Izhaja vsako sredo. C c d e > Letno Din 32,—, polletno Din 16.—, četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. — Poštno-cekovni račun 10.603.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška cesta 5
Teleion interurban 113.
Cena inseratomi cela stran Din 20C0.—, pol sira. ni Din 1000.—, četrt strani Din 500.-, 'Is strani Din 250-, 'In str. Din 125-, Mali ogla« si vsaka beseda Din 1.20.
Jezernik Baltazar, kmet v Št. Ilju pri Velenju.
iZ novim letom je doznal naš kmet za razne obremenitve, vpeljane po pravilniku o kuluku in obljubljene s takso na vprežno živino. Že itak težavni in kritični gospodarski položaj, ki nas je v preteklem letu zagrabil, se je sedaj Se poostril. Šolske obremenitve in z njimi tesno združeno povišanje občinskih doklad, ki se stopnjujejo, nam da-resno misliti. Po nekaterih občinah so doklade dosegle 600 do 700 odstotkov vkljub varčnemu gospodarstvu občinskih in šolskih odborov. K ozdravit-yi gospodarske krize bi bila neobhodno potrebna zaščita kmetskih slojev pred nadaljnimi obdačitvami. Dejstvo je, da imajo od gospodarsko močnega in zdra ,vega kmetskega gospodarstva svojo korist drugi stanovi, pred vsem obrtništvo in trgovina. Kaj p omenja za državo moralno zdrav in gospodarsko trden kmetski stan, ni treba posebno poudarjati. Če ta stan propade, izgubi država ne samo svoj stalni in največji davčni vir, marveč tudi svojo najtrdnejšo podlago. Naš položaj pa se dnevno slabša. Zaman je naše varčevanje, delo in trpljenje. Cene našim pridelkom stalno padajo, posebno živini, svinjam in lesu. Obleka, orodje in sploh ;vse, kar mora kmet kupovati, pa je po večini ohranilo cene. Naravno je, da ob takih mislih podpre kmet čestokrat ¡s svojo žuljavo roko od skrbi razorano čelo. Velika brezposelnost po mestih in industrijskih krajih bo zašla tudi na podeželje. Marsikateri posestnik, ki bi ¡moral imeti za dobro obdelovanje posestva hlapca in deklo, ne bo zmogel v takšnih razmerah plače za nobenega. Kakšne bodo posledice, si lahko predstavimo.Drugi stanovi imajo predplsa--ine delovne ure, s katerimi -toliko zaslužijo, da se preživijo in oblačijo. Mi pa ko bi delali dnevno samo toliko ur kot drugi, si še za živež ne pridelamo. Dočim imamo mi predvideno, koliko -moramo šteti za zavarovalnino, davke obleko, orodje in popravo gospodarskih poslopij, ne vemo, koliko bomo i-meli dohodkov. Prevelikokrat smo varani v svojih upih na pridelek. Čestokrat nas dohitijb vremenske nezgode: - [toča, suša, povodenj, nesreča pri živi-hi. Bolezen v družini najbolj prizadene kmeta, ker pri nas ni upeljano zavarovanje kot pri mnogih drugih stanovih, ki dobijo v bolezni podporo. Iz tega je razvidno, da oni, ki imajo gotove
plače ali stalne dohodke, lažje sodelujejo pri kuluku kot mi kmetje. Letni obračuni našega kmetskega gospodarstva izpričujejo resnost položaja, posebno še v krajih, ki so oddaljeni od industrijskih krajev in mest, vsled česar je vnovčevanje naših pridelkov še bolj otežkočeno. To je naša velika skeleča skrb ne samo enega ali deseterih ali stoterih, ampak tisočerih naši domovini in naši državi Jugoslaviji zvestih sinov, ki negujemo in obdelujemo s tolikim čuvstvom našo rodno žemljico, ki nas še komaj preživlja in skromno oblači. Zavedamo se vsesplošnih težavnih povojnih razmer ter da je k ublažitvi teh potrebna velika mera energije, samozatajevanja in složnosti. Obenem pa obračamo pozornost pristojnih činiteljev pri državni in bariski u-pravi na opisani težki položaj našega kmetskega stanu, naj to jemljejo v po-štev, ko se določajo davki in druga bre mena.
Na Dunaja se je mudil zadnji teden
nemški zunanji minister dr. Gurtius. Časopisje je tudi povdarjalo, da je za bivanja nemškega državnika v Avstriji tudi madžarski ministrski predsed nik grof Bethlen nekam izginil in je bil najbrž tudi on na Dunaju. Dr. Cur-tius je naglasil glede razmerja mecl Nemčijo ter Avstrijo cilj: En narod in dve državi! Iz tega cilja sledijo tudi
• ---------*----T™
Admiral Aznar — predsednik španske vlade.
enaka pota nemške ter avstrijske politike. Časopisje vidi v nemškem obisku na Dunaju pomembno delo za gospodarsko zbližanje med obema republikama.
Fo pomorskem sporazumu v Rimu.
Že zadnjič smo poročali, kako sta se po posredovanju Angležev sporazumeli v Rimu glede pomorske moči Francija ter Italija. Podrobnosti sporazuma niso znane, a toliko je gotovo, da boda splošno stanje brodovja obeh držav 1. 1936 to-le: Francija 670.000 ton, Italija 441.000 ton. Mussolinija je prisilila k tako znatnem popustu najostrejša italijanska gospodarska kriza, katero bo skušala sedaj po sporazumu Italija u-blažiti z zasiguranim jej zunanjim posojilom. Pomorski sporazum je odobril višji fašistični svet, razpravljala sta o njem tudi francoski in angleški parlament. Rimska pogodba pride v odobritev Združenih držav in Japonske.
Nemčija bo uvedla najbrž nove davke. Na predlog socijalnih demokratov in komunistov bodo najbrž uvedeni v Nemčiji ti-le novi davki: Za premo5">-nja nad 500.000 mark naj se uvede 20% obdavčitev. Podoben davek se naj uvede sploh na vse dohodke preko 50.000 mark. Preuredila bi se naj tudi lestvica dohodninskega davka. Nemški f^n. minister je glede omenjenega predloga mnenja, da so prizadeti že sedaj tako obdavčeni, da bodo uzakonjena nova bremena zasegla ves dobiček.
Načrt spremembe ustai-e na Poljskem. Načrt za spremebo poljske ustave je v glavnih obrisih ta-le: Predvsem se uvede nov način volitve predsednika republike. Potom plebiscita se izbere eden od dveh kandidatov, katerih predlaga enega parlament in senat, drugega pa predsednik republike, ki zavzema to mesto za časa volitev. Pred sednik ima izključno pravico izbrati člane vlade. Politično je vlada odgovorna parlamentu. Za predlog izglasovanja nezaupnice vladi je potrebno, da stavi tozadevni predlog četrtina parlamenta. Po načrtu je še spremenjena starost volilcev. Parlament ima neomejeno pravico v pogledu zakonodaje in nadzorstva nad delom vlade.
Angleški naučni minister odstopil. Naučni minister Macdonaldove vlade Karo! Trevelyan je podal ostavko vslsd porazov, katere je doživel njegov proti-cerkveni šolski zakon. V političnih kro gib so mnenja, da bo pospešil odstop enega najbolj uplivnih ministrov delavske vlade vladno krizo in da bo prišlo do volitev v državni zbor. Katoliški krogi so zelo veseli, ker Je zapustila
vlado oseba, ki je hotela uničiti katoliško Cerkev na Angleškem.
Iz pomirjene Indijs. Indijski podkralj lord Irwin in vodja upornih Indijskih nacijonalistov Gliandi sta se po dolgih razgovorih sporazumela na te le točke: .Vzrok vznemirjenja Indijcev monopol na sol v glavnem ostane, vendar bode dovoljeno prebivalstvu ob morski obali, da nabira, suši in prodaja sol. Uvozu angleškega blaga se ne bodo več sta vile ovire, pač pa bo zvišala indijska uprava nanj cai-ino od 15 na 20 odst. Vsem, katerim je bilo zaplenjeno imetje radi neplačevanja davkov, se bode imetje vrnilo pod gotovimi pogoji. Izpuste se vsi politični jetniki, ki niso zakrivili nasilnih dejanj. Po tem sporazumu bodo sodelovali indijski nacionalisti pri razgovorih o novi ustavi, ki bode dala Indiji značaj svobodnega dominijona po vzgledu Avstralije- Kanade itd.
PoiNMPfc I	rSVETUL
KATOLIŠKIM	
MmM proti krščanstva
ill €€IM
Tajno društvo framasonov ali prosto zidarjev, o katerem smo v zadnji številki poročali, da je zanetilo v nekdanji Avstriji ono sovražno postopanje proti Cerkvi, ki je znano pod imenom jožefinizma, še vedno podpihuje borbo proti veri in zlasti proti katoliški Cer-kvi.To je pravzaprav življenjski element framasonstva. Tako se izživlja o sob i to francosko framasonstvo. Letos se obhaja 501etnica francoskega proti-verskega šolskega zakonodajstva. To je uprav framasonski jubilej. Tisti francoski minister, ki je 1. 1880 začel in tekom let izvojeval borbo zoper versko šolo na Francoskem ter s pomočjo parlamenta vpeljal brezversko državno šolo, to je Julij Ferry, je bil vnet član framasonske lože. To delo je v prvem desetletju dosedanjega stoletja dokončal ministrski predsednik Combes, ravno tako navdušen framason, z raznimi proticerkvenimi zakoni, zlasti z izgonom verskih redov iz francoskih šol, z razdrtjem konkordata (pogodbe) z rimskim papežem in s popolno ločitvijo države od Cerkve. Ko so leta 1910 postavili ministru Ferryju spomenik, za katerega so se najbolj trudili in delali framasoni in njihovi politični prijatelji — to je stranka radikalov —, so dali Ferryja tako upodobiti, da poklanja brezversko državno šolo francoski republiki v dar. Boljše bi bilo in res-ničnejše, če bi Ferry na tem spomeniku brezversko šolo poklanjal v dar framasonski loži.
Framasonstvo je razširjeno daleč po svetu. Prostozidarske lože so tudi v naši državi, osobito v Beogradu in Zagrebu. Kjer pride do upliva, ga tudi dobro uveljavi za svoje cilje. Zadnji ias framasonstvo tudi razpihuje borbo zoper katoliško Cerkev, ki sedaj divja v Litvi. To jo drŽava, ki leži ob baltskem morju severno od Poljske ter ima
2^ milijona prebivalcev Izmed 100 prebivalcev je 80 katoličanov. Kljub temu, da je ta država po svoji veliki večini katoliška, se upa sedanja vlada voditi najostrejši boj zoper katoliško Cerkev. Zatrla je vse katoliške prosvetne organizacije, zlasti mladinske. Zapira duhovnike in druge katoliške voditelje. Posebno sovražno nastopa zoper katoliško-organizirano mladino, zlasti zoper dijaštvo. Zadnje dni so zopet zaprli 10 katoliških dijakov. O veliki noči bo vojno sodišče zopet sodilo 8 dijakov in 4 duhovnike. Obsojenci pridejo ali v ječe ali v vojaška taborišča. Da bi katoliški Cerkvi zadala še hujši udarec, namerava vlada vpeljati civilni zakon, to je takšen, ki se ne sklene v cerkvi, marveč pred državnim uradnikom. Ker so škofje proti tej ne-ltrščanski nakani protestirali s posebnim pastirskim listom, je vlada začela tudi proti njim postopati. Cerkve in | cerkveni govori so pod kontrolo žan-darjev, ki morajo pridige sproti zapisovati in o njih vladi poročati. Preko radia vlada sporoča ljudem, naj ne poslušajo duhovnikov, ter vsem preti z velikim kaznimi, ki bi se uprli vladnim ukrepom. Tako delajo framasoni in njihovi politični prijatelji.
Drugi podpihovatelj protiverske in proticerkvene gonje pa je nekrščanski socializem. Kaj delajo ruski boljševiki, je vsemu svetu znano. Krščanski svet dobro pozna strahovite protiverske zločine ruskega boljševizma, pa ničesar ne stori, da bi se to divjanje končalo. Boljševiški voditelji nameravajo tekom 5 let izvršiti svoj gospodarski program, pa tudi svoj protiverski program: uničiti v Rusiji krščanstvo ter celo Rusijo spremeniti v brezbožno. Brezboštvo, to je boljševiška religija. V to svrho podpira boljševiška vlada agitacijo brez-božnikov z vsemi sredstvi. Ogromne svote iz siromašnega ruskega delavca in kmeta iztisnjenega — do krvi iztisnjenega denarja — je boljševiška vlada izdala za brezbožniško agitacijo. Vsi v Rusiji izhajajoči boljševiški listi so pisani v brezbožniškem duhu. Vlada jih podpira ter potroši letno samo za papir, ki so na njem tiskani, preko 31/» milijarde dinarjev.
