e zi 16. številka. nedeljo 7. februvarija 1897. (▼ Trstm, t sobot* zT«iip dn« 6 februvarija 1897.) Tečaj XXII. „EDINOST11 •ihaja po trikrat n« teden t ieatik ii-denjik 0 t* f leta . u leto . . „ 12.— ~m . ,1».-Maroialae j« plačevati aaprej na aaroihe brei priložene naročnine ae uprava n« ozira. Poaazaične Storilke se dobivajo t pie* dejalnieah tobalra v lrntu po a ht*. izven Trata po 4 nri, Glasil EDINOST Oglaii m rae iali pojavlja v združenem kraljestvu, nimamo pravice, da bi kritiko-vali to. Taka kritika pa postaja dolžnost, ako se italijanska veledomišljavost prikazuje na avstrijskem obsežju. Seveda se je dosedaj le jako blago vršila kritiška sodniška služba. Vsikdar seje naše Italijane v mislih prosilo oproščenja radi tega, ker smo jih obdržali v Avstriji, in radi tega domi-šljanega srčnega greha nismo si upali nikdar, da bi se postavili po robu njih prešernemu postopanju. Nočemo razmišljati o tem, v keliko italijanski deli naših pokrajin po svoji sestavi bolj pripadajo nam nego Rimu.V to bi trebalo še le nekake kon trole iredentističkoga stroja za številjenja ljudij, ki toli rad smatra povsem italijausko, kar je srbskega, hrvatskega ali slovenskega. Tudi brutalnega načela, da le posest je pravica, nočemo uveljavljati. Jedino mtrodajno bi bilo, ako bi se knjigovodstvenim načinom določilo, koliko so stale italijanske pokrajine iu koliko so donašale materijalno in moralno. Italijanski poslanci so izvrstno umeli dosedaj jadikovanje, vedno so se kazali užaljene, da PODLISTEK Fromoiit mlajši & Rislcr starši. 27 roman. — FifincoHki spisal Alphonse Daudet, preložil Al. B. — Kar zadeva ribnike z brezbrojnimi vodnimi lilijami, jame, skoljkaste mostove iu velike dvorane, v katerih je bogato izrezljanemu opažu jesenska megla jemala lesk in barvo, se je zmenil nanje samo zaradi občudovanja tujcev, kajti vse to skupaj je delalo tisto, kar je bilo toli po všeči neči-mernosti nekdanjega kupca z živino: grad ! Ker je bil že prileten in ni mogel več loviti in ribariti, je nadzoroval za kratek čas uajneznat-neje malenkosti obširnega gospodarstva. Krma kuretnine, cena zadnjič prodane otave, število v lepem, okroglem skednju navrhovatenih otepov, vse to mu je bilo povod, da je včasih ves dan zmerjal. Gotovo bi nikdo pri pogleda na lepi Saviguy, grad na brdu, na rečico, tekočo mimo njega in služečo mu, dejal bi, namesto zrcala, na visoke, od bršljana osenčevane terase in na zid, ki je o-klepal park v bregu — gotovo bi pri tem pogledu nikdo ne domneval, kako malovažen in umazan je lastnik. r morajo pripadati Avstriji, in vsikdar ao bili pripravljeni v to, d* so se v svoji nesreči dali tolažiti po flnaucijalnili žrtvah od strani držav«. Na Dunaju »o vspešno igrali ulogo helolov, doma pa v s p e š n o ulogo gospodarje Jt^-fii sianci Iz laškega Tirola pa niso tožili vsaj brez vzroka, kajti krajina ob reki Adiži je uboga inje bila močno oškodovana po klavzuli o carini na vino. Večno 1 a m e n t o v a n j e T r žačanov pa nima niti videza kake opravičenosti. Vsako leto so romale iu romajo težke svoti v naš« pomorsko mesto. Avstrijska vlada dovoljuje za Trst več goldinarjev, nego bi italijanska ilada dovolila centezimov. Trst dobi drugo železniško zrezo se severom in tržaško pristanišče se popoln juje. Tamošnji molo postaja moloh. Kaj naj bi storili torej, da se pomirijo uezadovoljneži ? Misliti je, da ju to le knpfiijska nezadovoljnost, nezadovoljnost iz kupčijskih ozirov v ta namen, da bi dobili še več in več. — Taka taktika sicer ne bi mogla veljati kakor pojav očiščene mor&le, ali umevna bi bila po svoji koristnosti. No, Italijani kujejo avstrijski proračun, dokler je isti gorak. Toda taka poželjivost po ma-terijalnem bi zahtevala vsaj — da bi se vsaj ne videla toliko zoperna — nekoliko zmernosti in dostojnosti v politiškem pogledu. Do kaj tacega pa se menda ne morejo ali nočejo dokopati tržaški bogovi. Če jim le pride navskriž kaka na-mestništvena naredba, ki jih boče privabiti k pra-' vičnosti, potem postajajo divji in silijo k demisi-jam, kajti pravica tam ni v deželi navadna stvar in nima n i k a k e g a paragrafa v municipalnem statutu. Po takem »e treba njim, da bi si od strani oblasti j dali usiljevati pravičnost. To bi lepo naleteli, ake bi kar hkrati heteli postaviti morilo na dnevni red. Takov nezaslišani naklep se torej odklanja primernim ogorčenjem. Mestni zastop se odpoveduje svojim oblastim in žnjim tidi podeiti Pitteri, ki se nikdar poprej ni bližje seznanil z narodno pravičnostjo in ki ne dopušča, da bi se mu le na željo namestnika smela predstavljati vsaka pri-tepenka. To seveda ne pomenja ničesar, da namestni-štvene naredbe ne zahtevajo ničesar drnzega, nego da se popravi krivica. Da so se a limine odbili v slovenskem jeziku sestavljeni volilni utoki in da ie je znatnema številu občinskih zadružnikov Vzkratilo aktivno volilno pravo —to nima ni malo skrbeti nikogar, najmanje