejo neke vrste rovi proti tej mongolski postojanki, rovi v obliki železnic, ki naj dovolijo hiter prevoz vojaških cM in streliva. kadar bo prišlo do končne borbe v Mongoliji. temu bojnemu polju bodočnosti, kot jo imenuje svetovno časopisje. Tam se bodo odigrali zadnji odločilni boji. Rusija se bo morala postaviti tam v bran. da si ohrani svoje edino pristanišče, ki ga še ima, to je Vladivo->stok. Japonska pa ve. da tako dolgo ne bo var-jna in nemotena lastnica Mandžurije, dokler bodo Rusi nemoteno gospodarili po Mongoliji. Če pa Rusija hoče obvarovati Vladivostok, mora iz Mongolije udariti v Mandžurijo in potisniti Japonce nazaj, ako pa Japonska hoče uživati bogastva Mandžurije, mora Rtise pognati za baj-kalsko gorovje nazaj v mrzlo Sibirijo Vladivostok je obenem tudi neposredna nevarnost za Japonce, kajti od tam lahko rusko letalsko brodovje v par urah doseže japonska velemesta in jih spremeni v kup ruševin. Toda Japonci Vladivostoka ne morejo napasti, ako Rusov prej niso pognali iz. Mongolije. Ravnotuko pa tudi Rusi ne morejo uspešno uporabljati Vladivostoka proti Japoncem, ako nimajo Mongolije v svojih rokah, da od tam lahko udarijo Japoncem v hrbet v Mandžuriji. O moči ruskih in japonskih vojaških čet se razširjajo često-krat fantastične govorice Eno pa je navzlic temu gotovo, da Japonska ne bo mogla hraniti Mandžurije, dokler bo imela Rtiče v boku, in da bo za Japonsko obramba njenih novih po- stojank v Mandžuriji in nn Kitajskem tembolj težavna, kolikor hitreje bodo Rusi izpopolnjevali svoje železniško omrežje, ki se kot železna verijra ovija okrog mandžurske države. Spričo tega dejstva ni čudno, če so sc Japonci odločili, da zasedejo tako ogromne predele severne Kitajske. Ne, ker jih rabijo r gospodarskega stališča. Nc morda, ker jih žene lakomnost in neki slepi imperijalizem v nova osvajanja. Marveč za to, da si v severuokitaj-skih pokrajinah, ki jih sedaj zasedajo, ustva-rijo neke vrste napadalne trdnjave, od koder bodo lažje prodirali proti svojemu končnemu cilju, Mongoliji, od koder hočejo pregnuti Rusijo. Zatorej vidimo tudi. du so Japonci začeli graditi tudi noVo železniško omrežje, nove ceste, poeebno avtomobilske ceste skozi severno Kitajsko naravnost do mongolske meje. Se na nekaj je treba opozoriti pri opisovanju te velikanske borbe, ki se pripravlja in ki ji zaenkrat samo še nove. železniške proge dajejo zunanji, vidni izraz. Čimbolj se Japonska približuje Mongoliji, tako skozi Mandžurijo kakor skozi severno Kitajsko, tembolj so se stisnile skupaj Rusiju, Mongolija in tudi Kitajska, da se s skupnimi močmi otresejo neljubega \siljivega Japonca in ga potisnejo nazaj do morske oimle. Tudi Anglija, ki iimt- na Kitajskem stare interese, iz daljave z \cliko pozornostjo zasleduje razvoj dogodkov. Reči moramo, da so njene simpatije pri Rusih in Kitajcih, torej proti Japoncem. Angliji bi se zelo dopadlo, če bi Rusija, Mongolija in Kitajska skupaj prevzele borbo proti Japonski, ker bi istočasno branile tudi angleške koristi, da bi Angležem samim niti treba ne bilo posegati v borbo. Slišalo se je celo, da so angleški diplomati v zadnjem času večkrat posredovali tako v Moskvi kakor pri kitajski vladi, da se sklene protijaponska zveza in da je vprav zasluga Anglije, da je bila tajna zveza med Čankajšekom in Rusijo dejansko tudi že dosežena, zveza med Rusijo in Mongolijo pa pred nekaj dnevi vsemu svetu v brk tr.di že objavljena. Dodajmo temu poročilu še vest ki jo je objavilo japonsko vojno ministrstvo pred (remi tedni, da je namreč dobilo v roke neovrgljive dokaze za to. da hočeta Rusija in Kitajska končati svoje bojne priprave do spomladi in da bosta potem Japonski nnpo\edali vojno, če je to poročilo resnično ali ne, ne moremo dognati, a toliko pa le pove, da vlada nu Daljnem vzhodu bojno ozračje in da so železniški načrti, ki jih tudi v sliki objavljamo, zelo /.govoren dokaz za to. rla Daljni vzhod ne gre mirnim časom nasproti. Kulturni listek O sodobni državi V Parizu je začela izhajati nova Enciklopedija. Izdaja jo poseben komite pod vodstvom znanega politika Anatole de Monzie. Ko bo popolna, bo štela 21 knjig. Vsaka teh knjig bo obbravnavala posebno panogo znanosti (o državi, o biologiji, o fiziki, o umetnosti, o religiji, o filozofiji itd.) Tudi snov posameznih knjig ne bo razvrščena alfabetično, temveč v gotovi logični zvezi. Posebnost Enciklopedije pa je tudi, da so njene knjige vezane tako, da se dajo izpopolniti posamezni listi, kar je z ozirom na hitri tempo naše dobe zelo na mestu... Dosedaj so izšle tri knjige. Prva od teh je izšla knjiga o »moderni državi«. Zvesta geslu tin-ciklopedije »faire connaitre« ter pisana v duhu stroge realnosti, ki je tako značilen za vsa francoska znanstvena dela, obravnava vsa, sodobne države se tlčoča vprašanja mirno, objektivno in vedno s pristno francosko ljubeznivostjo. Kakor razvidimo iz posebnega zemljevida, imamo danes v Evropi 8 različnih oblik vladavine. Ker spada tudi oblika vladanja naše države med nove povojne tipe, ji jc posvečeno posebno, pet strani obsegajoče poglavje iz peresa M a u r i c a P e r n o t a , urednika »Journala dc Dcbats«. Jugoslavijo šteje med monarhije z avtoritativnim režimom. To obliko vladanja imajo še Bolgari, Madjari in Romuni. — Reči sc mora, da slika Enciklopedija našo državo v zelo lepili besedah. — Avtor opisuje najprej postanek Jugoslavije, nato pa označuje razmere, ki vladajo pri vseh treh plemenih. Spoznamo Srbe kol kmečko pleme junakov; za Hrvate pa jc značilno, da imajo domače meščanstvo. Ker jim je bilo rod madjarskim jarmom nemogoče politično se uveljaviti, so se tembolj bavili z ekonomijo in radi tega ■o šteli Hrvatsko med najboaaieiše ookraiine bivše Avstro-Ogrske. Sedaj v Jugoslaviji, ki je v celoti agrarna država, jim je v tem oziru težje, vendar se bodo tudi počasi uveljavili To, in kar piše avtor o razliki davkov, češ, da so Srbi bolj navajeni na indirektne, Hrvati in Slovenci pa na direktne davke, predstavlja menda avtorjevo razlago takozva-nega »hrvatskega vprašanja«. Sicer je tako tolmačenje nekoliko medlo, vendar primerno kakor nobeno drugo, da zadovolji obenem te. ki priznavajo obstoj tega vprašanja, kakor tudi tiste, ki ga tajijo. 0 Slovencih pa piše zelo laskavo. Slovenija je po njegovem mnenju nič manj lepa in bogata (?) kot Hrvatska, a njeno odlično organizirano poljedelstvo ter njeno krasno razvito zadružništvo ji zavidajo lahko najbolj civilizirani narodi zapada. Domače meščanske tradicije ni vsled silnega germanskega pritiska — saj so bili uradniki pod Avstrijo večinoma iNemci — pač pa je bil domač k 1 c r vedno med prvoboritelji slovenske narodne zavesti. Mnogo zanimivega beremo v Enciklopediji o boljševiški Rusiji ter o sodobni Nemčiji. Temeljito nam razlaga vse značilnosti sovjetske Unije ter boljševiški volilni sistem, ogromen filter, ki spretno in brutalno onemogoča vsako opozicijo. Spoznamo, da je nasprotje med centralizmom diktature in med široko avtonomijo krajevnih organov, ki je marsikoga osupnilo, le navidezno: deccntralizacija in avtonomija obstojita le na papirju, v resnici vlada najstrožji centralizem, kajti krajevni sovjeti so le zgolj izvršitelji povelj, izdanih od centralne vlade. — Hitlerja slavijo narodni socialisti kot naslednika Bismarka, Enciklopedija pa vidi v njegovem delu le nadaljevanje fanatičnega stremljenja Napoleona in francoske revolucije po najožji centralizaciji. Ponosno spominja avtor na tem mestu, da posnemajo evropski narodi kaj radi Francoze, a da jim »ledijo včasih šele po dolgih letih . . . V starih časih, ko so bile človeške naselbine le redko raztresene po prostranih pokrajinah in ko je bilo le malo večjih mest, je bil vpliv države na življenje meščanov le neznaten: sodobna država pa se meša v najintimnejše podrobnosti invn-ga in za^ebnesa zivlivnia. Ouis vSuh teli raznih funk- cij sodobne države zavzema seveda največ prostora v Enciklopediji. In tako spoznamo iz nje do dna to papirnato pošast, ki jo imenujejo pravniki ponoisno »pravno državo«, S razširjenjem delokroga države sta pa stopili v ospredje vprašanji: Odkod izvira neomejena moč državne oblasti ter kaj je njeno bistvo? Če gledamo na zadnje vprašanje s pravnega stališča, se nam vsiljuje etatistično pojmovanje oblasti, po katerem je država »moralna oseba«. Ker ni v stanu izvrševali sama svojih pravic, jih izvršuje po oblasteh. Iz sociološkega vidika pa se bo zdelo bolj pravilno »realistično pojmovanje: neomejena oblast jc neobhodno potrebna ja ohranitev gotovega socialnega rc-da. brez katerega nihče ne more uspevati niti fizično niti moralno. Faktični obstoj olastne moči pa odvisi od nekaterih materialnih pogojev (denar, oborožena sila) tcT od moralnega pogoja, da pristane vsaj neki del prebivalstva na obstoječi red. Če pomislimo, kako se tak pristanek lahko umetno ustvarja in da je pogostoma le zmes strahu ter sovraštva do druge še hujše tiranije (glej primer sovjetske Unije: sovraštvo proti carskemu biču ter strah pred boljševiško krutostjo sta povzročila, da so boljševiki, ki so šteli pri izbruhu revolucije komaj 25,000 pripadnikov, vsiliti svojo voljo 150 milijonskemu narodu) spoznamo, da so materialni pogoji pač odločilni. Tako vidimo tu kaj žalostno rcsnico, da je nekaj topov v rokah pobesnelih vojakov zadnji argument pravne filozofije ... — Naše sodobno demokratično pojmovanje oblasti temelji na dekretu »o človeških pravicah«, izdanem za časa francoske revolucijo, ki je sad Rousseaujcve filozofije. Ta veliki mislec je namreč trdil v svojem delu »le contrat social«, da so bili ljudje v prastarih časih vsi enaki in svobodni, pa da so se odrekli gotovim svojim pravicam v prid neke višje skupne volje — oblasti. Zelo zanimivo jc, kar piše neki sotrudnik Enciklopedije pri tej priliki: »Rou-sscaujeva doktrina je sicer propadla v očeh znanstvene kritike, vendar vlada še dandanes splošno mnenje, da ima služiti oblast izključno le koristi ljudstva in tako trdijo celo najhujši avtokrati, da ravnajo le v korist in srečo svojih podanikov.« Res ic siccr, da jim služi to lepo ieslo: -sreča in ko- rist« le kot ščit tiranije, vendar pomeni vsaj teoretično nekako priznavanje pravic ljudstva. Ker pa ljudstvo — vsaj, če je zrelo zato — samo najbolj ve, kar je zanj koristno ali škodljivo, pomeni obenem priznanje demokratizma-In taktično vidimo, da sc naperja kritika vseh nasprotnikov demokracije ne toliko proti demokraciji sami, temveč proti njenim zlorabam, ki imajo svoj vzrok v glavnem v nezrelosti ljudstva. Pravi vzrok nasprotstva med demokrati in nasprotniki demokracije pa jc ta, da so različnega mnenja glede rešitve vprašanja: »Kako postane ljudstvo zrelo za enakopravnost?« Pokojni kralj Peter jc zapisal nekoč kot uvod nekemu filozofskemu delu zlate besede: »Za demokracijo sc vzgaja ljudstvo Ic v demokratični državi«. Najboljši dokaz resničnosti teh besed je, po mojem mnenju, usoda Nemcev. Ta narod, ki sc nahaja vsekakor na visoki kulturni stopnji, je šc danes popolnoma nezrel za demokracijo, kar je tudi sam spoznal s tem, da se ji jc odrekel prostovoljno. Nasprotniki demokratizma sc torej najbrž motijo, čc mislijo vzgajati ljudstvo k enakopravnosti s pomočjo raznih diktatur. (V kolikor imajo sploh šc take namene. Splošno (vsaj indirektno) priznanje demokratizma je na vsak način svetla točka na temnem ozadju politične zmešnjave našega časa. Kakšna pa bo bodočnost države, kam krene človeška družba? Mnogo, premnogo sc prerokuje o tem in tozadevna mnenja so zelo različna . . . Previdnost in gotov dvom je tu zelo na mestu. Zato nas tudi zanimajo nekatera dejstva, ki jiii konstatira A. dc Monzie v zadnjem poglavju knjige .o sodobni državi« bolj," kakor njegova tajinstvena prerokovanja. Prvo med temi jc to, da jc država izšla iz povojnih revolucij ojačena, čeprav so razni utopisti (Engcls, Marx ter anaihisti! prerokovali skorajšnji zaton države. Drugo dejstvo pa jc to, da se niso ljudje še nikoli toliko zanimali za politiko, niti toliko žrtvovali (prostovoljno in neprostovoljno) za uresničenje raznih političnih idej, kakor dandanes. S tega bi se dalo sklepali, da bosta pojma države ter človeške družbe 5e dolgo, dnlrtn raca ner n združi ii va. Mirko Honcrlcin. Štev. 80. MLADI SLOVENEC Zdruvku Oevirk: Cvetna nedelja Danes pa, otroci, butare na rame! Kakor kdo motan je, takšno naj si vzame. Močno in veliko, s sadjem obloieno, da boi teiko hodil, se polil poiteno. Vso pol in ie v cerkvi moiko jo drlite, za porednosl svojo zdaj se pokorite! Deklica, ki ni verjela v pravljice K bratoma Grim, ki sta napisala toliko lepih pravljic, kater« otroci po vsem svetu Je dandanes najraje bero, je prišla nekega lepega dne pogumna rdečelična deklica. Potrkala je spodobno in odpret ji je prišel sam brat Jakob. Deklica ga je nezaupno premotrila od nog do glave in vprašala, če je mar on tisti strte, ki piie tako lepe pravljice. »Kajpak,« se je nasmehnil Jakob, »z bratom jih piševa skupaj.« »Kje imaš pa svojo dolgo aivo brado7« je ho; tela vedeti deklica, ki kar ni mogla verjeti, da 1» taki golobradci pisali lepe pravljice, »Alt »t 10 t starini zastavil?« ,. »Tega pa nc. Saj je ie nrkoli nisem nosit. Sem šc premlad. Mar ti nisem všeč?« )o ie smehljaje vprašal. M. Kunčič. Čudodelno krepelce Lutkovna igra v sedmih slikah Mlajši deček: Jaz bom pa sprevodnik it> bom karte ičipal Če bo kdo brez karte, mu bom pa kar uiesa preščipnil. X prizor. Prejšnja. Šofer. Zasliši se drdr&nje avtomobila in trobenje avtomobilske hup«. Šofer (pridrvi od l«v« v avtomobili in daje znak s hupo. Izgine z avtom na desno. Sliiati je, kako avtomobil uatavi.) t 3. prizor. Dečk* sama. Stare jii deček: Aha, to je pa avto vrtnarja Bobka in njegov« žene. K maši se bdeta peljala, (Pokate z roko na desno.) Vidiš, onale lepa palača je njegova. MlajSi deček; Vem, vem. Sa) Bobka in njegovo ženo dobro poznam. Pred tremi meseci sta bila še tako revna, da sta k naši mami hodila prosjačit za aoL , ,. S t a r e j i i deček: Vidii, zdaj sta pa bol) bogata kot kralj Prismodavs v deželi Narobesvet. MlajSi deček: Ali je kraj Prismodavs bogat? StarejSi deček (modro): Seveda. Vsak a j*!*4 d e č e k : Zakaj pa meni In tebi noben kralj nič ne da? Starejši deček: Kaj bo dal, saj ima se sam premalo! ..... Mlajli deček: Prej si pa rekel, da imaio kralji denarja ko črepinj. Starejši deček (pokroviteljsko): Seveda g« imajo. Ampak čim vei človek ima, tem več si želi. Vidiš, zato ga imajo premalo.. Razumeš? Mlajši deček (z negotovim glasom): Razumem. __ , j Starejši deček: Figo razumeš! Premlad si ie, da bi kaj takega razumel. Mlajiideček: Ali mislil, da se bom kregal s tabo? Saj vei kako! Očka je rek«l, da se kregajo samo politiki. .... Starejši deček (omalovažujoče): Hoho, saj niti ne vei, kaj so politiki in kaj delajo. Jaz pa vero. Mlajši deček (samozavestno); Tudi jaz vem, da vei! Politiki so takini ljudje, ki se kregajo. Starejši deček: O, ti prismoda ti! Potlej sva pa tudi midva politika, kadar s* kregava! (Dalje.) žena (v svetem ogorčenju); Ta nadlega be-raika! Še na cestt nima človek miru pred nio. (Osorno.) Poberita se, capina! Vrtnar (oblastno): Šofer, daj vsakemu eno brco! — , Šofer (se zakadi v de5ka in ju brcne.) Dečka (jokata): Mama! Mama! Saj vam nisva nič naredila. , Vrtnar (se škodoželjno smeje): Hoho, zdaj pa imata dinar! Žena (stopi k njima): Čakajta, vama dam še jaz enega. (Ju brcne.) .... Mlajši deček (med jokom): Le počakajte, bom že mam) povedali Starejše deček: Jaz pa očetu. (Odideta na levo. glasno polhtevajoč.) Odideta na levo.) Vrtnar (se smeje): Hohoho, kar tulita, smr-kolina! Saj drugega ne znata. Žena: Pojdiva. Mudi se. Ura bo kmalu enajst. (Odideta na desno, pred njima šofer.) 7. slika. Prazna pozornica. Sliši se drdranje avtomobila in avtomobilska hupa. Dečka (se spet prikažeta z leve; odhitita na levo z avtom in kričita na ves glas): Mož in žena, bavbavbav, našopirjena kot pav! Mož in žena, bavbavbav, našopirjena kot pavi Zastor. »Že, že,« je menila deklica, »toda če bi imel brado, bi bil lepši. Sicer pa imej brado ali ne. res pa je, da pišeš zelo lepe pravljice. Daj, stric, povej mi, ali si ti napisal tisto pravljico, v kateri prebrisani krojaček poroči princesko?« »Nak, napisal jo je moj brat Viljem,« Ji ie povedal Jakob. . . Pogledal je v njen drobni zaupljivi obrazek. Prijel jo je za roko in rekel: »Pojdi, greva k mojemu bratu!