ZAOSTAJAMO September večini napo ve konec počitnic in obeta znova več sej, raz-prav. V ospredje vseh pa bodo pnišle razprave o osnutkih dogovora o temeljih družbenega plana občin in mesta za novo srednjeročno ob-dobje. V naši občini bo trajala ta razrpava do konca seplembra, prav paje.dažezdajspomnimo nanjo. Pogovor spodpredsednico ISobčin-ske skupščine Vlosle-Polje Siavko Keržan naj »oživi« rnnoge proble-me, ki zadevajo našo obcino in občane in da odgovor tudi na vprašanje v koiiki meri seobčinski načrti z mestnimi pokrivajo oziroma razhaja- »Osnovno, kar smo si zadali w Samo v zadnjih petih letih bele- občinskem planu. je izenačeva-nje življenjskih in delovnih ra-zmer naših občanov z dmgimi v/ Ljubljani. Menimo, da smo v Ljubljani ostali bolj zadaj in da bi morali to razliko v novem srednjeročnem obdobju zmanj-šati. Glavni razlog, da je prišlo do tega, pa je v velikem prilivu 1 judi. žimo v Mostah 15.000 novih prebivalcev, v zadnjih desetih letih pa nad 20.000! To je naj-večja stopnja rasti prebivalstva v Sloveniji. v Ljubljani pa sploh. Ker vzporedno nismo razvijali tudi druge dejavnosti, smo zao-stali tako v šobtvu in zdravstvu, pri varstvu otrok, preskrbi, ce-stah...« Nadaljevanje na 4. strani (Nadaljevanje s 1. s(rani) — Konkretneje rečeno pa predstavlja to v števiUcah... » ... da imamo v naši občini za-jetih v otroško varstvo 41% predšolskih otrok, medtem ko je za Ljubljano ta odstotek višji. Po predvidevan}ih v mestnem planu naj bi do 1. 1985 dosegli v Ljub-ljani vključitev 54,4 % vseh pred-šolskih otrok v vrtce. To pomeni, da moramo v naši občini doseči v naslednjih petih letih kar blizu 15 % večjo vključitev otrok. To pa je za nas prevelik zalogaj. Tudi pri šolah nismo izenačeni. Med-tem ko ima, denimo, Center že na vseh šolah enoizmenski pouk, se pri nas otepamo misli, da bi mo-rali zaradi prostorske stiske v ne-katerih šolah celo znova uvesti tretjo izmeno. Prav tako pa še nimamo niti ene celodnevne šole. Osnutek dogovora predvideva 10% šolarjev v celodnevnih šolah. Da bi to dosegli, bi potre-bovali kar 94 novih učilnic ali dve osnovni šoli v Fužinski soseski, novo osnovno šolo v Štepanj-skem naselju in v Polju prav tako ter dva prizidka, in to k osnov-nima šolama Nove Jarše in Zalog. Možnosti za vse to pa so omejene oziroma povezane s sredstvi sa-moprispevka. Tudi v zdravstvu, predvsem osnovnem, zaostajamo za spreje-timi normativi. Še posebno očitno je zaostajanje pri medicini dela, ki predstavlja, glede na vse večji obseg industrije v naši občini, že resen problem. V srednjeročnem planu naše občine sta bila predvi-dena zdravstveni dom Fužine in zdravstvena postaja Nove Jarše, pa je slednja pri usklajevanju iz-padla. Tu je potem še preskrba. Tudi tu smo skoraj na zadnjem mestu v Sloveniji in seveda v Ljubljani, če upoštevamo kriterije oskrbljeno-sti prebivalstva. Eden ključnih problemov pri tem je plan grad-nje trgovskih objektov oziroma prioritetni plan gradnje trgovin v Ljubljani. Razen tega smo načr-tovano gradnjo trgovin doslej prepočasi uresničevali. V Ljub-ljani bomo srednjeročni plan ob izteku v letošnjem letu uresničili komajda polovično. Nič boljši ni položaj v naši občini. Z primer: Emona bi morala graditi že 1. 