pa tržaško namestništvo. Nameitništvu se prisoja le naloga, da gleda molčč, kako se volilci zvijačnim načinom odpravljajo iz volilnih list. Seveda je namestnik imel nekak tak občutek, kakor da ima drugih dolžuostij. Zbok tega splošno zgražanje. Kaj, da bi se drznili, poseči po železni metli? Tu treba postaviti se odločno po robu, ali pa — lepo odjenjati. Misli se pode po možganih iu se zamotavajo. A ne da bi bil obljubljeni cesarski komisar nekaj več nego strašilo ? T« velja, da se nobenega sredstva ne pusti aeporabljeniin in tudi ne jedne onih potij, ki vodijo v Rim. Verdi, ali nas čaješ ? Verdi, cesarski komisar ima priti I Toda, sivolasi skladatelj, ne more pomagati. F. E. R. D. 1. je mrtev. Tako Tržačanom ne bode prestajalo druzega, nego da se seznanijo s — pravičnostjo! Po „Reichswehr*. Tam je torej gospod Gardinois, ki se je dolgočasil v Parizu, vse leto živel v brezdelju, kakor mu je dovolj valo bogastvo, in v lepem letnem času so mu Fromentovi delali družbo. Gospa Fromontova je bila tiha, priprosta žena, katero je bilo nizko trinoštv* očetovo zgodaj privadilo pasivni in neprestani pokorščini. Uprav tako se je vedla tudi nasproti svojemu soprogu, katerega dobrota in vedna potrpljivost pri tej po-nižui, molčeči, za nič ne zmeneči se in tako rekoč za svoje dejanje neodgovorni naturi nič ni mogla opraviti. Ker je bila vedno udaljena opravkom, je postala bogata, ne da bi bila to opazila ali da bi je bila količkaj volja, to obračati v svoj prid. Lepo stanovanja v Parizu, gizdavi grad njenega očeta sta jej budila nekovo bolestno čuvstvo. Zavzemala je kolikor mogoče malo prostora ter svoje življenje napolnjevala z jedno samo strastjo: z ljubeznijo do reda, s čudovito, fantastično rednostjo, obstoječo v tem, da je svojeročno in brez prestanka krtačila, brisala, razpraševala in čedila zrcala, pozlatila, okrasje pri vratih. Ako ni imela že nič drugega snažiti, se je lotila čudna ta ženska svojih prstanov, urine verižice, naprsnih igel, likala brušene kamene, bisere Politiike vesti. V TRSTU, dne 6. februrarja 18»7. Iz deželnih zborov. Javili smo že, da so slovenski poslanci v deželnem zboru goriškem ostavili dvorane, izjavivši, da se ne bodo vdeleževali nadaljnih razprav, izvzemši razpravo • proračunu. Dotična izjava, ki jo je podal posl. dr. T u m a v imenu slovenskih poslancev, se glasi: Uvažujš, da je nasprotna italijanska stranka odvrnila današnji predlog, naj se poleg obstoječih odsekov ustanovi še upravni odsek, ki je za preustrojitev deželnih razmer neobhodno potreben in je ista stranka s tem odklonila vsako poroštvo, da hoče resno sodelovati z nami na korist cele dežele ; uvažujć, da po dosedanjem postopanju ni naogoče nikakega napredka in prospeha pričakovati, marveč se je po kmečkih občinah davčno ter prizadevajo si, da bi lastno ime in ime soproga svojega v poročnem prstanu napravila jasno, z drguenjeui izbrisala vse njegove črke. Ta manija jo je preganjala tudi na Savignyju. Nabirala je dračje po drevoredih, z ostjo svojega solnčnika mah praskala s klopij ter bi bila najraje prah tresla i perja in stara drevesa ometala z metlo. Vozeča so po železnici je čestokrat zavidljivo pogledovala na bele, lične male vile ob poti z leskečim bakrenim okrasjem, mćdeno vrtno krogljo in tistimi dolgimi, malimi vrtovi, ki so bili videti ka> kor predaljci: to so bila letovišča po njenem okusu. Tudi gospod Fromoiit, ki je vselej mimogrede in s polno glavo opravil prišel sćm ven, ni imel skoro kar nobenega užitka od Savignyja. Samo Klara je bila v tem lepem parku v resnici doma. Poznala je v njem najmanjši grm. Kakor so že vsi jedinci satni svoji, izvolila si je bila nekatere izprehode v zabavo, nadzorovala cvetenje in zorenje rastlin ter imela svoj najljubši drevored, najljubše drevo, najljubšo klop, kjer je posedala ter čitala. Obedni zvonec jo je iznenadil vsikdar globoko v parku. (Pride ie.) breme po dokladah dvignilo od 150 do 300%', in da kmečki stan v deželi propada ; uva/.uje, da je vladajoči sistem Nj. Prevzvi-senosti g. namestnika Rinaldini-ja tak, da pospešuje dosedanje neznosno stanje in da se gibi naša narodnost in upliv narodnih poslancev; uvažujtf, da se po sistematičnem poročanju oblastij in po mero lajuih osebah pedkopljuje agled naših poslane v pri »»srednji vladi in s te® potem uničuje in onemogočuje vsak u«prh na korist prebivalstva slovenske narodnosti j zanaša je se na previdnost in moč te osrednje vlade, da konečno uvidi neiznosno stanje naših deželnih razmer, in s trdnim zaupanjem na slovensko ljudstvo, da terja pravice, ki mu gredč po številu in po zakonu, izjavljajo prisotni poslanci slovenske narodnosti da jim ni mogoče več sodelovati v deželnem zboru, dokler se jim ne dd poroštva, da se resno misli pre»-sttojiti deželne razmere; niso pa nasprotni, da s« reši redni letni proračun. V Gorici, 3. februvarja 1897. Včeraj je bila zadnja seja deželnega