Voditelji socialne demokracije se, kar se tiče njihovega razmerja do vere in krščanstva, ne razlikujejo dosti od boljševikov. Saj so socialni demo-kratje sinovi istega očeta kakor boljševiki: nemškega židovskega pisatelja Karla Marksa. Med voditelji socialne demokracije v Nemčiji, zlasti med njenimi poslanci, je gotovo dvotretjinska večina takšnih, ki so odpadli od kr-čanske vere ter so postali brez konfe-sije = brez vsake veroizpovedi. Tudi v naši državi in v naši ožji domovini so takšni socialistični voditelji in uredniki socialističnih listov. Kar se pa tiče socialne demokracije v sedanji Avstriji, kar prekipeva sovraštva zoper katoliško Cerkev. Ves socilano-demo-kratski strankarski aparat je v službi agitacije za odpad od katoliške Cerkve. Prej so socialisti dolžili državnega kanclerja dr. Seipla, da je on kriv številnih odpadov od katoliške vere. To je eeve bila navadna socialdemokratska laž. Dokaz za to je nadalievanie
socialdemokratske agitacije za izstop iz katoliške Cerkve. Dr. Seipel, najsposobnejši avstrijski državnik, ki je sedanjo Avstrijo rešil pogube, ko je bila na robu prepada, že dolgo časa ni več na vladi. Kljub temu je po socialnode-mokratskih poročilih preteklo leto izstopilo na Dunaju iz katoliške Cerkve 10.000 oseb, število vseh odpadnikov na Dunaju pa znaša 120.000. To je najboljši dokaz, da je socialna demokracija skozinskoz hujskaška. Za delavst« vo ne more in tudi noče storiti ničesar. Samo hujskati zna: delavstvo hujska ne samo na razredno borbo, marveč tudi proti Cerkvi in Bogu. Tako morejo samo delati ljudje, ki nimajo vesti,'
Po okrožnici zagrebškega nadškofa dr. Bauerja. V zadnji številki smo objavili okrožnico nadškofa dr. Bauerja, v kateri naroča molitev za Slovence in Hrvate v Italiji. Fašistični krogi so zbegani radi nadškofovega poziva, ki ima isti datum, kakor lanska okrožnica sv. Očeta, v kateri je naročil molitve za kristjane v Rusiji. Ne samo Slovani, ampak tudi pravi katoličani druge narodnosti pričakujejo, da bo imel korak jugoslovanskih škofov za Cerkev ugodne posledice in bode razčistil položaj. Veliko italijanskih katoličanov obsoja fašistično gonjo proti slov. duhovščini in slovenskemu jeziku v cerkvi, gonjo, ki se ne razlikuje od —• boljševiške. Vatikan še ni zavzel stališča glede dr. Bauerjeve okrožnice. *
mm® §ittfi§!in&
Trgovinsko ministrstvo ameriških Združenih držav Severne Amerike je objavilo štatistiko glede števila radio-aparatov in na nje priklopljenih slušal na celem svetu. Po tej ugotovitvi je v. celem v obratu 24 milijonov radio-apa« ratov, ki predstavljajo vrednost 84 milijard Din.
Ako računamo novprečno na 1 aparat po 3 slušala, posluša pošiljke radio postaj 72 milijonov ljudi. Samo v Zdru ženih državah Severne Amerike je v rabi 10,500.000 aparatov, v Evropi 11 milijonov. Letne takse na radio cenijo v Evropi na 2240 do 2520 milijonov D. Najnižji davek na radio ima Francaja in sicer 21.84 Din, najvišjega Turčija z 2464 Din na leto.
Radio-industrija je osredotočena na: Združene države, Anglijo ter Nemčijo. Te države tudi izvažajo radio-izdelke. Ameriški tozadevni izvoz je znašal leta 1929 — 1288 milijonov Din in v prvih 10 mesecih leta 1930 982 milijonov dinarjev.
Za pravkar navedenimi suhimi številkami se skriva velik pomen. Priklo-pitev 72 milijonov ljudi na radio oddaj ne postaje je mogočna izločitev človeštva iz omejenosti domačega kraja. Ti ljudje so danes čisto v drugem smislu zvezani s središči kulture nego pred leti, ko še ni bilo radia. Človeštvo, ki posluša predavanja, vesti, petje ter mu-ziko daleč preko mej ožje domovine, se čuti kot enota. Seveda še bo preteklo dokaj časa, predno se bodo pokazale v praksi koristi radija, kar se tiče izobrazbe.
UUBUANA
ZAGREB®!:
suboticat;
NOVISAD
BANJALUKA"
BEOGRAD;
f SARAJEVO
\ Si
MOSTAg>
CETiNJE
SKOPUE
Rok za nabiranje članov Kmetske zveze je podaljšan do Velike noči. Prosimo, da krajevne Kmetske zveze ta čas dobro izrabijo. — Kmetska zveza v Mariboru.
Smrt upokojenega duhovnika. — V pondeljek dne 2. marca je umrl v bolnici usmiljenih bratov v Gradcu gosp. upokojeni kaplan Blaž Dvoršak, ki je živel v zadnjem času v Starem trgu pri Slovenjgradcu. Blagopokojni se je rodil dne 2. februarja 1882 pri Sv. Antonu v Slov. gor., v mašnika je bil posvečen leta 1906. Kanlanoval je na raznih farah, nazadnje v svoji rojstni, odkoder je moral radi bolezni v pokoj. Blagemu duhovniku svetila večna luč!
Pokopan je bil v Mariboru 3. marca znani posestnik opekarne na Lajters-bergu g. Franc Derwuschek v starosti 07 let.
Besk„ so ga smrt:io p~"kcdcvale. —
Dne 1. marca se je zrušil težak sklad desek na 45letnega uslužbenca cestnega odbora v Mariboru Ferdinanda Duha. Težko poškodovani, ki zapušča ženo in 5 nepreskrbljenih otrok, je kljub zdravniški pomoči umrl v mariborski bolnici.
Dva iička pod ključem. Mariborska policija je predala sodišču minuli teden 321etnega delavca Franca Pešla in 301etnega krojaškega pomočnika Bogomira Majerja, ki sta obdolžena vlomov ter tatvin, ki so se dogajale v zadnjem času po raznih delih Maribora.
Na pcvratku s pevske vaje napaden. ,V Pekrah pri Mariboru je napadel z nožem neznanec 251etnega Josipa Rozmana, ko se je vračal proti domu s pev ske vaje. Napadalec je prizadjal Rozmanu dve težji rani, da je moral v mariborsko bolnico.
Z nožem v trebuh. Pri Sv. Lenartu v Slov. goricah je dobil sunek z nožem v trebuh 18 letni posestniški sin Srečko Letnik. Težko ranjenega so prepeljali 'V mariborsko bolnico.
S kolom po glavi. V temni noči je planil pri Sv. Marjeti ob Pesnici iz zasede posestniški sin Ludvik Zorčič na 261etnega posestniškega sina Franja Povaleca ter ga podrl z več udarci s kolom po glavi na tla. Povalec se je o-nesvestil, spravili so ga v mariborsko bolnico, napadalca so odvedli orožniki v zapor.
Radi uboja 6 let ječe. Dne 9. januarja t. 1. sta se sestala v Cogetincih pri Sv. Antonu v Slov. gor. viničar Anton Ko-vačič in Franc Muhič. Muhič je potisnil hovačiču klobuk na čelo tako, da mu je padla iz rok na tla klobasa. To početje je Kovačiča tako razpalilo, da je zamahnil proti Muhjču z nožem, ki ga je imel v rokah in mu prerezal 'žilo dovodnico. Na povratku je Muhič izkrvavel sredi gozda in so ga našli 4 dni za tem. Obtoženi Kovačič je bil zadnji teden obsojen od mariborskega senata na 6 let ječe in na trajno izgubo častnih pravic.
Samomor je izvršil 481etni Kreiner Alojzij iz Trat pri Gornjem Cmureku. Pognal "i je iz samokresa dve krogli v
KAJ PRAVIJO ŠTEV I L K E !
ZAVITKOV
PRODANIH V ZADNJE M LETU!
DOKAZ NJEGOVE PRILJUBLJENOSTI!
700.000 zavitkov EHda Shampoo med 13 milijoni prebivalcev Jugoslavije! Vsak 20. prebivalec uporablja torej Elida Shampoo.
a negovanje tas
desno sence. Žena in hčerka sta ga našli v spalnici na tleh ležečega. Vzrok je iskati v sporu z nekim prijateljem.
Pri obrambi matere ranjen. 181etni posestniški sin Franc Lešnik od Svete Barbare v Slov. gor. je hotel braniti svojo mater, a je dobil od svojega 42-letnega očima Janeza Kranjca več vbodljajev z nožem v levo roko. Ranjenca so prepeljali v mariborsko bolnico, očima, ki je pobegnil, zasledujejo orožniki.
Otrok zanetil požar. V Markovcih v Prekmurju sta pogoreli dve domačiji, tretjo so komaj rešili. Ogenj je zanetil z užigalicami šestletni otrok.
Radi božjastnega napada končal v gnojnici. 271etnega posestnika in odbornika občine Ščavnica pri Gornji Radgoni Alojzija Valnerja je večkrat mučila božjast. Te dni je bil zaposlen krog domačega gospodarskega poslopja, ko ga je prijela božjast in je pade! v gnojnico, iz katere so ga potegnili — mrtvega.
Urn-la je v Laporju 901etna Apoloni-ja Leskovar. Rajno ie birmal škof M. Slomšek. Bil j. je skozi celo življenje globoko /ern^ in skrbna mati. Naj v miru po?Iva!
Smrtna nesreča splavarja. — Lesni trgovec in posetnik Franc Stopar iz Nizke vasi v Rečici ob Savinji je padei s splava v bližini Rimskih toplic. Skušal je plavati h kraju, a so ga pogoltnili valovi Savinje. Zapušča ženo in dva otroka.
Nogo si je zlomil v Rečici ob Savinji
pri spravljanju lesa posestnik Anton Krumpačnik.
Vlak poškodoval dva otroka. Na rogaški progi bi bil vlak dne 3. marca skoro povozil dva otroka. Dva dečka sta se hotela z vozečim vlakom pošaliti ob prevozu čez cesto pred Takalco. Sta imela še srečo, da je vlak enemu samo zlomil nogo, drugega pa le malo opraskal.
Težko je ponesrečil v rudniku v Zagorju cb Savi 281etni rudniški vlako-vodja Pavel Kovač. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnico.
Žrtev noža. V Saduču pri Dobovi v bližini Brežic se je vračal kovač, ki je bil uslužben na kolodvoru Sava v Zagrebu, proti jutru iz krčme pri Strgar-ju. Na povratku je navalil nanj neznanec in mu prizadjal z nožem na glavi smrtonosno rano. Kovač je nekaj ur po nanadu na domu umrl. Domačini tr-~re za umor iz maščevania.

Nesreča letala nad streho hiše.
12 let ječe radi uboja. Dne 5. septembra lanskega leta je ustrelil na Jesenicah na Gorenjskem finančni pripravnik Rudolf Rodljaj radi ljubosumnosti pripravnika Maloviča. Ljubljansko deželno sodišče je obsodilo Rodljaja radi zločina umora dne 3. marca na 12 let ječe.
Hud potres je obiskal dne 8. marca
t. 1. južno Srbijo. Veliko hiš je porušenih, vojaštvo je prihitelo na pomoč. Njegovo Veličanstvo kralj se je podal v potresno ozemlje.
Radi bi zopet pogani postali. Seelen-feld je primeroma majhen kraj v Nemčiji, kjer bije tamkajšnji protestantov-ski pastor energičen boj, da ohrani pre bivalstvo pri krščanstvu in prepreči, da bi zapadlo nazaj staronemškemu poganstvu. V tem mestu se je namreč našlo več predzgodovinskih najdb iz časov, ko so Nemci še častili Wotana kot najvišjega boga. Nemški general Ludendorff, ki je znan iz svetovne vojne, sedanji mirni čas porablja za to, da je pričel vneto častiti omenjenega poganskega boga. Po poganskem stilu si je dal pripraviti v imenovani vasi tudi svojo grobnico. Ker ima general velik upliv, je večje število vaščanov potegnil za seboj v poganstvo.
Ruske ječe. Ruski inženir Ramzin, eden od glavnih obtožencev v znanem moskovskem procesu, ki je bil te dni obsojen s svojimi tovariši vred najprej na smrt, potem pa pomiloščen na 10 let ječe, bo zaprt v Nižnem Novgorodu, kjer se nahaja zelo razvpita jetnišni-ca. Tako vsaj poroča v časnikih nek mož, ki je bil sam med vojno tamkaj zaprt. Ta mož piše: »Jaz sem se seznanil s celicami v zloglasnih kleteh državne jetnišnice v Nižnem Novgorodu leta 1917, ker so me tja zaprli kot begunca. Z menoj vred je bilo tam zaprtih tudi še precej Ogrov in Rošnjakov. V eni sami celici, ki je merila komaj 10 kvadratnih metrov, nas je bilo zaprtih 28. Dva metra visoko od tal je bilo 20 cm široko in visoko okence. Ležati ali sedeti nismo mogli vsi naenkrat, samo čepeli smo lahko na tleh, če smo se dovolj stisnili. V temo ni prodrl nikdar noben solnčni žarek, pa tudi za u-mivanje nismo imeli priložnosti. Najstrašnejše pa je bil okuženi zrak, kajti svojo potrebo smo morali opravljati v celici. Za jesti smo dobili vsak dan nekaj kiselkastega ruskega kruha in na »dolgi župi« kuhano lečo. Ko so nas čez tri tedne izpustili, smo se krepčali cele mesece, predno smo se zopet popravili.«
Vseučiliščni profesor — berač. 401et-ni Victor Rruder je bil pripeljan pred sodnijo v Čikagu in mu je bila naložena kazen 50 dolarjev, ker je bil za-sačen pri beračenju. S sočutjem pa ga je sodnik oprostil, ko se je izkazalo, da je -obsojeni bivši profesor na univerzi v Rloomingtonu in ga je današnja gospodarska kriza spravila tako daleč, da se je zatekel k beračenju.
30 mesecev lakote. Po ogromni dolini Rumene reke je razsajala 30 mescev lakota, ki je zahtevala toliko človeških žrtev, da je to največja šiba lakote, ki je sploh kedaj zadela človeštvo. Težko si je predstavljati, kaj pomeni za Ki-taisko lakota. Na stotine in stotine ki-
lometrov na daleč so zaprte vse pekarne ter trgovine z živili. Ni mogoče kupiti nič razven rži, ki je pa glede cene tako visoka, da bi moral človek delati pridno celi teden, da bi si kupil lahko eno pest zrnja. Ni železnice, ki bi prevažala prehrano iz ene od lakote obvarovane pokrajine v drugo, ki strada, nobenih avtomobilov, ne vozov. Živali, ki so služile za uprego, so že davno poginile, ali pa so jih poklali stradajoči ljudje. Polja so popolnoma izsušena in požgana, ker že cele mesece ni padla niti kaplja dežja. V nekaterih delih Kitajske je v zimski dobi občutna zima in ubogi ljudje so oblečeni le v cape; drv za kurjavo ni. In ravnokar opisano usodo splošnega pomanjkanja preživlja ondotno še pri življenju ostalo prebivalstvo 30 mesecev. Stradanje se nadaljuje in milijoni Kitajcev vidijo v smrti edino rešitev. V neki vasi, kjer biva 800 družin, niso zavžili ljudje že več nego eno leto ničesar razven korenin in listja.