1978 preskrbovalni center v Jar-šah, pa je šele zdaj v teku pridobi-tev gradbene dokumentacije. Pa to ni osamljen primer v naši obči-ni. Pri trgovinah se pojavlja še drug problem: gradnja trgovin v zunajmestnih območjih za inve-stitorje ni tako privlačna in dono-sna, zato zanjo ne kažejo intere-sov. Vendar so takšne trgovine nujno potrebne in bo treba tudi tovrstno gradnjo podpreti in jasno opredeliti. Manj spcifičen za našo občino, pač pa kar vsemestni je problem obrtnih dejavnosti v novih nase-ljih. Prostor za gradnjo je često predeljen, zaradi visokih cen pa ni investitorjev. Financiranje obrtnih prostorov bo treba ure-diti oziroma se domeniti za naje-mnine obrtnih obratovalnic« — Ko smo žejjri obrtniidh. V občini načrtujete obrtno cono nedalec od nove Fužinske sose-ske. »Gradnja te obrtne cone je v novem občinskem srednjeroč-nem planu. V teku je pridobiva-nje zemljišč. Tu bo 72 lokacij za različne obrti s po približno 500 kv. m površin. Gradnja bo po- ¦ stopna, vprašanje pa je, če bo do ¦ konca novega srednjeročnega I obdobja tudi že zaključena.« ¦ — Razen obrtne cone je v oto- ' čini tudi več industrijskih con. Kako je s temi v novih načrtih? »Najdalj je prišla realizacija industrijske cone z oznako MP — 3, ki bo v novem srednjeročnem ¦ obdobju zaključena. Tudi zadnji ™ investitorji zanjo so že oprede-Ijeni. V industrijski coni Dolsko je naša občina vključena z manj-šim deležem, ostaja pa še indu-strijska cona Zalog, ki v novem planu ni več opredeljena Ie kot izključno živilska cona. Pri industriji nasploh pa vtf.ja ' reči, da bo skušala povečati svoj delež na račun nekaterih novih zmogljivosti, ki pa so bile vnešene že v letošnje plane, medtem ko so na novo predvidene predvsem rekonstrukcije in modernizacije obstoječih tovarn. Pri vsem pa ¦ moramo še posebej poskrbeti za I strukturo zaposlenih.« ' * — Ta je v občini dokaj slaba. »Prevladujejo delavci z nizko izobrazbo. Zato se trudimo, da bi popravili dosedanjo strukturo zaposlenih in zmanjšali oziroma zavirali zaposlovanje nekvalifici-ranihdelavcev. Pašenekaj bi radi dosegli: zmanjšanje dnevmh mi-gracijskih gibanj, s čimer bi pri-pomogli k temu, da bi bilo de-lovno mesto bliže delavčevemu 1 stanovanju.« J — Med problemi občine so tudi ceste in komunahia infra-struktura nasploh. Sle tej v plaaih M odmerili več prostora? f »Za razvoj industrije in vsega drugega so ceste nujne. Šmartin-sko cesto že gradimo. V okviru 19-letnega programa gradnje cest v Ljubljani je začrtana tudi severna obvoznica na odcepu Tomačevo — Šmartinska — Li-tijska —¦ Poljanska in Zaloška cesta. Nova Zaloška cesta je več kot potrebna. Vse to je usklajeno z Ijubljanskimi plani, vendar je _ tudi v veliki meri odvisno od sred- .¦ stev:« . • m — Podrobneje bo o vsem še tekla beseda v javni razpravi. Nas pa bi še zanimalo, če se osnutek občinskega plana kje razhaja od osnutka dogovora o teneljili družbenega plana mesla I.jublju-na. »Razhajanj je še nekaj, predv-sem pri družbenem standardu in preskrbi. Naš razvoj ni enakome-ren z drugimi Ijubljanskimi občt-nami. Negospodarskih dejavnosti v občini skoraj ni. V gospodar-stvu imamo zaposlenih kar 91 '"c vseh delavcev. Manjka nam torej skoraj vse, kar naj bi delavec še imel poleg službe — v okolju. v katerem živi in dela. Vse to pou-darjamo v občinskem planu, pa je v mestnem še premalo očitno, oziroma le bolj medlo omenjeno. — /a vse osnutke velja, da so želje daleč od možnosti. » Pa ne samo žei je, tudi potrebe niso usklajene z možnostmi. Naj dodam še, da smo pri usklajeva-nju planov krajevnih skupnosti z občinskim prišli do premnogih razhajanj, ker za vse ni denarja. Skušali smo pokriti to, kar je naj-pomembnejše: potrebe po vodi, elektriki, kanalizaciji in dali pou-darek starim naseljem. Komu-nalno zaostala naselja imajo zdaj v občinskem planu prioriteto. S tem naj bi odpravili razlike. To pa bo treba storiti tudi med občina-mi. Kajti razlike so še očitne in prevelike. D. KLADNIK