zbora istrskega. T^koj začetkom seje je vladni zastopnik odgovoril na interpelacijo poslanca Man-diča, da je v dotično sodno informacijsko tabelo došlo krajevno označen je Fazin-Italija le po pomoti prepisovalca. Na to se je preči tala interpelacija posl. Bartolija na ministarstvo za notranje stvari radi točnega spolnjevanja predpisov za pisanje imen od strani voditeljev matic. Na to je sklenila zbornica, da je brzojavno protestovati pri ministru za uotrauje strari, ker so si povodom volitev v kmečkih občinah politiške oblasti prisvojile pravico določati kraje za volitve. (Aha! Kako se gospčda boje svobodnih in nezavisnih volitev 1 Saj vemo, kako so bili gospoda spretni v »dtlauju« volitev, a glavna njih moč je bila v osebnem „obdelovanju" volilcev tikom pred volitvijo. To svojo moč bo gospoda posebno lahko razvijali tam, kjor je moral kmet v laško mesto, ako jo hotel vršiti svoje volilno pravo. Tam po tistih ozkih ulicah so obkolili agitatorji ubogega seljaku, da si ni mogel pomoči na nobeno strau. Ali so mu ponujali denarja, ali mu grozili, ali mu obetali zlate gradove, 8 kratka: pestili so ga tako, da je bil siromak ves zmešan, in ne da bi vedel kedaj in kako, imel je v svojih rokah — laško kandidatno listo. Take voliice pa, o katerih so vedeli, da jih ue premotijo »e svojimi .sredstvi*, so laški agitatorji bodisi tudi z fizično silo odstranjevali od volišča. Ob takih okolnostih ni čudo, da je siromašni k mat strahom šel v mesto in je najraje ostajal — doma t Kdo se ne »pominja dogodkov ob zadnjih volitvah v gJaso ritem Oprtlju ? ! Takim uačinom so zmagovali laška gospoda l Njim je bilo seveda prav tako, ne more pa biti prav vladi, ako jej je kaj do tega, da izve pravo resnično javno mene-nje, in ne more biti prav vsem onim, ki si žele, da bode vsakdo mogel svobodno izvrševati svoja politiška prava, med katera spada v prvi vrsti svobodno in od uikogar ovirano izvrševauje volilnega prava. Volitve, kakor so se vršile po volji laške gospodo, niso bile volitve, ampak so bile le persillaža volitve! Hvala in čast našim poslancem, katerim se je posrečilo prepričati slavno vlado, da treba priti v okom takim zlorabam od strani ita-lijauske gospode. Na voliščih zunaj mest bode siromašni seljak vendar dihal nekoliko svokedueje. A da je bilo res tako, kakor smo opisali mi, je najbolji dokaz v tem, da so se gospodje toli prestrašili odredbe, da se za kmečke občine ne bode vršile prvotne volitve v mestih. Gospoda protestu-jejo sedaj, uverjeai »mo, da — brez vspeha.) De. želui zbor istrski je dovolil 26.000 gld. mestu puljukeuiu za gradnjo vodovoda. Na to seje odobril deželni proračun za leto 1897 s potrebščine 510,753 gld. Prihodnja seja se prijavi poslancem pismenim petom. V deželnem zboru češkem so sklenili soglasno, da je izvoliti komisijo za posvetovanje o znaui izjavi vlade ozirom na češko vprašanje. Namestnik grof Coudeuhove je izjavil v imenu vlade, da je istej le všeč, ako se mira« in trezao razpravlja e nje izjavi. Češki poslanec dr. H e r o I d je izjavil, da Čehi ne privolijo v nikake koncesije, dokler ne bode zagotovljena jedaakopravnost obeh narodnosti po vsej deželi. Državuozborake volitve. Due 4. t. m. se j« vršil t Celji shod zaupnih mož slovenje na- rodne stranke. Na shodu so se proglasili nastopni kandidatje: za me«tno skupino Celje-Brežice g. dr. Juro Hrašovec, odvetnik v Celju; za kmečko skupino Celje-Brežice gosp. Hugon vitez B e r k s, grajščak na Blagovni; za V. kurijo Celje-Ptuj g. DrHgotin Hribar, lastnik tiskarne v Celju; za kmečko skupino Ptuj-Ljutomer preč. go«p. dr. Lavoslav G r e g o r e c, kanonik pri Novi cerkvi; za kmečko skupino mariborsko gosp. F. Robič. Občinske volitve na Reki. Madjarsko in madjaronsko novinstvo se izraža malo ugodnimi besedami o izidu novo dovršenih občinskih volitev. Brzojav je že razglasil konečui izid te borbe: av-tonomaška stranka je zmagala pomočjo Hrvatov r.ad liberalno (čitaj madjaronsko) stranko, ki je do zdaj gospodarila na vsej črti. To dejstvo je provzročilo veliko nezadovoljnost in senzacijo v vladajočih krogih Ogerske, tem bolj radi tega, ker je bil ta poraz liberalcev povzročen po zvezi, sklenjeni med italijanskimi avtonomaši in Hrvati. Oger*ka vlada je razkačena radi izida te volitve, kajti smatia oči vidnim znakom .nehvalež-nosti* piebivalst\a reškega. Ali razumemo jezo Ogerske, ki je tikom pred volitvijo hotela .rešiti juridiško sittmcijo R<>keM, to je, ki je hotela nasilno uvesti na Reki — ogerske zakone, ue zračne se za to, da nima nikake pravice v to, da na Kt ki vlada provizorij, da to mesto prej ko sloj pripada državnopravno k Hrvatski in da neottcijflna Hrvatska — to je ves narod — niti ne misli u a to, da bi odstopilo od svojih pravic do Reke. Og< rska je ogorčena, ker vidi, da — ako bi hotela rešiti reško vprašanje v svojem zmislu — bi imela proti sebi ne le hudo opozicijo Hrvatske, nego tudi Reke