Koristni potresi. V očigled potresni nesreči, ki je upostošila pred kratkem otok Novo Zelandijo, beleži angleški list trditev, da ne ponenjajo potresni sunki vsikdar nesreče. So znani potresni slučaji, ki so bili spremljani od sreče. Pred nedavnim časom je obiskal o-kolico mesta Vera Cruc v Mehiki potres, ki ni zahteval nobene človeške žrt ve in je povzročil le malenkostno ma-terijalno škodo. Pač pa so ugotovili po potresu, da dajejo oljnati vrelci v bližini mesta Vera Cruc veliko več olja, in se je dvignila produkcija napram prej za 10%. Tu "i v Kanadi so lahko hvaležni potresu. Pied nekaj leti so u-gotovili v mestu Ottawa, da se je fundament ondotnega Viktorija muzeja znatno pogreznil, v zidovju poslopja so nastale tako velike ter opasne razpoke, d- so mo. ali zaproti muzej. Že so se spravljali .a drago ter mučno delo, da bi tla kro«" muzeja ojačili, ko je obiskal mesto potres, i je napravil prav malo škode. Tač pa so z začudenjem u to'."', da -o i-'inil po potr;su vse
razpoke . stenah muzeja. Preiskava je dognala, da j ustavili potresni sunki pogrezanje tal, kar je pov-^očilo str« nenje razpoklin.
Ako ženska puši. Robert Rader v mestu Marion v Zedinjenih državah Se v. Amerike je postal tako razjarjen, ko je videl, da njegova ženi kadi, da jo je prisilil, da je morala ostanek goreče cigarete dati sama sebi v usta.
Navihani Celjani, ti so jo »pogruntali«! V, zadnjem času vidimo po celjskih ulicah samo lepo oblečene gospode in gospodične. Človek od mislil, da ti ne poznajo krize. In kako bi jo? V Celju je trgovina, ki prodaja blago, obleke, čevlje in perilo po smešno nizkih cenah, Trgovski lokali so vedno nabito polni. Celjani so lahko lepo oblečeni in obuti, ker za nizke cene dobremu blagu skrbi Trgovski dom Stermecki.	407
Pri pokvarjenem želod:», plinih v črevesu,
slabem okusu v ustih, čelnem glavobolu, mrzlici, zapeki, bljuvanju ali driski, učinkuje že kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice sigurno, naglo in prijetno. Znameniti zdrav-! niki za želodec izpričujejo, da se izkaže uporaba »Franz Josefove« vode kot prava blago-dat za po jedi in pijači preobložena prebavila. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
»Flugs«-kose, škropilnice za sadno drevje in vinograde, »Rekord« lepljive drevesne pa< sove dobite pri glavni zalogi I Videmšek, Ma« ribor, Koroščeva 36.	320
Zopet došlo novo blaqo po nepričakovano nizkih cenah. Oglejte si pred nakupom v Trpinovem Bazarju, Maribor, Vetrinjska 15. 370
Serijo slik za mlado in staro otvarja da« našnji oglas »Zlatice«. Naj ta serija razvedri oko, navaja k čistosti in poziva k posnemanju! Matere in otroci, tete in nečakinje bodo sigurno z zanimanjem zasledovalo zgodbo: Zlatice.
Čitajte oglas: »Velika razprodaja V OpIoU niči.«
*
„Amoft".
»Amok! Amok!« se glasi najstrašnejši klic afriških in sploh tropičnih krajev in je svarilo za vse, da teka o-
Spomladanska utrujenost
je znan pojav, ki smo mu vsi več ali manj podvrženi. Take naravne pojave preprečimo naravnim potom: z okrepčit-vijo in izpodbujanjem organizma. Važno, več let preizkušeno sredstvo je
„PLANIHKA" - čaj Bahovec,
ki sestoji večinoma iz domaČega zdravilnega alpskega rastlinstva. »PLANINKA« čaj razredčuje kri, preprečuje poapnenje in tako vrača žilam potrebno elastičnost. Odklonite potvorbe in zahtevajte v lekarnah izključno »PLANINKA« čaj Bahovec v plombiranih zavojih po 20 Din in z napisom proizvajalca:	430
LEKARNA Mr.BAMOVEC, LJUBLJANA
krog zblazneli, obseden od pohlepa po mor en ju, ki je še danes uganka znanosti. To neugnano hrepenenje po prelivanju krvi ni posledica kake bolezni, ne izvira iz zločinskega nagona, ampak zagrabi žrtev brez predznakov kakor grozna sila in jo tudi zapusti naenkrat. Amok blaznost se najrajše loti jčrncev in jo bomo razložili ter pojasnili na vzgledih, ki so se resnično dogodili.
Zamorec Kipaci.
V Kitale v Afriki je napodil beli far-mer s svoje posesti zamorca Kipaci z .družino vred. Po odpovedi se je odpuščeni zamorec globoko zamislil in naenkrat v nedeljo popoldne se ga je o-iprijela »amok« podivjanost. Z nepopisano groznim krikom je zagrabil v kotu istoječo sulico in je prebodel z enim isunkom svojo ženo in otroka, katerega je imela mati na hrbtu. Nato je stekel h koči soseda, je udri skozi vrata in je pognal skozi presenečenega zamorca isulico. Drug domačin, ki je slišal smrtni krič, je prihitel na pomoč in je skušal morilca zadržati, a je plačal ta po-jskus z življenjem. Pod utisom neugna-nega pohlepa po krvi je zbežal Kipaci ¡proti stanu s /oje hčere, ki je bila že o-fmožena. Na tej poti je srečal ubogo ba->ble, ki je stopilo iz gozda z dračjem na »hrbtu in jo je na mestu zaklal. Pri stiskanju za lastno hčerko je pritekel mimo koče, pred katero sta se igrali dve ¡ženski s svojo deco. Na smrt je zabodel '¡vse štiii. Od tamkaj je zdivjal proti ko čuri svoje hčerke, a ni našel nikogar doma.
Naprej — naprej — naprej —kričeč, kakor bi ga bil obsedel sam satan. Zagledal ej nekaj moških, ki so pasli živino ter se jih je lotil. Med tem so drugi beli kolonisti opozorili farmerja, da ije Kipaci obseden od amoka. Ta je oborožil svoje ljudi s puškami in črnce pa s sulicami. Vendar domačini so bili tako preplašeni, da se niso upali nad obsedenca. Kipaci je divjal naprej in je ¡našel svojo hčer pri kravah in kozah na paši. Hčerka je še pravočasno zapazila divjaka in pobegnila v gozd; pa -vendar jo je oče dohitel in jo prebodel.
Slednjič je beli farmer s celo četo dobro oboroženih mož dohitel zamorca na ¡pašniku, kjer se je že bil pomiril in je ihotel živino odgnati v hlev. Sam je na-[to peljal gospodarja do žrtev, katere je ;pobil, gnan od nepojasnjene sile.
r	Podivjani črni podčastnik.
*• Pred nedavnim časom je zagrabil a-imoic črnega podčastnika, ki jo bil na glasu kot posebno uslužen ter dobrohoten. Iz vojašnice je stekel s puško v roki proti naselbini črncev. S puškinim kopitom je pobil vsakega, ki ga je 'srečal. Pograbil je gorečo tresko in z njo zapalil dve ulici zamorskih koč. Divjaka se je lotilo vojaštvo, a je ranil poveljujočega oficirja skozi nogo in nadaljeval s požiganjem. Ustrelil je še 2 zamorke, 5 pa jih je težko ranil. Streznil se je še le pri pogledu na vojaškega kuharja domačina in se pustil mirno Odpeljati v zapor. Brez vsega je izročil straži puško ter naboje. Pri zaslišanju ¡je trdil, da se niti najmanj ne spominja, da bi bil kaj zagrešil, a je bil po ¿Vojaškem zakonu kratko malo obso-
jen na smrt in drugim v strašilo takoj" ustreljen.
Še drugi slučaji.
Izbruhi amoka v vročih pokrajinah niso nikaka redkost. Pred nedavnim časom je obsedel amok Indijca v mestu Kalkuta. Pobil je 6 ljudi in med temi tudi svojo ženo, katero je obglavil s sekiro. Na cesti se je lotil Evropejca, ki je bil primoran, da ga je ustrelil in se ga tako ubranil.
V mestu Karachi je sedel, aprilskega jutra nosač v trgovini svojega prijatelja, ko je vstopil domačin z nožem za pasom. Brez vsakega povoda je zagrabil nosač domačinov nož, je zabodel na smrt posestnika noža in lastnika trgovine, je stekel po ulici in zaklal 13 oseb, ki so mu bile čisto tuje.
Zelo redki so slučaji, da bi se bila a-mok besnost lotila belokožca, ampak je ta besnost udomačena najbolj pri črncih in Indijcih.
*
Misli glede okrajnih kmetijskih tečajev. Že drugo leto prireja kr. banska uprava, oziroma ministrstvo v vseh okrajih takozvane šesttedenske zimske kmetijske tečaje. Tudi v okolišu slo-venjgraškega okraja sta se letos priredila z ozirom na posebne gospodarske potrebe severnega predela naše slovenske banovine dva dvomesečna tečaja. Eden v središču okraja, v Slovenjgrad-cu, drugi sredi našega kmečkega pode želja v Podgorju, kjer se je pričakova-valo udeležbe iz treh planinskih občin. Izkušnje s temi tečaji — kakor poročajo razni naši listi — so zelo različne. Zakon določa, da se mora vsako leto prirediti tečaj v drugi občini. Pri nas je n. pr. pokazalo, da je bil tečaj v glavnem prometnem središču, v Slo-venjgradcu, vedno dobro obiskan, čeprav so se vršila predavanja le ob delavnikih dvakrat tedensko, dočim je tečaj, ki se je vršil v osrčju podeželja, takorekoč med ljudstvom samim, obiskalo prvokrat nad 100 ljudi, pozneje pa se je predavanj udeleževalo le kakih
15 do 20 moških in žensk, In preudar« jala sva vsestransko in ugibala z gosp. podgorskim šol. upraviteljem Kljugar-jem, kako bi bilo temu pomanjkanju zanimanja za tečaj odpomoči in sva prišla do zaključka, da se z ozirom na posebno razpoloženje pohorskega ljudstva šesttedenski kmetijski tečaji med narodom samim ne obnesejo. Ako se bo še naprej prirejalo te tečaje, bi kazalo šesttedenske tečaje prirejati le v glavnih središčih — pri nas v Slovenj-gradcu in v Mislinju — vsako drugo ali tretje leto, zunaj po vaseh pa bi z ozirom na posebno lokalno razpoloženje ljudstva bilo mnogo uspešneje prirejati le po vaseh menjaje eno ali dvodnevne tečaje, v katerih bi se vršila predavanja celodnevno. Tečaj v Slo-venjgradcu se je prav zadovoljivo v Zadružnem domu zaključil dne 6. marca s primernim nagovorom namestnika okrajnega načelnika g. Eiletza, dočim se zaključek tečaja v Podgorju vrši dne 11. marca. In z ozirom na posebno geografsko lego, posebne gospodarske razmere in potrebe ter miselnost ljudstva Mislinjske, Dravske, Mežiške in Zgornje Savinjske doline se nam ob zaključku teh tečajev nehote vriva vprašanje: Ali bi ne kazalo za te okoliše, ki so sicer tako zelo oddaljeni od vseh naših upravnih in gospodarsko-kulturnih središč, ustanoviti posebno kmetijsko šolo v Mislinjski dolini, katero je baje imela v programu že bivša mariborska oblastna uprava? — F. Wernig, Slovenjgradec.
Sv. Andraž v Slov. gor. V nedeljo dne 22. februarja je priredila novoustanovljena Sadjarska podružnica predavanje o sadjereji. G, Aplenc iz Maribora nam je stvarno predaval o sajenju, cepljenju, gnojenju in pomladitvi sadnega drevja. Na koncu se je predsednik g. Tomaž Toš govorniku zahvalil in nas bodril k' uspešnemu in združenemu delu za to dobička nosno panogo kmetijstva. Dne 1. marca je i-mela kmetijska podružnica občni zbor. V no-vi odbor so bili izvoljeni gospodarska-napred-ni možje in sicer: načelnik gostilničar Toš T., načelnikov namestnik Kostanjevec Matija, tajnik Druzovič Alojz, odborniki: Golob Fran, Ilešič Anton in Ilabjanič Jožef. Sklenilo se je kupiti z denarjem občinskega kmetijskega sklada prepotrebnega lepega plemenskega bika marijadvorske pasme. Tudi načelstvo domače posojilnice je obljubilo v to svrho podporo. — Na Jožefovo ima Kmetijska nadaljevalna šola slovesen sklep s skušnjo, da poka-
f.ojo naši fantje, kaj vse dobrega so se tamkaj naučili.
Veržaj. Zborovanje Rodovniškega društva ž.i simodolsko govedo v Veržeju se je vršilo dne 22. februarja ob 9. uri dopoldne v šoli. Navzočih je bilo 48 članov. Predsednik Ivan Šoštarič je po pozdravu navzočih poročal, da šteje društvo 84 članov, tajnik Ivan Koroša o 'delovanju društva. Mlečni kontrolor Mihael Šoštarič je kontroliral 60 krav; najboljša je dala 3184 1, druga 3124 1, ena tretjina krav pa več kot 2000 1 mleka. — V Križevcih pri Ljuto meru se je ustanovil odsek Rodovniškega 'društva in s tem je precej članov od našega društva odpadlo. Dohodkov je imelo društvo 33.169.50 Din, izdatkov 32.901.70 Din, stanje v blagajni 267.80 Din. Za pregled računov sta bila izvoljena A. Slavič in J. Panič, katera sta po točnem pregledu priporočala, da se da blagajniku Galundru razrešnica, kar je bilo sprejeto. Društvo je priredilo v minulem letu razstavo, ki se je dobro obnesla, ter pokazalo, koliko se da doseči z vstrajnim delom. Od banovine je dobilo društvo 13.000 Din podpore in 1 importiranega originalnega bika. Po sklepu zborovanja sta predavala g. nadsvet-nik Škof o telitvi in vzgoji telet, g. referent Žnidarič pa o travništvu. Predsednik šoštarič je naprošil g. referenta, naj nam pomaga, da se vrši v jeseni plemenski sejem in to tudi za. štajerske peteline.
