URADNI UST Narodne vlade SHS v Ljubljani. Naredbe Narodne vlade. 269. Naredba celokupne Narodne vlade SHS v Ljubljani glede omejitve alkoholizma (pijančevanja). Skrajno resni so časi. Na mejah teče kri naših bratov. Nebrojno beguncev tava po naši domovini, nešteti siromaki trpe lakoto in mraz, medtem pa se širi po mnogih krajih kakor kuga brezumno, naravnost boleznivo popivanje ter se pleše in nori po cele noči do ranega jutra. Vsi resni elementi brez razlike strank se sramujejo tega početja, ki ponižuje čast in ugled naroda in naše mlade države, ogroža javni mir in red, izpodkopava temelje nravnosti in ljudskega zdravja ter zbuja gnev in pohujšanje vseh dobro-mislcčih. Ako se ljudstvo kmalu ne strežne in zopet ne zave, bo treba resno misliti na prepoved alkohola sploh. V svesti si svoje težke in odgovorne dolžnosti, pa odreja Narodna vlada zaenkrat še to-le: § 1. T o č e n j e in nadrobna prodaja ž g a-n i h opojnih pijač sta prepovedani. Pridatek ruma ali konjaka k čaju v največji meri 4 cl za porcijo se ne smatra za točenje žganja v zmislu te naredbe. Za žgane opojne pijače v zmislu te naredbe je smatrati vse žgane opojne tekočine, namenjene človeku za uživanje, ki so primerne za pijačo s primesjo ali brez primesi (špirit, ro-zolja, rum, liker, brinjevec, slivovka, konjak itd.) ; pri tem je vse eno, ali so napravljene s kuhanjem ali kako drugače (z esencami ali drugimi surogati) in brez ozira na to, v kateri obliki se oddajajo. Ta prepoved ne velja za oddajo žganih opojnih pijač v zdravilne namene po zdravnikovem zapisu. § 2. Po gostilnah in kavarnah se do enajstih dopoldne ne smejo točiti nobene alkoholne pijače (vino, pivo, sadni mošt). V Ljubljani smejo biti odprte gost i 1 n e do desetih, kavarne do enajstih zvečer, v drugih krajih gostilne do devetih, kavarne pa do desetih zvečer. Po teh urah ne sme biti nobenega gosta več v gostilni ali kavarni. Dve uri pred policijsko uro gostilničar ali kavarnar ni več dolžan dajati gostom alkoholnih pijač. Sploh gostilničar ali kavarnar ni dolžan enemu gostu dati več kakor pol litra vina ali en liter piva. Gostilničar gostu ne sme odrekati hrane radi tega, ker gost ne pije. Kolodvorski bufeti in restavracije v kolodvorskih poslopjih smejo biti za potujoče občinstvo odprti vso noč, toda glede točenja alkoholnih pijač veljajo zanje iste določitve kakor za gostilne in kavarne sploh. § 3. Mladostne osebe, ki še niso dopolnile 17. leta svoje starosti, smejo hoditi v gostilne in kavarne le v spremstvu doraslih svojcev, vari-hov, rediteljev ali drugih nadzorovalnih oseb. Dovoljeno pa je mladoletnikom hoditi v gostilne in kavarne1 na potovanju v ta namen, da se nasitijo, in zahajati v stalno jedilnico, kjer redno obedujejo vsak dan. § 4. Javne veselice, plesi itd., uprizoritve vseli vrst (gledališke in kinematografske predstave, varieteji, glasbene zabave itd.) se morajo končati najkesneje opolnoči. Ob tem času morajo biti dotični, prostori že izpraznjeni. Vse ostale določbe § 2. te naredbe velja j o tudi za t a k e prilik e. § 5. Poverjeništvo za notranje zadeve se pooblašča, da v ozira vrednih primerih dovoli izjeme od prepovedi, izrečenih v §§ 2. in 4. § G. Gostilničarji in