KOTIČEK GOSPODA DOROPOLJSKEGA Velecenjeni g. Doropoljsfci! Zadnjo številko »Zvončka« sem željno priiukovala, zlasti kcr sem pri&akovala od* govora otf Vas. še ddlje hcčetn ostati pridna in biti poslušna nasi Ijubi gospodtčni in si zapom* niti vse njene nauke, da bom vsako pol* Jetje napravila veselje očku in mamici z izvrstnim spričevalom. Jako rada se učim in zdi se mi, da je žola maj dom, Vsi predmeti so mi zelo všeč, najbolj pa računstvo in ročno delo. V »Zvončku« pa mi ugajajo povestice in VaŠ kotiček. Prosim, sprejmrte Še to pisemce v kos tiček, ter Vam želim ve^ele počitnice! Vdano vas poždravlja Majda Rojkova, Ljubljana. Odg ovor: Ljuha Majda! Se nekaj dni, pa hoS razveselila sv<;je skrbne starše z najboljšimi redi in potcm pride čas oddiha, ki jc taku prijcten za vse tistc, ki so med šolskim letum popols noma storili svojo dolžnost. Na veselo svidenje jcseni! Gospod D';ropoljski. Vclecenjeni g. Doropofjski! Zelo me je razveselilo, ko »em nasla svoje pismo med koti<5kaxji. Na VaŠo ieljo Vam bom malo opisala svoj rojstni kraj. Našo kotlino obkrožata znana hriba KtzVica in Kum. Pod Miz\ico izvira potok Roben, ki se pri postaji izliva v Savo. Po soteski Boben je poleti prav lepo izprehai jališče. Drugaie pa ;e pri nas /elo slnb zrak, ker imamo rnnogo tovaren. Imamo stcklarno, kemično tovarno in rudnik; po* vsod jc zaposlenih mnogo Ijudi. Sedaj pa je pri nas velika beda, ker podjetja odpu* Ščajo deiavce: kar jih jc pa še ostalo, de» lajo samo ne-kaj dni na teden. Zaslužijo tako malo, da jitn niti za hrano ne zado. stujc. Danes sem napisala dovolj. drugič bom pa §e več. S spoŠtovanjera Anica VodiSkarjeva, uč. IV. razr. v Hrastniku. Odgovor; Draga Anica! No, vidiš, kako lepo si nam opisaU svoj Tojstni kraj. Le tisto na koncu pisma naj hi se kmalu obrnilo na holje, kaj ne, pa bi bila dolina 5e lepša. Ptav lepo Te pozdravljana! Gospod Doropoljski. Velecenjeni g. Doropoljski! Onrostite, da Vas nadlegujeni. Upam, da bnste tudi zatne naŠli majhan piostntf ček. Pisala sem Vam že, a nisem dobil;i odgovora v »Zvoncku«. Hodim v prvi razred srednje šole, na II. državno realno gimnazijo na Poljanali. Prav rada rešujem ugaiike ter čitam povt: sti. Ali imam žal jako malo časa. DopoldnL-se morani učiti, popoldne pa imam šoln. Najljubši predmeti so mi v šoli: slo= venlčina, matematika, ptirodopis m tran= coŠČina. Ako boste zadovoljni z mojim pismom, Vam piSern še večkrat. Sedaj pa raoram končati svoje pismn. Vas pozdravlja in vse Citatelje »Žvonefca« Vaša Alfreda Starčeva, LjuMjana. Odgovor: Ljuba Alfreda! Zdaj ima5 pa že d,:sti časa m Uhkn vsak dan vsaj eno uro pusvetiš čitanju. Kaj je pač lcpšega, kakor s knjigo v roki sedeti v hladni scnci in v misHh romati pu svetu in sodoživljati čudežne prigod^jn pravijic in pi.vesti. ^™ Zdravo! j Gospod D..rnpoljskCl Cenjeni g. Doropoljski! Obljubil sem Vam že v zadnji Stevtlki »Zvončka«, da Vam opisem Maribor. Ma* ribor je zelo Iepo mesto. Štcje približnu 35.000 