« Peljal jo je v sosedno 6obo. Brata sta namreč že izza mlada živela skupaj in imela sobi drugo P°1C?)ekHca je ponovila svoje vprašanje in Viljem Grimm ji je pritrdil, da je on nap.sal tisto lepo pravljico. , , Deklica ga je pogledala z neizmernim občudo- Van'!stric, pravljico sem že večkrat prebrala in io znam tudi na pamet. Toda ne verujem ti niti besedice, da veš! V hranilniku imam pa samo groš. Saj bo dovolj, ne?« , Položila je groš na mizo. Brata sta jo začudeno gledala. . . , Deklica pa se ni dala motiti in je nada- ''eV,»Nim«m več, stric Grimm. Res stoji na koncu pravljice o prebrisanem krojačku: In kdor ne verjame, plača tolar! - toda toliko denarja nimam. Ne morem pomagati. Bom pa »tanek prinesla, kadar bom toliko prihranila.« Brata sta se začela na vse grlo krohotati. Punčka ju je sprva začudeno, nato pa ogorčeno gledala. Ko pa ji je hotel Viljem vrmt, groš. se i« užaljeno uprla: , »Mama je rekla, da ne smem jemati podarjenega denarja!« . In se j« lepo priklonila in odšla. Ta groš je bil pač največji kraljevski dar, ki sla ga brata Grimm sploh kdaj v življenju pre-jda. Obiskala ju je nemška deklica v imenu neštetih otrok z vsega «veta in jima s tem groSem podarila milijone otroških src. »s,,«..;. Viljem Grimm je do konca svojega življenja hranil ta groš. Loize Beltram: Vigred Čez poljane mlada vigred tiho je priplula, drobnih cvetk In sončnih žarkov j« povsod nasula. Hm, bogvedi kje metuljčke bele je dobila — m6rda v raju? —, da jih v polja naša je (pustila. Tam iz bajnih krajev ptičke k nam je pripeljala in je rekla, da še dolgo bo pri nas ostala. Mesečnik emsvm "■<'""' -s ; . ,:.': V; -V Ko so Požgančev oč« it .živeti na z*ml,i. ph ie luna skoraj vsako noč nosila naokoli. Poglejte jih, kako eo se zavarovali proti temni , a j š i deček: Saj sem ti že rekel, da se ne bom kregal s tabo. Veš kaj? Pojdiva raje k av-tomobiju. Jaz bi se tako rad enkrat gosposko vozil v njem. . . _ . . , Starejši deček (modro); Postani šofer, pa se boš lahko vsak dan vozil. , M 1 a i S i deček: Ne, jaz bom milijonar Pojdiva! , -(Odakakljata na desno ) 4. prizor. Prejšnja. Šofer. Šofer (neviden, za odrom): Ali mi gresta, paglavca! Phlih! Vaju bo avto brcnil! S*, arejii deček (neviden, za odrom); Hoho, kako naju bo brcnil, saj nima nog! Šofer (neviden): Jezik za zobe, smrkavca! Čakajta, čakajta. vama bom ušesa porezali Brrr, ropompom! , Dečka (pribežita nazaj na oder tn kričita). Mama! Mama! Šofer (priteče za njima in žuga s pestjo; pa se ustavi takoj na desni strani in zagrozi): Še enkrat se približajta avtu, pa pokličem pobila. Policaj vama bo že dali (Se obrne in odide nazaj na desno.) 5. prizor. Mlajši deček (poparjeno)' Ta je pa hud! Starejši deček: Zdaj pa imašl Saj sem ti rekel: Ne hodiva tja! Mlajši deček: Figo si rekel! Jaz nisem nič slišal. . Starejši deček: Seveda, ko ima« zamašile v uiesihl , , M I a j š i d e č e k : Saj sem ti že rekel, da sc ne bom kregal s tabo. S I a r e j š i deček: Zdaj vsaj veš. kako je na svetu. Bogati ljudje se lahko vozijo v avtu, revni ljudje si ga pa niti ogledati ne smejo. Mlaiši deček: Fej in fuj, to je škandal! Starejši deček: Veš. kaj? Igrajva se ra- V M 1 a j i i deček: Dobro. Jaz bom pUkali U-uuul, ti boš pa puhal: puh-puh-puh! S t a t e j š i deček: Ne pUkal bom jaz! Mlajši deček: Jazi Starejši deček: Jaz! Hočeta prekričati drug drugega Čedalje hitreje. Mlajši deček: Jaz! Starejši deček: Jaz! Se zakadit« drug v drugega in neprestano kričita: Jaz! (Medtem prisopiha z desne še en vlak.) Dečka (v hipu pozabila prepir io začneta mahali t rokami): Adijo! Adijo! U-uuu! t. prizor. (Prejšnja. Vrtnar. Žena. Šofer.) MlajSi deček (pokaže z roko na levo): Glej, glej! Mož in žena, bavbavbav, našopirjena kot pav, že grestal . .. S t a r t j š i deček. Na sprehodu sta bila. Zdaj s« bosta odpeljala k maii (Vrtnar in žena prideta z le*v strani.) Vrtnar (obUčen v frak in cilinder. Mogočno in oblastno); Halo, šofer, pripravi avtol Š o f e r («« spet prikaže z desne); Prosim, prosim, milostivi gospod, je že pripravljen, iamle pred garažo stoji. Kar izvolite tja. Žena (našemarjena v sami svili in zametu, oblastno): Šofer, ali nič ne prilrkavajo zvonovi? Šofer: Nt«, milostiva Žena- Sramota! Če bi se peljal v cerkev kakien škof, bi pa gotovo zvonili. Pritožim se, Jakob, do samega kralja pojdem. Vrtnar: Zaradi mene pojdi k Petru ali Pavlu. Spodobilo bi s« pa res, d« zvonijo tudi nama na čast. , , . Žena: Prihodnjo nedeljo že bodo, kar zan«si se nima! Zdaj pa pojdiva! (Hočeta oditi na desno.) Dečka (priskočita, »e vstopita pred vrtnarja in ženo. ter prosital: Gospod, gospod, dajte na-ma dinar. SESTA SUKA. Kakor v drugI in četrti slikfi pred nebeikimi vrati. Polglasno petje angelskih zborov, kii ga spremlja vijolina. 1. prizor. * Žena (v začetku se sliši samo njeno sopihanje in stokanje); Oh, oh, v tretjič gre rado, pravijo. Meni gre pa v tretjič grozno težko. Preveč sem se zredila, ojojmenel Kakor da vlečem velik sod s seboj, mi je ... (Pripleza na vrh in sede na storž.) Hvala Bogu, na vrhu sem pa le. (Glasno sopiha.) Kmalu bi dušo izgubila, tako sem se zasopla. No, saj je to poslednjič. Danes ne vem, kako me bo sveti Peter sprejel. Ampak ker sem tako gosposko oblečena, bo topot gotovo bolj ka-valirski. Kar pokličimo ga! (Stopi z zeljnatega storža na prag nebeških vrat in potegne za zvonec, ki ubrano zapoje.) Halo, sveti Peter, odpri! Sv. Peter (neviden, za nebeškimi vrati); Kdo si, božji, ki tako kričiš? Žena (samozavestno); Jaz, milostiva gospa Meta Bobek. I (Dalje prih.) Modra miška Mlada njiva Veneči cvetlici V cvetličnem lončku rasteš bela, cvetlica moja lepa, mila. Zakaj pa nisi več vesela, kot si nekdanje čase bila? Saj vedno z bistro sem vodico napajal suho ti žemljico. Zdaj listki trudno ti visč, polagoma veni, vene .., Vsa kmalu boi se posušila, cvetlica moja lepa, mila. Spomin na tebe vedno bo priklical mi je v oči solzd. Lado Grbec, dijak v Ljubljani. Podrti križ V Črensovcih imamo lep križ. Stoji na križišdu cest, ki vodijo v Dol. Lendavo, v Mursko Soboto in Žiški. Postavljen je na koncu vasi Čresnovc. Križ je dal napraiviti stric naše součenke Kristin« Plejeve, Plej Ivan, posestnik v Črensovcih. Bil je svojčas v Ameriki, pa se je spomnil svoje stare domovine in pokojnemu župniku g. Vogrinčiču poslal nekaj denarja s prošnjo, naj f>o»Uvi njemu v spomin lep križ. Ker pa prostor zraven njegove hiše ni bil primeren, so ga postavili na vidno mesto na križišču cest, katerega sem že zgoraj omenila. Križ je napravljen iz peska. Na podstavku križa je lep napis: »O VI VSI, KI MIMO HODITE PO POTI, POMISLITE LNO GLEJTE, čE JE KAKŠNA ' BOLEČINA, KOT JE MOJA BOLEČINA.« Na podstavku sta dva stebrička in križ. Križ predstavlja Jezusa Kristusa. Na stebričkih sta dva kipca Prvi predstavlja sv. Janeza Evangelista, drugi pa sv. Magdaleno s kelihom v roki. Okoli križa je železna ograja. Krii^je napravil mojster Kaaser Nandor v Sombotelu. Zadnjo nedeljo pa se je zgodila strašna nesreča. Svatje so se peljali z nevesto od poroke. Vozniki so tekmovali med seboj. Voz, na katerem se je peljala nevesta, se je moral umakniti proti križu. Imel je iskre konje, pa je z vprežnim drogom sunil v križ, da se je popolnoma zru«il. K sreči je deževalo, zato pri križu ni bilo ljudi. Va-ščani so bili zelo razburjeni, ko so izvedeli, da je križ podrt. Ve6 dan so ga hodili gledat in se jezili na neprevidnega voznika. Potem so pa takoj poklicali kamnoseka, ki bo to priljubljeno vaško svetinjo, čim prej popravil. Ana Faršang, učenka VII, razr. v Čres-novcih, Slov krajina. Potoček V gozdiču se vije potoček, v dolino si strugo ravnd, od kamna do kamna vsak valček živo in veselo šumlja. Iz vrha visokega dere, kjer mrzli vetrovi brijč, kjer zima še vedno kraljuje, ^ kjer nikdar ni toplo, gorko. Čez strme prepade on skače, srdito se peni, "buči, ko pride v dolino, pohlevno in radostno zažubori Lado Grbec, dijak v Ljubljani ti M lika drobna se huduje: »Vedno muc me zalezuje!« In se spomni bistra glava; »Čakaj, čakaj, ta bo praval« %% w •• > ■ 'i • & <*> ,. Joj, že muc se približuje! Pest žebljičkov brž nasuje zvita miška tam pred špranjo, potlej — smuk! se skrije vanjo. STRlCKOV KOTIČEK 249. Dragi atričekl — Vsako nedeljo prečitam Tvoj kotiček. Sam pa Ti nisem še nikoli pisal, čeprav bi bil zelo vesel, da bi odgovoril tudi meni. Gotovo ne boš vrgel tega mojega prvega pisma v koš, že zato ne, ker prihaja iz Paradiža. Jaz sem namreč doma v Paradišču. To je majhna vas pri Šmarju na Dolenjskem. Mislim, da ni nikjer tako lepo kot pri nas. Najlepše pa je tukaj pozimi, ko se sankamo na našem travniku, Imam dvoje sani. Če bi prišel Ti k nam, bi Ti takoj ene posodil in skupaj bi se vozila. To bi bilo lepo! Zdaj pa končam, da Te ne bom že v prvem pismu dolgočasil. Še enkrat Te prav lepo prosim, odgovori mi v kotičku, da bom vedel, da vsaj malo misliš name. — Ivan Perčič, učenec III. razr. v Paradišču. Dragi Ivan! — Gromozansko nespametno bi bilo od mene, če bi takole imenitno pismo iz Paradiža vrgel v koš. Vesoljni svet bi se mi potlej smejal, kajti pisma jz Paradiža človek pač ne dobi vsak dan. Je to tako dragocena redkost, da me bodo zanjo gotovo zavidali vsi strici in vse tete daleč naokrog. Kako silno počaščen je zategadelj moj kotiček, si lahko mislišl Če bo šlo tako dalje, ga kmalu ne bo kraja v vesoljnem vesolj-stvu, odkoder še ne bi imel nobenega pisma. Pismom iz Francije, Holandije, Vestfalije, Amerike, Avstralije itd. se je pridružilo zdaj še pismo iz samega Paradiža; in ni izključeno, da se bo v kratkem oglasil kdo tudi iz Pekla — strah in groza, takšnega pisma si pa prav nič ne želiml Kako je pa kaj drugače v Paradižu? Ali vas je kaj dosti tam? Meni se vse tako zdi, da vas je dokaj pičlo število. Posebno redki so tamkaj najbrž bogatini, ki so si že na tem svetu hoteli ustvariti paradiž na dokaj enostaven način: požvižgali so se kratkomalo na svetopisemski izrek: »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe« — in so ljubili samo svoj trebušček in svoj žep. Sklepajoč po drugem svetopisemskem izreku, ki pravi: »Težje je priti bogatinu v nebesa kakor kameli skozi šivamkino uho,« bi jaz kar z mirno vestjo dejal, da sploh nobenega bogatina pri vas v Paradižu ni. Ali sem uganil? Pa se še kaj oglasil Vsako pismo, ki bo prl-romalo do mene iz Paradiža, bom zmerom rad objavil. Pozdravljen! — Kotičkov striček. Tonček in klavir Gospod Piščalka je velik umetnik. Na klavir vam zna Igrati, da bi ga angelci poslušali. Tudi Tonček ga je nekaj časa zvesto poslušal, potem pa ga je pobaral: »Stric, zakaj pa igrate na klavir? Ali nimate radijskega aparata?« Muc za njo se zakadi — in se rani do krvi: v tačko zbode ga žebljiček. Miška cvili: »Zbogom, stričekl« Svetlobni znaki z Marsa? Francoski zvez-doznancc Robert Darnion ki živi v Niči, trdi, da je nedavno zapazil signale (znake) z zvezde Marsa. Ta profesor je iz svoje zasebne zvez-darne (observatorija) videl že večkrat neko modro svetlobo, ki se je prikazala 40 ur po vrsti. Damion je prepričan da živa bitja na Marsu poizkušajo dati svoje znake drugim svetovom Na Ruskem rabi ljudstvo pri uživanju juhe lesene žlice; prvič so boli poceni, drupič pa niso i vroče kakor kovinaste. Štev. 90. >aU)VBWBC< seh. povzroča heg iz vasi v mesta, zasnžnjuj« Š izrablja delavski stan. izzval je sovražnost mecf delodajalci in delavci, ponižal je duševno delo, razbija vse duhovne vrednosti, ngraža družinska življenje, napravil je z bankami in borzami moderne vsemogočneže, uvaja gospodarsko diktaturo s karteli, trustl, koncerni: videti je. da milijoni delavcev hlapčujejo brezimenskemu mrtvemu kapitalu! Nasprotno pa kapitalizem ni sposoben, tudi noče ne, d,i hi zadovoljil prvotne potrebe človeka v hrani, obleki, obutvi in stanovanju. Pohlepnost, ali bolje mamonizem, je zasužnjil države, izzval mednarodne prepire, zatiral vero. povzročil svetovno gospodarsko krizo. Dela vri. tukaj je naš sovražnik, razgaljen, razkrinkan! Kam nnjte ga, toda čistite najprej svoje duše podobnega plevela, da boste sovražnika resnično potolkli Iztrebite iz sebe vse. kar kvari in oneeašfa delavski ponos! Poženite v beg vse farizeje in lažnive«, ki vam pihajo na dušo. poslušajte le katoliško Cerkev in njene učitelje, kaj je prav in kaj ni, ker le tako boste zmožni prenm»nti sovražnika in ga streti popolnoma! »Organizator« pravi torej, da je plava Zvez« društev privatnih nameščencev prva opozorila na nevarnost, ki tiči v pooblastilu finančnega zakona za 1. 1934-35. Res pa je to. da so zastopniki »pla-vih« na anketi v Belgradu. ki je bila lani '2. in 3. novembra, glasovali z» resolucijo, ki dopušča centralistično razširjenje pokojninskega zavarnva vanja. Doma so torej decentralisti Ma si pridobe ljudi), v Belgradu pa rentralieti (da se prikupijo porod ici). Dalje piše člankar v »Organizatorju o naših zavedni n katoliških slovenskih nameščencih (zelenih) takole: »Imajo pa zeleni tako malo članov, da ne pomenijo mnogo v nameščenskom pokretu « Kaj pomenijo, so pokazali že v Belgradu, kjer so v treh mesecih dosegli desetkrat več, kot vsi »plavi« s svojimi ministri vred v potih letih. Kaj pomenijo, so pokazali v mnogih krajih Slovenije, kjer so razbili stare liberalne, trdnjave in ustanovili mlade, krepke nameščenske podružnice. In to je tisto, kar plavim ne da spati, da jim namreč dan za dnem zeleni razdirajo poetojanke. — In končno bodo pokazali, kaj pomenijo, pri prvih na-meščnnskih volitvah, ki se bodo izvršil« svobodno, brez terorja »plavih« oblastnikov in delodajalcev in drugih iz to druščine. Takral bodo »plavi« debelo gledali! Našim tovarišem in prijateljem iz Društva združenih zasebnih in trgovskih nameščencev pa želimo spričo te demagogije še mnogo uspehov v nameščenakein pokretu! DROBNE Avstrijski katoličani proti iidom. KatoIIBkl krogi so pričeli v Avstriji pod vodstvom drtav-nega svetnika Kunschaka in jezuita Bflchelmajerja ostro akcijo proti judom. Na zadnjem shodu na Dunaju je krščanski socijaloc podžupan Kress opisoval vedenje judovskih obrtnikov v času, ko so vladali v Avstriji marksisti. Najhujši komunisti so bili tedaj ravno židje, ki so skušali uničiti domačo obrt z najodvratnejšimi sredstvi. Koloniiacija Madjarsk«. Polovico vse inadjar ske zemlje ima danes v oblasti 12.000 veleposestnikov, dočim se mora z drugo polovico zadovoljiti 600.000 malih poaestnikov. Sedanja vlada hoče izvesti agrarno reformo In počasi dati malim kmetom okrog 450.000 oralov zemlje. Opoziciji je to vse premalo in ni zadovoljna z vladnim načrtom. IVAN IffiAVOS Maribor, Aleksandrova cesta 13 KLEPARSKI DELAVNICI ANTON FUCHS Gosposvetska c 16 ..PRI LEVU" Tel«!. 38-12 l- 1.1_____1-- Js(a 1. j« Z« H1V P«I srv« u«ta T "MM" najcenejša in najsolidnejift Stran 12 »SLOVENEC« , ki naj bi rastlo na vsakem večjem vrtu, ker obilno rodi, jagode so zelo okusne za uživanje, iz niih se dela sok, kakor ir malin, ki ie prijeten in zdravilen pri ustnih vnetjih. Drevo je razširjeno v vsem Primorju, uspeva in rodi tudi v naših krajih. Sedaj nameravat* škropiti le s tri č* triodstotno brozgo in želeli hi vedeti, »li bo ta zadostovala. — Ta vaša vest se nam zdi nova, kajti doeedaj is nismo slišali, da bi enoodstotna bakreno - apoena brozga Škodovala še tako nežnim trtnim poganjkom, če je bil« pravilno pripravljene. Zgodi se sicer včasih pri prvem škropI|enju, da so ta pa tam najneinejši poganjki trte od škropiva nekoliko osmojeni, toda brez znstne škode. Pač pa se po-pslijo trte, če tej raztopini nismo dodali dovolj apna, če torej ni vsa galica vezana z apnom, ali kakor pravimo, ni nevtralizirana, Navadno račn- naaoo na 1 kg gaflee IK kg gašenega apna, da pre-i skusimo brozgo z belim fenolftaleinovim ali z rdečim lakmusovim papirjem, če je vsa galica vezana. Nevtralna bakreno-apnens brozga nikdar ne osmo-di tržnega listja. — Navadno škropimo prvič z IX raztopino modre galice; le v legah, ki jih pero-nespora jako ogroža, je treba 1-5% zmes. Drugič škropimo z !'