Majšpero. Tukajšnja kmetijska podružnica je imela v nedeljo dne 22. februarja zborovanje, na katerem se je med drugim razgovar-jalo precej obširno o pomenu zadružništva in o veliki važnosti Kmetijske družbe in njenih podružnic za kmeta v njegovem sedanjem kritičnem položaju. Po tozadevnem daljšem prepričevalnem govoru g. Jankota Žunkoviča je pristopilo in vplačalo članarino nad 100 u-dov, kar pomenja izredno število članov podeželskih kmetijskih podružnic. Če še dostavim, da so si Majšperžani pred enim letom ustanovili tudi svojo posojilnico, ki je izkazala takoj v prvem letu svojega obstanka čez dva milijona dinarjev prometa, tedaj je vse to gotovo dokaz, da so Majšperžani za vsak pouk, izobrazbo in napredek dostopni. Vsa čast in hvala torej vrlim Majšperžanom. Pri .volitvah je bil izvoljen načelnikom ^članskega odbora g. Janko Žunkovič, nadučitelj v p., posestnik in župan v Nara.pl j ah, ki je prevzel obenem začasno tajniške posle. Po volitvi so si zborovalci sesitavili načrt o delovanju podružnice v tekočem letu ter sklenili, da se vrši sestanek vsako drcigo nedeljo v mesecu v šoli v Majšpergu. Za tekoče leto se bo naročilo 2 travniški brani, 2 škropilnici za sadno 'drevje, 1 trijer in 1 Sack-ov plug.
Majšperg. Ker se bliža prvi tečaj kmetsko-nadaljevalne šole koncu, se vsi fantje tečajniki zahvaljujemo g. šolskemu upravitelju Zvonku Predan ter g. kaplanu in g. Kupčiču za lepe in koristne nauke, katere so nam podajali v šoli. Dal Bog, da bi nam ostali v spominu, posebno zdaj, ko jih začnemo praktično izvrševati v življenju. Ostanimo zvesti ciljem, ki so nam jih postavili ter skušajmo pridobiti za drug tečaj več fantov, da bomo skupno delovali v vseh panogah kmetijstva. — Koliko j-5 še pri nas v Majšpergu fantov, ki jih prazne zabave in pretepi bolj zanimajo kot izobrazba. — Kar pa vas je dobrih fantov, potrudite se za pravo obširno izobrazbo in delujmo za krščansko omiko, ker le po tem potu pridete do lepili ciljev, ki so nam namenjeni.
Deske, štuke, štafelne, late, lepe krajnike In vinogradno kolje prodaja Gnilšek, Maribor, Razlagova ulica 25.
fimM rñist&m in vtnsfti scfciii ¥ PisriHorn.
Banovinska vinska razstava v Mariboru bo od 10. do 12. maja 1931.
Pogoji za razstavljalce na vinski razstavi in sejmu so sledeči:
1.	Na razstavo in sejem so pripušče-ni vsi proizvodi vinske trte iz Dravske banovine (namizno vino, vino v steklenicah, peneče, dezertno in medicinsko vino, vinski destilat = konjak, tropi-novka, droženka itd.) ter stroji in orodje vinarstva in kletarske tehnike kakor tudi sredstva za pokončevanje trtnih škodljivcev in umetna gnojila.
2.	Vina za razstavo in sejem in destílate je prijaviti zanesljivo do 1. aprila Í931 po točno izpolnjeni oficijelni prijavi.
3.	Za razstavo in sejem prijavljene proizvode odpošlje ali osebno preda vsak razstavljalec iranko do 1. maja tega leta.
i. Od vsake sorte vina je poslati pet steklenic á 7/10 1, belo vino v renskih, rdeče vino pa v bordo steklenicah. Destílate je poslati po dve steklenici.
5.	Kdor nima svojih steklenic, jih dobi brezplačno na razpolago na bano-vinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru, kjer naj se zglasi pismeno ali ustmeno.
6.	Vino, namenjéno za razstavo in sejem, mora biti čisto, brez napak.
7.	Vsebina vsake steklenice mora biti zaznamovana na etiketi. Te so razstav-ljalcem pri Vinarskem društvu brezplačno na razpolago.
8.	Udeležba na razstavi in sejmu je brezplačna, prazne steklenice se raz-stavljalcem vrnejo.
9.	Za razstavljalce strojev, orodja, raznih tehničnih pripomočkov, umetnih gnojil in za razstavljalce vina v lastnih paviljonih, veljajo posebne določbe.	^
V vinski kupčiji je velik zastoj. Kleti so polne, kupcev ni. Vinsko razstavo združeno z vinskim sejmom prirejamo, da vinsko trgovino in konzum vina poživimo. Iz teh razlogov vabimo vinogradnike in vinske trgovce kakor tudi izdelovalce strojev, orodja, umetnih gnojil in drugih sredstev, ki jih rabi vinogradnik in kletar, da sodelujejo na I. banovinski vinski razstavi in vinskem sejmu v Mariboru s svojimi proizvodi.
*
VpraSania in oflgoforl.
J. C. v R.
Agent mi je vsilil knjigo »Kučni liječnik domačih životinja«. Kupil sem knjigo na obroke in pod pogojem da je slovenska. Poslal mi je hrvatsko. Ali jo moram vzeti?
Odgovor:
Z Vašim »Kučnim liječnikom? ste kratko-malo nasedli. Naročilni list je izpolnjen hrvatski in je tudi za slučaj pravde gotovo določen sedež sodišča kje na Hrvatskem. Tudi gotovo niste na njem vpisali, da mora knjiga biti slovenska. Sicer se pa ne izplača pravdati se pri nas za tako malo svoto, tem manj na Hrvatskem, ko bi stroški presegali najmanj trikratno svoto. Ali imate še prepis naročila, ki ste ga podpisali? • Zakaj pa pri naših do-
mačih knjigarnah' ne vprašate, če kaj rabite?' Ali morate iti izkoriščevalcem v past? Žal boste opozorilo vsem: Ne kupujte od agentov, ki jih ne poznate!
I. R. v Lj.
Neka vas hoče čez mojo njivo, kjer je pešpot, napraviti cesto, pa imajo cesto okoli. Ali to kar tako lahko storijo?
Odgovor:
Kaj se pravi »hoče«? Ali se je vršila občinska seja in kaj se je sklenilo in kedaj? Proti sejnemu sklepu se morate pritožiti pri občini na banovino. Ako bi pa začeli kar tako cesto delati, imate sodnijo na razpolago.
M. Z. v G.
Šmarnico tako preganjajo. Ali lahko na tem svetu zasadim smrekov gozd? Kam je treba prijaviti?
Odgovor:
Vi lahko na svojem zemljišču nasadite ali smrečje ali kaj enakega in Vam tega nikdo ne more prepovedati. Tudi je prav, če prijavite davkariji, da je ta in ta parcela, preje vinograd, sedaj mlad gozd, boste plačali manj iemljiškega davka od nje.
H. P. P.
Kam se naj obrne (tisti, kdor hoče prodati vino v Avstrijo in kolika je trošarina, ki jo mora plačati za tak slučaj.
Odgovor:
Ako hočete izvoziti vino v Avstrijo, boste plačali avstrijske carine okoli 6.50 Din 1 1. Potem pridejo še drugi stroški, skupno 8 Din do meje. Ako niste vešči carinskega posla, pa vam to opravi posrednik Jaklič v Mariboru, Meljska cesta.
B. Gr. v Pr.
Pošiljam prah, rumeni listki so vmes, če ni to kaka ruda. Prosim, da preiščete, kaj je to?,
Odgovor:
Vposlani prah je zmes več rudnin, zato je-analiza otežkočena. Gre seveda v prvi vrsti za one svetle luske, ki so takozvano mačje zlato, to je preperela bela sljuda. Sicer sem'dobil v analizi še drobce bakrene rude in kalija. Na splošno: rudninski prah brez vsake vrednosti.
L. P. v V.
Ali dobim še kako pravico do brezplačnega zdravljenja v sanatoriju?,
Odgovor:
Pravice do uporabe sanatorija na banovinske stroške nikakor nimate, pa£ pa Vam lahko bolnica postreže, če ste potrebni in nimate sredstev. Je pač treba se z občino zmeniti. —; Ako pa bi Vaša bolezen bila taka, da brez sanatorija rte morete ozdraviti, naj to vsaj eden primarij od katere koli bolnice potrdi in Vas priporoča. Potem Vas mora priporočati občina in sreski načelnik. S temi listinami se potem obrnite na »Zdravstveni oddelek «banske u-prave v Ljubljani,	. -
S. P. v Sv. A.
Bil sem 34 mesecev pomočnik. Ker je bilo malo dela, sem bil včasih doma. Ali lahko zahtevam spričevalo za ta čas?
Odgovor:
Vaš mojster Vam mora dati spričevalo čez dobo, v kateri ste bili pri njem uslužben kot pomočnik. Kako sta se zmenila radi prostega časa, ne omenjate. Idite na bolniško blagajno in si priskrbite potrdilo, kolikor časa ste pri prvem mojstru delali, drugo bo pa napravila zadruga in sresko poglavarstvo. ,	*
J. M. v J.
Sosed mi nagaja. Ob" poti mi je nasadil sadno drevje tako, ko se razraste, bo težko voziti iz gozda. Ali sme toj
Odgovor:
Kadar Vas bo sadno drevje pri vožnji oviralo, tedaj se zglasite. Ako pa boste Vi sosedu škodo delali, se bo pa on zglas.*«. Potem bo pa komisija določila, v kolikor ste Vi pri vožnji ovirani in koliko ste napravili nepotrebne škode. Boljše pa je, da se z dobra poravnata, ker cesta gotovo ni toliko vredna, kolikor bodo znašali stroški.
A. S. v Franciji.
Imam nekaj denarja in bi rad kupil posestvo v Sloveniji. Koliko je plačati za kvadratni meter in koliko je desetka?.
Odgovor:
Na Vaše cenjeno pismo od 13. svečana t. 1. Vam odgovarjamo, da se pri nas v Sloveniji kupuje le redkokedaj na kvadratne metre in to le v mestih in v bližini mest, drugače p,i po cenitvi. Desetka je plačati od kupnine 5% Itakoj pri pogodbi.
O kokoškah.
Kokoške krmimo deloma z mehko, deloma s trdo hrano, to je zrnjem.
Mehko krmo pripravimo iz mešanice kuhanega zmečkanega krompirja, otrobov, ovsenega, ječmenega ali koruznega šrota in raznih primesi. To krmo pokladamo svežo, mlačno in drobtinasto, nikdar premehko ali celo tekočo. Skisana hrana povzroči bolezni. Mehki hrani primešamo pomladi in pozimi suho zdrobljeno listje koprive. Jajcaricam potrebno apno damo v obliki klajnega apna ali zmleto belo kredo kot primes mehki krmi in suhe zdrobljene jajčne lupine. Kot močna krma je priporočljiv Promiul in kuhane zmlete kosti (kostna moka). V času misanja je potrebna hrana, ki vsebuje mast, to je laneno seme ali lojni ocvirki ter ribja moka. Prav hvaležne so putke za vsakovrstno zelenjadne odpadke. Po zimi pa tudi kaj rade in s
MMm narocniftein!
Naše npravništvo je z delom skoraj gotovo. Naslovi bodo prihodnji teden vsi novi. Prosimo naročnike prav lepo in resno, da nam natanko pišejo, če bi pri njihovem listu ne bilo kaj prav, Pi> sejo naj: 1. Če so list plačali, pa ga ne dobijo, kdaj so plačali in koliko? 2. Če je na naslovu kaka pomota, naj nam takoj pišejo, da jo popravimo, ker sama cd sebe se nobena pomota ne bode odpravila. 3. Ako kdo dobi po pomoti dva izvoda, naj nam takoj vrne nepravi izvod in nanj napiše: Dobivam dva. Kdor ne bo upošteval teh naših prošenj, bo sam kriv, ako ne bode dobival našega lista v redu.
Upravništvo »Slov. Gospodarja«.
pridom surov razpolovljen runkel, ki ga obesimo v primerni višini na žebelj.
Kot trda hrana pride v poštev žitna mešanica iz pšenice, ječmena, ovsa in koruze.
Kdor hrani svoje putke enostransko in hoče pri tem samo štediti ali je celo mnenja, da si najdejo živali ves živež same na prostem, ne sme pričakovati haska od njih. Samo otrobi, sama koruza ali krompir in koruza ni zadostna hrana. Koruza za jajčarice ni priporočljiva, ker se po njej živali odebelijo in prenehajo nesti. Čim raznovrst-nejša je krma, tem bolja je.
Kokoši morajo imeti na razpolago ostrorobat pesek, katerega potrebujejo za premlevanje zrnja.
Manjkati ne sme zveža pitna voda. Pozimi naj bo voda prestana, torej nikdar ledeno mrzla.
Krmimo pa kokoške sledeče:
Pomladi: zjutraj mehko krmo iz krompirja, otrobov ovs^ega ali ječmenovega šrota in kopriv. Zvečer damo zrnje — pšenico in oves ali ječmen.
Poleti: zjutraj mehko krmo iz poparjenih otrobov in ribje moke. Zvečer pa pšenico ali ječmen.
Na jesen: zjutraj mehko krmo iz krompirja, otrobov, nastrganega korenja in ribje moke. Zvečer mešano zrnje, ječmen, koruzo in oves. V času rnisa-nia dodamo še koruzni šrot, laneno seme ali lojne ocvirke.
V	zimskem času: zjutraj mehko krmo iz krompirja, korenja, pšeničnih' otrobov, zdrobljenih kopriv, ribje moke, ječmenovega ali še boljše koruznega šrota. Zvečer pa žitno mešanico iz koruze in ječmena ali koruze in ovsa.
V	poletnem času, deloma tudi spomladi in jeseni si kokoške poiščejo same dobršen del svoje hrane zunaj na prostem. Če imajo prost izhod, najdejo zgodaj zjutraj bogato obloženo mizo z izbranimi slaščicami raznih žuželjk, glist, polžev i. dr. Ob času žetve jim tudi žita ne manjka. Ob takem času dajemo kuretini zjutraj nekaj mehke krme brez ribje moke in zvečer po potrebi, če nima dovolj polnih golš, malo žita, ječmena ali pšenice.
Gnezdo.