kavarnarji, pa tudi prireditelji javnih veselic in uprizoritev (§ 4.), ki prestopijo predpise §§ 1., 2. in 4. te naredbe, se kaznujejo v prvio z globo od 200 K do 1000 K, v drugo z globo od 1000 K do 2000 K, v vsakem nadaljnjem primeru pa z globo od 2000 K do 4000 K ; oni pa, ki prestopijo predpise §§ 3. in 8., z globo od 20 K do 200 K. Gostilničarju in kavarnarju, ki je bil radi enega teh prestopkov že dvakrat kaznovan, sme, ako se kaznuje v tretje, pristojna kazenska oblast za določen čas ali za vselej odvzeti tudi obrtno koncesijo. Gostje, ki po preteku policijske ure še bivajo v gostilni, oziroma kavarni, se obsodijo na globo od 20 K do 200 K. Ako ob . >jenec globe ne more plačati, se ta izpremeni v zaporno kazen; za vsakih 20 K se računa en dan zapora. Pristojna kazenska oblast je okrajno glavarstvo (politična ekspozitura), državno policijsko ravnateljstvo in njega ekspoziture, v mestih z lastnim statutom pa magistrati, ako ni tam policijskega ravnateljstva ali policijske ekspoziture. § 7- Vse globe gredo v ubožni zaklad dotične občine. § 8. Ta naredba se mora nabiti po vseh gostilnah in kavarnah tako, da je gostje ne morejo prezreti. § 9- Politične oblasti smejo izdati tudi strožje naredbe. § 10. Naredba dobi moč z dnem razglasitve. V L j u b 1 j a n i, dne 9. januarja 1919. Pogačnik s. r. predsednik. Dr. Brejc s. r. Prelat Kalan s. r. Kristan s. r. Dr. Kukovec s. r. Dr. Pestotnik s. r. Dr. Pogačnik s. r. Dr. Ravnihar s. r. Inž. Remec s. r. Dr. Tavčar s. r. Dr. Triller s. r. Dr. Verstovšek s. r. 260. Naredba celokupne Narodne vlade SHS v Ljubljani, s katero se izpreminjajo §§ 1., 6. in 10. državnega zakona z dne 31. decembra 1917. o varstvu vojnih beguncev, drž. zak. št. 15 ex 1918. Nove določbe se glase: § I- Osebe, ki so zapustile svoje stalno bivališče, bodisi po oblastveni odredbi, bodisi prostovoljno zaradi pretežkih neposrednjih vojnih nevarnosti ali vsled italijanske ali kake druge okupacije in se ne morejo vrniti vanje (vojni begunci) ter ne morejo iz svojega dohodka plačevati svojega potrebnega preživljanja in preživljanja svojih rodbinskih članov, živečih v skupnem gospodarstvu (neimoviti), in si niso že ustanovili novega stalnega bivališča ter so brez trajne službe, bodisi javne, bodisi zasebne in brez trajnega zaslužka ali brez pokojnine ter si ne morejo preskrbeti take službe ali takega zaslužka, oziroma kolikor ti dohodki ne dosezajo plačila, gredočega jim po § 6., imajo — ne da bi se kratila končno-veljavna uravnava zaračuna teh vojnih izdatkov — pravico zahtevati državno skrb za hegunce. Zahteva beguncev se konča, ko nehajo pogoji, in sicer, ako se jim dovoli, oziroma omogoči, občni povratek v njih stalno bivališče 60 dni po povratku ali s pretekom pravilno razglašenega za povratek določenega roka, ki mora znašati najmanj 30 dni. Vojni begunci tujega državljanstva se morejo enačiti vojnim beguncem državljanstva SHS po pogojih, ki jih določi poverjeništvo za socialno skrbstvo. § 6. Vojnim beguncem, ki imajo v zmislu § J. pravico zahtevati državno skrb, gre, kolikor niso v naturalni oskrbi, od Jne zglasitve prispevek 2 K v gotovini na osebo in dan. Osebam, ki zaradi večje starosti ali zaradi hib niso sposobne