/»&, kvečjemu do 2% brozgo. Manjših raztopin kot i% se navadno ne poslužujemo, ker jih deževje loAe uspere in tudi slabše učinkujejo. (nadaljevanje prihodnjo nedeljo) Pravni nasveti Kmetijski nasveti Imam beton tram vodnjak na precej visečem svetu ob gozdu, Voda priteka v vodnjak skozi betonsko steno vodnjaka. Kljub temu je mnogo vode v vodnjaku samo ob močnem deževju. Potem pa voda odteče skozi betonsko steno vodnjaka, morda tudi na strani, na kateri priteka v vodnjak. Kako bi bilo mogoče napraviti, da vodnjak vode ne bo prepuščal? B. F. V. p. M. — Če odteka voda skozi steno, pri kateri priteka, nc bi nič pomagalo, če so druge tri stene nepropustne za vodo. One stene pa, skozi katere priteka voda, pa ne bi kazalo zapreti, ker potem pač voda ne bi dotekala v vodnjak. — Č« hočete imeti vodnjak, v katerem bi imeli tudi ob času suše vodo, dosežete to le na ta način, da ga poglobite in ga obzidate pod odprtinami, skozi katere priteka voda, z betonskim zidom, ometanim s fino cementno malto- Na ta način boste preprečili, da voda nc bo odtekala ob časa suše na onih mestih, kjer ob času deževja priteka v vodnjak. Kako osušiti vležno steno. P. P. — L. Št. J. — 1. Imam nov« svinjake, od katerih leži zadnja stene 1-5 metra v zemlji in je napravljena rz betona. Ta stena je vedno vlažna. Kako bi se dala soočiti in tako za hlev toploto pridobiti? — Preprečiti bi bilo treba, da vlaga ne bi mogla prihajali n remije v betonski zid. Če zamaka v steno voda od smij i* zemlje, bi bilo treba zemljo od •telit odstraniti, m v ta namen zgraditi pred sedanjim zidom še en zid ter pustiti med obema zidovoma prazen prostor ter poskrbeti za nemoten odtok vode, ki bi se mogla zbirati med obema zidovoma. Ce bi pa s tem še ne dosegli, da bi bil zad v svinjaku suh, bodisi da prihaja v zid vlaga iz temeljev ali pa da kondenzira na mrzlem zidu vloga Iz svinjsko, bi belo treba zid obložiti z leseno vlogo in bi postal no ta način toplejši. — 2. Družinska soba. kjer so tri stene, so iz kamenja. V sobi ni prostore za peč, marveč se greje samo iz kuhinje- Kako bi se mogla vloga stene premagati ^Is pridobiti zo zimo toploto? — Zjd iz kamenja *je mrzel ter se no njem pozimi zgosti vloga, ki je v sobi ali morda prihaja tudi h kuhinje. Vlogo na steni bi bilo moči odstraniti, če ne prihaja v steno od zunaj ali iz temeljev, na to nočin, da odstranite no komenitih deliti zidu sedanji omet, prevlečete kamenit zid z asfaltom in go na to na novo omečete. — Če s tem vloge še ne bi zadostno odstraniti, bi pa bilo dobro obložiti zid z leseno steno, ki je oddaljeno za nekaj centimetrov od zidu, do stena redi vloge ne zidu ne bi prehitro propadlo. Gnojenje tacerae z umetnimi gnoji«. I. R. S. — Krorapirievo njivo ste jeseni sprsšili, do jo sedaj »pomladi zooejete z hicerno. Tej hi radi gnojili s hlevskim gnojem, pa go nimate, zato ste pri-morani n por jib iti umetno gnojila. Ne vesta po, kolero bi bilo zon jo primerno. — Lani sta krompirju gnojili s hlevskim gnojem, zato letos lego gnoja ni več trebo, ker je zemlja za lucerno dovolj močna; zlasti duMka ima dovolj. Lassnia po potrebuje OT>RK2TTT nm%mm simiustti* | odgovarja mno na vpralanja, ka-1 terim j« priložen trie odrew*k. ,SLOVENEC\ 5. aprila 1936 mniusiiii) predvsem mnogo fosforne kisline in opna, ki ju po v hlevskem gnoju primanjkuje. Če nima vašo zemljo dovolj apno, je dobro, če jo pred pripravo z a 6etev potrosite z opnenim prahom, odpadkom iz apnenca: no oral kakih 800 kg. Nadalje morate zemljo zoložiti 6 fosforno kislino, bodisi s Toma-sovo žlindro ali s kostno moko. Obe vrsti gnojila počasi delujeta in zato traja njiju učinek najmanj tri leta. Na oral potrosite do 200 kg enega izmed teh dveh gnojil- — Nato posejte banaško lucerno, ki pri nas dobro uspeva. Se boljša bi bila domača, če jo tam pri vas kdo prideluje. Nikakor pa ne italijanske, kajti ta zelo rada pozebe. Na oral potrebujete okrog 18 kg lucerne. — Ce hočete med lucerno posejati trave, vzemite pasjo trovo, francosko jahovko in trovniško bilnico, ki spadajo med dolgotrajne trave. Gojitev leče. V. S. K. — Hočete začeti gojili lečo, pa vam način pridelovanja tega sočrvjo ni znan. — Leča spada med stročnice, čijih zrnje jemo kot tečno beljakovinosto hrano. Leči ugaja toplo, bolj suho podnebje in peščeno - ilovnata zemljo, ki nima dovolj apna. Zemlja mora biti dobro obdelana, rahla in čista plevela, zato jo je najbolje sejati po krompirju. Gnojili ji pa ne smemo, ker bi preveč poganjala v listje in steblovje, nastavilo bi po molo otročja. Edini superfosfat bi bil tu potreben. Poznamo ozimno in pomladansko lečo- Ozimno malo sejejo, navadno med ozimno rž septembra meseca. J aro lečo sejemo oprila samo zase no široko oli v vrste 30 cm norazen, da jo potem laže plejemo in okopovamo, kakor hitro se prikaže plevel. No 10 orov t. j. 1000 m" ali na mernik posetve potrebujemo 10 do 12 kg semena. — Požonjemo oli porujemo lečo, kakor hitro po-rjovi spodnje stročje. Ker se to no soncu rado odpre in zrnje iztrosi, jo je najbolje žeti r jutranjih urah ter jo zvoziti domov na rjuhah, No zgoraj navedeni površini pridelamo do 100 kg zrnja. Zatiranje USolarja v fižolu. N. M. O. — V fižo-lovem zrnju ste letos opazili bele črviče, ki imajo okrog sebe v moko zdrobljeno fižolovo jedro. Fižol ima no zunaj, kjer leži črvič zvit, malo črno piko. Rodi bi vedeli, kaj je s tem črvom in kako se ga rešiti. — Ta vaš črviček je ličinka hrošča fižolarja-Do pred nekoj leti ga tu v Sloveniji še nismo poznali- Nojprej se je pojovil na Hrvatskem in od tam se je zanesel na obmejne kraje Dolenjske. Rozvoj tega nevernega škodljivca našega fižola jc sledeči. Samico hrošča fižolorjo zaleže spomladi jajčece v fižolovo stročje, ko je ocvetel. Izlegle ličinke se zorijejo v mlado zrnje. Ker se pa tam le počasi razvijajo, doraste zrno do svoje novadne velikosti. V dozorelem zrnju sc ličinka hroni z jedrom in preden se zabubi, go izdolbe prav do kožice, toko da je videti to mesto na njej kot črna piko. Še te spomladi prodre tu na dan hrošček. —-Da se ubranimo tega škodljivca, oziroma da ga zotremo v zrnju, namočimo fižol pred saditvijo v petroleju. Ijihko ga tudi uničimo, nc da hi škodovali kaljivosti zrnja, s segrevanjem v peči ali v ftošflniei pri SCf C; pri tej toploti zleze hrošček iz zrnja. Potem presejemo ližol nad vodo ali petrolejem, v katero popadajo hrošči. — Nojbolj varno po je. do si priskrbite zo s«»mc popolnoma zdrav fižol iz kroja, kjer tega škodljivca še ni. — Zrnje, Id go napade fižolor, ni za človeško hrano, kvečjemu zo prašiče; nsvsdno ga pa niti ti ne morejo, ker preveč smrdi. Prešibko raztopina bakrsno-apnene brozge, N. R. B. — Dosedoj ste za prvo škropljenje trt spomladi iipmubljali enoodstotno raztopino modre galice, toda večkret je ta rm.es osmodila poganjke.. Voda v kleti. »Fedja.« Kupili ste hišo in ste nameravali tudi kletne prostore uporabiti za stanovanje. Tekom dveh let po ste se prepričali, da kletni prostori niso uporabni, ker pri vremenski spremembi nastopi voda v kleti. Zvedenci pravijo, do je temu krivo podtalno voda aH izvirek kakšnega studenca. Ker kletnih prostorov ne morete oddojoti, kot ste prvotno računali, vprašate, če bi s pravdo mogli doseči znižanje kupnine. — Pravda jc zelo dvomljiva. Ste pač videli, kaj ste kupili in ni mogel prodajalec v kleti zakriti sledove vlage. Po našem mnenju bi imeJi uspeha s tožbo le tedaj, če vam je prodajalce izrecno- zagotavljal, da so kletni prostori popolnoma suhi in uporabni za preureditev v stanovanje. Ce takega zagotovila ni dal, se ne kaže pravdati, saj cena odgovarja dejanski vrednosti hiše v času nakupa. Vožnja po dvorišču. F. 0. G. Kupili ste posestvo in pri kupčiji ni bilo govora, da bi smel prodajalec po vašem dvorišču voziti na svojo njivo. Sedaj pa si lasti pravico vožnje po dvorišču in ker mu branite, vara grozi s tožbo. — Prodajalec vam je gotovo povedal, no kaj opira dozdevno pravico vožnje po vašem dvorišču. Morda trdi, do ate se pri kupčiji tako dogovorili. Če je tako, bo v slučaju tožbe odločilo sodišče, —• Vprašanje glede pred-znambe pa ni jasno. Kakšno predznambo se je izvršila? Predznambo se je mogla izvršiti na podlagi listine, ki jo vpoglejte pri sodišču, po boste vedeli, zakaj se je to zgodilo. V pokojen ec in igradarina. K. I. Žena je kmetijska posestnico, mož po je upokojenec. 2eni se nolago zgrodorino in s pritožbo ni uspela. Ali v navedenem slučaju davčna oblast upravičeno nalaga ženi, ki se peča izključno s kmetijstvom, zgradari-no? Po čem se davkarijo ravno pri odmeri zgrada-rine? — Samo hiše, ki služijo izključno kmetovalcem in njih delavcem za atanovanje po vaseh in selskih občinah, so oproščene zgrsdorinc. Ker je v gornjem slučoju mož vpokojenec in torej ni kmet, je hiša podvrženo zgradarinskemu davku. Zgrodo-rina se odmerja po letni najemnini; pri zgradbah, ki niso dane v najem, pa po vrednosti letne najemnine, ki se plačuje za najbližje podobno stanovanje. Zgrodorino obstoja iz osnovnega davka, ki znaša 12% letnega čistega dohodka in iz dopolnilnega davka po vsoti skupnega dohodka vseh zgradb istega zavezanca v okolišu ene davčne uprave, zmanjšanega zo ustrezni del čistega dohodka zgradb, zo katerega sc je prejšnje leto odpisal davek zarodi neporobnosti ali zarodi neuporobljonjo zgrodb ali kakšnega dela zgradb aH zaradi neizterljivosti najemnine in sicer znaša do 10.000 din dohodkov dopolnilni dovek 2%. Uporabo kavcije. V. G. M. Ko ste vstopili v službo, ste doli za kavcijo hranilno knjižico, ki se je glasila no večji znesek. Gospodar pa je denar dvignil in porabil. Ob izstopu iz službe vam je dal drugo knjižico s staro vlogo, katero po dvigate le polagoma. Vprašate, če vam je odgovoren za škodo. -— Niste povedali, kakšno škodo imate. Če ste sprejeli mesto svoje drugo knjižico, ste se očividno z gospodarjem v tem smislu poravnali. Zato ne vemo, zakaj ste oškodovani. Če zato, ker ne morete denarja dvigniti, ste poč komi krivi, ker ste sprejeli takšno knjižico. Če je gospodar vaš denar dvignil in porabil, bi bili ob izstopu iz službe lahko takoj zahtevali povrnitev cele vsote. Če dolžnik n'-i nima. G. Če je dolžnik brez imovine, pač ne boste mogli ničesar izterjali. Samo zato, če va mne more plačati, ga ne bodo zaprli. Kaj drugega bi bilo, če bi vas bil prevoril. Nadure. J. H. D. Zo vsako prekočasno delo, t. j. zo delo preko normalnega delovnika, pripada delavcu '50% povišek no navadno plačo. Če imate plačo deloma v denarju, deloma po v hrani in sta-I novanju, je trebo hrano in stanovanje oceniti in j vrednost tega sešteti s plačo v denarju. V slučaju pravde bo sodišče verjetno zaslišalo izvedence o j vrednosti hrane in stanovanja ter bo no ta nočin , izračunalo celo plačo. Tožiti boste morali sami____ po odvetniku. Zahtevki iz službenega razmerja zo-• starajo v treh letih. Le zahtevki radi predčasnega izstopa ali predčasnega odpusta zastorajo v šestih mesecih po dnevu, ko se jih je dalo uveljaviti. Če boste ob času sodne razprave pri rojakih m nc bo mogoče dobiti dopusta, prosite pravočasno zo pre i ložitev razprave oli po pošljite zastopnika. 1 Veje no me p. E. Š. B. Znano vam je, da smete ; veje sosedovih dreves, ki segajo preko meje v vaš zračni prostor, obsekoti. Vprašate, ali si smete toko posekane veje prilastiti, ali pa jih marate zmetati na sosedovo zemljišče — Veje, kj segajo j čez mejo v vaš prostor, smete odsekoti in jih upo-rabili zo svojo korist. Rovnotoko bo vaše sadje, če : usi na takih vejah, oziroma če s takih vej pod« no vaš svet, — Živo mejo, ki jo je sosed zasadil i na svojem svetu in se je sedoj rozrostlo, smete i ravnotako obrezavati, v kolikor posamezne veje : segajo preko meje. Zgubljena pot? L. R. T. Lani ste kupili travnik in njivo, preko katerih je imel dosedanji gospodar pot zo vožnjo pridelkov iz poleg ležečega gozdo. Pri prodaji ni bilo glede dosedanje poti ničesar dogovorjeno. Sedaj jc začel gospodar gorda v gozdu kopati neko rudo in jo vozi čez vaš travnik | in njivo, češ, da se je vedno tam voailo. Vprašotc, ali lahko te vožnje prepoveste. — Če so bili do lani gozd in od vas kupljeni travnik in njivo v rokah enega ter istega lastnika, sploh ni mogla na travniku in njivi nastati služnostna pravica vožnje v korist lastniko gozdne porccle, ker je le-to kot edini gospodar lahko vozil po ovojem, kjer je hotel- Če sta bila travnik in njivo prodani in ni prodajalec sebi zgovoril pravice do dosedanje poti, je pač pot izgiihil. Radi vožnje čez travnik in njivo sc bo moral z vami posebej dogovoriti. Morda se je pa le prodajalec zgovoril, da bo vozil iz gozdo kot doslej in ste noto pristali. Potem vas reže ta ! dogovor, čeprav se to ni zapisalo. te postavljeni temalj ograja. K. A. M. S so-| sedom ste se dogovorili, da sme postaviti cementni temelj za ograjo no meji vrta toko, da bo polovico na vašem, polovica no njegovem avetn. Sosed je prodal parcelo, njegov naslednik po je postavil ograjo na isti temelj, ne do bi vos koj vprašal- Vprašate, ali lahko zahtevate odstranitev ogreje r. vašega zemljišče. — Ne, Prvotni dogovor s sosedom glede postavitve temelja veljo tudi za njegovega naslednika, ki je kupil porcelo z že vzi-; donim temeljem ograje. Ob ograji omete zasaditi ' trto in vam sosed ne more predpisati viMno brojde. Prestonek služnostne pravice. E. R. Obseg vknjižene siuznostnc pravice je razviden iz listine, ki j* shranjen« v zbirki liatin pri okrajnem sodl- šču. Morda ja v tej listmi bolj podrobno označena sivrha, čemu naj se rabi soba v cerkveni hiši: ali samo za šolsko učilnico, ali pa sploh le za potrebe šole. Če je le slednje, potem sme šola še vedno to aobo uporabljati kot sobo zo spravljanja učil (slik itd.) m se ne hi moglo reči, da je služnostno pravico brez koristi » šolo. Če je bila soba prvotno namenjena le za učilnico, in se kot taka sploh več ne rabi, ker stoji modema šolska stavba, potem ne služi več namenu in lahko uveljavljate zahtevo, da je služnostna pravica ugasnilo. Svetujemo vam le sporazumno rešitev, ker j« pač vsako pravdo tvegano. Preložitev poti. Ž. F. D. Imate služnostno pravico voženj za obdelovanje svoje njive preko sosedovega zemljišča. Sosed je kupil vzporedno ležečo parcelo, po koteri je pot in zahtevo od vos, ga tudi vi vozite na dokupljeni parceli, da ne bo imel na svojem zemljišču dveh potov — Zahtevo sosedo je upravičeno in se ji ne boste mogli upreti. Novo pot ni daljša od stare poti pa je vendar zo dosedanje služeče zemljišče olajšanje bremena, do-čim za vas po novi dodeljeni poti ne bo obdelovanje njive postalo težavnejše niti zomudnejše. Vse služnostne pravice se poč morajo omejiti, kolikor to dopušča njih narava in svrha postanka- Pravnava na mapno mejo. A. J. Kr. Kupili sta gozdno parcelo, ki je bila do sedaj last osmih posestnikov, ki so tudi mejaši kupljene parcele. Ker meje kupljene parcele niso natančno znane, zato ate se pri kupni pogodbi dogovorili, da bo veljala tista meja, ki jo bo določil po mapi uradni zemlje-mereč. To dogovor ste tudi napisali v kupno pogodbo, ki so jo vsi prodajalci podpisali. Po približni izmeri bi mapno meja vzela enemu proda-jalcu-mejašu del njive in se to zato protivi odmeri meje po mapi. Vprašate, če se res lahko protivi, kljub temu, da je podpisal pogodbo. — Istočasno kot kupno pogodbo ste z dosedanjimi lastniki kot mejaši sklenili tudi poravnavo radi nedoločenih mej gozdne parcele. Ta poravnavo — do bo zvedenec odmeril mapno mejo — je obvezna zo vse eopogodbenika. Če bi bil kdo izmed sopogod-nikov prikrajšan za preko polovice vrednosti, sme zahtevati razrušitev take poravnave. Saj sami uvi-dite, da ste kupili gozdno poroelo in zato ne morete zahtevati od mejaša radi poprove meje del njive. Podiranj« hrastov. E- Š. B. V. Sosed je podrl v gozdu hraste, ki so padali deloma no vas svet. Eni so mnenja, da smete vi debla na meji pre-žogati in si les prilastiti, v kolikor leži na vašem svetu. Ali je to res? — Ne. Če se pri podiranju deblo, ki je zrastlo na sosedovem svetu, zvali na vaš svet, je še vedno lastnina soseda. Pravico imate le zahtevati, do deblo m vejevje odstrani z vttftga sveto in do vom porovno morebitno škodo,'*lfi" je nastalo no vašem drevju vsled podiranja tujih hrastov. Skopat mlin. A. R. Č. Pred petimi leti st« skupaj s sosedom kupili mlin, plačali vsak polovico kupnine in skozi vso leta tudi vs« druge dajatve in popravilo. Naenkrat vam je pa sosed prepovedal dalje mleti, češ, da ne plačujete popravil. — Sosed vam ne sme enostransko zabraniti uporabo mlina. Če se pa sploh ne morete več sporazumeti, se bosta morala poč roziti. če se torej glede delitve mlina ne