same. Naši Italijani pa naj se vzgledujejo na postopanja reških Hrvatov. Za pokritje deficita madjarske milenijske razstave. V včerajšnji seji ogerske zbornice poslancev je rain'uter za trgovino predložil zakonski načrt za pokritje primanjkljaja, ki ga kaže obračun milenijske razstave. Ta načrt pooblaščuje ministra, da sme dvigniti 550.000 gld., potrebnih za pokritje omenjenega primanjkljaja. — Torej preko pol milijona gld. je imela primanjkljaja ona razstava, o katere sijaju so madjarski oficijozi toliko —• lagali! Milan na popotovanja. Iz Belegagrada javljajo, da raxkralj Milan odpotuje danes od tam v Pariz. Knez Ferdinand bolgarski želi povišanje svoje apanaže. Iz Sredca poročajo: V tukajšnjih politiških krogih se govori, da je knez Ferdinand pozval ministerski svčt, naj predloži sobranju zakonski načrt, ki določa povišanje apanaže (civilne liste) knezu. Ministri so se posvetovali z vodji različnih strank, in vspeh teh posvetovanj je bil ta, da so morali ministri odkloniti željo kueževo, — Položaj na Kreti. Iz Aten poročajo včeraj: Voditelji upornikov na Kreti so priobčili lokalnim oblastim krečanskim, da bode tekom osem dnij pripravljenih za boj 9000 oboroženih upornikov in da se število istih podvoji v kratkem. — Uporniki da imajo v različnih selili nakopičenega mnogo živeža ter da so osnovali v raznih krajih otoka rezervna skladišča. Isto peročilo trdi nadalje, da se je komisija evropskih konzulov v Kaneji, ki je skušala v okolici mesta pomiriti razburjene duhove, morala vrniti v mesto, ne da bi bila kaj opravila. Neprestano streljanje nasprotujočih si strank branilo je komisiji nadaljevati svojo pot. V okolici Kaneje so malone vse vasi v plameuu. Govori se, da so se poslednjih prask dejanski udeležili tudi redni turški vojaki. Korespondeučui urad javla včerajšnjega dne iz Aten: V Kaneji je revolucija. Včeraj (4.) je bilo ves dan živahno streljanje. V raznih krajih mesta gori. Razširil se je bil neresničeni glas, da so Turki pomorili kristijanske straže, vsled česar je guberner poslal vojakov v bližnje vasi. Uporniki so naskočili tudi na vojake in ubili 30 njih. Razni konzuli in „vali" so v Alepi, ker jim ni možno vruiti se v Kanejo. Guberner je poslal vojakov, da ščitijo brzojavni urad v Kaneji. Poveljniki vojnih ladij evropskih držav nastojajo vkrcati bežeče svoje sodeželane. Španija išče francoskih častnikov za Kubo. Iz Pariza javljajo, da je španjeka vlada ponudila trem visokim francoskim častnikom, naj vstopijo v španjsko vojsko na Kubi. Ta ponudba zveni naravnost sijajno: plača bi jim bila 3.000 frankov na mesec, v naprej, in jim jamči španjska vlada, da dobi pc ndušenem uporu vsak svoje širno zemljišče, nasajeno večinoma sladkorjem, da-joče povprečno 160 tisoč frankov čistega dohodka na leto. Toda vse kaže na to, da francoska vlada omenjenim častnikom ne dovoli prestopiti v španjsko vojsko. Te ponudbe govorč jako glasno, da mora imeti španjsk t vlada bore malo zaupanja v zmožnosti svojih lastnih generalov, ako nastoja kupiti si vojskovodij v inozemstvu 1 Različne vesti, iutršnji shodi. Jutri bodo torej shodi v Bazovici ob 3V. pop., v Padričn ob 5. uri, na Op-činab ob 6. uri zvečer, v Lonjeru ob 3»/a pop-> ▼ sv. Križu ob 11. dop., na Kontovelju ob 3«/, pop., na Prošeku ob 5. pop. Shod „pri lovcu- odpade za jntri in se skliče za drago nedeljo ! Kriza tržaškega občinskega zastopa je pri kraj«. Župan dr. Pitteri je sinoči prijavil c. kr. namestniku vitezu Rinaldiniju, da on in pa mestna delegacija ostaneta na svojih mestih do izvolitve novega občinskega zastopstva. 8 tem je pri kraja kriza. Občinske volitve bodo razpisane v kratkem, kajti, kakor je bilo določeno, volitve pričn6 dne 17. t. m. „Mattino' se seveda močno veseli, da je kriza rešena za sedaj na ta način in zatrja, da je namestnik na posebne prošnje njegove(„Mattinove") stranka ugladil pet taki rešitvi. „Mattinovi" stranki da je bilo glavno na tem, da se volitve izvrše v določenih rokih in da se čim prej zopet povrne mir. »Piccolo' priznava malodušno, da je bila situvacija liberalne stranke taka, da — so se za-čeli bati. Isti „Piccolo*4, ki se je toliko široko* ustil poprej, da ne odneha ni za las, in d* delegaciju in župan morata vstrajati pri svojem sklepu, isti „Piccolo" je zadovoljen s«daj, da je uamest-ništvo postalo nekoliko ulj ud ne je z mestnim zastopom in se istotako veseli kakor Mattino* na rešenju krize. Poučni so pa vendar-le ti dogodki. In pouk iz teh dogodkov naj bi si v prvi vrsti crpila — slavna vlada. Sedaj vidi lahko, da so laška gospoda korajžni, dokler se jih kdo boji, da pajpostajajo kmalo mehki, ako na katerem zvoniku jamejo zvoniti o ostrejih odredbah in o kakem — vladnem komisarju. S konfliktom v mestni zbornici tržaški se bavi tudi praška .Politika" in ub3aja istotako, kakor smo je ebsodili mi, tisto perfidno postopanje dunajske Židinje „Neue Freie PresBPi". Praški list