za pridobitek in so ali same ali nimajo opore na nobenem svojcu, živečem z njimi v skupnem gospodarstvu, gre za dobo pridobitne nesposobnosti dvojni gorenji znesek. Vsi postranski dohodki (tudi doklade za ranjenost, za hrabrostne svetinje in drugi prejemki, omenjeni v zadnjem odstavku prejšnjega besedila tega paragrafa) takih vojnih beguncev ali z njimi v skupnem gospodarstvu živečih rodbinskih članov se morajo, ako trajajo dalje časa, šteti v begunsko podporo. Begunske podpore se izplačujejo le tistim, katerim potrdita občinski in župni urad njih bivališča, da jih je še šteti za begunce, to je da si še niso ustanovili stalnega bivališča in da so potrebni podpore. Naredba Narodne vlade SHS št. 243 z dne 18. decembra 1918.(Uradni list XXXIII ex 1919.) se s tem ne izpreminja; naredba Narodne vlade SHS poverjeništev za finance in za socialno skrbstvo z dne 3. decembra 1918. št. 173 (Uradni list XVIII) je razveljavljena. § 10. Odstavek 3. se glasi: O dolžnostih ali odškodninah, kolikor se ne poravnavajo zlepa, in o pritožbah odločajo politična oblastva, na zadnji stopnji poverjeništvo za socialno skrbstvo. V L j ubijan i, dne 9. januarja 1919. Pogačnik s. r. predsednik. Dr. Brejc s. r. Prelat Kalan s. r. Kristan s. r. Dr. Kukovec s. r. Dr. Pestotnik s. r. Dr. Pogačnik s. r. Dr. Ravnihar s. r. Inž. Remec s. r. Dr. Tavčar s. r. Dr. Triller s. r. Dr. Verstovšek s. r. Razglasi Narodne vlade. Izpremembe v osebju. Dr. Ivan Karlin, namestništveni koncipist v Trstu in v Primorju, je imenovan za okrajnega komisarja pri poverjeništvu za uk in bogočastje Narodne vlade SPIS v Ljubljani. Dr. Verstovšek s. r. Ženske pomožne moči bivše avstro-ogrske vojske. Zenske pomožne moči, ki so bile uslužbene pri poveljništvih bivše avstro-ogrske armade in so ostale po razpustu te armade brez službe, mislijo, da jim gredo prejemki za mesec oktober in november 1918. Poverjenik za narodno hrambo je odredil z naredbo z dne 30. novembra 1918., št. 164 (Uradni list št. 16), da je izplačati enomesečne pristojbine le onim, ki vsled prevrata niso dobile koncem oktobra ali začetkom novembra 1918. nikakih prejemkov. Te naredbe poverjenika za narodno hrambo ni smatrati tako, da bi bilo z njo ugodenol določbam pogodbe, ki jo je sklenila ženska pomožna moc s prejšnjo vojaško upravo glede roka odpovedi; marveč je to milostni čin, s katerim naj bo pomagano onim pomožnim ženskim močem, ki so ostale naenkrat brez kruha. Z razpustom armade se je končalo tudi pogojeno službeno razmerje. Pomagati se je hotelo torej le onim, ki niso dobile ob razpustu bivše armade nikakih prejemkov in so stopile iz službe popolnoma brez pomočkov. Pri tem je pa popolnoma eno, ali so bile te pristojbine, prejete okoli dne 1. novembra 1918., izplačane za mesec oktober ali november. Ako katera ženska pomožna moč misli, da ima izza svoje službe v bivši avstro-ogrski armadi še kake terjatve, naj se obrne na likvi-d u j o č e vojno m i n i s t r s t vi o na D u -n a j u, ki še posluje. V Ljubljani, dne 6.januarja 1919. Intendanca II. vojnega okrožja SHS v Ljubljani. Razglasi dragih uradov iu oblasti. Št. 364. 