boste mogli sporazumeti, se bo moral mlin prodati no drožbi. Svetujemo vom, da se razdružite brez sodelovanja sodišča, ker bi otroške tožbe na delitev skupne lastnine, oba trpela- Noknp hiše. I. G. Š. Kupili ste hišo, za katero j« prodajalec trdil, da uživa davčno olojšavo. Ker sle verjeli besedam, niste šli vprašat no davkarijo. Šele po plačani kupnini ste zvedeli, da hiša ne uživa davčne olajšave. Vprašate, če lahko zahtevate od prodajalca odškodnino. — Če vam je prodajalec resno zatrjeval, da uživa hiša določeno davčno olajšavo, potem vam za to jamči in vam je dblžon povrniti, kar morate na davkih več plačati, ker ne uživate davčne olajšave. Taka tožba zastara v 3 letih. Če po je prodajalec le na splošno hvalil hišo, koliko do nese in do plačuje le malenkostne davke, brez navedbe višine in vrst istih, potem bi se pač morali sami pred nakupom prepričati pri davkariji, kaj je res, in ne morete zahtevati od prodajalca radi splošnega hvalisanja biše nobene odškodnine. Po« v gozdu. M. P. sv. K. Vprašate, oli imo pravico novi lastnik gozda prepovedati pot, ki pelje skozi gozd in po koteri hodijo ljudje že nad 30 let in skoraj že 100 let. — Da. Po še veljavnem cesarskem patentu iz leta 1853 se od tega časa dalje ne morejo pravice pota v gozdovih več pri-posestvovati in se služnostne pravice gozdnih potov lahko temeljijo le na pismeni pogodbi, oporočnem določilu ali pa no sodnem izreku, ne pa no pri-possstvovonju. Brezobrestno posojilo. K. A. Lj. Od svojega prijatelje ste si izposodili nekaj denarja. Obresti ni zahteval in ate mu odplačevali dolg, kakor ste mogli. Pred popolnim plačilom dolgo je prijatelj umrl, njegov ih in dedič po zahtevo od vos b% obresti zo celo dobo. Vprašate, če jc ;o to upravičen. — Če se niste s prijateljem izrecno dogovorili, da bo posojilo brezobrestno, je imel prijatelj in za njim njegov dedič, pravico, da zahtevo od vas zakonite 5% obresti, če je bilo posojilo dogovorjeno kot brezobrestno in ni bU določen rok zo povračilo, ste dolžni ostanek dolga no prvi oporam dediča plačati, te ne plačate, orne dedič od dneva opomina zahtevati zakonite obresti. — Računske pomot« pri obračunu s« morajo upoCtevatl, črm jih stranke opazijo. Vrnltsv posojila. N. N. U. Pred petimi leti ots si sposodili od zasebnika 50.000 Din, deloma v gotovini deloma v knjižicah m so zavezali z zadott-nico to posojilo v gotovini vrniti. Posojilo ja vknji-ženo na vaši hSi. Vprašata, če ste res dolžni plačati dolg v gotovini — če as z upnikom «« sporazumeta, je aa temelju prvotne pogodbe opravičen od vos zahtevati plačilo celega dolga v gotovini. Pri morebitni dražbi vašo hiše bo treba najvišji ponudak položiti pač toko, kikor bodo drU-beni pogoji to zahtevali. Terjatev v Č«ftosk>va*t V. G. Poslaništvo «• bo irterjevalo vafte terjotvo. Če vam dolžnik se vrne zlepa, ga morate pri zanj pristojnem sodišča v Češkoslovaški tožiti in potom sodišča terjatev iztirjoti. Brat, posestnik pod zaščito. L T. Odgovorili »me vom v nedeljo 22. marca, Slesr smo po « takih in podobnih vprašanjih že razprovljolj as te« meposuše, jih zažgo. Kmalu zatem pridejo ženske in začno saditi krompir, banane in sladkorni trs. Seveda-stojijo še obžgani štori in štrelji dreves, a ti-' jih ne motijo. Čez nekaj mesecev jih zažgo--in polje je Očiščeno Kct zfemljc prav' nič ne pognoje, se kmalu izčrpa in dajo ji šest do sedem-let-počitka; po tej dohi jc spet rodovitna. — Obrežje jezera Sentani, kjer so bili nekoč nasadi, je zdaj pusto in poraslo s suho travo (alan-galang).- Le nižja ležeča močvirnata zemljišča so jako plodna in ondi raste »"siStfo«, neke vrste alma; iz' stržena delajo moko, ki je poglavitna raija tukajšnjih Papuančev. Uršp In ničemumost Seveds so Papuanci, kolikor niso ptfkristja-njeni, najrajši goli. Vendar se tudi poganske ženske sramujejo sVoje golote vpričo tujce'/ in sc koj poskrljejo v koče ali pod listje, čc vidijo, da jin tuiec gleda. —•• Papuanci se' lišpajo š tetoviranjem,' V roke, noge in život si z razbeljenimi paličicami užgo kako znamenje. Dečkom užgo vrh t!0«U obliko ;rc*. diktirani n« na nha lira nekai črt. Čim tndrc dojenček sam sedeti, mu mati s l špičasto paličico prebode hrustančasti del med obema nosnicama. V odprtino vdene črno vrvico in priveže nanj zelen, moder ali rumen biser v velikosti graha. Dečku odstranijo v kasnejših lotih ta lišp, deklice pa ga obdrže, dokler se ne Množijo, — Sicer pa Papuanci ob jezeru Sentani niso dosti nališpani. Krog vratu imajo vrste biserov ali jedrc od sadežev; krog členkov in gležnjev kak obroček iz lesa; v laseh imajo moški glavnik in palmovih paličic, v uhljih uhane, vendar so uhani bolj znak časti poglavarjev Pač pa imajo dekleta lepe, težke in dragocene uhane iz žel-vovine, ki jo dobijo v zameno pri drugih plemenih Kadar so pri poglavarju kaki 6bodi, tedaj se morajo moški Še posebej okrasiti in se zlasti po prsih in hrbtu pokriti s pisanimi plašči iz listja. Vsak dan si otroci zatikajo za obročke krog lakti listje krotonovega grmičja. Tako okrašeni in nališpani begajo okoli ko pravi pravcati škrateljčki. Veliko si dajo opravka z lasmi. Tudi moški imajo dolge, močne, goste lase. Kakor časih Turek ni bil pravi Turek, če ni imel dolge brade, tako tudi Papuancc ni pravi moški, če nima prav po predpisih urejenih las. Kar venomer si uravnavajo frizure; časih so se pri tem gledali v naravno zrcalo — v vodo; zdaj imajo že vsi evropska zrcala. Malokateremu Evropcu bi bila taka frizura všeč. ko vse kar teče od olja in so lasje poma-zani z rdečo kredo in visijo v zlepljenih štrenah na čelo. A za Papuancc je to pač — lepota. M očrtih in sol Dvakrat na dan, zjutraj in zvečer, jedo Pa-puartci na Novi Gvineji. Gospodinja pripravlja jedila v litem delu koče. kjer tudi vsi spijo, delajo in kjer jc tudi ognjišče. Kuhajo pa večinoma samo močnik iz moke sagojeVc palme Najprej zavro velik lonec vode in vkuhajo rumenkasto ali rdečkasto sagojevo moko, ki |o nekoliko premešajo z leseno kuhalnico in gosti, lepljivi močnik je skuhan. Šc vrelega začno jesti. Gospodar je sam zase, mati in majhni otroci pa zase. roseben lonec močnika pa pošljejo sinovom v obredno hišo, kjer se odrasli dečki posvečajo papuan-skim poganskim obredom. Neverjetno je, koliko tega močnika spravi Pa-puanec v želodec! A močnik ni niti osoljen, nc zabeljen in tudi ne začinjen. Za dodatek so le kake majhne, opražene ribice. Najdragocenejše živilo je ondi — 6 o 1. Sol o zlato, čeprav bi jo lahko pridobivali iz morske vode A dasa je želja in hrepenenje po soli je ko zlato, čeprav bi j o pridobivali iz mor- tako veliko, vendar nihče ne misli, da bi jc mogli dobiti iz morske vode. Za prgišče soli si mogel še pred nekaj leti dobiti vsega, karkoli si hotel. Po ure dolgo so me vozarili otroci s čolnom po jezeru ali mi prenašali težke tovore, čc so vedeli, do bodo dobili za plačilo nekaj soli. Od jutra do noči so me ti pagiavčki kar oblegali, a tudi odrasli so bili vmes, in me venomer prosili soli. »Se« (sol) in kar naprej »Sc!« To je prvo in zadnje, karkoli slišim in če jih kaj vprašam, je za odgovor večni »sc!« Vedno sem nosil s seboj škatlo soli, ki sem z njo vse plačeval ko z denarjem. Sol ližejo ko drugje sladkor. S soljo sem si firidobil vse otroke. Šc se spominjam majhnega antička, ki ga je mati poslala k meni po malo soli. Da' sem mu je za dve pesti In ves vese! jc stekel k materi. A dotlej mi je sledil ko kužek. Svoj živ dan nisem ne prej ne slej doživel take Iskrene vdanosti. Zarana zjutraj, ko je bilo še temno, te |e že priplazil k moji koči, kjer jc čepel in potrpežljivo ždel, kdaj bom prišel ven in mi bo pomagal veslati. Tudi drugi fantki »o se mu pridružili, a nobeden ni znal tako urno in lepo veslati ko on. (Dr. P. W.l jarek oh vaškem pokopališču. Ukradel je z grobov dva križa, da jc zakuril. Eden izmed križev ie bil z groba Janeza Kovača. Spet sta minuli kaki dve desetletji. Leta 1920 je v Keckemčtu sedel mlad odvetnik za pisalno mizo in urejeval očetovo zapuščino. Po vrsti je odpiral mizine predale in pregledoval vsak listič. Na nekem lističu je bilo to-lc zapisano: »Dva politirana stola. Cena 4 gold. 60 krajcarjev sprejel s spoštovanjem Janez Kovač.« Odvetnik jc preletel pisanje, ga že raztrgal in vrgel v košaro. Prihodnje jutro je dekla odnesla košaro in sipala iz nje smeti na konec dvorišča. Čez tri dni je deževalo. Strgani listič je premočilo in bilo je brati le še: J . . . Kova . . . Ostalo jc spral dež. Črko J je bilo tudi komaj še mogoče razločiti Nato dolgo ni deževalo. V prah in smeti zakopane so ležale še nekatere črke J . . Kova . . . Zadnje črke, zadnji deli potez, ki so spominjale na Janeza Kovača. Čeč nekaj tednov se je streslo nebo in dež jc lil v curkih Tisto popoldne so bile premočene tudi zadnje črke. Najdalje se je obdržala črka v, zakaj lam je Janez Kovač nekoč močneje pritisnil pero. Nato je tudi ta črka izginila. In tedaj, v tem trenutku — šest in štirideset let po smrti — je za večno minilo in za večno izginilo z Zemlje življenje mizarskega pomočnika. Zihaly Lajoš. (Iz madjarščinc V. N.) ŠPORT: O boksu Strežba bolnikov (Nadaljevanje.) 5. Ako je v stanovanju, v katerem bolnik leži, mrčes, moramo skrbeti, da ga odpravimo, ker bolnika ponoči muči in mu jemlje spanje. Zlasti je treba to storiti pri nalezljivih boleznih, ker se bolezen po mrčesu lahko prenese. Ako ima bolnik uši na glavi, mu namažemo lase s sabadilovo tinkturo. Ako pa ima tudi gnide, mu lase kar kratko ostrižemo. Uši iz obleke odpravimo, ako segrejemo obleko na 80 stopinj Celsija. Široke uši se drže na obrvih, pod pazduho in na drugi kocinah. Te ugonobimo, ako namažemo prizadeta mesta s sivim živo-srebrnim mazilom. Bolhe preženemo s praškom za mrčes; najbolje pa 6 tem, da mu vsak dan damo sveže perilo in skrbimo za splošno snago v sobi. 6. Ako se bolnik poti, mu večkrat obrišemo obraz. Ko se neha znojiti, mu obrišemo telo, najbolje z mokro krpo, in menjamo perilo Imamo tako imenovano toplo potenje, pri katerem je koža topla in lahno rdeča; taksen pot je dobro znamenje. Mrzel pot pa ni dobro znamenje. Koža je mrzla in bleda. Ako se tak pot pojavi ponoči, ni dobro. 7. Vročic.-im bolnikom dajemo niti veliko sveže vode. Visoka vročina sama na sebi ni slabo znamenje. Ako bi se bolnik zaradi tega vznemirjal, ga moramo pomiriti. Vročica namreč sežiga strupene snovi v telesu. 8. Ako bolnika trese, ga dobro pogrnemo, obložimo s termofori in mu damo piti vroče pijače čaj, kavo. Ko neha mrzlica, mu zmerimo temperaturo. — 9. Spanje jc zlasti za bolnika zdravilno in krc-pilno; pogosta je to znamenje, da sc bolezen boljša. Ako torej bolnik spi. ga pustimo spati, čeprav je čas za led ali zdravila. Skrbimo za mir in za-strimo okna. Ako ga na že moramo zbuditi, nalahno pokličeir,o, ali če to ne pomaga, nalahno stresemo da gi» ne prestrašimo Mnogo bolnikov ponoči ne more spati, zato nas prosijo za uspavalna sredstva. Teh mu brez zdravnikovega dovoljenja ne smemo dati. Bolnik se nanje navadi in dajati mu moramo vedno večje doze. Ako se to dogaja več časa, škoduje želodcu in živcem. Zalo ga bomo poučili o škodljivosti takih sredstev in mu dali kaj nedolžnega, n. pr. kozarec sladkorne vode Pri bolnikih se zgodi, da večkrat podnevi spe, zato pa ponoči nc morejo. Take zbudimo čim faspe. — _ 10 Ako bolnik bljuva, ga posadimo v postelji pokoncu ali pa naj leže na stran. Poleg postelje postavimo prostorno posodo in mu z roko, ki smo mu jo položili na čelo, podpiramo glavo. To mu lajša težavo. Ko je nehal bljuvati, mu splaknemo usta. To, kar je izbljuval, je za zdravnika morebiti važno, zato moramo to spraviti in mu pri njegovem obisku pokazati. Lahko je to zaužita jed, sluza, žolč, kri, ki nima naravne, rdeče barve, marveč je videti kakor gosta črna kava. 11- Nad bolniki, ki se jim blede, moramo skrbno čuvati. Skrbimo, da ne padejo iz postelje aH ne vstanejo, da ne gredo iz sobe ali pa celo ne sko- čijo skozi okno. Ne puščajmo jih samih Ponoči za-vežimo okna. 12, Pri zelo debelih, močno sc potečih bolnikih postanejo nekatera mesta sveža, in sicer podpaz-duho, med nogami itd. Ta mesta moramo pogosto umiti in potresti s pudrom V gube položimo vato. 13. Bližajočo se smrt spoznamo po tem, da srce hitro, slabotno bije ali pa neha biti. Dihanje je tudi hitro, neenakomerno, pa tudi preneha in bolnik začne hropeti. Konec nosa, roke in noge postanejo mrzle. Ako vidimo, da bo bolnik kmalu umrl, pokli-čimo duhovnika. Ostanimo pri umirajočem, laj-šajmo mu zadnjo uro. O njegovem stanju ne govorimo, še manj pa o tem, da bo kmalu umrl, Znaki smrti so: žila neha biti, bolnik neha dihati, čez nekaj ur postane trd, oči mu posteklene, na hrbtu se mu delajo modro-rdeče maroge Umrlemu zatisnemo oči, pod brado 'avežemo čeljusti z ruto. obraz mu pokrijemo tudi z ruto, ki smo jo pomočili v češnjevo vodo, kis in špirit. Okna odpremo in postavimo led v sobo, da ostane hladna. Opazovanje holnika med boleznijo Vsemu delovanju bolniškega telesa moramo posvečati pozornost tako v prebavi, spanju, potenju, teku. razpoloženiu; meriti mu moramo telesno toploto, šteti žilo, pri ranjencu paziti na obvezo ali dobro drži ali ni prepojena s krvjo ali z tfnojem itd Ako pride zdravnik in preišče bolnika. skrbimo za mir v sobi, mu pomagamo, zlasti pri otrokih. Pri zdravniški preiskavi vzamemo otroka v naročje; njegove noge si denemo med kolena, z eno roko mu držimo roke, z drugo glavo, ki jo tiščimo k njegovim prsim. Ako opazimo pri bolnikovih iztrebkih kaj posebnega, jih nc odstranimo, temveč spravimo, dokler nc pride zdravnik. Važno je, da znajo straši... Važno je, da znajo starši opazovati svoje otroke ali je njih zdravstveno ©tanje v redu aB ne. Potrtost, neTazpoloženje, cmerikavost pri sicer živahnem otroku, so pogosto prvi znaki pojemajočega zdravja. Če otrok nima teka, če nastopijo bolečine, ki se pogosto kažejo v spremenjenem kre-taniu otroka ali v "strahu preH dotikom, če se pojavi driska ali zadržana prebava, bruhanje, vročina, težko dihanje, požiranje itd., ie gotovo, da je otrok bolan. Tudi odrasli bi morali bolj paziti na nekatere pojave ki sami po sebi niso značilni za bolezen, a ker nastopajo brez pravega vzroka, morajo vendar zbuditi našo pozornost. Tak znak je n. pr. hufšanje. Če za to ni vzrok prekomerno delo. nezadosten počitek, nezadostna prehrana ali drugo, potem je bolezen. Splošna pobitost in utrujenost, ki je ne opravičuje vsakdanje delo, pomanjkanje teka. to so v mnogih primerih prvi pojavi bolezni. Narava toži o svojih težavah na različne načine; mi jih moramo pravilno razumeti. Kakor pretirana občutljivost ni na mestu, tako tudi ne malomarnost in brezbrižnost. (Dalje prih.) Frtaučku Gusil ma beseda t Va Jest na vem )] kuku je tu, de se . /> nahter Ide čez 3 ^V^-Ar šport tku gor dr- žeja. Šport je ja fajn in u zdejšneh časeh naraunast kr-vau putreben. Se-vede u bolšeh časeh sma že brez športa tud gviral, dondons pa na morma več. Lepu vas prosem, šport jc ja bulš, ket usa-ka druga injekcija za zdejšna griža. — Puseben zimsk Šport jest hedu ubrajtam. Kene, duma za pečjo sedet in s'z zdejšna mizerija glava belt, je ja za duša in telu škdliu. Še u jetka člouk lohka pade, pol ma pa figa. Pu let se že člouk s kašna recijo zmot, de na misl 6am na slabe čase. Gre lohka na iblansk Grad in s ugleduje naše šance, ke sa jih tri leta štimal, de b na mogl spet Francuzi du nas. Ke sa blc fiksundfertig, sa se pa spet pudrle. Ju je ja interesanten. Pa grajsk muat je tud ure-den, de s ga člouk ogleda. Pol grema lohka na Goluc gobe nabirat, al pa na Rožpoh na kufe, če sma pr gnari. Za Iblančane je še precej dober preskrblen za pulet. Pu zim je pa žajfa. Pu zim se pa pud milem Bugam nimama kam djat. Za pečja na morma ceu dan čepet, puseben za mrzla ne, kurt jih pa nimama s čim. Učaseh sma še lhka caplal dol pu Dulejnsk cest, če je biu ureme. Ke-nc, Dulejnska cesta tku prpraun leži, de je zmeri na sonc, če na gre dež. Pa punoč tud ni. Ni Dulejnsk cest se dubi pr Jelačine tud dober cviček, pa za prgriznt ma tudi zmeri kej, de sc člouk pu-krofta. Letašna zima je bla pa Dulejnska cesta taka, de nis mogu nekamer pridet pu ne, če nis mou takeh škornu, koker jil maja deluci, ke Iblan-ca reguliraji. Ena nedela sa že mel Jelačinu staln gosti kumferenca zavle te ceste. Menil sa se, če b na blu dober, de b šla ena depulacija naraunast u Belgrad prost, de b sc ta cesta puštimala, koker je 'reba, ke Iblančani ja na morma, ise sma tku zadoužen, de še knofi, ke jih mama na hlačah pršite, nisa več naš. H sreč je še u pravem čas enmu gespude tam pr ta gesposk miz u glava padi, de je bulš, de deputacija duma ostane, ke nau nč upravla. »Škoda usacga krajcerja za deputacija,« je reku ta gespud. »A b na blu bi pameten, če tist gnar, ke b ga za deputacija vn vrgel, raj tlela za-pijema? Bote videl, de nam bo več zalegi.