prebivalcev. Leži ob vznožju Pohor« ja. V Mariboru je nekaj tovarn, kakor na primer: Huter, tekstitna tvornica itd. — imamo pa tudi mnogo starodavnih zgradb in ostanke mestnega obzidja. V Gregor> čičevi ulici stoji šc danes stolp tega ob> zidja. ki pa je že ves luknjast. Eden se je pa že zrušil. Na Grajskem trgu pa stoji grad, v katercni je stanovanje, spodaj pa je kapelica in restavracija. V tcrm gradu je tudi kino, imamo pa Se kino Union in Apoln, v katerem se le malokdoj vrše nredstave. Po mestnih ulicab vozijo avto* busi. Cestne železnice, kakor v Ljubljani, pa v Mariboru, žal, nimamo. Prosil bi, da bi mi kdo od Vaših kotičkarjev opisal Ljubljano. Z odliCnim spfištovanjem Ludvik Nerat, uč. IV. r. I. dc5. osn. šole v Mariboru. Odgovor: Ljubi Ludvik! Tvoje pismo je nad vse zanimrvo. Ta* ko bi mi vsi moji mladi prijatelji moTali opisati vsak s%*oj rojstni kraj. Koliko bi se Zvončkarji pri tem nauČili, koliko novega bi izvedeli! Na svidenje jeseni! Gospod Doropoljski. Velecenjeni g. Doropoljski! Prvič Vam piaem nekaj vrstic, ker bi se jako tada seztianila 7. Vatni. Prisrčno Vas prosim, da tudi mene sprejrnetc v gvoj kotiček. Hcdim v V. razred. Zlasti rada fiitam knjige, računam in rišem. Bila sera ie dve leti naročnica lepcga »Zvončka«. Sedaj sem pa odstopila, ker je priSla kriza. Lepo bom prosila mamo, da mi bo dala denar, da bom zopet postala Vaša naroč« nica. Priporočam se ¦'.? odgovor. Vdana K!ei-. ' Vižintinova, Sraartno ob Paki. Odgovor: Draga Klementinal Saj pravim, ta kriza! Vse tarna in toži čeznjo. Toda upajva. da bo kmatu i/gimla in da bo joseni mamica usliŠaia Ttojo prošnjo. Pa še kaj se oglasil Gospod Doropoljski. * SpoŠtovani g. Doropoljski! ' Prcsira, sprejmite tudi mene med svo» je kotičkarje. Sem učenka 4 a r. osemraz* rcdne žole v Zagurju ob Savi. Na »Zvon* 5ek« scm naročena prvo leto. Najbolj mi ugaja Vaš cenjeni kotiček. Prosim Vas, priobČite tudi to pisemce poleg drugih. Vljpdno Vas pozdravlja Vaša Verica Grčarjeva. Odgovor: Ljuba Verica! Ker si, kskor vidiro, oavdušena kotič* karica, prav rad izpolnim Tvojo prošnjo. Pa še kaj se oglasi! Gospod Doropoljski. Cenjeni g. Doropoljski! Majhna je naša vas. ali poštena. Le poglejte podrobni zemljevid Dolenjske: FoStena vas. Tudi jaz bi želel kaj malega I prispevati Vasemu listu. Zato sem zložil naslednje vrstice, v katere pa sem vtakn.il neko poseboost. Ali jo boste izlusfiili? Vsak drugi dan na selo prihaja pismonoš. Vsi čakamo vesclo, I kaj skriva Tijejia koŠ. Bi zadovoljen bil Tonček že starega, a roi leskeč nov Zvonček sel imat Vas prisrčno pozdravlja Tonček Suhadolnik, Poštena vas. Odgovor: Dragi Tonček! Pa sem ju vendar izluščil. Začutil sem, da konec ni v skladu s pričetkom in sera ga natanko pregledal: zadnja vrstica je ohratnica, t. j. se da tudi narobe čitati. Dobro si jo pogodil! Vidim, da si iz ptave vasi doma. ZdraTo! Gcspod Doropoljski. Vsem sKupaJ prav priJetne, sončne počitnice pa na veselo svidenje v jeseni!