Kokoške kaj rade neso v skritih, mirnih kotičkih. Na to se je treba ozirati ter pripraviti primerna gnezda, da si jih putke same ne izberejo včasih v skoraj nedostopnih višinah v senu, kar otežkoči gospodinji kontrolo nad nes-nostjo kokošk. Gnezda moramo držati čista, posebno pazimo, da se ne zaredi mrčes, ki prežene putke iz gnezd. Proti mrčesu so se dobro obnesli naftalin« ski podložki, ki odvračajo s svojim vonjem krvosese in zajedavce. Jajčka odvzamemo dnevno iz gnezd. Morebiten duh po naftalinu se izgubi kmalu.
Zelo koristen nam. je kontrolni zapisnik o nesnosti naših kokoši.
Izguba ali dobiček?
Dobra jajčarica znese letno povprečno 150 jajc. Prvo in drugo leto morda celo 170 ali še več. V tretjem letu pa dokaj manj. Zato putke tudi ne držimo
Janus Goleč:
ll
»Vašo trška čast in pravice ste potrdile s pljunki in sunki po nedolžnem opazovalcu vašega trga pred dobrimi štirinajstimi dnevi. Oplju-vani ter"osuvani vam zapušča v spomin na frda-manega prangerja jato neplačanih mačk, katerim blagovolite postaviti spomenik poleg onega trškega kamna, radi katerega sem bil javno osramočen prvič in zadnjič v življenju od pobesnelih ženskih rok.
S pozdravi odpuščanja za pljunke in sunke: Franc Guzaj iz Št. Jurja ob juž. žel. in ne leob-niški Walzinger.«
Zgorajšnje pismo je krčmar ponovil nevarno "se gibajoči množici, ki je kar strmela. Kaj —? Guzai — sam Guzaj — ta strašni ter prosluli to-
lovaj se jim je osvetil na ta način? Nikdo bi ne bil verjel čudnega maščevanja, ako bi ne bilo zabeleženo črno na belem in bi se ne bile razkadile mačke in ne odgalopiral oni prokleti golokolenež kar s parom najbolj brzih konj.
Nad kom so se hoteli znositi? Nad županom in občinskim biričem? Ta dva sta ravnala v dobri nadi, kakor oni. Osveta je osveta, če se tudi posreči na tako izreden ter smešen način kakor se je Guzajeva nad celo Podsredo radi zapostavljanja in blatenja prangerske časti!
Še smejali so se Podsrečani z ženskami vred, ko so se umirili in uvideli, da se je znosil nad njimi tolovaj na tako preprost in prav za prav nedolžen način. Ženske so se zavzele za trško čast in pravice s pljunki in sunki; javno od ženskega spola na pranger sramote postavljeni ropar jim je vrnil milo za clrago z neplačanami mačkami. Preko pljunkov, sunkov in mačje nadloge je bilo treba preiti mirno na dnevni red, kar so dobri Podsrečani s sicer dobrosrčnimi ženskami tudi storili, ko so spoznali, da je Podsreda s
Vsa h mesec
Pin 13-
bo plačal vsak kdor hočo brati zanimive spiso
KAEL MAYA
ki bodo za jesen in zimo izhajali vsak mesee en velezanimir zvezek
po Din 13 -
Naročajte
v Tiskarni sv. Cirila,
waiüíor. Koroška S
dnlje imkor do 3 leta, ker ponehava nesnost in kokoš ne plača več prehrane. S 110 do 120 jajčki nam plača kokoš vso stroška krme. Kar znese preko tega števila jajčk, lahko računamo kol dobiček. Prišteti je temu Še izkupiček za kokoš samo.
Največji hasek nam dado putke iz zgodnjih gnezd, ki so navadno dobre zimske jajčarice.
(Kurnik.
Prostoren, zračen, suh, svetel in snažen mora biti. To je predpogoj za dobro uspevanje kuretine. Vzrok mnogih bolezni je zadohe!. vlažen in nesnažen kurnik. Za sedenje je potrebno, da namestimo dovolj močne okrogle droge in sicer ne previsoke in ne drug nad drugim. Gnoj odstranimo redno, od časa do časa polijemo in odrgnemo droge in lesene deh kurnika z vrelim lu-gom, da se s tem uniči mrčes. Vsaj enkrat na leto pa razkužimo kurnik z apnenim beležem, kateremu primešamo kraolin. Snaga v kurnilcu je eden glavnih pripomočkov k uspešni n do-bičkanosni reji perutnine.
Kurnik ne- sme biti v vročih poletnih mesecih soparen — v zimskem času pa tako hladen, da kuretina ozebe. Če perutnina nima iz kateregakoli vzroka pravega počitka in če prezeba, ne uspeva. Mrzel kurnik opažimo ali sicer zadostno zavarujemo pred mrazom. Kokoši, ki prezebavajo, ne neso.
Tudi pozimi morajo kokoši imeti zadosti velik ored vetrom zavarovan prostor, kjer se lahko gibajo in brskajo ter imajo priliko, da se kopljejo v pesku. V hudem mrazu in sneženem me-težu pa putk ne spuščamo na prosto.
Kokošjereja je "ospodinji vir lepih dohodkov. Predvsem pa je važno, da goje le čistokrvne živali dobre pasme in domače vzreje ter jim posveča potrebno pažnjo, saj jo dobi bogato poplačano.
Sospodinjsko-nadaljevalna šola v Obrazu
Na tej šoli se je zaključil pouk dne 26. sveč. Ni bilo letos razstave, ker sta bili lansko leto
dve ia ker bo hotela dekleta došle k zaključni prireditvi tudi pogostit! Tega pa ne b! mogla — tako ao povedala —; če fci bila v učnib prostorih razstava Imel «eni srečo, da sem bil tudi ¡a» povabljen na zaključno slovesnost. Ob tej priliki sem se tako navdušil za kmetsko- in gospodinjsko-nadaljevalne šole, da moram o njih ns vsak način nekaj napisati za »Gospodarja«. Saj še menda mnogi ne vedo, kaj se odrasla dekleta v teh šolali učijo. Voditeljica šole s. Vitoslava Hanžalič je natančno poročala, kaj so delale 28 dni. Vršila sta se pravzaprav dva vzporedna tečaja z 12 gojenkami. Vsak je imel pouk 28 dni po S učnih ur. Kuhanje, gospodinjstvo, vr.Vartsvo. ilviloznanstvo, vzgojeslovje in še. več tegi — vsega m nisem mogel zapomniti — je poučevala e. Vitoslava llanželi šivanje, ročna dela itd. pa s. Liberija Plaza-r. Nauk o krščans kern življenju je poučeval središki kaplan g. A. Stakne v obeh tečajih skupno 26 ur. Vsi trije, ki so poučevali, zatrjujejo, da so dekleta z največjim zanimanjem sledila pouku. Večina deklet ni zamudila niti ure pouka, če prav je bila pot dostikrat silno slaba. Zato 'tudi uspeh ni izostal, kar so pokazali nastopi deklet samih. Šest jih je nastopilo s tako sigurnostjo, da bi je ne pričakovali od kmets-kega dekleta. Vmes pa je prepevalo 2-i mladih grl prelepe narodne pesmi. Zelo veliko so morale peti pri svojem delu v kuhinji in pri šivanju, da znajo tako dolgo vrsto pesmi. Razumel sem, zakaj so jo s takim veseljem mahale s svojimi cekri v šolo te velike šolarke. Tam v Obrežu je bilo pač prijetno, da menda nikjer več ne bo tako. Ob koncu so se gojerike zahvalile vsem, ki so jim pripomogli do te šole, nato so vse navzoče pogostile ter tako tudi praktično pokazale, kaj da znajo. Vsi navzoči, zlasti starši deklet, so bili z uspehi šole izredno zadovoljni. Videli so, kako dobro je bil porabljen čas, ko so hodila dekleta v šolo in rekli so, da hočejo dati še o-stale hčerke v gospodinjsko šolo, da se kaj naučijo. Kr. banska uprava, ki organizira in kmetijsko- in gospodinjsko-nadaljevalno šolstvo, s tem kmetskemu stanu res mnogo koristi. O tem sem se enkrat do dobra pripri-čal.
Tinje na Pohorju. Dne 15. februarja tega leta je bil zaključek gospodinjsko-nadaljevalne šole v Tinju na Pohorju. Tečaj je trajal1
čez U-i meseca in se ga je udeleževalo lo kmetskili deklet do konca, vkljub nekaterim besedam. Zaključek sam ja bil Belo iskren la v veselje vsem, kakor dekletom, take tudi; gg. učiteljica/n, ki so.poučevale na tečaju. Za' konec so dekleta priredila znano igro »Prt gospodi«, ki je pri ljudeh vzbujala ogromno poučnega smeha.
Št. Peter pri Maribora. V nedeljo, dna 16. marca se zaključi trimesečni gospodinjski tečaj, ki ga vodijo tukajšnje šolsko sestre. Sklep tečaja bo združen t razstavo ročnih dol in kuharskih umetnosti naših mladih bodv-' 6ih gospodinj.
Cciae iii scfiiisMa poročila
Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 6. marca 1931 je bilo pripeljanih 189 svinj. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 125 do 135 Din, 7—9 tednov stari 180 do 250 Din, 3—4 mesece stari 280 do 350 Din, 5—7 mesecev star 400 do 500 Din, 8—10 mesecev stari 550 do 600 Din, 1 leto 900 do 1100 Din, 1 kg žive teže 8—9 Din, 1 kg mrtve teže 10—12 Din. Prodanih je bilo 49 komadov.
Mariborski trg. Na mariborski trg v soboto dne 7. marca 1931 so pripeljali špeharji na 104 vozeh 321 komadov zaklanih svinj, kmetje 1 voz sena in 4 slame. Svinjsko meso je bilo po 10 do 22 Din, slanina 13 do 17, seno 80 do 90, slama 50 do 55. Pšenica 2, ječmen 1.50, o-ves 1.25, koruza 1.50, ajda 1.25, ajdovo pšeno 4.50 do 5, proso 1.75, fižol 1.50 do 2. Kokoš 30 do 45, piščanci 35 do 75, raca 30 do 75, gos 60 do 70, puran 50 do 70. Česen 15, čebula 2.50 do 3, jabolka 5 do 10, suhe slive 10 do 12, mleko 2 do 3, surovo maslo 32 do 36 Din, med 12 do 20.
*
Prisilno delo ¥ rusMh lesovih.
V lesove pošilja sovjetska oblast na stotisoče ljudi iz števila »razrednih vragov«. Te so sklenili boljševiki pri korenini iztrgati iz komunistične ruske domovne. Zapreti nepokorno Rusijo
Ste naročeni na list
NEDEUfl ?
B
noja vsah teden.
Prinaša vsakokratni nedeljski evangelij in rat-.lago ter druge podučile verske članke, raaen tega pa resničen do^odljaj iz brazilijan-skoga pragozda: »Mladostna prijatelja« in mične zgodbice za deco.
Stane mesečno samo 2 Din, celoletno 24 Din Še danes si naročite NEDELJO po dopisnici na spodnji naslov:
Uprava NEDELJE, Maribor, Slomškov trq 20.
prangerjem eno, siloviti Guzaj drugo, in vendar je sedaj zadoščeno obema!
Sejem na Hrvaškem.
Guzaju so bili kraji preko Sotle ravno tako tuji ter neznani, kakor n. pr. Amerika. Ker je služboval nekaj let v Dalmaciji, je znal hrvatski, a kje je bila Dalmacija in kje hrvatsko Zagorje! Uverjen je bil, da je hrvaški sosed v vsakem oziru daleč za Štajersko in baš radi tega si je obetal na tamošnjih sejmih pred nastopom zime prav obilno denarno ter blagovno žetev. Navajen je bil uspehov in niti na misel mu ni prišlo, da bi mu znalo tu in tam vendar le spodleteli. Stavil je preveč upanja vase in liki jeklo trdno svojo organizacijo ter podcenjeval Hrvate. Po izpraševanju ter temeljitem posvetovanju s tovariši se je odločil, da se bo lotil velikega sejma v De-seniču na godovni dan sv. Terezije 15. oktobra. Desenič ni daleč od meje in ima s slovensko sosedo zelo ugodno cestno zvezo preko Sotle pri Miljani na Imeno, Podčetrtek in v Olimske šu-
me, kjer se je razprostiralo Guzajevo kraljestvo. Vsi guzajci so bili za to, da se ponovi na hrvatskem sejmu način žepne tatvine ter drznega trganja denarja kar iz rok, kakor se jim je tako zlahka posrečilo ter sijajno obneslo na svetogorskem sejmišču. Na Terezijevo v Deseniču ni bilo treba storiti nič drugega, nego izvesti še enkrat že posrečeno žeparsko ter roparsko vajo. Tatovi ter roparji bodo šli peš preko Sotle in po cesti kar naravnost na deseniško sejmišče; glavar jim bo sledil na koleslju do krčme pred Deseničem in bo prišel nadzirat tolovajsko delo k nogam, ko bo barantija na vrhuncu krog desete ure pred-poldne. Dan pohoda je bil določen na 15. oktober zgodaj zjutraj. Guzajci kot mešetarji z leskov-kami v rokah, glavar v ulogi štajerskega pre-kupea, ki govori kot večletni mejaš tudi zagor-ščino.
Po dogovoru je izpregel Guzaj v gostilni pri muzikantih Juračekih pred tolikokrat opevanim in zgodovinsko opisanim deseniškim gradom,
katerega nazivajo Zagorci »NaS Tabor?.. Grad je
v ječe, to je nesmiselno. Ječe niso narejene za ljudi take vrste. Tam bi jili morali na državne stroške hraniti. Po-streliti vse bi bilo težko, ker bi morali postreliti nekaj milijonov ljudi. Po sovjetski socijaini statistiki je v Rusiji samih »kulakov« okrog devet milijonov. Poleg »kulakov« pa je še precej duhovnikov, profesorjev, inženjerjev, bivših veleposestnikov in raznih drugih »buržujev«. Zato so sovjeti iztuhta-li. da je prisilno delo v lesovih zelo primerno za vse njihove nasprotnike. Ti sovražniki sovjetov morajo delati za sovjetsko oblast; ker jih slabo hranijo, slabo oblačijo, zato pri hudem mrazu in vsled silnih naporov zelo bolehajo, naglo umirajo ter tako delajo prosta mesta za vedno nove žrtve komunističnih tiranov. Saj še ni dolgo, ko so listi poročali o tisočih teh ne-srečnežev, ki so umrli v zadnjem času!