« Ke sa bli us< gespudi bi unet za pijača, koker za deputacija — dame pa tku pr nas še nimaja glasu-valne pravice — sa na kar nr niiač imtal. S»y£/Jet zatu mama pa še zdej Dulejnska cesta taka, de sc ja sam Buh usmil, mi se ja na morma, ke sma že tku čist pri konc. Jest res sam na vem, kua b mi Sluvenci pučel, če b na mel za tulažba zimskega športa. Za mrzla pečja se še mačka nč dober na počut. De b ukul pu štarijab kuluvratel, pa tud na nese. Asten nam druzga na kaže, koker dilce na noge, pa na Goluc z nim. Sevede, skrbi morma pa duma puzabet, de loži puskočma. Tku jest mislem. Če dug drgač mislte, pa puvejte. Koker maš dilce na nogah, pa lohka pihneš na use. Jest b še našmu ta noumu ubčinskem svete prpuroču, de nej s deneja dilce na noga, pa boja na usa tista jerbšna puzabil, ke sa ja ud sojeh prednku puverbal. Boja videl gespudi ubčinsk svetniki, de boja u pu leta usi sivi, če na boja mene ubugal. Scer pa tud prejšnga ubčinska sveta na smerna preveč nazaj pustaulat. Je mou holt smola. Ni nč za pumagat. Sej usi vema, kuku je naroden, če se enga smola prime. Puci se in puci, fleka na boš vn spravu. Nubeden na more trdet, de se prejšn ubčinsk svet ni resen pumuju, de b pršou du kašn-ga gnarja. Mende še niste puzabil, kuku sa pusti u ene par leteh use iblanske ceste prekopat, ke jih je en kulufoktar nafarbu, de sa Francozi nek u Iblan en šac zakupal. Ena cela železna skrina sa-meh zlateh cekinu je blu, je reku. Sevede, ki sa pa mogl vedet, a je res al ne. Kene, ceste sa ble glih frišn use puštimane, kar je tud precej kuštal, pa sa jih mogl spet pufrderbat, če sa tli pridet du skrine. Douh sa premšlval, a b jih začel razku-pavat al ne, ke tku lepeh cest se jim je le škoda zdel. Nazadne se jim je pa tud cekinu zdel škoda, de b pud zemla gnil, ke cekini sa dondons pr nas ena hedu redka reč. No, pa sa puskusl. Verjamete, de b jest taka mrha lažniva pustu prec obest na ta peru kostajn u Zvejzd, ke sa zdej bi prpraun za ubešat, koker usake ta prave gauge. Kua je občina nardila z nim, m ni znan. Slišu sm pa, de jim ja je pupihu čez meja. No. ke se jim je šac pufrtiču, sa pa tli puskust z morskem psem, se pr pasjeh marukah b tud lohka zasležil ene lepe krajcerje. Sej veste, de člouk use puskeu, keder mu začne voda u grl tečt. Vite, pa pr psih sa mel tud smola. Naroči sa jiii kar en ccu bataljon. Pa ekspres jim jih morja pu-slat iz Dalmacije, sa jim pisal. Dalmatinca maja pa mende dober nos. Udguvurl sa našmu ubčinskem svete, de nej ta peru pošleja gnar, pa boja psi prletel iz aeroplanam u Iblana. Na puf pa na daja nč. Ke sa ble use kase prazne, nisa mogl Dalma-tincem ustrečt. In morsk psi sa nam šli tud pu vod. Mislem, de sa prejšen ubčinsk svetniki vesel, dc sa se ush teh krbi znebi. Če b jih na kuleneh pru-sil, de nej še naprej kumenderaja ubčinsk gespu-darstvu, pa b nam fige pukazal, F. G. »Vse državne postave so naialob!'- zasidrane v — veri.« (Hegel). Boks je borben šport, ki je v naših krajih še prav malo razširjen. Močno ga razširjajo v Nemčiji in drugih večjih evropskih državah, najbolj priljubljen pa je seveda v Ameriki, v deželi dolarjev in športa. Boks ie sodoben šport, ki ga gojijo v zimskem času tudi zastopniki poletnega športa, kakor nogometni igralci, veslači in drugi. Tudi prijatelji gimnastike bi se morali baviti ž njim, kajti boksarski šport krepi telo ter ga lepo izoblikuje, daje korajžo in vzgaja zaupanje v samega sebe. Kadar je v Evropi ali v Ameriki kaka važnejša boksarska tekma ali morda celo za naslov svetovnega prvaka, tedaj so običajno vse vstopnice razprodane. Edino neugodna stran boksarskega športa je ta, ker prisostvuje deset in deset tisočev gle-davcev borbi dveh mladih športnikov, ki kažeta navzočim svoje telesne moči in spobonosti, katere sta si jih pridobil^ v dolgoletnih trdih vajah. Številni gledalci pa na drug) strani dokazujejo, da posebno danes prevladuje borbeni instinkt in da zmaga nam nasprotnikom, dosežena z močjo in sposobnostjo prav posebno danes zadovoljivo vpliva na ljudske mase. Škoda je edino ta, kakor sem rekel, da imamo ogromno število gledalcev in pa malo aktivnih boksarjev. Mnogo se je že napravilo in se še dela dandanes na to, da bi čim širše plasti ljudstva privedli v športne vrste. Na vse mogoče načine se je skušalo in se skuša še vedno pridobiti zlasti mladino za telesne vaje, ki so za ljudsko zdravje neobhodno potrebne. Mladino je težje dobiti z običajnimi krilaticami, da moramo šport gojiti radi zdravja, razvedrila itd ker mladina tega deloma ne more deloma pa noče razumeti. Mladino privabi v športne vrste želja po borbenosti, po tekmi in zmagi. Boks, ki je borba človeka proti človeku, je zato prav posebno privlačen za mladino. Skoraj lahko bi rekli, da mlad fant, ki ga borba in tekma ne potegneta za seboj, ne bo mogel v športne vrste, ker je ali premrtev ali pa je bolan Sedai pa je vprašanje, ali jc res današnje ljudstvo preveč civilizirano, ker je toliko gledalcev in tako malo dejanskih športnikov pri bok*u. Pa še te točke ne smemo pozabiti: Postali smo lenobni, ne ljubi se nam delati onega, kar ni neobhodno potrebno in zato izgubljamo svoje moči. Poleg tega pa smatra marsikdo boksanje za surov šport, nekateri pa mislijo da njihovo telo ni sposobno za tak šport. Vse to je napačno. Človek le prerad in previsoko ceni ono, kar sam premore, Sah Danes sc prične v Novem Sadu drugi jugoslovanski niojsterski turnir za državic prvenstvo. Od čeških mojstrov pride Pelikan, ki je še mlad in zelo nadarjen. Ravnotako kol naš mojster dr. Trifunovič, je tudi ta zbudil pozornost zaradi lepega uspeha na olimpijadi v Varšavi. Pelikan je pa dosegel že tudi sicer lepe uspehe in glede na moč med češkimi mojstra je le še Flohr boljši. Zastopnik Poljske na jugoslovanskem mojstrskem turnirju v Novem Sadu bo, kot poročajo, Pavel Frydmann, ki je tudi priznan mojtser in bo kot t elikan, nevaren tekmec za prva mesta. Od naših mojstrov so favoriti predvsem Ko-stič. Pire in dr Trifunovič, dočim prof. Astaloš ne bo mogel nastopiti, ker je službeno zadržan. Pričakovati pa je, da se bosta tudi belgrajska mojstra Tomovič in Vukovič dobro držala in tudi subotiški Schreiber Na letošnjem turnirju za prvenstvo Ljenin-grada je, kot smo že poročali, zmagal Ragozin. ,?®s prinašamo iz tega turnirja niegovo partijo z Iljin Ženevskim, ki jo je slednji izgubil predvsem radi pomanjkanja potrpljenja. Iljin ženevski — Ragozin. 1. e2—e4, Sg8-f6 (to potezo je našel Aljebin m je uvod v poseben sistem obrambe črnega, ki se imenuje Aljehinova obramba. Črni provocira belc pešce, da gredo napre in skuaša potem v oslabljeni beli poziciji najti protiigro Ta otvoritev vodi do težke igre za oba nasprotnika. 2 e4_ e5, Sf6—d5 3. c2—c4, Sd5—b6 4. d2—d4, d7— d6 (ta poteza zelo nazorno okriva, da je imelo napredovanje belih pešcev tudi slabe strani Črni grozi d6Xe5 in Dd8Xdl in če odgovori beli e5Xd6 odgovri črni e7Xd6, s čimer dobi nazaj najmanj dva tempa, ki jih je izgubil v otvoritvi s potezami s skakačem, če pa igra f2—f4 je beli po dXe5. fXe5 postavljen pred zelo težko nalogo, držati nekoliko nestabilen centrum, ki jc vedno izpostavljen nevarnim napadom črnih figur.) 5. e5Xd6, e7Xd6 6. Sbl—c3, Sb8—c6 7 Lcl^-e3, Lc8—f5 8. SgJ—f3, Lf8—e7 9. Lfl-ei 0-0 10. 0—0, Tf8—e8 Jotvoritev je torej končana in črni ni prav nič zaostal v razvoju. Beli obvlada sicer nekoliko več prostora, kar pa proti izvrstno postavljenim črnim figuram in ker črna pozicija nima slabih mest, ne pomeni še nobene predno-sti-) D. d4—d5 (potisne sicer črnega nazaj, toda slabi polje c5, kar omogoči črnemu, da obdrži v Partiji ravnotežje izgledov obeh strani.) S'c6—b8 12. Sf3 d4, Lf5—g6 13. f2-f4, Le7_f6! (črni se brani s tem, da precizno izkorišča slabosti bele pozicije.) 14. Le3—f2, h7—h6 15. Le2—d3, Lg6X d3 16. DdlXd3, Sb8—a6 17. Sci-e4, Sb6i-d7 18 Tal—el, Sa6—c5 19. Se4Xc5, Sd7Xc5 20. Orišeš a7—a5 21. Sd4—b5 (grozi TXe8+ in SXc7), Dd8 d7 22. b2—b3, Sc5_a6 23. Dc2-d2, b7-b6 24. h2—h3, Sd7—c5 25. Dd2-c2, Sc5-a6 26. g.2-g4 (beli je izgubil potrpljenje in hoče s silo napasti, kar se pač maščuje.) c7—c6! (izvrsten odgovor!) 27. d5+c6, Dd7Xc6 28. Dc2—d3, Sa6— b4! 29.Dd3Xd6, Dc6-f3! (do napada ni prišel beli, apak črni.) 30 Sb5—c7, Te8—d8 31. Dd6Xb6, Lf6 —d4! (s to sijajno žrtvijo črni popolnoma razgali belega kralja, ki potem seveda podleže napadu. 32. Lf2Xd4, Df3—g3+ 33. Kgl—hI, Gg3+h3+ 34. Khl—gl, Ta8—b8 35. Db6Xa5, Dh3Xg4 + 36. Kgl—hI, Td8Xd4 37. Da5—a7, Sb4-c6 38. Da7— ^ 39. Khl-gl, Gh3—g3+ 40. Kgl— hI, Td4—d2 in beli se je vdal. SKRIVALNICA Kakšna sprememba nastane pri onih, ki so boksarski šport odklanjali kot surov šport, potem ko so se mu sami privadili. Poglejmo samo Angleže, ki so za lastno kritiko veliko manj dostopni kot kak drug narod, so pa na drugi strani že 100 let vneti pripadniki boksa in to Angleži vseh slojev. Pa tudi to trditev, da bi bil boks težko priučljiva panoga, ne drži; in tudi ni namenjena samo športnikom z močnim mišičjem. V športnih krogih, namreč pri čistih amaterjih, pa kljub temu dostikrat neugodno učinkuje beseda »boks, kajti za boksarskim športom se kaj rado skriva poklicno športno udejstvovanje. Sicer imamo tudi pri drugih športnih panogah, osobito pri nogometaših mnogo poklicnih igralcev in moštev, vendar je treba resnici na ljubo priznati, da so vse boksarske zvezde v profesionalnem taboru in da tako visokih honorarjev, kot jih prejemajo zmagovalci za naslov svetovnega prvaka, ne dobi noben športnik na svetu. Po eni sami tekmi postane tak zmagovalec milijonar, ki se običajno po ponovnem srečanju v najvišji naslov ne vrne več v ring, zlasti če je bil premagan. Tega mu seveda ni več treba, kajti pri boksu zasluženi novci ga lahko preživljajo celo življenje. Vendar nas pa vse to ne sme motiti. Kot pravi športniki moramo delovati na to, da vpeljemo in razširimo tudi pri nas boksarski šport, seveda amaterskega. Našim fantom manjka borbenosti, ki si jo pa morejo ravno pri boksanju pridobiti v tolikšni meri kakor ne kmalu pri kakem drugem športu. Glavno pa mora biti seveda tudi pri boksu: športna fairnesa in pa amaterstvo. UGANKE Rešitev križanice Vodoravno: 1. kolo, 4, Slom, 7. os, 9. Ida, 1). boa, 12. vi, 13, sok, 15. ali, 17. Vid, 18. voz, 19. Adcn, 21. torek, 23. beda, 24, apel, 26, nos, 27. na-da, 28. Apel, 30. para, 31. oporoka, 32. skat, 33. riba, 35. otok, 37. ura, 39. tank, 41. spoj, 42. Itaka, 44. sani, 46. Nil, 47. Ema, 48. oba, 50. Mal, 51. ej, 52. ave. 53. ona, 55. po, 56. Tisa, 57. trak. Navpično: 1. kosa, 2. Ii, 3. oda, 4. sod, 5. la, 6. miza, 8. soda, 10, alt, 11, bik, 12. voda, 14, kepa, 16. ion, 17. ves, 18. veda, 20. nepokoj, 22. rok, 23 Barabas, 25. lepak, 27, nakit, 29. Lot, 30. por, 32. stoj, 34. Anam, 35. opij, 36. era, 37. uta, 38. ako, 40, knap, 41. snet, 42. ime, 43. Abor, 45. Dok, 47. Eva, 49. Ant, 52. as, 54. ar. ^r'Žai"CO z <*ne 15' marca s0 pravilno rešili: Valeska Sušmik, Ljubljana; Kastelic Jože, Ljubljana; Kopač Stanko, Ljubljana in Ponikvar Sta-^o iz Ljubljane. Kriianica za cvetno nedeljo Kje le pa oproda? Besede pomenijo vodoravno: 1. najlepši letni čas, 2. gozdno drevo, 4. privlačni čar, 6. znamenje cvetne nedelje, 8. vojaško orožje, 9. osebni zaimek, 11. skupina čebel, 12. osebni zaimek, 13. boječa ' ,m ,ŽIovcška Pamet, 18. žensko krstno ime, 19. velik kamen. 22. ud družine, 23. postaja ob južni zeleznici, 24. vas pri Ljubljani, 25. del rastline, Z7. ime filmske zvezde, 29. jugoslovanska denarna enota, 32. stara slovanska pijača, 33 vrsta podobarstva, 36. pritok Donave, 38. vodna tvorba, 41. trgovski izraz 43. del suhe zemlje, 46. žensko krstno ime, 48. del ograje, 50. nadležna žuželka, 51. osebni zaimek, 52. nadležna žuželka, 54. mo-ško krstno ime, 55. pogosta okrajšava, 56. gorska pot, 59. črka fonetično, 60. Jezusov priimek, 62. domača žival (pomanjševalka), 64. vas na Dolenjskem, 67. latinski zaimek, 68. moško krstno ime, 71. moško krstno ime, 73. redko drevo, 74. žensko krstno ime, 75. del sobe, 76. južni sad. Navpično: 3. moško krstno ime, 4. ime znanega tolovaja, 5. poljsko znamenje, 7. kaznivo dejanje, 10 del telesa, 12. del glave, 13. koroška reka, 14. vodna naprava, 15. nevidna snov, 16. poletno prebivališče, 17. slovenski zgodovinar, 20. bivša slovenska dežela, 21. južna rastlina, 22. uvodna listina, 26. shojena pot, 28. Napoleonova dežela. 29 znižanje cen, 30. ploskovna mera, 31. izraz pri kartanju, 33. konkretna podoba, 34. vezalna čle-nica, 35. nikalna členica, 37. vrsta snega, 38. električna napeljava, 39. del suhe zemlje, 40. kazalni zaimek 42. del sobe, 43. del sobe, 44. sibirska reka, 45. italijanska nota. 47. de) suhe zemlj 48 pletena posoda, 49. vrsta ostrine, 53. lovilna priprava, 54. moško krstno ime, 57. jugoslovanska reka, 58. divja zver, 60. švicarski kanton, 61. zdravilna pijača, 63. vladarica sveta, 64. vodna naprava, 65. smer reke, 66. žensko krstno im«. M ženski glas, 69. dvojica stvari, 70. moško krstno une, 72. sijaj sonca, 73. kratica t pismih. štm. 80. *9toVBNEC< dne 5. aprila 1086. Izkoristite še kratek čas in si zasigurajte 2 dni bivanja na planinah ali na morju Za čas velike KODAK akdje prihranite pri nakupu &Odak hfATnla^nA I Junlor aparata z anastigmatom 1:6, 3 J in praktičnim sprožilcem na daljavo Din 170'— Za časa akcije plačate za tak aparat S d IV) O Difl 460"— mesto Din 630"— Ta prihranek zadošča za 2 lepa in prijetna dneva bivanja na naših krasnih planinah s celo oskrbo ali na divnem Jadranu s polnim penzijonom. Ne zamudite te redke prilike. Ne pozabite tudi na Kodak ali PaMle film. ker so najboljše jamstvo za popolni uspeh Prospekti o akciji se dobijo v vsaki ffoto-lrgovini Stran 15 MORRIS Angleški izdelek Motor: 4 cld — 918 «•/„ (28 HP) — brzina 100 km na uro PORABA BENCINA: 7 litrov na 100 km Hidravlične zavore na vsa 4 kolesa, 4 peresa, 4 amortizerji Jeklena karoserija, slgnmostna stekla, superbalon pnevmatika K«t modeli na zalogi Cen« od 38.000 Din naprej Generalno zastopstvo: VIKTOR BOHINEC, Ljubljana, sr2 Naznanjam, da sem prevzel vrt grofice Herberstein v Velenju, nudim vse zelenjadne in cvetlične sadike. Priporočam se za izdelavo vencev in šopkov. Vrtnarstvo ). Steinbrenner, Velenje. Zahvala Za premnoge dokaze iskrenega sožalja, ki smo jih prejeli ob smrti našega nad vse ljubljenega soproga, sina, brata, strica in svaka, gospoda Leona Berniha s&sebnoga uradnika kakor za poklonjene krasne vence in cvetje, se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo. • Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini, posebno pred. g. i gr. Demšarju za duhovno tolažbo, zdravniku g. dr. Prodanu za l požrtvovalnost ob težki bolezni, čč. sestram usmiljenkam za skrb in t nego, ter končno vaem prijateljem in znancem, ki so blagega po-... kojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti. 9v. maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek, dne 7. aprila 1886 ob pol sedmih zjutraj v farni cerkvi sv. Jakoba, tf Ljubljana-Skoplje, dne 5. aprila 1986. Žalujoči ostali. lnfaratfii Ob prebridki izgubi našega ljubega moža in ateka, gospoda Klemena logat (Rartutik) smo dobili toliko izrazov sožalja, da se ne moremo vsakemu posebej zahvaljevati, zato se vsem ljubim prijateljem in znancem za iste, kakor tudi za darovane vence na tem mestu najprlsrčneje zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo solčavskemu gospodu župniku za tolažilni govor ob odprtem grobu, istotako gospodu kaplanu Kolmanu, kakor vsem čč. gg. duhovnikom, ki so prihiteli od blizu in daleč, da lajšajo ljubemu možu in ateku zadnje dni življenja in ga spremljajo s svojimi duhovniškimi molitvami na njegovi zadnji poti. Ponovno se zahvaljujemo še g. banu dravske banovine, ki je bil zastopan po g. »reškem načelniku is Gornjega grada, g. sodniku dr. Prohlnarju Viktorju, ter vsem, ki so v obilnem številu spremljali dragega pokojnika na zadnji poti, ali nam kakorkoli stali v teh težkih dneh prijateljsko na strani, kakor tudi solčavskim pevcem za ginljivo žalo-stinko ob groba. So Kava, dne X aprila 1666. 