povdarja namreč, da imamo sedaj zopet nov dokaz, kake vrste lojalnost in nemštvo je ono, ki e laatuo rečenemu listu. Potem nadaljuje praški list: „Toda vse to kričanje ne zadrži vlade, da ne bi enkrat vendar krepko posegni'a v irredentov-sko mrežo. Že predolgo se je tolerirala ta častivredna družba in se je radi nje postopalo z državi zvestim slovanskim prebivalstvom, kakor da je isto nedoletno. Sedaj bode moral pokazati grof Badeni tudi tu, da li ima moči v to, da se postavi po robu onim nakanam, ki so že dovolj sesale na mozgu države. Spor v mestni zbornici tržaški se težko da rešiti drpgače, nego z umeščenjem c. kr. komisarja. To pa bode še le začetek kampanje zoper laške progresovce. (Tako je pač mislil ves avet, ali prišlo j« drugače, kakor razvidno na drugem mestu. Jabolko menda še ni zdrelo. Op. ured.) Himen. Marija Doli nar, hči c. kr. okr. šolskega nadzornika, se je danes poročila z ^osp. F e r d. Briicknerjem, c. kr. nadporočnikom v Trstu. Čestitamo toliko bolj, ker znamo, da je gospod ženin zaveden Poljak in prijatelj mnogih odličnih Slovencev. Pesnik Simon Gregorčič je z dnem 1. februvarja t. 1. — kakor poroča včerajšnja „Soča* — prevzel zopet duhovsko službo vikarijata na Gradišči, kjer biva na i;svojem posestvu. Kaker je vzradostila ta vest nas, takisto vzradosti izvestao tudi naše čitatelje, kakor sploh vse poštene Slovence in gotovo govorimo iz srca vs«m, če rečemo : Bog nam ohiani milega planinskega slavca Še nnogaja leta I Ženski podružnici družbe sv. Cirila in Metoda darovala sta gospod in gospa P a t a k i, mesto venca na grob Š t e f. N a d 1 i s k a, 20 kron. Imenovanja. HMnančni minister je imenoval tajnika finančne prokuratura v Trstu, dr. Ivana F a b i a n i j a, finančnim svetnikom in pristava fin, proknrature v Trstu, dr. Or«*ta Polonija in dr. Karla Neuscheller-ja tajnikoma fin. prok. v Trstu. — Pristav, dodeljen okrajnemu sodišču v Ajdovščini, dr. Cezar M a r i n i g, je imenovan tajnikom iste finančne prokurature. Tridesetletnica. Zadnja številka „SI. Gospodarja" nain je do*la v praznični obliki. Dne 16. januvarja je ta lWt praznoval svojo tridesetletnico, počel je namreč izhajati dne 16. januvarja 1867. Dasi nismo v-ikilar soglašali s taktiko tega lista, vendar nam je priznati, da si je pridobil velikih zaslug za probujo spodnještajarskih Slovencev, in da lahko ponosom gleda na svojo minolost. Čutom piave novinarske kolegijalnosti čestitamo naji-skreneje svojemu mariborskemu tovarišu. Hitrost nekega primorskega sodišča. Že večkrat smo objavili v našem listu pritožb o neverjetno počasnemu uradovanju primorskih sodišč. Slučaj, o katerem se nam je poročalo te dni, ne zaostaja nikakor ne za svojimi predniki, temveč jih menda še nadkriljuje. V nekem primorskem sodišču, čigar imena ne javljamo za zdaj, kajti .nomina suut odiosa", sklenila se je pravda dne 25. februvarija 1896. 1. Dne 13. aprila 1896. 1. izdalo je sodišoo razsodbo, s katero pa ni prav nič razsodilo, temveč dopustilo le dokaz po pričah. Ta razsodba je bila vročena strankam dne 5. septembra 1896. 1., torej 6 mesecev in pol potem, ko je bila pravda sklenjena in po priliki 5 mesecev po proglašenju razsodbe. Stranka je takoj na 5. dan, to je dne 10. septembra 1896, nastopila ta dokaz ; dotična prošnja pa je bila rešena še-ie 21. decembra 1896. 1, to je torej po več nego treh mesecih, in sicer so se poklicale priče še-le na dan 18. februvarja 1897., to je eno celo leto po sklepu pravde. Mi dvomimo, da gospod revizor, katerega pošilja više deželno sodišče vsako leto pregledovat poslovanje; okrnjnih sodišč, tudi letos najde vse v najlepšem redu in da pohvali v svojem poročilu tudi goi i ornenjeco sodišče. Za to tudi ne napišemo komentarja k našemu slučaju; dovoljujemo si pa vendar vprašati, kakč hoče ministerstvo s takimi sodišči uvesti novo proceduro ? Poglavje o .beračih". Povsem zanesljiva oseba, kateri verujemo brezpogojno, nam poreča, da se je neki gospod, ki igra precej važno ulogo V ']3l\.. 'j 'jn Kranjske (irr^ y dobro pribito V knjigi naših beležk), v neki gostilni ljubljanski (tudi ime gostilue nam je znano) izrazil nastopno in doslovno o tržaških Slovencih: „Nu, bil sem parkrat doli v Trstu; res delajo tam, a nas naj puste v mii u in naj nam vedno ne zabavljajo. Skromnosti jim manjka. Če n. pr. pride k meni berač in mi zabavlja, ne dobi krajcarja, ampak vržem ga ven . . . Živio! Tu imamo torej teorijo o bogatinih in beračih, o superijornih iu inferijornih rojakih, o kladivu iu nakovalu. Mor si je vsakako nabral precej načel iz — nemškoliberaluih glasil. Berači smo torej mi Tr-žačanj, iu izvestna gospoda nain skazujejo milosti 1 Le jednoga naj ne pozabijo gospoda: tudi berač ima nekaj tistega v sebi, čemur pravimo — ljubezen do samega sebe. Dasi „Obruči", so ne umaknemo s pozorišča popred, nego nam poreče narod slovenski, da nas lahko pogreša, ker smo — berači 1 Toda • ker že