Kako se vrši prisilno delo v lesovih? Po poročilih ubežnikov se dela po trojkah, to je tri osebe skupaj. Taki trojki se naloži dnevno delo: gotovo število dreves (okrog 105) podreti, odsekati veje in jih zložiti na kupe. Redko se zgodi, da trojka izvrši naloženo dnevno delo. In ako ga po dnevi ne izvrši, se delo raztegne na noč. In drugi dan se zopet začne novo delo in tako gre dalje naprej. Ker ni vprežne živine, da bi vlačila bruna, vlačijo in vale ista k prisilnemu delu obsojeni ljudje. »Konje moramo krmiti, a teh dvonogih goved ne znamo, kam bi jih dejali, Če bi ne bilo tega dela v gozdovih,« se je izrazil nek nadzornik, ki vodi ta dela.
Kazni, ki so jih izmislili čekisti za navidezne krivce pri delu, presegajo vsako domišljijo. Najbolj navadna kazen je pretepanje s palicami, druga je v tem, da ubogo žrtev slečejo in jo po noči privežejo k drevesu. Ako kak kaznjenec zopet stori novo krivdo, ga popolnoma slečejo in ga za-celo noč za-pro v hladno ječo, kjer z vodo polijejo tla. In še eno kazen so izmislili rdeči trinogi. Obsojenec mora do vratu v vodi vleči po vodi hlode in jih nazadnje privleči do brega. To delo nadzorujejo
posebni čekisti v čolnih. Ako nesrečnež ne dela po volji čeldstov, ga takoj udarijo z bičem po glavi ali po licu.
Tako se seka in spravlja sovjetski les, zato ima lahko tako nizko ceno, ker je trud delavcev brezplačen. Amerika je prepovedala uvoz ruskega lesa, »krščanska Evropa« pa seveda kupuje ta les in je tako kriva, da bodo še nove čete ruskih kmetov izgubil-« zdravje in življenje pri napornem prisilnem delu. In še nekaj! Socialdemokrati in komunisti zahtevajo navadno povsod osem- ali sedemurno dnevno delo. Kako opravičujejo ti »človekoljubi« svoje ruske somišljenike, ki pri slabi hrani in napornem prisilnem delu cel dan in še v noč mučijo svoje delavske žrtve? O tem ne bomo dobili odgovora. A. K.
Spuhlja pri Ptuju. Ustanovili smo si novo Prosvetno društvo, čegar pravila so bila rešena od banske uprave v Ljubljani dne 26, avgusta 1930. Občni zbor se je vršil dne 25. januarja 1931. Ustanovili smo tudi kolesarski odsek za Spuhljo i» okolico pod okriljem našega Prosvetnega društva, kateremu načelju-je Josip Bolcar, pos. sin iz Spuhlja. Kolesarski odsek ima nalogo, da naše fante in dekleta odvrača od slabe družbe, od gostilne in. kar je največja poguba ¡tukajšnje mladine, od plesa. Fantje in dekleta, pridružite se našemu novoustanovljenemu kolesarskemu odseku, da bomo skupno poleteli na izlete ter se bomo skupno veselili v pošteni družbi.
Ljutomer. Tukajšnje prosvetno društvo priredi na praznik sv. Jožefa, dne 19. marca tega leta popoldne v Katoliškem domu tombolo. Glavni dobitek je vreča moke. Vseh lepih dobitkov pa je nad 250. Cena tombolski karti samo 2 Din. K mnogoštevilni udeležbi vabi odbor.
Ljutomer. Prosvetdo društvo v Ljutomeru vprizori sedaj v postnem času ob nedeljah, dne 15., 22. in 29. marca v Katoliškem domu
ob pal 4. uri popoldne krasno zgodovinsko Igj-ft v 4. dejanjih iz časa Neronovega preganjanji kristjanov ¿Quo vadiš?« (Kam greš?). To j« dramatizacija znanega romana poljskega pi-j satelja Henrika Sinkijeviča. Igra je gciovo. ena izmed najlepših rimskih iger in si jo jet vredno ogledati. Na odru nastopi nad 50 oseb". Vjudno vabimo vse domačine in tudi druge' iz bližnje in daljnje soseščine. Predstava traja od pol štirih do pol osmih zvečer. Dne 15. marca je predstava za domačine, dne 22. in 29. marca pa za goste, ki pridejo od blizu in od daleč.
Dratnlje. Tudi mi se gibljemo, ker nočemo zaostajati za drugimi. Igre prirejamo redno vsak mesec. Zadnjo zelo ganljivo igro »Bele vrtnice« smo priredili na pustno nedeljo pod vodstvom g. Milka Saveli. Za prihodnji mesec pa s» predvidevata kar dve: »Pri Brodni-kovih« in »Domen«; vodi gdč. učiteljica Julka Kincl.
£
Knjige.
»Kvišku zdaj dežela vsa.« Pod tem naslovom je izšla knjižica, ki ji je predmet »beseda o katoliški akciji«. Z živahno in poljudno besedo tolmači razmere, ki danes vladajo v človeški družbi, pri posameznih narodih, osobito v naši domovini. V ta tok časa, v ta uživanju vdani, napol popoganjeni svet je zaklical in kliče še vedno sv. Oče iz Rima: Katoliška akcija! Posebnost in bistvo te akcije je v tem, da za ohranitev vere in za uveljavljenje pravic vere in Cerkve v javnosti delajo ne samo duhovniki, ampak tudi lajiki (neduhovniki). Knjižica obširno odgovarja z ozirom na vse panoge zasebnega in javnega življenja na ve-levažni vprašanji: Kako in kaj delati. Knjižica stane 20 Din ter se dobi v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
»Domači živinozdravnik« je naslov zelo obsežne, vsebinsko visoko vredne knjige, ki jo je v prav trpežni in okusni opremi izdala založba Umetne propagande v Ljubljani (od-pravništvo v Loki pri Zidanem mostu). Največje, najskrbnejše pažnje potrebno premoženje velikega ali malega gospodarja je njegova živina, kateri mora posvečati vso svojo skrit in paziti na njeno zdravje. Zato je z opravi-
še danes prav dobro ohranjen, na nižjem gričku in je zibelka zagorske junakinje ter mučenice Veronike Deseniške. Od Juračekov je lep pogled na gradišče, ki zre ter se smehlja po selu Desenič in mični okolici.
Roparski glavar ni povpraševal, kako in kaj je z gradičem na gričku, ampak je kresal kar peš od krčme navzdol, enkrat navkreber in že je bil v lepo ležečem Deseniču ter tudi pri sejmišču, kjer je bil šunder, dirindaj, krik ter vik, kakor bi barantali za konjska kljuseta sami cigani. Preril se je komaj skozi uhod, razrival kričečo množico in že bolj proti sredini se mu je nudil prizor, kateremu ni bil priča nikdar poprej. Kar groza ga je spreletela po hrbtu. V zemljo so bili zasajeni trije prav debeli koli eden za drugim in ob nje privezani trije guzajci za roke hi noge, da se nobeden niti ganiti ni mogel. Vsak od mimoidočih je potegnil s palico po privezanem, koder je pač padlo. Priča tej ljudski osveti so bili orožniki in občinski pandur je še celo stražil kaznjence, da bi nobeden no utekel. Kako žalost-
na prikazen so bili njegovi tovariši! Gologlavi. miloprosečih pogledov so prenašali molče neusmiljene udarce, ki so deževali nanje, sedaj redkeje, zopet bolj pogostoma, kakoršen je bil pač mimo se valeči promet. Moški so nastopali v ulo-gah vršilcev ljudske kazni; ženske pa so upile, zmerjale ter kazale s prsti na šibane z glasnimi opazkami: »Evo vas, gadine krajnske (Zagorci pravijo obmejnim Štajercem Krajnci), boste znali v drugič izmikati denar poštenim Hrvatom! Le lopni ga, Imbra* da ga vzame vrag, ker tat je lopov, ki kakor cigan ne spada na pošten sejm!« Še le t« psovanje je poučilo Guzaja o hrvatskem običaju, da kar narod sam sodi ter kaznuje pri svftžem zločinu zasačenc. Ako bodo morali stati tovariši privezani do večera vsak na svojem lesenem križu, potem: adijo majka zemlja in pozdravljena večnost! Treba jih je za vsako ceno rešiti, toda kako, ker je bilo razljutenih ter maščevanja željnih hrvatskih batinašev kakor listja in trave. Ko je prehodil z največjo težavo sejmišče, ki je bilo natrpano živine ter raznolikega
Mostin, moštova esenca za napravo zdrave domače pijače se dobi v drogeriji Kanc-Wol-fram, Maribor, Slovenska ulica.	379
Cepljene vinske trto
nudi I. trsničarska zadruga v Sloveniji, pošta Juršinci pri Ptuju, žel. postaja Moškajnci. Trte so vskladiščeno pri načelniku Jan. Še-gula v Hlaponcih, kjer se tudi dobijo sadna drevesa, posebno bo-bovec. Za trte zahtevajte cenik, ki je brezplačno na razpolago. Kratek naslov za pisma: Trsničarska zadruga, p. Juršinci. 303
ienim veseljem pozdraviti izdajo tega velikega svetovalca pri obolenju in ponesrečenju domačih živali tem bolj, ker je to najboljša in najbolj obsežna tovrstna knjiga sedanjosti. Njena poučna in lahko umljiva vsebina je spremljana s stotinami krasnih slik, ima posebni oddelek, ki razpravlja o pripravi domačih zdravil s pomočjo znanih zdravilnih zelišč, svetuje, kako se razne bolezni razpoznajo in kako se jih obvaruje. Koristila bode vsakemu, tudi najmanjšemu kmetovalcu in se mu bo izplačala mnogokrat Priporočamo jo in opozarjamo na zadnjo stran t. 1., na kateri so navedene tudi ugodnosti, ki jih nudi založba našim čitateljem pri nakupu te zanimive knjige.
*
Sitrši trgll sira v
V vasi na Poljskem v bližini Kroto-šina se je zgodil pred kratkem grozen slučaj. Starši so sežgali pomotoma v peči lastnega sina. Posameznosti tega slučaja bi ee glasile kakor pravljica, ako bi njihove istinitosti ne potrjevale izjave oblasti.
Nekega večera se je vračal kmet od sejma v spremstvu sina. Sin je imel pri sebi v žepu 300 poljskih zlotov. Med potjo so napadli tolovaji voz, na katerem sta so vračala oba sejmarja. Očeta so ubili, sinu se je pa posrečil pobeg. Oteti Je pribežal ves razburjen v sosedno vas, kjer je gospodarila njegova teta. Gospodinja je poslušala strašen nečakov doživljaj čisto mirno, mu je obljubila, da bo poklicala na pomoč drugi dan orožnike in je pripravila ležišče preplašenemu poleg lastnega sina. Begunca je bil strah tako prevzel, da ni mogel spati. Slišal ie, kako se je vrnil tetin mož ter jej pi vedoval, da se je roparski napad izj. vil, ker denarja umorjeni ni imel p. i sebi. Žena mu je odgovorila potihoma, da se je zatekel pobegli sin k njim in mora že imeti on denar. Oba zakonca sta se prestrašila, da bi ne izdal rešeni nečak napada. Po kratkem posvetovanju sta se podala mož in žena potihoma k ležišču obeh mladeničev, sta zagrabila v temi in v razburjeni nerazsodnosti kar
Družinsko pratiko
za tekoče leto še dobiste v trgovinah papirja in tobačnih trafikah v Mariboru, ako si še niste nabavili iste do sedaj. 426
onega, ki jima je bil najbolj pri rokah in sta ga pognala v gorečo peč. Zgorel je lastni sin, nečak je bil slišal njun pogovor in je še pravočasno zamenjal prvotno mu odkazano ležišče.
Št. Peiii- pri Mariboru. Doba vinotočev se je že pričela. Prvi ga je otvoril vinogradnik Knuplež Ivan na Vodolali. Sledili mu bodo pa še drugi, če ne bo kupcev za priznano in
dobro šentpetersko kapljico. — Občinski proračun za leto 1931, kakor ga je skleni občinski odbor, je kralj, banska uprava odobrila. — Ivaučičev dom v Metavi je dobil novega gospodarja, in sicer Vidmar Janeza. Da bi dobro gospodaril in se zadovoljen med nami počutil!
Razvanje pri Mariboru. Občinski proračun, kakor ga je sklenil občinski odbor, je banska uprava odobrila. Občinske doklade na direktne davke znašajo 50%, na državno trošarino istotako 50%. •— K novoustanovljeni podružnici kmetijski družbe je pristopilo že 38 kmetovalcev. — Občinski odbor je v svoji seji soglasno sklenil zaprositi šolsko oblast, da se uvede na naši šoli nedeljen pouk, ker je to splošna želja in zahteva občanov. — Umetnega gnojila »Nitrofoskal« so si tukajšnji kmetovalci naročili nad 8000 kg.
Kamilica pri Mariboru. V pondeljek, dne 2. marca je vila dolga, dolga procesija od Hauptmanovega doma po zelo strmem, z vinsko trto obraščenem hribu proti Sv. Urbanu, kjer smo položili Stankota tik cerkve v hladni grob. Iz stolpa Sv. Urbana so se oglašali zvonovi, a pri hribu je glasno donela vroča
molitev pogrebcev in Stankotovih prijateljev k Bogu... Po sv. maši je domači g. župnik in prijatelj pokojnikov s,, prižnice govoril slovo umrlemu, ki je vse navzoče globoko ganilo in pretreslo. Vse je plakalo. »Tako zgodaj si nas zapustil...« Te besede so nas žgale vse, kakor ožarjeno jeklo. Ko so spuščali rakev v grob, so tudi krepki možje zajokali. Turobno je donela molitev z obrednimi besedami mons. Vrežeta in zadnja pesem »Vigred s» povrne«. Z Bogom zlati, dobri Stanko! Naj Ti bo žemljica pri Sv. Urbanu lahka! Prijatelji, ko do-spete k Sv. Urbanu, poiščite grob Hauptmana in spomnite se ga v. molitvi...