199 Razglas o žigosanju bankovcev (papirnega denarja) avstro-ogrskega izvora v Ljubljani. Sporazumno s predsedništvom finančnega deželnega ravnateljstva SHS v Ljubljani naznanja, oziroma odreja mestni magistrat to-le: I. Vsak avstro-ogrski bankovec, ki do vštetega dne 20. t. m. ne bo ožigosan (štempljan), izgubi vsako vrednost. Žigosanje bankovcev se bo vršilo za vse v Ljubljani stanujoče posestnike papirnega denarja od ponedeljka dne 13. t. m. do vštetega ponedeljka dne 20. t. m. Žigosanje oskrbe ali tu našteti denarni zavodi ali pa niže navedene uradne komisije. Upravičeni denarni zavodi so : 1. ) Mestna hranilnica ljubljanska, 2. ) Kranjska hranilnica, > 3. ) Hranilnica kmečkih občin, 4. ) Kmetska posojilnica ljubljanske okolice, 5. ) Ljudska posojilnica, 6. ) Obrtno pomožno društvo, 7. ) Splošno kreditno društvo, 8. ) Vzajemno podporno društvo, 9. ) Filialka avstro-ogrske banke, 10. ) Kreditni zavod za trgovino in obrt, 11. ) Jadranska banka, 12 ) Ljubljanska kreditna banka, 13. ) Kranjska deželna banka, 14. ) Splošna prometna banka, 15. ) Češka industrialna banka, 16. ) Ilirska banka, 17. ) Kranjska deželna blagajna in 18. ) Mestna občinska blagajna. Stranke pozivljemo radi njih lastne udobnosti, naj svoj papirni denar prineso najkesneje do dne 20. januarja 1919 ob navadnih poslovnih urah k enpmu teh zavodov in ga tamkaj nalože, ker bo zavod ves poverjeni denar sam ožigosal ali ga pa zamenjal za že ožigosanega. II. Kdor neče uporabiti tega pota, mora prinesti ves svoj papirni denar k eni izmed tistih komisij, ki bodo poslovale v onem okraju, v katerem stranka stanuje. Komisije bodo poslovale od dne 13. do dne 20. t. m., razen v petek, dne 17. januarja, ki mora biti na razpolago za krušne komisije. Komisije bodo poslovale od osmih zjutraj do dveh popoldne. Kdor kakršnegakoli papirnega denarja avstro-ogrske veljave do ponedeljka dne 20. t. m. ob dveh popoldne ni dal pri komisiji ožigosati, niti ga ni do vštetega tega dne izročil v žigosanje kakemu izmed omenjenih denarnih zavodov, denarja ne more dati več žigosati in dotični bankovec je v jugoslovanski državi odtlej sploh brez vrednosti. Komisijski okraji so isti kakor za krušne komisije, samo da je za žigosanje v vsakem okraju po več komisij, in sicer : I. okraj; 1. komisija: Mestni dom, velika dvorana (načelnik Rihard Svetlič); 2. komisija : Mestni dom, mala dvorana (načelnik Ludovik Dermelj); 3. komisija : Marijanišče (načelnik inž. Matko Miklič). II. ok raj : 4. komisija: magistrat, občinska dvorana (načelnik doktor Miljutin Zarnik) ; 5. komisija: magistrat, posvetovalnica (načelnik Viktor Ciuha); 6. komisija: šola pri Sv. Jakobu (načelnik Jernej lloltar); 7. komisija: šola na Prulah (načelnik Phan Škulj). III. okraj: 8. komisija: krušni lokal v Cerkveni ulici št. 21 (načelnik Fran Trošt); 9. komisija : šola na Cojzovi cesti (načelnik Josip Cepuder). IV. okraj: 10. komisija: šola na Vrtači, Erjavčeva cesta št. 19 (na- čelnik Andrej Rape); 11. komisija : Mladika, Šubičeva ulica št. 9 (načelnik doktor Rudolf Mole). V. okraj: 12. komisija : Narodni dom (mala dvorana v I. nadstropju) (načelnik Josip Reisner); 13. komisija : krušni lokal v gostilni „Novi svet", Marije Terezije cesta št. 14 (načelnik Alojzij Kocelj). VI. okraj: 14. komisija : Rokodelski d