gospoda silijo na dnevni red vprašanje, kdo je v Slovencih „berač" in kdo „dobrotnik", in ker smo nekaj tacega že morali čuti na lastna ušesa o ueki posebni priliki, dove-ljeno nam bodi, da k temu poglavju pridodamo še par besed o slovenskih ,beračih" tržaških. Tržaški „berači« dobivajo n. pr. res izdatnih podpor od plemenite družbe sv. Cirila in Metoda, toda do sedaj so bili tega meneuja, da teh podpor ne dobivajo tako kakor dobiva berač od svojega dobrotnika običajni novčič, ampak da jih dobivajo v zmislu zasnovane organizacije v obrambo naše narodnosti ob periferijah ; menili so, da dobivajo te podpore od brata, ki je uverjeu, da pomaga iu daje sebi, lastni ukupnosti, kadar pomaga in daje bratu v obmejnih pokrajinah. Teh nazorov je tudi — tako se nadejamo — ogromna večina naroda slovenskega. Sicer niti ne bi bilo pravega razloga, da ae je ustanovila družba bv. Cirila in Metoda. Da pa ne bode krivega razumljenja, pov-darjeno bodi izrecno, da ne pripada vodstvu te družbe oni gospod, ki je izustil krilate besede o „beračih". Čudni berači, ti tržaški „berači". Ko so videli, kako petrebno — neizgibno potrebno — bi bilo, da se v Trstu zasnije sleherni dan izhajajoči list, hitro so bili po konau in ustanovili so si tak list ne plašč se ogromnih stroškov in žrtev. In te žrtve nosijo ti „berači* sami: ta posvečevanjem svojih duševnih sil, drugi posvečevanjem svojega časa, drugi zopet na druge načine. Čudni „berači" to, katerih glasilo je ostalo verno svojemu prepričanju v trdem boju zoper mogočno zvezo onib, ki so hoteli uveljaviti načelo o nezdružljivosti verskega čuta z narodnim ponosom, ki je ostalo nepremično zvesto narodnemu programu, da si je videlo, kako se vali nanje odij brezverstva, in kako mu, vsled strastne agitacije, odpadajo naročniki drug za drugim; čudni „berači" to, ki so radi trpeli tisočake škode, nastale vsled skrčenja števila naročnikov, da so le pripomogli po svoji moči, da se je zajezila za narodnost našo toli nevarna struja. In kolika ogromna naloga je zalotila ravnokar iii hkratu te tržaške „berače". Ravnokar so ti „berači* častno izvojevali srdito volilno bitko v prevažni občini istrski — to so bitke, o katerih , ne more imeti niti pojma oni, ki ni sam živel v ' tej tužni pokrajini. Ti „berači" so velikimi žrtvami ! ravnokar dovršili svoje delo ,'po tržaški okolici za ; predstojeće občinske volitve, in sicer tako, da je j nade, da vzlic neznosnim odnošajem in ljutim na-: porom ljutih nasprotnikov Slovenci ohranijo vse svoje dosedanje pozicije in da morda celo kaj — i pridobe! Ti „berači* hočejo vse storiti, kolikor je le i v človeških močeh ob takih okolnostih, da izvo-\ jujejo državnozborski volilni boj čim častneje za ! ves narod slovenski. In za vse to ti čulni „berači" niso prosili in ne prosijo nikake materijalne podpore — na mordlno pa računajo pri vseh onih, ki so dobre volje — izven svojih krogov, ampnk hote dovršiti svoje domoljubno delo svojimi napori, svojim tiu-dom in svojimi — žrtvami ! Čudni „berači" to! Toda menimo, da narodu slovenskemu ae tieba, da bi se sramoval takih beračev t Oni pa, ki mrzi te „berače", ker le-ti imajo j včasih svojo glavo in svoje misli in vrhu tega še i toliko drznosti, da povedo, kar mislijo — oni pa, ; naj le zaluča čez prag te „berače", kadar bi ko-teli tikati na njegova vrata! „Berači" pa pojdejo dalje in potrkajo na vrata, ki so jim gotovo od-pro; in to so vrata — pravih slovenskih src. S tem zaključujemo poglavje o — tržaških „beračih" ! „Ljubljanski Zvon" o „Edinosti". „Ljubljanski i Zvon" pravi v svoji zadnji štovilki, da hoče po-natiskovati sodbe drugih časopisov o njem, in nadaljuje potem: „Med vsemi slovenskimi časopisi pa je prija- ! vila največ glasov o „Zvonn", bodisi ugodnih, bodisi nasprotnih, tržaška „Edinost*, ki je že tudi lani najiutezivneje posegala v znani literarni boj, a h v a 1 u o n e p r i a t r a n o s t j o sprejemač novi smeri prijazne iu neprijazne pojave. — Kdor bode kdaj hotel pisati zgodovino tega najnovejšega našega slovstvenega pokreta, bo vsekakor moral zajemati tidi iz „Edinoiti", ki mu bo za to dobo najizdatnejši vir. — Še le prav pred kratkim časom se je v tržaškem dnevniku zopet zbila ter odločila borba med „idealisti" in „novostrnjci", ki bo naše čitatelje izvestno zanimala, tem bolj, ker se neposredna dostaje našega lista. ..." Hvaležno beležečim to priznanje, pevdariti nam je še enkrac, da nam nikdar ni bil namen žaliti tega ali onega z literarnim bojem, ki je vihral po predalih našega lista, ampak vodilo nas je le prepričanje, da so taki boji potrebni in koiistni, ker pevspešujejo čiščenje pojmov. Pevsko društvo „Zarja" v Rojaau priredi v nedeljo dne 14. februvarja svojo veselico uastop-nim vsporedom : 1. Aljaš : „Triglav", možki zbor. 2. „Narodne pesmi". Hnbad: a) Je pa davi slanca pala, b) Škrjanček poje. žvrgoli, c) H. Raženi, Prislnfceno plačilo. Narodne pe»mi poje mešani zbor. 3. Volarič: Nos, šaljivi zbor. 4. D. Bole: llutec, veseloigra v jednera dejanju. 