Brezno. God sv. Gregorja se obhaja v četrtek dne 12. marca. Gregorjeva nedelja pa je po godu dne 15. marca. Toliko v vednost romarjem in kramarjem.
Jarenina. Šuntner umrl, prvi hip zdelo sa je nemogoče. Saj njemu prijatelju bele smrti bo ista vendar prizanesla. Pa po kratki bolezni je Siletnemu starčku upilinila luč življenja. Šuntner, jareninski grobar, znan daleč na okrog, počiva tam na božji njivi, kjer je deloval nad 50 let. Gotovo nad 3000 Jareninča-nov je položil k večnemu počitku. Še pred kratkim smo se čudili njegovi krepki naravi, v najslabšem vremenu je še izkopal dva sveža grobova, a enega ni več zakopal, poprej so zagrebli njega. Šuntnjr, mnogo dobrega si ti storil v življenju, veliko si molil zlasti v cerkvi in pri mrličih, poleg tega pa si tudi rad bil vesel. Še kot zlati ženin si na zlati gostiji mladeniško zavriskal. Marsikateremu si obljubil, kje ga boš zagrebel, a povsem ti ni bilo usojeno, ker na stotine še preostalih te je spremljalo na tvoji zadnji poti. Dragi Šuntner, počivaj v miru! — Istočasno je bila pokopana prava mučenica Terezija Donko. Pre-strašno je bilo njeno trpljenje. Nad 15 mesecev je sključeno sedela v postelji ter gledala, kako ostudni črvi pri živem telesu glodajo njeno meso. Pa ker je veliko trpela, je, upaj-mo, tudi veliko dosegla. Blag ji spomin!
Sv. Kunignnda na Pohorju. Z veselim srcem sem vzel pero v roke in zapisal te vrstice v zahvalo, da nas še ni podsipala burja s snegom. Poglejmo tudi, dragi čitatelji, kako smo se kaj ženili pri nas. V zakonski jarem se jih je vpreglo letošnji predpust kar deset parov. Bog daj, da bi zadovoljno vozili črez to viharno življenje ¡ter srečno prijadrali v pristanišče večnosti. Sedaj v postnem času smo
§iHl$©¥ ČOP
(Gemsbarl) krasni ek semplari. Gar. pristna antilopska dlaka, tem na, polna, mehko ma-hedrava, z lepim belim robom, 16 cm dolga dlaka, stane s okra šenim tulcem samo 40 Din, posebno lep ek-semplar s po3rcbrenim skupaj samo 70 Din, clvojnomočna, 18 cm dolga dlaka s tulcem in grandlom 100 Din, razpošilja po poštnem povzetju vezahuca kozjih brad II. Fenichel, Wien 1Y.
Nu33doric-rst?. fii'10.
naroda križ in kraž, je zbral neopaženo osem tovarišev, ki so zrli vanj obupano po odpomoč, sicer bodo zapustili prvič ter zadnjič to prokleto Zagorje brez trohice plena, pač pa s tremi muče-niškimi mrliči. Glavar jih je podučil, da s tatvino ter ropom danes ne bo nič, ker je obdano sejmišče krog in krog od najbolj živahnega prometa in Hrvat je preveč pazljiv na svoj žep. Edina odpomoč, da otmejo tovariše gotove smrti, je ta, da dvigne osmorica bolj proti zgorajnemu vrhu sejma larmo in navidezen pretep ter križ kar med seboj. Celo središče se bo osredotočilo krog mesta prepira ter pretepa. Trenutke splošnega zanimanja na čisto drugem koncu bo izrabil že an sam v to, da bo prerezal vezi onim trem ob kolih in eden od njih jih mora odvesti navzdol iz vasi proti Juračekom, neopaženo na njegov voz in hajdi proti meji — Sotli in preko.
Tolovaji so bili poslušni učenci, ki so izvršili takoj nasvet ter povelje glavarjevo.
Čisto na drugem koncu je buknil krik, kletvice, videti je bilo neusmiljeno mahanje s pali-
cami — običajna slika po zagorskih sejmih- kadar uhvatijo uzmoviča pri nepoštenem poslu, Sejmarski hrvatski kumeki so začeli kakor elek-trizirani migati z ušesi, vsak je dvignil palico, oprijel tesneje torbo in naj urne jših korakov proti onemu koncu, odkoder je podžigala vročekrvneže larma. Moškim so sledile ženske in tem še kaznjence stražeči pandur z žandarji, saj se jim je obetala nova žrtev za kolec, vrv in batino. Par minut — prostor krog treh po ljudskem pravu obsojenih je bil prazen in Guzaj je imel lahko in neopaženo rešilno delo. Ko so izginili z zadnjimi močmi od kolcev odrezani guzajci, se je že pomikala galama ob vrhu sejmišča po selu navzdol in že je bilo videti, kako so bežali moški z jeri« honskim krikom na vse strani, eden je psoval drugega in mu grozil z batinaškim obračunom. Vse je vpilo iz polnih grl, se je rilo, grozilo, klelo, mahalo s palicami, a nikdo ni znal, za kaj da gre, kedo je uzmovič, lopov in ona prokleta gad-na kukavica, ki spada na kol pred ljudsko sodbo!
(Dalje prih.)
bolj mirili in resni. Skoro vsaki dan pojo zvonovi mrtvaško pesem, največkrat malim otrokom, ki legajo v prerani grob. Snega smo imeli in deloma še imema čisto po pohorsko, nad en meter in pol. Pri tem imajo naši drvarji zaslužek, ko spravljajo les s hriba v dolino. Ta zaslužek pa je letos zelo pičel, če se bomo srečno zime znebili, da nam ne bodo prsti okorni od mraza, še bomo pa katero sporočili. Današnja ni bogve kako lepa, pa mislim, da za postni čas že velja.
Sv. Jurij ob Ščavnici. V nedeljo dne 15. t. m. se zaključi I. gospodinjski tečaj. Ob tej priliki bodo udeleženke priredile razstavo priučene gospodinjske umetnosti.
Sv. Križ pri Rogaški Slatini. Velika zdravstvena razstava bo na Slatini v Društvenem domu od 15. do 22. t. m. s skioptičnim in film skim predavanjem. Vstopnina prosta.
Sv. Trojica v Slov. gor. V letošnjem pred-pustu smo imeli v naši fari bore malo porok. Vzrok je bil najbrž v tem, ker je bil predpust zelo kratek ter ženini in neveste niti dovolj časa niso imeli, da bi se za gostovanje mogli odločiti. Pa bo najbrž ob Jurjevem v tem ozi-ru kaj boljše. Nasproti temu smo pa imeli od srede januarja že 13 pogrebov. Za ta kratek čas je to res izredno visoko število. Vzrok temu pogostemu umiranju bo najbrž letošnja vlažna zima. Umrli so pa po največ radi starosti, hudega prehlajenja in srčne vodenike. Ko se bo pa vreme zopet popravilo in postalo bolj toplo, se bo gotovo tudi število mrličev skrčilo. — Kmetje s skrbjo gledajo v bodočnost in se povprašujejo, kaj bo z letošnjo setvijo. Vlažna zima je gotovo naredila na polju mnogo škode in uničila mnogo setve. Precej skrbi nam je napravila tudi vest, da bomo morali iti na kuluk ali roboto. Bomo pač morali pripraviti lopate, motike in šajtrge, ali pa za kuluk plačati.
Št. Janž na Dravskem polju. Dne 15. febru-rt j a smo spremili k večnemu počitku posest nika Martina Dobnik iz Zlatolič. Rajni je imel 12 sinov, izmed njih je še osem živih. Pokojni je bil v svetovni vojni s svojimi 5 sinovi in tamkaj je dobil bolezen, vsled katere si je moral dati v mariborski bolnišnici odrezati levo nogo pred poldrugim letom. Upal je, da bo potem ozdravel. Ljubi Bog pa je drugače ukrenil in ga poklical k sebi. Žalibog se niso mogli vsi sinovi udeležiti očetovega pogreba, ker sedem jih je že oženjenih in vsak pri svojem kruhu. Eden je celo zaposlen v Franciji, drugi pa je v Bosni narednik pri orožnikih. Pokojni je bil star 64 let in je v svojem, življenju štirikrat pogorel. Naj blagi oče po tako rtrudapolnem življenju v miru in sladko počiva!
Spuhlja pri Ptuju. Dne 15. svečana se je poročila gdč. Marica Bolcar iz Spuhlja z g. Matevžem Križaj, ekonom iz Mestnega vrha pri Ptuju. Nevesto je pred cerkvijo pričakala 'dekliška Marijina družba in jo pozdravila s svojo zastavo. Bila je tudi vneta članica tuk. Prosvetnega društva, novoporočencema želimo obilno sreče in božjega blagoslova.
Sv. Bolfenk pri Središču. Dolgo zimo si "kratimo predvsem z do*-rim čtivom. Dosti tukaj preberemo knjig, zraven pa tudi »Slovenskega Gospodarja«. Najbolj nas je zadnji čas zanimali »listnica uredništva«, ki je v njej bilo pojasnilo tistemu bolfenskemu dopisniku, ki se je pozabil podpisati. Mogoče se ni upal. ker ne pozna paragrafov. Svetujemo mu Bol-ienčani to-le: podpis, resničnost, nežaljivost. pa bodo radevolje sprejeli njegove vrste. Mi pač poznamo paragrafe, pa tu"' našega »Slovenskega Gospodarja«. = Ne maramo govo-jriti o predpustnih predstavah, ampak samo o
tistem skoku z zaletom v globok klanec za nekim fantom, ki je bil »kunšten« pa se je skril, sovražnik pa je obsedel v klancu. Le
več takih vaj, pa bodemo lahko rekli, da je »Bolfenčan« dosegel s skokom svetovni rekord.
Polenšsk pri Ptuju. Med novimi zakonskimi parčki, ki so letošnji predpust prav ko-rajžni stopili pred oltar ter sklenili neločljivo zakonsko zvezo, je bila tudi naša vrla mladenka Ivanka Bezjak iz obče znane in spoštovane krščanske hiše ICostanjevičeve iz Bra tj slavec. Vrli Ivanki, pridni gospodinji na njenim novem domu pri Sv. Tomažu, voščimo obilo božjega blagoslova, obenem pa želimo mnogo za-; konske zadovoljnosti in potrpežljivosti.
Središče ob Dravi. Fantovski odsek »Sloga« priredi na praznik sv. Jožefa »Očetov dan«.
Žikarce. Na sedmini bivšega tuk. posestnika, očeta Krajnc Karla zbrani žalujoči gostje so na pobudo posestnika Franca Grajfoneija zbrali 100 Din za novo bogoslovje in 100 Din za mariborsko Dijaško kuhinjo. Lep spomin je pač to na blagopokojnega in dobro znamenje za njegove čestilce! Bog povrni!
Sv. Tomaž pri Ormožu. Dne 18. februarja se je nagloma razširila žalostna vest, da je umrl zadet od srčne kapi Jožef Raušl, pos. in spoštovan župan občine Sv. Tomaž. Z njegovo smrtjo je izgubil krajni šolski svet pri Sv. Tomažu svojega pridnega in čislanega načelnika in ravno tako posojilnica župnije Sveti Tomaž člana načelstva. Pokojni je bil tudi cenitelj občine Sv. Tomaž in čez 30 let naročnik »Slovenskega Gospodarja«. Dopolnil je 62 let svojega življenja. Bil je skrben, delaven in trezen gospodar, ljubezniva podpora svoji blagi ženi, kateri je pomagal otroke vzgajati v pravi krščanski veri. Otrokom je zapustil lepo kmetijo in še dve manjši posestvi.
Gornja Radgona. Tukaj je umrla 841etna M. Satler, ki je bila dolga leta navdušena bralka »Slov. Gospodarja«. Blagopokojno je birmal še škof Slomšek in jo pri izpraševanju kršč. nauka javno v cerkvi pohvalil. Pokoj njen! blagi duši!
Sv. Jernej pri Ločah. Pust je minil in ž njim čas velikih gostij. Tri pridne Marijine druž-benice nam je letos vpregel v zakonski jarem. Anica Rupnik je šla gospodinjit v ugledno Ilajšekovo hišo na Viaežu, Justina Arbeiter k Sagadinovini v Kočnem, kjer še živi prejšnja junaška gospodinja, ki je med vojno eden zvon skrila vojakom in ga tako rešila za la-porsko podružnico. Mimico Petelinšek pa je Pavlov Pavel seboj vzel gor blizu ljubičenske cerkve, odkoder bo lahko vsak dan nazaj domu videla in mislila na samskih let brezskrbne dni, ki bili sij in več jih ni. — Lani smo imeli 13 mrtvih, med njimi je brat gospoda župana Strmška v Lažah umrl nagle smrti. Štorklja pa se je 28krat oglasila in nam prinesla 18 fantkov in 10 deklic. Tako smo pri dušah za 15 na profitu. Letos že tudi imamo 4 mrliče, 2 odrasla in 2 čisto mala, ki sta sku paj prišla na svet, a se njima ni dopadel in sta zato takoj odhitela med angelce, kjer bosta prosila za potrte starši. — Sedemletni C vi terov Lojzek si je nad kolenom zlomil nogo pri padcu v veži in je moral zato 14 dni na njej trpeti težki utež in nepremično ležati v postelji, kar je bilo za živahnega fantka prav bridka pokora. — Laporski svatje so o naših fantih-prežarjih zelo slabo sodbo s seboj ponesli.
Šmarje pri Jelšah. Duhovne vaje naših mož in fantov so se vkljub skrajno slabemu vremenu zadnjega februarskega 'tedna dobro obnesle. Hvala Bogu za nje! Saj nam je treba vedno pripravljenim biti na smrt. ki pri nas
letos tako kosi, da imamo že dva pogreba več kot krstov, namreč 20. — Istočasno smo dobili novotarijo za naš trg: kino-predstave pod vod Stvom nekega hrvatskega Čeha. — Zadnja predstava našega Prosvetnega društva je bila zelo dobro obiskana in so si igralci tudi na vso moč prizadevali, da svojo nalogo kar naj boljše izvršijo in svoje ljube goste zadovoljijo. Prav posebno pohvalo zasluži Senoviški Šiefan s svojo vlogo očeta. — Vesel pust sta si hotela pripraviti dva fanta brez dela in po-troškov. Bre:; gospodarjevega vedenja in dovoljenja : ; i si prisvojila sebi, kakor bi drugod rekii in pisali, vkradla našemu vrlemu kovaču in posestniku Šramlju v trgu pol pra-seta in veliko masti. Toda nista še memda vsega povžila in dobro prebavila, pa sta ža bila pod ključem!