2olii|ctt IcgnilM Cerkveni vestnik II. vnania Marijina kontrrtgaeiia pri artaltakaH v IJ»bijMit Ima danes ob 14 »rod redni m«wafaii nliod. Prtd«* vnel — Voda teli 2upne urade opozarjamo, de je izšlo knjižica »Trpljenje Gospodovo«, posijonska pobožnosl z molitvijo in peljem in 4 pasijonskimi poročili. Knjižica vsebuje dalje lilurgično-biblični križev pot. Pasijonska poročila so porazdeljena na 5 vlog za dramatično črtanje v cerkvi. Duhovnikom bo dobro služilo zlasti v velikem lednu. Cena izvodu 3 Din, pri skupnem naročilu 100 izvodov 2.75 Din. Naročajte naravnost od župnij, urada Sv. Urban pri Ptuju. Cenfene dame! Vljudno sporočam, da livršojem trajno r>ndn-lacijo na najnovejšem aparatu, katerega električna napetost znaša samo 24 voltov ln Je s tem podana največja sigurnost občutljive dama I Garantiram uspeli za vsake laBe Frizerski salon .nakar*, Ljubljana PreSernova ulica 7 (poleg glavne poŠt«, vetul vbod) Razpis Občina Slovenjgradec razpisuje službo pragmatičnega občinskega stražnika. — Prošnje, opremljene po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih s sliko, se sprejemajo do 30. aprila t 1. Služba je dve leti provizorna. — Prednost imajo godbeniki. Občina Slovenjgradec, dne &. aprila 1936. Rojnik Ivan 1. r_, predsednik občine. Vedno pravočasno dospete, kamorkoli se vozite s kolesom. Pa tudi užitek imate pri vožnji z našimi odličnimi kolesi. Oglejte si brezobvezno veliko izbero koles pri »Tehnik" J. BAN J Al, Llubljana, MlkloftMeva cesta 20 Novi modeli teais-raketov ravnokar prispeli I Mestna hranilnica ljubljanska Razpis treh mest praktihantov, med temi enega pravnika Prošnje z izkazili o a) jugoslovanskem državljanstvu, b) neoporečnem življenju, c) starosti med 18.—35. letom, d) zdravstvenem stanju, e) dovršeni srednji šoli ali trgovski akademiji, oziroma f) pravniški izobrazbi in praksi, g) dosluženem kadrskem roku, je vložiti do 20. t m. pri predsedstvu Mestne hranilnice ljubljanske. Ljubljana, dne 4 aprila 1936. Dr. Josip Kamnšifc, predsednik. To je prava marka! BURGIT obliž za Din 4'—, T— Vam sigurno in brez boleiin uniči kurje oti in trdo kolo Iia podplatih Din 5—. Dobi se v lekarnah, drogerijnh in parfumerijah. Od leta 1908. zak. zaštiten. Glavno zastopstvo Burgita Novo mesto. Tinček in Tonček kotf detfektfiva 26. Tinček zasleduje roparja Tužnega srca naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, koroškim Slovencem, bivajočhn r Ljubljani, ter bivšim gojencem Marij aniiča, da je naša dobra sestra oziroma teta s. Miroslava Wigele šolska teatra dne 4. aprila 1936 ob tričetrt na sedem zvečer po mučnem trpljenju, vestno pripravljena xa pot v večnost, boguvdano umrla. Pogreb bo v ponedeljek 6. aprila 1936 ob pol treh popoldne iz Marijanišča. Blago rajnico priporočamo v molitev. Ferdo Wlgele st., loL oprav, v p., brat. Olga k Marija Wigele, sestri. Ferdo jele ml., strok, učitelj, nečak — ki ostalo sorodstvo. Tonček, detektiv Sam in Janezek so nato pograbili vsak po dve bali blaga, ki sta ga roparja pustila tam, ter se napotili nazai proti splavu. Spotoma je detektiv Sam nevšečno zabrundal'. »Naj mi še kdo reče, da je Tinček hraber dečkol Je ptiček pravočasno zavohal nevarnost in pobegnil. Junak pa tak — fej te bodi!-»Motite sel« se je Tonček ogorčeno potegnil za svojega prijatelja »Tinček ni strahopetec. Glavo stavim, da ni pobegnil.« »Bomo že še videli,« je zarenča! detektiv Sam in debelo pljunil. Medtem sta roparja z največjo naglico drdrala po cesti. Pred neko hišo, kjer js bilo postajališče za bencin, pa sta avto ustavila, da bt se založila z novo zalogo bencina. Lastnik postajališča js »topil s cevjo k avtomobilu in v tem hipu presenečeno zazijal: na zadnjem koncu avtomobila js čepel majhen, droben dečko i kazalcem na ustih, kakor bi hotel rečd: »Pstl Nobene besedel« Ta dečko ni bil nihče drugi kot naš dobri, stari znanec Tinček, ki se je neopaženo v-tihotapfl v avto. Zaupno j« šepnil prestrašenemu možu na uho: »Pokliči takoj poiicijol V avtu sta dva nevarna roiparja na betfu.« f v vseh izbirah se dobe pri tt flemec~Čo. 'Duplica-Kamnik Solidno! Poslovalnica Ljubljana Kersnikova nI. 7 Cene gmeme! Vrini sloli Zahvala Za vs« izraze iskrenega sočutja in darovano cvetje ob priliki smrti našega nad vse ljubljenega, nepozabnega očeta in starega očeta, gospoda Andreja Snoja Izrekamo najprisrčnejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo čč. duhovščini, čč. sestram usmiljenkam iz Begunj, g. zdravniku dr. Sarcu za njegovo požrtvovalnost v bolezni, gg. pevcem za v »res segajoče ialostinke, gg. gasilcem in železničarjem za častno spremstvo, ter vsem, ki so spremljali blagega pokojnika na njegovi zadnji poti. Vsem in vsakomur tisočera hvala I L s s c s i dne 2. aprila 1936. Žalujoči ostalL fStran >SLOVENEC« dne 5. aprila 198 trpežne vezave originalnih platnic katere Vam nudi Knjigoveznica Jugoslovanske tiskarne r. z. z o. z. Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6/H >K trste noja kakor: Sevro, boks, lak, koilce za roka. vloe v vaeh najmodernejših barvah. Velika lsblra prvovrstnih podplatov na drobno ln debelo. OevUarske potrebščine vedno v zalogi. Danske torbice, aktovka, nahrbtnike, kovčke ln Šolske torbice Vam nndl po najnlijl ceni tVTdka FRANC ERJAVEC, zalotila usnja Ljubljana, Sidri ira 18 Za uelihonočno streljanje vam nudim varnostne toplče e topovsko detonacijo, kateri popolnoma nadomeščajo streljanje z železnimi možnarji ter izključuje vsako nezgodo. — Topiči normalni po 4 Din za komad, veliki po 6 Din. Cenik brezplačen. — — Pirotehnična tvornica FRANC KOSTOMAJ — GROBELNO V naše hiše za naš denar Le naše res domače praške A DRI A Motorna kolesa HarIey-Davidson tovarniško novi 550 ccm, kompletni z električno napravo Din 14.000 a 750 ccm Din 16.000-—. Glavno zastopstvo motornih koles Harley-Da-vidson in B.S. A., Plinovka Amal, Amae, Binka, B & B, Lucas magneti, diname, svetiljke, akumulatorji, rezervni deli vedno na zalogi strbam - zagreli, mta :34 BANKA BARUCH I U, RUE AUBER PARIŠ (9-) T«M.< Op*ra 9S-19 — Telet« OfU *m-m Naslov brzojavkam, Jagobaravk Patri* Banka Jugoslovanskih izeeljemoev ▼ Bei-ffl, Franciji, Holandt? in J ^iimbmtju. Odprem tj« denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem korsn. Vrii vse bančne posle naJkoUnlnsjn Peltei aredi v Belgffl, Franc*, Hol.ndifl hi Lsrlteen- burgu sprejemajo plačila na čekovne rebrne i HELOUAi Ne. 30M-M Bran FRANCIJA: Ne. 1117-94 Pari, HOLANDIJA: No. 1458-65 Ned. Dieiut. LUKSENBURG: No. 5967 Na zahtevo polijemo brezplačno naSe čekovne nakaznic*. Znani Sslist Cel proll tolčnim kaunem ln boleznim iolcnega mehurja, dobiva h pri glavn. sast. Lekarna Sv. Ivana, Zagreb. Kaptol lj. o^^a^gpa PlSlte pe bresplaflea navodila. T L Oanghofer: 9 rad Hiibcctus Roman Grof Egge je stopil v kočo, V gosposki izbi je prižgal malo svetilko, vzel iz atenske omarice pisni pribor in načečkal s težko roko nekaj vrst na papir. Nakazilo je pustil na mizi, sam je pa med pihajočimi vzdihi odšel iz izbe, kakor bi ga clušilo pod streho. Robert je z obema rokama pograbil papir in zadovoljno prikimal, ko ga je prebral. Iz svoje listnice je vzel kuverto, v kateri je bilo že napisano pismo in na njej naslov. V to kuverto je vtaknil nakaznico in pismo zaprl. Potem si je začel meti roke in pretezati noge, kakor bi bil po naporni ježi stopil s sedla. Smehljaje se si je prižgal cigareto, se vrgel na očetovo posteljo in udobno pretegnil ude. .Zunaj pred vrati so se oglasili koraki. Prišla sta Tasilo in Moser z Vilijem, kateremu je po vsem videzu legla devetuma hoja ko svinec v ude. Oba brata sta stopila v gosposko izbo. Moser, ki še vedno ni bil čisto dobre volje, se je začel pripravljati, da bi zanetil ogenj. Medtem je grof Egge sedel blizu koče na koritu tekočega studenca, tiščal roke v hlačnih žepih in v razpaljeni jezi mrčal predse. Prebudil ga ie šele njegov puškonosec, ki ga grof v temi ni opazil, da se mu bliža. »Ali, gospod grof! Kako si le tipate sedeti v hladu lu zunaj! Zdi se mi, da vam ne prija, ker je noga spet za spoznanje boljša. Kaj? A zdaj pojdite kar brž noter v kočo!« Grof Egge se je dvignil. »Ali je divjad pospravljena?« »Vse v redu! Vsi trije kozli vise pri drvarski bajti in jelen je že na saneh. Nosači se lahko jutri na vse zgodaj odsankajo z njim. Kaj bomo pa kuhali za večerjo?« »Cvrtje!« je zarenčal grof Egge. »In koliko steklenic piva naj postavim na mizo za mlade gospode?« »Pivo! Čemu neki pivo? Tule teče voda! Današnji dan mi je že drag dovolj.« Schipper se je nameril v kočo. Med vrati se je spet obrnil in dejal s pritajenim glasom: »Še nekaj, gospod grof. Tisti imenitni jelen s krepe-lim rogovjem, ki sva ga videla pretekli teden —« Zdaj je grof Egge oživel. »Kaj je z jelenom?« Gonili so ga. Eden od gonjačev ga je videl na pet korakov. Jelen se je ukradel doli po cretju in jo unesel mimo gospoda Tasila. France bi bil rad zamolčal, a nazadnje je moral le priznati, da je njegov lovec jelena spregledal.« »Strela božja! To presega pa že vse meje!« je zavpil grof Egge. Prilika, da bi si ohladil jezo zadnjih ur, mu je prišla bolj ko prav In da bi juho, j ki jo je bil skuhal Schipper, še zabelil, je prišel France v najbolj nesrečnem trenutka proti koči. »Homeggcr! Sem k meni!« »Takoj, gospod grof,« sc je odzval iz teme omahujoči lovčev glas; menda ni slutil nič dobrega. Pritekel je v skoku in se strumno postavil pred svojega gospoda. »Zakai mi nisi takoi javil, da so nagnali tudi tistega velikega jelena?« »Toda prosim, gospod grof,« je jecljal France, »saj nisem utegnil govoriti. Gospod grof je takoj odšel in jaz sem moral ostati pri kozlih.« »To je izgovor, ki ga na naben način ne trpim! Bila jc tvoja dolžnost, da mi takoj javiš zmaza-rijo, ki jo je zagrešil tvori strelec, in ti z njim! Ali pa sta se morda dogovorila, da molčita?« Bila je sreča, da grof Egge v temi ni mogel opaziti, kaj se je dogajalo na lovčevem obrazu. In ker «?i je France mislil, da je dovolj, če oplazi strela samo njega, je dejal: »0 kakšnem prikrivanju ni bilo nobenega govora. Jaz sam sem kriv. pozabil sem pač v naglici, da bi javil.« »Dobro! Torej spet ena na tvoj rovaš! Nimaš vec dosti prostora. Za danes je tvoja sreča, da ne verjamem na zahrbten domenek med vama. To bi si temeljito prepovedali Kjer eem jaz, M lovi Tu ni nič z advokaUkfan spletkami. V mojih lo-vtščth sem vedno še j a z gospodar! In bo tako. kakor jaz ukazujem. Kdor se ne misli ukloniti, naj gre! Pa naj bo od vaju ali katerih mojih sinov!« Grof Egge je postal tako glasen, da ga je bilo TV. v J<*»PO«ko izbo. Robert ee ni genil na postelji. Tasilo in Vili sta skočila ven, da bi videla, kaj se dogaja — in pri tem je ujel na nizkem tramu podbojev prvo puško. Tiščeč dlan na čelo, je vprašal: »Kaj pa je, papa?« *Ki,i [e? Vprašaj svojega učenega gospoda brata! Ta bo vedel. In s takimi «lovci» naj hodim "a .J* sed,i takIc na čakališču in drži v rokah puško. Metla bi bila zanj prava. In jelen je seveda zavohal, da mu od tinte ne grozi nobena nevarnost. Natanko ie vedel, katerega strelca ei mora izbrati, da bo odnesel zdravo kožol« Tasilo je zdaj vedel, komu velja gostobesedna jeza njegovega očeta. Toda imel je tehtne vzroke, da se je ogibal vsakega resnega spora. Zato je menil, da je najboljše, če sc s kratko besedo opraviči zaradi svojega »spregleda« in gre nazaj v kočo. _ Toda prizora še ni bilo konec. Grofu Eggeju se je pač odprlo in jezno je robantil naprej. Vili se je trudil, da bi očeta pomiril in tudi France je skušal prepričati svojega gospoda, da stvar prav za prav nič huda ni. Le Schipper pri tem prerekanju ni črhnil nobene besede. Poznal je svojega gospoda bolje, ko sinovi očeta, in bil uverjen, da ima grof Egge jelena e takšnim rogovjem raje živega, kakor da bi ga zadela krogla katerega drugega lovca. Tako je smel še vedno upati, da bo dobil jelena kdaj sam na muho. Tako se je kreg pred hišo nehal šele, ko jc prišla ponev cvrtja na mizo. Čim je grof Egge stopil v izbo, je že ovoha! cigarctni dim A menda mu je bilo oštevanja žc dovolj, ošinil je Roberta samo srdito z očmi m zagnal klobuk na posteljo. Ker pri mizi ni bilo dovolj prostora, sta morala r ranče m Moser večerjati v kuhinji. Smo Schipper je smel prisesti k goopodom u mizo. Večerja se je začesa med neprijetnim molkom. Taeilo ae ie najedel do sita, Vili se je silil, da bi požrl nekaj zalogajev, Robert je sedel s prekrižanima rokama, ne da bi se dotaknil žlice, »Zakaj ne ješ?« je vpraiai grof Egge. »Hvala, papa, nisem lačen.« »Takoooo? Bolj bi razumel, Če bi dane« meni nc teknilo. A le počakaj, boš že še lačen. Niti grižljaja česa drugega se mi naj ne prikaže na mizo kot cvrtje. Kdor hoče z menoj loviti, se bo moral ponižati in jesti z menoj iz ene sklede. Schipper, drugegaT ' S® nSlovenca« pod »4000«. ZAHVALA. Ob priliki nenadne smrti preljubega očeta Franca ^eriža se najprierčneje zahvaljujemo za izraze globokega sočutja in zn spremstvo na zadnji poti veleč. g. dekanu iz Črnomlja Pavlinu Bitnaiju, g. župniku iz Ku-niča Franji Liviču za tolažilne besede ob grobu, g. župniku Antonu Miklavfiču iz Vinice za duhovno pomoč ob zadnji uri, ennko vsem drugim preč. gospodom, kakor tudi številnim pogrebr.em iz Črnomlja, Vinice, Sinjega vrlia, I»ri-lišfa, Kuniča, Adlešičev in zlasti iz domače preloške župnije, ki so nam dokazali veliko spoštovanje in ljubezen do pokojnega našega očeta. Preloka oh Kolpi, 4. aprila 1930. Sinovi: Franc, Stanko. Ivan, Auton in Alojzij, župnika — ter ostalo sorodstvo. Tužnim srcem javljam, da je v petek, ' dne 3. aprila poklical Gospod k Sebi mojo zlato mamico Marijo Soklic lepo pripravljeno na smrt, v starosti 72 let Pogreb preblage pokojniee bo t nedeljo ob 6 popoldne. Molite zanjo I Slovenjgradec, 4. aprila 1936. Jakob Soklii, mestni župnik — sin. ■i ZAHVALA. V nepričakovano velikem številu ste prihiteli iz Loke, Ljubljane, Kranja in od drugod, da ste še zadnjikrat obiskali in spremili k večnemu počitku uašega preljubega očka r Avgusta Sušnika Sprejmite našo najprisrčnejSo zahvalo! Najiekreneje se zahvaljujemo za prijateljsko sočutje in udeležbo pri pogrebu vsem dragim sorodnikom, spoštovanemu g. banu dr. M Nntlačenu, g. ljubljanskemu županu dr. J. Adlešiču, g. bonskemu svetniku J. Brodarjui ki je svojemu prijatelju in skromnemu sodelavcu govoril v slovo In zahvalo za delo pri stranki in gospodarskih organizacijah iskrene beeede, polne upoštevanja in hvale, g. tovarniškemu ravnatelju M. Kmetiču za intimno, ganljivo slovo v imenu Prosvetnega društva, g. načelniku sreske ekspoziture Legatu, predsednikoma gg. M. Ziherlu in A. Hafnerju ter članom občinske uprave, gg. šefom oddelkov sreske ekspozituro, zastopnikom loških šol in državnih uradov, gg. seniorju in članom profesorskega zbora kranjske gimnazije, častiti duhovščini in zastopnikom obeh samostanov, g. ravnatelju Pehanlju in mnogoštevilhemu uredništvu Vzajemne zavarovalnice, g. notarju 5. Sinku, g. dr. I. Hubadu zn nežno, požrtvovalno, naporno skrb v bolezni, predsedniku krajevne orga-........... 1,1 '"........ ' ' eba, nizacije JRZ g. Fr. Debeljaku ter M. Planini za požrtvovalno pomoč na dan pogreb_, odposlanstvu uradništva tovarne >Saturnus< ter poslovnim in stanovskim tovarišem in znancem za venec in udeležbo. Prav posebno toplo zahvalo pa sprejmite dragi pevci za krasne poslovilne pesmi, ljubi filnni Prosvetnega društva, ložki meščani in okoličani, pokojnikovi in naši prijatelji ter znanci za izraženo sožalje in častno spremstvo. Preljubega pokojnika priporočamo v molitev in spomini Škofja Loka, dne 4. aprila 1966. S u š n i k o t i, Simoničori, P I a n i n o t i. Stran 1Q VST/>VBNBC< i zaotopoike v vsaki Strojnik I. išče službo turbinovodje, strojevodje ali kotlo,vodje. Nastop s 1. majem. - Ponudbe upravi »Slov.« pod »Zmožen kavcije 13« št. 4642. (a) Fant 25 let star, išče službo hlapca pri poštenem gospodarju. Vajen konj in poljedelstva. Popravljati zna tudi gospodarsko orodje. Zmožen kavcije. Naslov v upravi »Slovenca« Nameščenje išče Primorec. Vajen gospodarskega dela in živine. Dopise: Kočavas, p. Stari trg pri Rakeku. (a) Sobarica mlada, poštena — išče mesto v boljši hiši. Nastopi 15. aprila 1936. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 4731. (a) Trgovska sotrudnica z dežele, dobro izurjena v vseh strokah trgovine, želi zaposlitve na deželi ali v mestu. Pripravljena pomagati tudi pri gospodinjstvu. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4713. Kuharica poštena, stara nad 40 let, želi službo v župnišču ali pri samskem gospodu. — Naslov: F. J., Koritno 3, p. Bled L (a) pod št. 4678. (a) Knjigovodja z daljšo prakso v trgovskih in industrijskih podjetjih, samostojen bilan-cist, izurjen korespondent v slovenskem in nemškem jeziku, vešč vseh drugih pisarniških opravil, išče primerno službo. Ponudbe prosi pod »Takojšen nastop« št. 4644 na upravo »Slovenca«. (a) Hlapec priden, pošten, trezen, 30 let star, vajen vseh kmet-skih del, išče službo. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 4902. (a) 17 let star fant doma na večjem posestvu, pošten, močan, delaven, nekadilec, išče službo, — J. Veber, Št. Rupert, Dolenjsko. (a) Iščem službo sluge, skladiščnika ali kaj sličnega. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4568. Posojila na vložne knjižice daie Slovenska banka. Liub<-liana. Krekov trg 10. Ureditev dolgov potom sodnih in izvensodnih poravnav. Nasveti v konkurznih zadevah in vseh drugih trgovsko - obrtnih poslih. Strokovne knjigovodske revizije, sestava in apro-bacija bilanc. Preskrba kreditov, nasveti glede hranilnih vlog in plasiranje istih. Vsi posli kmečke zaščite. Edina koncesijonirana komercijalna pisarna: Lojze Zaje, Ljubljana, Gledališka ul. 7. Telefon 38-18. Knjižico Kmetske do 180.000 Din, kupim. -Ponudbe upravi »SI.« pod »Gotovina« št. 4799. (d) Kupim hran. knjižice Ljudske ali Mestne hranilnice. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »20.000« št. 4686. (d) 2 mizarska vajenca sprejmem. Oskrba po dogovoru. Ličen M., Ljubljana, Celovška 209. (v) Knjižico Savinjske posojilnice, Žalec, circa 30.000 prodam za gotovino. Ponudbe upr. »Slov.« pod »Najboljšemu« 4876. Vlogo Zadružne gospodar, banke na večji znesek prodamo. Invalidska zadruga, Zagreb, Gajeva ulica 17. (d) Vlogo 80.000 Din Kmečke hranilnice in posojilnice, Ptuj - prodam. Ponudbe upravi »Slov.« v Mariboru pod »Vloga«, (d »HUMJTEBREZPIACEN CENIK pNEHffii«] 1B0RHICE61MBH MARIBOR u »a? Sotrudnik ali sotrudnica s 25.000 Din gotovine in sodelovanjem v pisarni — se sprejme. Pismene ponudbe upravi »Slovenca« pod št. 4945. Gramofonske PlOSCC, harmonike. Slovensko petle, olesne Sla&erje Itd. samo po 30 Din Sfelektroton Za tri nove iznajdbe dobičkanosne, iščem družabnika. Franc Grebene, Trbovlje. (d) Vajenca za slikarsko in pleskarsko obrt sprejme takoj Ivan Košak, Ljubljana. Goru-pova ulica 4. (r) Harmonij išče revna cerkvica proti manjši odškodnini. - Naslov v upravi »Slov.« pod It 4773. ({} Bleh inštrumente ena partija povsem nova in ena partija v dobrem stanju, dunajska uglasbi-tev - proda Bolčič, Zagreb, Branimirova št. 17 CBuffetjv ('» lidelovalnlca harmonik Zahtevajte cenik) FR. LUBAS In sin Ljubljana, Tyrševa c. 36 Koncertne citre popolnoma nove, izvrstna izdelava in glas, ugodno prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 4872. (g) F helikon dobro ohranjen, kupimo, Ponudbe: Godb eno društvo »Slavček«, Trbovlje pri Celju. (g) nsm IŠČEJO t Trgovino z mešanim blagom na prometnem kraju Gorenjske vzamem v najem ■ 15. aprilom. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Redka prilika« št. 4674. Lokal za trgovino s čevlji, iščemo v centru Ljubljane. -Ponudbe na: Stjepan Tomičič, Zagreb, Gunduliče-va 3. (m) Večji poslovni lokal v sredini ali ns prometni točki Ljubljane — iščem. Parter, mezzanin ali dvorišče. Ponudbe upr. »SI.« pod »Eksistenca« 4881. m Dobro idočo gostilno f aa prometnem kraju Gorenjske, vzamem v najem, tudi s posestvom). Naslov v upravi »Slov.« pod M. 4895. (m) ODDAJO; Trgovina staro vpeljana, v velikem trgu pri farni cerkvi, se zaradi smrti odda ali proda. Naslov v upravi *Slo-venca« pod št 4399. (n) Lepi moderni lokali se bodo oddali s septembrom v novi stavbi v Medvedovi ulici, Sp. Šiška. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 4629. i (n) Trgovski lokal v Kranju, na nojpromet-nejši točki, se odda takoj v najem. Priporoča se za urarja, manufakturo,' galanterijo, galanterijsko že-leznino, trgovino s kolesi in šiv. stroji, konfekcijsko, modno, klobučarsko, .dež-nikarsko in papirno trgovino, torej vse razen^špe-cerije in delikatese, ki je že v hiši. Pojasnila daje lastnik: Franc Majdič, industrijski mlin, Vir p. Dob Domžale. (n) Javno kuhinjo in več stanovanj oddam v najem. Istotam prodam več rabljenega pohištva. -Naslov y upravi »Slov.« pod št. 4774. (n) Staroznano pekarno v mestu na deželi, oddam z vsem inventarjem v najem. Naslov v upr. »SI.« pod št. 4800. (n) Trgovino oddam v najem in gostilno na račun. Potrebni kapital v gotovini 20.000 Din. Prednost ima oženjen par brez otrok. Ponudbe podružnici »Slov.« v Novem mestu. (n) Mesarski lokal s stanovanjem oddam. — Rožna dolina cesta VI/4. Ste v 80. »SLOVENEC« due 5. aprila 1936. Stran 19 OBLEKE Damske pomladne plašče trenčkoatc, kostume, komplete, obleke, krila in bluze, dekliške plašče, otroške oblekce v vseh velikostmi itd, nudi naj- ceneje tvrdka F.LGoricar, Ljubljana, $v. Petra c.29 1 Posestva Lepa enonadstr. hiša ■ gostilno, trgovino, dvorano ia stanovanji, sredi Šoštanja, zaradi likvidacije pofceni naprodaj. Ponudbe ti a Konzumno društvo za Slovenijo, Ljub-ljana, Tyrševa 15. (p) Posestnih) ifciš, vitf parcel in posestev, me trudite se sami s prodajo, zaupajte se meni in prepričali se bodete o so-tlidnostS, kakor že mnogo drugih do sedal. Pristavec franio Nakup in prodaja nepremičnin Ljubljana, Erjavčeva ci 4a. Telefon 23-81. Nasproti dram. gledališča. Prodam f parcelo z njivo ca 8000 m , v Lescah, ob glavni cesti in železnici. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4403. (p) Prodam gostilno • posestvom, na Gorenjskem, ali oddam v najem. Informacije daje Sesek, Medvode 16. (p) Enostanovanjska hiša spadajoča pod Ljubljano, zelo primerna za upokojenca, naprodaj. - Lahko *udi prevzem dolga. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4737.__(p) Lepe stavbne parcele naprodaj. Vprašati je pri Fanmger, Celje, Glavni trg 8. (p) Velik travnik 6811 m5, primeren za večje stavbišče, do katerega sega vodovod in elektro-vod, ugodno naprodaj na Cesti v Rakovo Jelšo, Trnovsko predmestje. — Vprašati: Cesta 29. oktobra 9-II-16. (nI Stavbno parcelo 500* m, na zelo lepem kraju, prodam. Aljaževa št 8, Sp. Šiška. (p) Posestvo v Kočevju ugodno naprodaj. Elektrika, velik vrt, vse pritikli-ne. Naslov: Jamšek Marijan, Kočevje. (p) Prodam novo opremljeno vilo nad Kranjsko goro, 1000 m nad morjem, zgrajeno 1933, 11 sob, elektrika, vodovod, kopalnica, okoli 6000 m2 sveta, edinstven položaj v gorah. Priporočljiva za penzijo, saoatorij, zdravnika itd. Naslov in slika v upravi »Slovenca« pod št. 4733. (p) Večje hiše trgovske in stanovanjske, z dobrim donosom, v Ljubljani in na periferiji. Lepe vile eno- ozir. dvodružinske, komfortne, po ugodnih cenah, hipoteke za prevzeti. Pripravne hišice za upokojence, po nizkih cenah. Posestva po vsej dravski banovini, v različnih cenah in velikostih, ugodne lege. Stavbne parcele v centru Ljubljane in na periferiji proda Pristavec Fran jo Ljubljana, Erjavčeva c. 4a. Telefon 23-81. - Nasproti dramskega gledališča. Kmetski mlin na prometnem kraju — prodam. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 4732. (p) Trgovina z dežniki dobro vpeljana, se zaradi starosti lastnikov proda. Vprašati pri Fullerkruss-Petrossi, Ulica 10. okto- Manjše posestvo v Černivcu 8, p. Marija Pomagaj na Brezju, Gorenjsko, naprodaj. Elektrika in vodovod v hiši. Se tudi zamenja za hišo v Mariboru ali okolici. — Ciril Jelene, puškar, Maribor, Slovenska 18. (p) Gostilna dobro idoča, na prometnem kraju v Mariboru, z gospodarskim poslopjem, precej lepo zemljišče, vrt itd. - naprodaj. Potreben kapital 220.000 Din, drugo hranilne knjižice. Naslov v upravi »Slov.« v Mariboru pod št. 581. (p) Prodam njivo za 4 stavbe, bližina Celovške ceste, 2000 m2 po 25 Din, Stavbni mate-rijal v zemlji. - Vprašati: Božič, Dtavlje 2. (p) Krasno parcelo na Tyrševi cesti, v že zazidanem kraju, lepa lega, prodam. Poizve se v gostilni »Pod Taborom« — Črnuče. (p) Stavbna parcela 400 m', poleg Mladinskega doma Kodeljevo, naprodaj. Vprašati: Opeka, Tyrševa cesta 9/II. (p) Mlin na stalni vodni pogon, dobro vpeljan, v zelo prometnem kraju, tik kolodvora, prodam po ugodni ceni. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4715. Manjše posestvo 6 johov, na Gorenjskem, in novo hišo na periferiji Ljubljane, prodam. — Ponudbe upravi »Slov.« pod »Ugodno plačilo« 4817. (p) Ura. Maribor. Pozor! Kupim rentabilno hišo v centru Ljubljane, Maribora, Celja. Diskretne, obširne ponudbe upravi »SI.« MIha z zemljiščem naprodaj za 150.000 Din. Poizve se: Novo mesto, Šukljetova 18. (p) Solnčno stavbišče vogalna polovica v Glin-ški, za enonadstropni dvojček, prodam. 447 m* po 85 Din za gotovino. -Kanalizacija, vodovod in elektrika ter plin zraven. Istočasna gradnja ceneje. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 4779. (p) Parcelo nasproti nove III. gimnazije, prodam. - Naslov v upr. »SI.« pod št. 4776. p Dvostanovanjska hiša nova, z lepim vrtom, primerna za vsako obrt, ob glavni cesti, sredi Savinjske doline, blizu kolodvora, naprodaj za 75.000 Din. Naslov v upravi »SI.« pod št. 4835. (p) Hišo večjo, na prometnem kraju v Ljubljani, kupimo. — Ponudbe upravi »SI.« pod »Zadružni dom« 4851. (p) Parcela blizu 1000 m*, lepa, vogalna, Pod Rožnikom — naprodaj. Naslov v upravi • Slov.« pod št. 4849. (p) Solnčna parcela pri Strojnih tovarnah, okoli 800 m", naprodaj. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 4848._(p) Novozidana hiša štiristanovanjska, v bližini tramvaja, je vsled odpo-tovanja poceni naprodaj. Je 20 let davka prosta. -Cena 79.000 Din. Naslov v upravi »Slovenca« pod št 4868. (p) Vinogradno posestvo arondirano, z velikim sa-donosnikom, gozdom in poljem, na lepi legi blizu Brežic, se zaradi družinskih razmer ugodno proda. Naslov: M. Zabka, Ljubljana, Sv. Jerneja 53. (p) Stavbno parcelo krasno, v bližini Ljubljane, suho, solnčna lega — po ugodni ceni prodam. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 4862. (p) Vila na Jegličevi cesti štev.' 1 - je naprodaj. Ogleda se lahko dnevno od 3. do 6. "re._(p) Parcelo na Poljanah v izmeri 3000 m\ s pridobljenim gradbenim dovoljenjem za gostilno — prodam. Kupnino je možno^ plačati tudi v hranilni knjižici Mestne ljubljansk* Informacije daje iz prijaznosti Petkoš Ivan, Obrtniška 28, Jesenice. (p) Mesnica (stojnica) takoj naprodaj. Naslov v upr. »SI.« pod št. 4897. (p Ca. 5000 m2 zemljišča ugodno naprodaj ob Celovški cesti. Informacije se dobe pri Miškec Mirko, brusilnica stekla in ogledal, Medvedova cesta 38, telefon 35-75. (p) Vila z vrtom blizu sv. Jožefa, z dobrim donosom, naprodaj. Deloma prevzem hipoteke, deloma gotovino. Ponudbe upr. »Slov.« pod »Dobra naložba« št. 4887. (p) Majhno posestvo s sadovnjakom, tudi brez poslopja, v bližini železniške ali avtobusne postaje na Gorenjskem ali Sp. Štajerskem - kupim. Ponudbe upravi »SI.« pod »Gotovina« 4904. (p) Dvostanovanjsko hišo z vrtom, v bližini cerkve, kupim. — Simon Wesiak, Pragersko. (p) Trgovino delikatesno in specerijsko, staro, dobro idočo, vpeljano, zaradi preselitve v inozemstvo, prodam. Naslov ▼ upravi »Slov.« v Mariboru pod M. 592. (p) (p) pod »Hiša« št 481Z b) Ugodilo prodam hišo ali del hiše v sredini mesta, z več trg. prostori, dobičkanosuo, pod zelo ugodnimi plačilnimi pogoji. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Prometni kraj« »t 4923. (p) Hišo ▼ Ljubljani do 100.000 s hipoteko — kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Hiša« it 493«. (p) Hiša skoraj nova, večstano-vanjska, vrt, elektrika, v vllni četrti mesta — pod ceno naprodaj. Informacije: R ustja, Dečkov trg 4, Celj.1_(p) Dvodružinsko hišo novo, 15 minut od Celja, prodam za 85.000 Din. — Naslov v podružnici »Slovenca« v Celju. (p) Krasno posestvo s hmeljskim nasadom, blizu trga in železniške postaje, takoj ugodno naprodaj za 120.000 Din. — Naslov v vseh upravah »Slovenca«. (p) IE3HE2! Stavbni podjetnik srednjih let, vdovec brez otrok, poroči gospodično ali vdovo 30 do 40 let, s premoženjem. Ponudbe s sliko upravi »Slovenca« pod »Poletje« »t. 4738. (ž) Gospa srednjih let v državni službi, se želi poročiti zaradi osamljenosti z dobrosrčnim gospodom odgovarjajoče starosti in položaja. Cenj. ponudbe upravi »Slov.« pod »Ananas« 4813. (ž) 37 let staro dekle z 11.000 Din dote, poroči gospoda s službo ali manjšega posestnika. Ponudbe s sliko upravi »Slov.« pod it. 4845. (ž) Objave Preklic! Podpisani Valdhauser Ivan prekličem in obžalujem moje neresnične besede, ki se jih govoril o g. Jamšek Juriju, sklad, nadzorniku v Mariboru, ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od »odnij-skega postopanja. Valdhauser Ivan, »klad. del. drž. žel. Preklic Podpisani Lipovec Franc mlajši, Jezero št. 3, pošta Preaerje, preklicujem vse, kar sem govoril o gospodu Arko Francu, pooblaščenem graditelju, Glince V. št. 23, napram tretjim osebam in s tem odjemal njegovemu gradbenemu podjetju ugled in kredit, kot neosnovano in neresnično, ter se zahvaljujem g Arko Francetu, da je odstopil od kazenskega postopanja proti meni. — Jezero, dne 4. aprila 1936. Lipovec Franc ml. (o) Parne stroje hladilne naprave, kompresorje, bencin in Diesel-motorje, elektroinstalaci-je itd. montira in popravlja V a r š e k , elektro in strojno podjetje, Domžale Stob. — Zaloga elektro-potrebščin. (r) Zamenjam radijski aparat za dobro ohranjen pisalni stroj. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Pisalni stroj« 4740. r Za Velikonoč cenen izlet v popolnoma renovirane Medijske toplice pri Zagorju. Pojasnila daje uprava kopališča. (r) Damski slamniki se prodajajo po najnižjih cenah ob Zmajskem mostu, mesto na Sv. Jakoba trgu. (r) Davčne zadeve, pritožbe, prošnje za odpis, taksne zadeve: Davčna poslovalnica, Ljubljana, Selenburgova 7/1. (r Informacije, inkaso izvršuje hitro in točno: Informacijski zavod, Ljubljana, Selenburgova 7/1. (r tfanoianja ODDAJO: Gnosobno stanovanje oddam. Rožna dolina cesta VI/4. (č) CENIK IN VZORCI ZAJTONJ NAJCENEJŠI ČEMLJI ^H tvrdke ANT. KRISPER 1 LJUBLJANA, MESTNI TRO M Otroški iz črnega ali rjavega usnja Vel. 20-25 Din 16" „ 26-28 Din 19" . 29-35 Din 29" Ženski iz črnega ali rjavega usnia z usnja-tim podplatom Din 65- Iz črnega ali rjavega usnja z usnjatim podplatom Vel 30-35 Din 42" „ 36-39 Din 59" „ 40-45 Din 69" ■h Veliko stanovanje komfortno, v I. nadstropju, primerno tudi za večjo pisarno ali poslovalnico - oddamo s 1. majem v najem. Informacije v Zadružni gospodarski banki, podružnici v Mariboru, Aleksandrova cesta 6. (č) Dvosobno stanovanje z balkonom odda za maj Vavpotič, Cesta na Brdo, Vič. (č) Dvosobno stanovanje lepo, čisto, z nekoliko vrta, oddam manjši družini z majem ali pozneje. 250 Din. Primemo za upokojence. Nove Jarše 55, Ljubljana. (č) V najem oddam sobo in kuhinjo, ev. tudi vrt, najrajše upokojencu ali tovarniškemu delavcu v Dupljah pri Tržiču. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4649. (č) Lepo vinsko klet z založnimi evemtuelno tudi transportnimi sodi, v Ljubljani, zunaj mitnice, ugodno oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4591. (n) Celo vilo šest »ob, pritiklme, vrt, oddam takoj ali pozneje. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3888. (n) Gostilno zelo dobro vpeljano in renomirano, oddam v najem s 1. majem t. 1. V po-štev pridejo le zmožne osebe, ki imajo potreben kapital za odkup inventarja. Vprašati: Vič Tržaška 7. (n) Dvosobno stanovanje oddam r najem. Janševa ulica 11. (č) Dvosobno stanovanje s kopalnico in kabinetom, takoj oddam. - Vprašati: Trafika v pasaži. (č) Lepo stanovanje v mestu (soba, kuhinja in shramba ter pritikline) — oddam z majem 1 ali 2 osebama. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 4816. (č) Dvosobno stanovanje kra9no, I. nadstr., Posavskega ulica 13, pri Stadionu - oddam. (č) Dvosobno stanovanje z vsemi pritiklinami in vrtom oddam takoj. De-telova 8, Moste. (č) Dvosobno stanovanje oddam v obmejnem pasu družini 3—4 odraslih oseb za 350 Din. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 4861. (č) Enosobno stanovanje oddam s 1. majem. Vodnikova 17, Šiška, za 400 D. Trisobno stanovanje v vili: Streliška ulica 26, lepo, prazno ali opremljeno, oddam s 1. majem (č) Dvosobno stanovanje z vsemi pritiklinami, oddam s 1. majem v Černe-tovi ul. 36, blizu tramvaj ske postaje mitnica v Sp. Šiški. (č) Enosobno stanovanje čisto m sončno, oddam za 1. maj samo dvema osebama na Gosposvetski cesti 10. (č) Dvosobno stanovanje lepo, solnčno. podpritlič-no, v vili, odda maločlan-ski družini Skopek, Aškerčevi 5. (č) 2 enosobni stanovanji se oddasta. — Poizve se: Rožna dolina Cesta IV.. št. 4._ (č) Trisobno stanovanje s kopalnico — oddam s 1. majem. — Vprašati pri hišniku, Lepodrorska 3. č Dvosobno stanovanje s kopalnico, 2 balkona in z vsemi pritiklinami, v I. nadstr., oddam za maj ▼ bližini Stadiona. Poizve se: Figar, Vošnjakova 6. č Trisobno stanovanje s kopalnico m pritiklinami poceni oddam za maj Naslov v upravi »SI.« pod št. 4910. (č) Enosobno stanovanje oddam za maj. Ciglarievn 33, Most*. (č) IŠČEJO: Dvosobno stanovanje išče mirna stranka 2 oseb za takoj ali za maj. Ponudbe oziroma naslov v upravi »Slovenca« pod »Cisto«. (c) Stanovanje v mestu, dvosobno ali sobo s kabinetom in kuhinjo - išče s 1. majem družina treh odraslih članov. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Snažna« št. 4827. (c) Sobo, knhinjo, kabinet — iščem Najraje okrog Tabora. Evemtuelno grem tudi za hi&nika-oskrbnika. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Zanesljiva stranka« št. 4947. Sobe ODDAJO: Solnčno šobo opremljeno, z dvema posteljama, ter hrano, oddam takoj dvema boljšima osebama. Vprašati: Trnovo, Kolezijska ul. 18. (s) Lepo solnčno sobo oddam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 4869. (s) Opremljeno sobo takoj odda. Verstovškova št. 11. (s) Lepo opreml:eno sobo separirano. oddam poceni. 2 minuti od tramvajske postaje. Predalič. Ro»na dolina Cesta IX. št. 7 (s) Sobo s štedilnikom oddam. Vič 165, Cesta na Brdo. (si ISCFJO: Za pisarniške namen': se potrebuje 5—6 svetlih sob s 1. majpm. Ponudbn na tehnični oddelek ban ske upravi, Gledališka 8 Mirna stranka brez otrok — išče veliko prazno sobo e Štedilnikom ali sobo s kuhinjo s 1 m.i jem v bližnji okolici centra Naslov v pošlo alni-cah »Slov.« pod št. 4841. Stran 20 UCH novi lahki kromirani modeli in drusi cenejši Puchovi izdelki na usodna mesečna odplačila IGN. VOK LJUBLJANA, Tavčarjeva 7 Podružnice: KRANJ • NOVO MESTO - CEUE. MlhloSIIeva 2 Pouk Nemščino poučujem, tudi začetnike in dijake, do popolnega r.nanja. Kolodvorska 5. u Zaslužek Dober zaslužek •e nudi agilnim potnikom, poverjenikom in upokojencem v vseh krajih Jugoslavije. Ponudbe upravi »Slovenca-« v Ljubljani pod »Amerika« it 3828. II Pohištvo I Moderno pohištvo v veliki izberi, po najnižjih cenah - dobite pri Andlovic, Komeoakega ul. št. 34. 00 Splošno mizarstvo 3. SAJOViC Ljubljana - FDgnerjeva al. 13 Solidno - točno - konkurenčno iesiseebi Avtomobilisti pozor! Za pomlad Vam Vaš avto strokovno in najceneje prenovi, na novo liča in tapecira Martin Mali — Domžale, špecijalna delavnica za »Duco« ličanje in tapeciranje avtomobi-lov._m Potniški auto nov ali malo rabljen, kupim. - Ivan Prešer« tov., Kranj. (*) »Chevrolet« šestcil. limuzina, dobro ohranjen, prodam za 7500 dinarjev. Ogledati: Vr-stovškova 13. (f) Motorno kolo s prikolico, v zelo dobrem stanju, proda Repič, so-dar, Ljubljana, Trnovo. (1 Diesel motor dobro ohranjen, do 8 HP, kupi Slovensko planinsko druitvo v Ljubljani. (f) Stara kolesa pripeljite k »Promet« (nasproti Križank). Stalno povpraševanje zanje, (k) špansko steno starinsko, kupim. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Dobro ohranjena« 4863. Motorno kolo Indian skaut in mali Motosa-cauche, ceno naprodaj. P. Škafar, Rimska cesta, Ljubljana. (f) Avtobus 13—18 sedežen vzamem v najem sli kupim. Ponudbe npr. »Slov.« pod »Kilometrsko odplačevanje« št. 4911. (f) Motorno kolo znamke FN, 500 c cm, dobro ohranjeno, naprodaj. Ciglarjeva 7, Moste. (f) Motorno kolo DKW 350 ccm, dobro ohranjeno - ugodno prodamo. Za del kupnine vzamemo v račun nekaj lesa. ABC, Ljubljana, Medvedova 8, telefon 24-44. (Poleg gorenjskega kolodvora). (f) Pisalni stroj dobro ohranjen, kupimo. Ponudbe na naslov: Jugoslovanska strokovna zveza, Ljubljana, Miklošičeva cesta 22/1. (k) Mlinske stroje Walzen (Walzenstuhl) in tranemisije kupim. Ignacij Uranšek, Libeiiče. (k) Čevlje stare, odložene, vseh vrst, kupujem. Vzamem tudi v račun v templanje in drugo poprafilo. — Klavžer, Vošnjakova 4. (k) Štedilnik emajliran, skoraj nov, poceni naprodaj. Zrinskega 4, podpritličje. (1) Živinorejcem priporočam kot izvrstno krmilno sredstvo ječmenove tropine z dodatkom sladkorne melase. Stalno sveže v zalogi: Tovarna slada J. Kirbiš, Celje. (1) Dve omari za obleko, nizka in visoka, več kompletnih oken in drugo poceni naprodaj. -Vidovdanska 22-1. (1) Pisalna miza in omara z roleto — naprodaj. »Ekstrakt«, Tyr-ševa 15-1. (1) Angorske kunce čistokrvne, različne starosti, proda Klemenčič, Borovnica 136. (1) Samoročni voziček noseč do 600 kg, naprodaj. Izve se v Bolgarski 17 Semenski krompir original JUBEL" se oddaja. And. Suppanz, Maribor Aškerčeva 3. Damsko kolo 300, moško 500 — proda Žigman, Zg. Šiška 71. (1) Otroška posteljica ceno naprodaj. Barvarska st. 5-1. (D Motor 1 ks. Mosmerai tok (Gleich-strom), 300 w, kupim. — Čakš Vladimir, lesostrugar Selenburgova ul. 4. (f) »Ford« avto tovorni, dve toni, v brezhibnem stanju, poceni naprodaj. Dopise na: Jugo-fruct, Celje, poštni predal 108. (f) Kupimo Staro zlato, zlato zobovje in srebrne krone kupujem oe naivišiih dnevnih cenak A KAJFEŽ ursr Ljubljana, Miklošičev. 14 Majhen zvon ki bi tehtal ca. 50 kg — kupimo. Opis in ceno upr. »Slov.« pod št. 4798. (k) Vsakovrstno zlato kupuje po naivišjib cenab CERNE, mvelir, Liubbana Wolfova ulica št. 3. Naročajte | Li \SL0VEm □ | najcenejši | shveniki dnevnik j LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI registrovana zadr. z neomejeno zavezo nihlošltevo cesta ste*, d (v iastai palač*) obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri. Nove vloge, vsak čas razpoložljive, obrestuje po 3°/.. Damske slamnike si oglejte v Salonu Mia, hiša kavarna Majcen — Tyrševa cesta. Popravila najceneje. (1) Teliček montalonske pasme naprodaj. — I. Černe, Kolodvorska 17. (1) Kolesa poniklana in kromirana naprodaj po neverjetno nizkih cenah. Stara kolesa jemljemo v račun. Nova trgovina, Tyrševa cesta 36. (1) Fotoaparat Voigtlander, 9x12, ugodno prodam. - Poizve se v trafiki Tyrševa 12. (1) Birmanske ure dobre in poceni prodaja; zlato in srebro kupuje: grajski urar Ignac Jan v Mariboru. (1) Vozovi: dire na vzmeteh, za enega ali dva konja, — različni, ročni in za konjsko vprego, naprodaj. Cene ugodne I V račun vzamem tudi le». — Terlep Matija, Sv. Jerneja cesta, Ljubljana VIL (1) Harmonika trlvrstna, Lubasova. skoraj nova, za polovično ceno naprodaj. Mariborska št. 16, Ljubljana. (II Nodroce posteljne mreže, železne zložljive postelje, otoma-ne, divana in tapetniške izdelke nudi najceneje RUDOLF RADOVAN tapetnik, Mestni trii 13. Ugodni nakup morske trave, žime, cvilha za modroce in blaga za prevleke pohištva. Kolesa malo rabljena, vseh vrst, in šivalne stroje poceni kupite pri »Promet« (nasproti križanske cerkve). Zagrebški Slovenci! Najboljša ljutomerska vina mozler, rizling, pristni dolenjski cviček iz vinograda Bočje, ter ormoško tropinko in slivovko točim. - Dnevno pečena šunka v kruhu. • Priporoča se vam FRANJO ALATIC krčma »Ljutomerčan« Zagreb — Hstzova br. 12 Vreče za moko, otrobe oglje — raznih velikosti — nudi Podbevšek Filip, Lfublja na VII.. CelnvčU. - na Čebelarji pozor! 12 ?.. P. in eno trisatno trčalnico, poceni prodam. Naslov v upravi »Si.« pod št 3737. 0) Prodam po ugodni ceni starinsko garnituro obstoječo iz divana s štirimi fotelji, ovalne mize in velikega zrcala. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4714. Mleti mak se dobi v »Magazmu«, Slomškova ulica 9. (1) Kanarčki harcerji, odlikovani s kolajno in diplomo, samci in plemenske samice, poceni naprodaj. — Ludvik Puh, Rožna dolina XI, 15. Otroške vozičke kolesa Ia orehe cele vreče po 50 kg 33k dinarjev franko prevoz vsaka železniška postaja, razpošilja po povzetju — G. Drechslejr, Tuzla. (1) Nogavice, rokavice in pletenine Vam nudi v veliki izberi najugodneje in najceneje tvrdka Kari Prelog, Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg. (1) Sveže najfinejše norveško ribje olje iz lekarne dr. G. Piccolija v Ljubljani se priporoča bledim io slabotnim osebam. Vino temnordeče, dobro, štajersko, večje in manjše količine, izvrsten sadjevec, tudi domačo slivovko - nudi Ivam Vehovar, Koprivnica pri Rajhen-burgu. Istotam se dobijo ugodno orehi v lupinah. 1 Naprodaj pod lastno ceno več spo mladan. dekliških oblek, plaščev, šolske halje, kakor tudi damske obleke. Istotam naprodaj nova iz-vesna omarica. Stritarjeva 7/IIL (1) Trenčkote vsa oblačila, perilo itd. — v ogromni izbiri — kupite poceni pri Preakerju, Sv. Petra cesta 14. (1) Semena vrtnih jagod mesečark, katere rodijo neprenehoma do novembra, 300 zrn 10 Din, predplačilo v znamkah- razpošilja vrtnarstvo Jeraec Ivan, Maribor. (1) Vrtne jagode mesečarke, 100 sadik. 60 Din, razpošilja vrtnarstvo Ivan Jemec, Maribor. (1) Vrtne jagode običajna, orjaški sadovi, 100 sadik 30 Din - razpošilja vrtnarstvo Jemec Ivan, Maribor. (1) Vrtnice nizka, velikocvetna, v krasnih barvah, 10 grmičkov 60 Din, visoke 1 komad 15 Din, plezalke in polyante 1 komad 6 Din, razpošilja s povzetjem vrtnarstvo Ivan Jemec, Maribor. (lj VINA za vse prilike naročite pri Centralni vinarni v Ljubljani. Sadno drevje visoko in pritlično, agres, ribiz, lepotično grmičevje, japonske dišeče potonke in vsakovrstne rastline -proda po izredno nizkih cenah radi opustitve vrta drevesnica Črnagoj. Vič. 1 Klobuke moške, domačega izdelka. Vam nudi po konkurenčnih cenah pri Berniku, I Tyrševa 12 (Dunajska ce-j sta). Sprejemajo se vsakovrstna popravila. (11 kupite ugodno pri S. REBOLJ & DRUG. Ljubljana, Gosposvetska 13 24 kranjičev čebel imam naprodaj. Ivan So-klič, p. Dob, Krtina pn Domžalah. (I ljudska posojilnica v Celja registrovana zadruga i neomejeno zavezo v novi lastni palači sprejema hranilne vloge in jih obrestuje najbolje Denar ie pri n|el naložen popolnoma varno ke» jamči zani poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-po seslnikov z vsem svojim premoženjem. rttev. 80l >WLOVEN1SC< dne 5. apnla 193«. .♦trnn 21 ) ugoslovanska zavarovalna banka StAVIJA €4 Podružnice: Beograd, Zagreb, Sarajevo, Osliek, Novi Sad In Spit« v Ljubljani Gosposka ulica 12. Telefon S«. 2176-2276 priložnost za Oglejte si izbrano „šlager blago" po cenah, ki jih more miditi samo tvrdka z velikim krogom odjemalcev. Nikar ne zamudite prilike, ki je v resnici dobra in redka. Vsedite se ter nam pišite, kaj naj Vam pošljemo. V par dneh pre^u^te že blago Niti dinarja ne riskirate. Garantiramo za kvaliteto. Ako slučajno kaj ne ugaja /išemu okusu, Vam zamenjamo ali vrnemo denar. 3 servisi skupno Din 55 - Servis za liker, steklenica, 6 kozarcev in steklen pladenj. Servis za vino, litrska steklenica, 6 kozarcev po Vio litra. Servis za vodo, steklenica 1, 6 kozarcev po 1/s 1, iz lepega, svetlo progastega stekla. Vse sknpaj Din 55.— Kozarec za vino Din Skodelica iz porcelana z dekoracijo Din 1.50 TrT7a Velik kuhinjski nož Din 7.- SkodcCica za Srno kavo iz porcelana z zlatim robom, s krožnikom Din S,— Skodelica za črno kavo s krožnikom, z zlatim robom Din 3.— Skodelica ta belo kavo s krožnikom, t raznih dekoracijah Din 7.— Krožnik in skodelica za kompot, iz stekla Din 2.50 Skleda za juho s pokrovko, za 4 osebe Din 18.— Ročka za kavo sa 6 oseb, iz porcelana Din 20.— 3 komadi toaletnega mila, razni vonji Din 9,— Teksil prašek za pranje svile in volnene tkanine, izredne kvalitete, zavojček Din 2.50 Pribor za britje, komplet (skupno 5 komadov) Din 15.— Francoska kapa v raznih barvah, za dame in otroke Din 14.— Vaza za cvetlice, v raznih barvah, iz «t»-kla Din &50 ■ s "f, i*?; ■■■I' ■•* v : Otroške iarmez-hiad- ke iz triko-svile, za 2—5 let Din 6,— Svilene Sarmez - triko hlačke v raznih barvah in velikostih Din 16.— Moderna abesinska kapa iz zelo dobrega materij ala v raznih barvah Din 58.— Ženski kombine iz svilene progaste tkanine Din 17,— Pomladanska ženska majica z naramnicami, moderne fazone iz fine mako tkanine, s svilo v beli barvi, roza in lahs barve, velikost 1', Moderna pomladanska ženska triko - majica kot bluza z ovratnikom in kratkimi rokavi, rumene, zelene, modre in rdeče barve Din 33.— lita z dolgimi rokavi Din 24.— Ženske podveze iz dobrega, močnega klota, • 4 gumijastimi sponkami v lila barvi Din 10,— 2 in 3 Din 22^ Ženski krilni kombine iz svilenega šarmez-trikoja, v raznih velikostih in barvah Din 27,— Moderen klobuk za gospode, iz dobrega volnenega filca, lepo izdelan, v vseh barvah Din 36.— Športni klobuk za gospode iz volnenega filca, okrašen z ozkim filcastim trakom, v sivi, zeleni in drap barvi Din 48.— Moderen klobuk za gospode, iz volnenega filca, najnovejša fazo-na, s 5 cm ozkimi okraji Din 60.— Moderna mo*ka srajca iz enobarvne šarmez-svile, s kratkimi rokavi, v drap, sivi ali modri Moška srajca iz enobarvne panama tkanine, s kratkimi rokavi, v drap, sivi, modri in beli barvi, vel. 36—44 . Din 35.— barvi, vel 35 — 44 Din 48.— Moderna moška srajca iz progaste šarmez-svile, s kratkimi rokavi, v modri, drap in sivi barvi, vel. 36—44 Din 52.— Ženski krilni kombine iz svilenega šarmez-trikoja, okrašen z vezenimi vzorci, v raznih velikostih in barvah Din 38.—, 35.—, 33,— Moderna moška srajca iz zelo dobrega progastega popelina z 2 ovratnikoma in dvojnimi manšetami, najnovejši vzorci Din 58.— šport pulover za gospode, brez rokavov, iz dobrega bombaža, v raznih velikostih, reklamna cena Din 26.— Samoveznica iz finega creppe - d« - china v veeh modernih barvah, kockasti ali progaati vzorci Din 15.— Garnitura za Srno kavo za 6 oseb, ročka za kavo, doza za iladkor, 6 skodelic, iz lepega inozemskega belega porcelana z zlatim robom, (kupno Din 65.— Navadni jedilni servis iz inozemskega belega porcelana z zlatim robom, za 6 oseb. Najnovejša oblika! Sestoji iz: 1 sklede za juho ali zelenjavo, 1 pladnja za pečenko, 1 sklede za salato, 6 globokih, 6 plitvih in 6 desertnlh krožnikov skupno Din 220.— Garnitura za sadje ali kompot lz masivnega, prvovrstnega stekla, v najmodernejših vzorcih Din 45.— Ista v modri, zeleni ali rumeni barvi Din 50,— To so zagrebške cene. Postrezamo Vas z blagom, vseeno, kje stanujete, po istih cenah. Pri naročilu Din 250'— do 500.— plačamo polovico poštnine. Pri naročilu preko Din 500'— plačamo vso poštnino. Ako Vam je kaj na tem, da si nabavite poceni dobro blago, Vas prosimo, da naročite takoj. Vsak dan se prodajajo velike količi ie, pa se lahko zgodi, da se kakšna vrsta blaga razproda. Čim prej, tem bolje za Vas! Garnitura za belo kavo iz inozemskega finega belega porcelana z zlatim robom; sestoji Lz ročke za mleko, ročke za kavo, doze za sladkor in 6 lepih skodelic s krožniki »kupno Din 90.— J&faer/ČMfer Zagceb. ' Največja trgovska fin odpremna hiša v državi. Stran 22 ___»SLOVENEC« dne 5. aprila ____tJt&v. 80. Otroški športski čeveljček iz močnega usnja z neraztrgljivim gumijastim podplatom. 1125-6521 Eleganten, lahek in praktičen. Kombinacija lanenega ažu-riranega platna z lakom. Otroške sandale iz na materijala. 2695-44716 Za pomladanske izprehode in za štrapac naše udobne in elegantne troter čevlje z usnjeno peto. Za otroke čeveljčki iz najboljšega lakastega usnja. 5305-1*1209 semisa, Dekliški čevelj iz boksa, 5505-6^272 ^ Zadnji pariški model. Napravi nogo majhno in daje s svojo šiljasto obliko in visokim jezikom čevlju izreden šik. Za dečke eleganten čevelj iz prvo vrstnega boksa. Udobne sandale z usnjenim pod platom in s podplatom iz krep gumija za isto ceno. a Za gospode najnovejši model, izdelan iz najboljšega boksa s perforiranim okraskom in širokim robom. Najnovejši model športnega čevlja, ki se lahko nosi z jezikom ah brez njega. Za »Jugoslovansko tiskarno« t Ljubljani: Karel čeč. Urednik: Viktor Centi«.