5. Ples. Med posamičiueii točkami iu k plesu bode sviral mestni orkester Vstopnina k veselici 30 uč., sedeži 10 nč., k plesR 50 nč. za gospode t eno gospico. Ostalim gospicam je plačati 30 «č. Za bedne družine ponesrečenih Križanov je daroval mestni zastop ljubljanski v svoji seji dne 10. m. m. po predlogu dr. Ivana Tavčarja 200 kron. Tako čitHrao v včerajšnji „Soči". Objave tega rodoljubnega in človekoljubnega čina v „Slov. Narodu" nismo opazili, ker — to priznavamo odkrito — v sedanjih baniili časih, ko je toliko posla na vse strani nimamo časa, da bi pozorno čitali poročila o mestnih sejah Ijnbljaaskih, ako ni na dnevnem redu kako vprašanje sploino-slovenske važnosti. Sicer pa bi menili, da bi bilo umestno, da bi se bil na ta ali oni način obvestil o tem naš list, ki v imenuSlovencevedini nabira za Križane in ki razdeli denar sporazumno s k r i ž k i m i narodnjaki. Sploh je običajno, da uaš list. vrši take in slične naloge kakor je bilo tako tudi z nabiranjem prispevkov povodom potresa v Ljubljani. De teh opazk smo bili prisiljeni, ker smo zvedeli prav danes, da menijo v Ljubljani, da smo namenoma zamolčali gornji velikodušni čin mestnega zastopa ljubljanskega. Dotičnim gospodom bodi opetovano in opetovano povedano, da se ne postavljamo nikdar na osebna stališč«, da grajamo vse, kar je graje vredno, a da nismo tako zaslepljeni, da ne bi od srca hvalili, kar je hvalevredne. Kakor nas torej želi neopravičeno domnevanje, tako izrekamo od srca zahvalo na tem daru v imenu bednih družin. Obertna zveza za Kranjsko nam piše, da se je radi nepravilnosti o volitvi v trgovsko in obert-no zbornico za Kranjsko pritožila na pristojnem mestu in da nje namen o volitvah ni bil in ne bo delati zdražbo, kakor so pogost.oma pisali nekateri slovenski listi. Potegovala se bo vedno odločno za pravice obrtništva, kakor se je o zadnjih volitvah v tigovinsko in obrtno zbornico potegovala le za to, da bode v zbornici, ki s - imenuje tudi obrtna, številnejše obrtniško zastopstvo. Zdravstvena konferenca zoper kugo prične dne ld. t. m. v Benetkah, Našo državo zastopala bodeta na tej konferenci lainisterski svetovalec vi-t«z dr. Kusy z Duu*ja iu pa dr. Bo ha ta, deželni zdravstveni referent na tukajšnjem aame-stništvu Atene 6. V Kaneji so v plamenu tri četrtine krščanskih bivališč. Mnoge krščanske družine beže na tuje ladije. Mnogo oseb ubitih. Število žrtev računajo na 300. V Retliymo oblegajo 3000 Turkov palačo gubernerja. Pričelo se je prevažanje begunev v Milo. Semkaj je že došlo 750 žen in otrok po pripomoči tujih konzulov. Konzulati v Kaueji so prenapolnjeni od krščanskih družin. Atene 6, V zboraici je prijavil ministerski predsednik, da odidejo v Kanejo tri torpedovke in tri vojne ladije v varstvo grških podanikov. Preizkusili in pripopočlli bo aluTiti Tifučiliacii pnfeflorji iu zdraTiiiki tinkturo za želodec lekarja Piccoli-ja v Ljubljani (Daaajaka centu), katera j« ngedao učinkujoče, želedea krepfiujeće, »last in prebarljanje povRpeiaječe ia telo odpirajoče iredutve. Steklouičica volja 10 aevč. I Trgovinske brzojavke in v -s*««. iuiUmpeita. P«oui«n /.a )unon 7 42 7*44 t s<5111 a nptmlad iHflR 7.90 d« 7 91 Ovs za iptralid «'03—6'05. Rasa tpauilttd tj.58—8.60. Koruza za mjij-juni 1807. 3.8.V3.S8 1'iunicu 110toil 1ij Iu!. (, 8 15 # 20 od 79 1». 8.25—8'30. od kil. 8 80 -8-35 od 81. kil- r H-,16 140 , od HU kil. fo-. —.— .—. l*. poHtavljne v Trat t onriio »rad o tpoiil.jrtter procoj f. JI 75 32 25 Coui 83-2583'75Saih«» <«'»'! i. r»ruBM va jaauvar 02— zn maj 62,50. Janitenr?- 8anto» nY»i-nmt >'marcf»l.— v > maj f. 61.50, za september 52.50 za december 53.—. talačao. DannjakH buna B. februvarja ■ iT. dnnes TČeraj Držami dolg t papirja 101.90 10 .' 05 „ „ v »rebra 10220 I02.y5 A v atrijski renta v zlat« 123.35 123.66 „ „ * kronat 101.20 loi.ao Kreditna akcijo 870.75 376.19 London 10 L«t. . . 119.70 119 70 Napoleoni ..... . 9.51 •/, 9,f>2 20 mark . . 11.78 11.73 100 Italj. lir . . 45 85 45.36 Zahvala. Podpisaai prežalostni redbiui se za-livaljajrti uajiskreaeje vsem prijateljem iu znancem, ki so spremili nepozabnega in predrage?* pokojnika k večnemu ne-rftkn. Ako hi kaj mo^lo ntešiti potrta srca, bili bi izve«tni toliki prijateljski izrazi »»Žaljenja. Pri «v. Ivanu, 6 fehrn./a 1897. Rodbini Nadliiek-Oepmek. Specijaliteta: žapce in stroji za obdelovanje lesa. Wertheimov šivalni stroj na dvojen priMtek Nemški fabrikat prve vrata za lUninfo in obrtno raba, razpošiljam z l)ana}a na vhc krajo avstro-ogersko monarhije. tUiivŽŠr ..' stroj na t:oge z visokim držalom stroj na roko z visokim držalom stroj z ladjico o a krog SOdnevna potkuinj* 35 gl. 50 nč. 31 el. 50 nč. 49 gl. - „ filetno Jamstvo. Vsak stroj katoii so ne obB0s* izvrstno v času poskušnje, TKitiocB nazaj na moje stroške. Cenik in šivalni uzorci dobiti je na zahtev. Razpošiljalo« hiša šivalnih strojev Lois Strauss trj;i>vakoaoh sem si nabavil pod najugodnejšimi okolnostmi, prepričan sera, da vas zamorem v vsakem obziru zadovoljiti. Jamčim za točno postrežbo in pošten« vago ter Me priporočam z rso »danostjo Vekoslav Grebene. Prija ;eljem dobrega vina! Z,> nvč., le-ta je pri boleznih želodca in čreveca priporočan od vseh to- in inozemskih a*to-l ritet, Y nobenem gospodinjstvu bi »e ne smel pogrešati „Servus* Hauaenov Kasselakl ovssni kakao. Dobiva ie| v v»eb lekiirnah, in b- Ijiih prodajalaicah kolon, blaga. Hausen & C.. Kas el in EjJer, 12 Glavno razpečavanje za Avstro-onevsko X. KoentUn nrtjjena. Via Naova na vogali vla S. Lazzaro Nove naročbe najmodernejšega klaga za zimsko sezono se nam uže prišle in. so: Flanela, eakno, volnene tkanine za gospe inoospodo.Ve-liki izbor ovratnikov in ovratnic vsakovrstne barve in velikosti. Zaloga vsakovrstnih potreb za šivilje, krojače in kitničarke "Uzorci na zahtevo franko. Blago se raišilja poštnine prosto Za mnogobrojni obisk tako meščanom, okoličanom in za najnim naročnikom ao priporočata udana Alte & Zadnik. Njegova Svetost JPapež Jkeon XIII. sporočil je po svojem zdravniku profesorju dr. Lapponi-ju lekarnarju PICCOLI-ju v Ljubljani najsrčnejšo zahvalo za Njegovi SvctOhti vposltuio tinkturo za želodec Omenjeni zdravnik, kakor veliko drugih odličnih profesorjev medicino so Piccoli-jevo tinkturo za želodec II preskusili, ter jo priporočajo kot izvrstno krepilo za želodec, katera lirepča želodec, po-liinožuje tek ter povapeSuje prebav anje iu čiščenje. Cena: 1 steklenica 10 nvč. 12 steklenic z zavitjetn 1 yld. 36 nvč., poštna pošiljatev 10 steklenic 6 gld. 50 nvč. Najvišje priznanje lekarju 1'lCCOLt-ju v Ljubljani kot prirejevalou kapljic za zobe, katere jo z zadovoljnim VBpehom Nj. e. in k. Vi-i. prejasna gospa preatolonaHlednica-udova nadvoj- vodinja ŠTEFANIJA »volila opetovano u- porabiti. Cena steklenici 20 nvč. 10 s teki 1 gld. 50 nč. Naročbo o (pošiljajo se točno proti poštnoui povzetju Nič več kadija.! Balzamski petoralski prah ozdravi vsak kašelj, plučni ia bronhijalni katar, dobiva se v odlikovani lekarni PRAXMARER „Ai dne mori" Trst, velik trj. Poitae pošiljatve izvriujejo se neategema. i I* Prvi in najstareji fotografično • umetniški zavod An t. JerkiSa v Gorici na Travniku št. 11 (poleg nadškofi je) prevzema vsa v fotografično atioko spadajoča dola do naravne velikosti. Izdeluje nadalje fotografije na porcelan, na brošo (po najnovejši iznajdbi), naplatno, na »vilo itd. Akvarele in oljnate sliko ; posnema po starik fotografijah pomanjševalno ali povečevalno na najukusneji način. Jamči za neprekosljivo dolo. — Cene pošteno. Iv« n Godina limar MT- Trst via Glulla it. 21. izvršuje vsnkoTrstna dela : za zgradbe, za rabo po morju in jri obrtnijah, tako nove kakor za popraviti; bodisi iz jednostavne ali dvostn.kega pleha, zinka, Inmarina, metli, bakra itd. Izvršuje k o p k e 'in sisa 1 j k « po nar<>5bi. Prodaja vsakovrstne posode za kuiianje itd. Vse po najnižih cenah. Na prostoru Ralli-jevem MUZEJ TRABER iVnatoinija - - patologija, mehano- plastična nad 1000 predmetov. Odprt od 9. predpoladne do 9. ure zvečer. Ob petkih samo za gospe. Ustopnina 20 nvč. vojaki in otroci 10 nvč. dor želi kupili slnnioreznieo, mlatilnico, gepey, trieur ali sploh kak potrebni iu koristni kmetijski stroj, ,aaj zahteva prvi slovenski cenik naj* •novejših strojev od prve in jedine Hlev. zaloge kmetijskih strojev na Gori.škem, (Fifstrjj© (Bofoinafe® v ©©ipi^i (začasno Via Fornica 12.) Zaatopniki se t i ć e J o. Liniment. Capsici comp. ■ sidrom iz Richterjeve lekarne v Pragi, pripoznano izvrstno, l olečine blažeče mazilo; dobiva se po 40 nvč., 70 nvč. ia 1 gld. po vseh lekarnah u-vsi nuj so blagovoljno to gploSno pri-ljabljcjin domače sredstvo aa kratko kot Ricliteijev liniment i „siflrom" ter naj se previdnostno Tsprejaifjo le taku MHM steklenice kot pristne, ki imaje zaano var- W\ stv«n® snamko w«idro«. f/ Rieliterjeva lekarna ,Prl zlatem levu" v Pragi L SVOJI K SVOJIM ! Acqnedotto št, 9. (nasproti „Latteria Svizzera") NOvo skladliče mr OLJA -^e kisa. in mila Prodnja se na drobno in na debelo. Cene: •lje jedilno: po 28 n6. lit., fino po 32-36 n5. lit., finejše po 40-44 nč. lit, namizno pol fino po 48 52 n5. lit, namizno fino po 56-60 nč. lit., namizno ex-trafino po 64-68 72 nC lit., — Kis od 4 do 24 nč. lit. Sprejemajo se tudi naročila, na ilom franko pustivši na posodo vrč ia kositarja. — Ker je hlag6 prve vrsti, se toplo priporoča slav, občinstvu. Uilani Anton Biroa 75.000 kron t g o t o v i ii i z o <1 bitko 111 2UU/ Srečk« p* 50 ni. priporečaje: Giaseppe Bolaftlo, Alessandro Levi, Mandel & Co., Girelame Merpurgo, »BH. NfHiann. Marce Nlgris, Eorloo Schiffmann. II Merourie. Lastnik k«Bsereij li.sta .Eiiaa^t'. ?z4aval«li in «<1k*«*mh »rejnik i Fra« todnik. — Tiskarn« Delan« v Tratu.