Žiče. Žalostno so se v nedeljo, dne 1. marca oglasili zvonovi naše župnijske cerkve in nam naznanili pretresljivo vest, da je za vedno za-tisnil oči mož, ki je nad 50 let opravljal tukaj cerkovniško službo, Jurij Habjan. Naglo in nepričakovano ga je nemila smrt vzela iz našo srede v častitljivi starosti 77 let. Zadnjikrat je zvonil še svoji rajni soprogi Mariji ob njeni zadnji poti pa ga je že močno prehlajenje priklenilo na postelj. Bil je v svoji dolgoletni službi vesten in točen do zadnjega, opravljal jo je z izredno gorečnostjo in ljubeznijo do konca svojega življenja. Bil je tudi globoko veren in pobožen, zvest član našega apostol-stva mož. Vsako prvo nedeljo in vsaki pivi petek v marcu in še več dni vmes jc prejemal pobožno sv. obhajilo. Še v svoji bolezni jo vsaki dan hotel vstati in iti v cerkev opravljat svojo službo, posebno v nedeljo 1. marca je goreče želel udeležiti se skupnega sv. obhajila Apostolstva mož, pa ni mu bilo dano, komaj dobrih 14 dni po smrti svoje soproge je tudi on izdihnil svojo blago dušo. Njegovo splošno priljubljenost je tudi pričal njegov pogreb. Udeležilo se ga je toliko župljanov, kakor že dolgo nismo videli. Za slovo mu jo pretresljivo prepeval Requiem nekdanji gosp. organist žički Jernej Kokotec, zdaj pri Sveti Trojici v Ilalczah. Pod njegovim vodstvom je domači moški zbor zapjl tudi ganljivo žalo-stinko ob grobu. Ime rajnega našega zvestega ccrkovnika bo s častjo zapisano v zgodovinski knjigi naše župnije. Večni mir njegovi duši!
Skale. Škalskega č. g. dekana mon.-igoora Ivana Rotnerja je že večkrat napadla španska, a se je vsakikrai hitro opomogel. Tokrat pa je pustila resnejše posledice. Želimo neumorno delavnemu gospodu skorajšnjega ozdravljenja! Škalski sosed in monsignorjev rojak g. župnik Friderik Repolusk v Šentvidu pri Valdeku že tudi dalje časa boluje, tako da so bili Šentvidčani parkrat brez službe božje, ker je tudi namestnik obolel.
Bramlje. Dne 21. februarj - tega leta je po mučni bolezni izdihnila svojo blago dušo obče znana mamica Marija Vok, rojena Jager. Pokojna zapušča moža in dve že preskrbljeni hčerki. Vedno si je želela, da bi stopila s svojim možem še enkrat pred oltar ter slavilo zlato poroko, do katere ji je manjkalo še štiri leta. Bog pa je hotel drugače .poklical jo ji k sebi iz doline irpljenja v nebeški vrt, kjer upamo, da zdaj biva. Iskreno se zahvaljujem^ g. Antonu Dimec za poslovilne besede na njenem domu, č. g. župniku za zadnje besed« v slovo ob odprtem grobu, pevskemu zboru, ki je zapel kar tri žalostinke in vsem, ki so jo spremljali na njeni zadnji poti. Naj v miru počiva!
Piištanj. Na praznik dne 25. marca se priredi pri nas »Materinski dan«.
Ne preglejte, TCltavno samo flo lO.aprila!
S tem Vam nudimo izredno ugodno priložaost, da postanete lastnik za Vas prepo-trebne knjige »Domači živinozdravnik«, velikega svetovalca za vse primere bolezni in nesreče pri domačih živalih. To, za naše razmere ogromno delo (obsega čez 800 strani velike oblike v krasni opremi), z mnogo stotinami tudi celostranskih lepih, barvastih slik, je spisano od strokovnjaka v slovenskem jeziku in prinaša vse kar se tiče zdravja živali in bo služilo našemu živinorejcu kot največji in najzve stejši svetovalec dolgo vrsto let, zlasti zato, ker obrača pri zdravilih posebno po zornost na uporabo dobrih, domačih, davno že preizkušenih sredstev. Knjigo da jemo do preklica na zmerne mesečne obroke, tako da jo kupi lahko vsak kmeto
valeč. — Nekaj od mnogih priznanj:
G, Blaznik iz Črnega vrha; »Malokatera knjiga ¡e tako potrebna, kakor Vaša. Odlikuje se po krasni opremi in lahko umljivem, obširnem besedilu. Ni je bolezni domačih živali, katera bi ne bila pojasnjena in nasvetovar.o ceno in uspešno zdravljenje, kar sem se sam prepričal. Zato jo najtople-je priporočam vsem pošestnikom-živinorejcem.«
G. Dermolj iz Lokovice: »V prepotrebni knjigi »Domači živinozdravnik«, ki sem se je srčno razveselil in jo smatram za naš narodni zaklad, imamo združeno vse, iz česar bo črpal slovenski kmet možnost, svojo žival ne le pravilno zdraviti, ampak kar je najljubše varčnemu gospodarju, isto obdržati in imeti vedno le v zdravem stanju. Važno je zlasti to, da je zmožen vsak vestni čitatelj te knjige usposobiti se v najbolj pereči zadevi, namreč spoznavati sicer na videz zdravo žival, ki pa ima nevidne znake bolezni. Potom temeljitega spoznanja bo odpadlo mnogo nepotrebnih pravd in nepoštenih kupčij. Veliko pomoč mu bo nudilo znanje pri porodih, napihnenju itd. Vsake vrste podučljivih primerov je toliko, da jih nikdar ne bi mogel imenovati vseh. Poleg nje trpež-nosti, poljudnih sestavkov in okusne opreme, je tudi vsebina knjige izredno bogata. Hvaležni Vam morajo biti za njo še poznejši rodovi v naših hišah. Kajti prepričan sem, da jim bo v dobi več let prištedila 10 kratni, morda celo 50kratni denar, ki so ga izdali za fo knjigo.«
G. Dolenc J. iz Pudobna: »Ko sem sprejel od Vas knjigo »Domači živinozdravnik«, sem takoj zdravil po njenih navodilih; zdravila so v kratkem času dveh dni jako uspešno pomagala, tako, da je prašič popolnoma ozdravil od svinjske rdečice. Zahvaljujem sc Vam za knjigo, katero bom s toplim srcem priporočal vsakemu kmetovalcu, kajti prepričan sem, da je z navodili v tej knjigi ozdravljiva sploh vsaka živalska bolezen.«
G. Hriberšek J. iz Smečca: »Najlepše se Vam zahvaljujem za knjigo »Domači živinozdravnik«, ki sem jo prejel v lepem redu. Ko sem pregledal njeno vsebino, sem bil ž njo zelo zadovoljen. Zato jo toplo priporočam vsakemu živinorejcu, ker je z ozirom na njeno opremo in bogato vsebino zelo poceni. Pomagal sem si ž njo že v par slučajih in odpravil neješčnost pri živini.«
G. Knuplež Ivo, ekonom iz Sv. Jakoba v Slov. gor.: »Vaša knjiga »Domači živinozdravnik« je vsled svoje obsežne vsebine ter krasne opreme vredna vsega priznanja. Ž njo sem v resnici zelo zadovoljen in jo bom tudi vsakemu kmetovalcu najtopleje priporočal.«
Isti pozneje; »Tem polom Vam pošiljam v pregibu tri naročilnice za Vašo prekoristno knjigo »Domači zdravnik«. V kratkem sledi zopet več naročil. ..«
Podružnica kmetijske družbe v Zagorju ob S.;
»Knjiga »Domači živnozdravnik« je zelo priporočljiva za vsakega živinorejca. Urejena je praktično, tako da je možr.o vsak slučaj v njej hitro poiskati. Važna pa je tudi radi popisa zdravilnih rastlin in njih uporabe. Z ozirom na njeno čedno pbliko bo okras vsake knjižnice.«
G, Smole Gustav, konjeniški kapetan v pok.:
»Knjigo sem z vso pazljivostjo in z zanimanjem prečital. Kot bivši dolgoletni žrebčarski častnik vem, kaj in koliko je vredna (zlata resnica), notabene danes edina na tem polju. Želeti bi bilo, da bi ta prepotrebna in izborno sestavljena knjiga ne manjkala niti v najmanjši kmetski hiši. — Priporočam jo najtopleje vsem prijateljem in ljubiteljem domače živali.«
Isti pozneje; Pošljite mi še en izvod Vaše knjige »Dom. živ.«.
G. Arbeiter iz Draževasi: »Z Vašo knjigo »Domači živinozdravnik« sem popolnoma zadovoljen in jo vsakemu toplo priporočam, ker je neprecenljive vrednosti za vsakega kmeta. — Prijateljski pozdrav.«
G. Kleaenčič Fr. iz Radmirja: »Sporočam Vam, da je knjiga »Domači živinozdravnik« najboljša za kmeta, ker si obvaruje lahko sam svojo živino pred boleznijo.«
G. Kotnik S. iz Selovca: »Najlepša hvala, da ste mi nudili take ugodnosti glede plačila pri dobavi knjige »Domači živinozdravnik«. Že v štirih slučajih mi je knjiga rešila živinčeta ter me s tem obvarovala škode.«
G. Kralj J. iz Zagorice: »Vsebina v »Domačem živinozdravniku« je zelo bogata. Imam že več strokovnih knjig, da pa bi bilo vse tako obširno opisano o boleznih in njih zdravljenju, se ne dobi v nobeni slovenski izdaji.«
G. Lušin I. iz Sodražice: »Sem zelo zadovoljen z Vašo knjigo »Domači živinozdravnik«, ker je v njej obsežno popisana vsaka bolezen domačih živali in način zdravljenja, ter mi je že v par resnih slučajih kar najuspešneje pomagala, tako, da jo bom vsakomur priporočal, ker je vsakemu večjemu kmetovalcu neobhodno potrebna.«
G, Majcrič Fr. iz Kremberga: »Res ne mine ne dneva ne tedna, da ne bi rabil Vaše prekoristne knjige »Domači živinozdravnik«. Nje vsebina je tako temeljita, obenem pa lahko umljiva, da jo vsak posestnik lahko razume. Posebno dobro mi je služila že dvakrat pri konjski bolezni pri »koliki in driski«. Zato priporočam to prekoristno knjigo vsakemu posestniku živali, ker s to knjigo se ogne velikim nesrečam in stroškom.«
G. Hudomalj I. iz Potoške vasi: »Z veliko zado-voljnostjo Vam sporočim, da sem z Vašim »Domačim živinozdravr.ikom« j prav zadovoljen. Ta knjiga je res za vsakega kmetovalca po njeni vsebini zlata vredna. Zato jo priporočim vsem prijateljem živali.«
G. Ott G. iz Gorice: »S knjigo »Domači živinozdravnik« sem zelo zadovoljen. Prav lepo se zahvalim, da ste nam postregli s tem prekoristnim delom. To prekoristno knjigo vsakemu posestniku živine prav toplo priporočam, ker ga bo obvarovala mnoge škode,«
G. kmetijski svetnik Rohrmann: »K temu lepemu delu Vam lahko le čestitam.«
G. Peiernelj A. iz Kamnice: »Tudi jaz se čutim dolžnega, da Vam izrazim svojo zadovoljnost nad knjigo »Domači živinozdravnik«, ki ste mi jo do-poslali. Po njeni bogati vsebini in okusni opremi se mi je tako priljubila, da bi jo zdaj res težko pogrešal. Priporočil jo bom svojim prijateljem in znancem, ker je knjiga res izredne vrednosti.«
G. Razbcršek Fr. iz Medije: »Iskreno sem Vam hvaležen za doposlano mi neprecenljivo knjigo »Domači živinozdravnik« in jo vsakemu prav toplo priporočam. Vam pa izrekam svojo srčno vdanost in hvaležnost.«
G, Resnik V, iz Škoijevasi: »S knjigo »Domači živnozdravnik« sem jako zadovoljen. S pomočjo te knjige lahko ozdravim vsako živinče. Ker ste tudi s plačilom jako kulantni, je ta knjiga vsakemu posestniku priporočljiva.«
G. Rudolf Jos. iz Velikih Blok: »S knjigo »Domači živinozdravnik« sem zelo zadovoljen, ker je kot dober svetovalec kmetovalcu neprecenljive vrednosti. Vsaka bolezen je tako opisana, da jo z lahkoto spoznam na obolelem živinčetu in tudi po točnem navodilu zdraviip. Priporočal jo bom odslej vsakemu, ker s tem, da rešim eno samo živinče, je že knjiga plačana.«
G. Telban L. iz Podjelovega Brda: »Podpisani sem kupil od Vas knjigo »Domači živinozdravnik«, s katero sem prav zadovoljen ter jo vsakemu živinorejcu prav toplo priporočam. Tako knjigo imeti pri rokah, je velike vrednosti,«
G. Trampuš Ivan, Metlika: »Sporočam Vam, da mi knjiga »Domači živinozdravnik« jako ugaja, posebno radi njene izvrstne vsebine in tudi opreme sploh. Gotovo jo bom s pridom uporabljal in Vam bom hvaležen za vse, kar mi bo pomagala pri moji živini,«
G. Urbanič Blaž iz ščavnice: »Ne morem se Vam dovolj hvaležnega izkazati za Vašo predragoceno knjigo »Domači živinozdravnik«. Vso hvalo dolgujejo vsi živinorejci predvsem velikemu avtorju te knjige. Meni je že v mnogih slučajih živinske bolezni pravilno svetovala.«
I J '.A' M-	'
Iz vsega tega je razvidno, da mora imeti ta knjigo vsak, tudi mali posestnik. Da olajšamo njeno nabavo, jo dajemo tudi na obroke. _Ne zamuJ dite torej te izredne prilike, in takoj naročite.. Po prejemu naročilnice Vam knjigo takoj do-pošljemo. Prvi obrok plačate, ko jo prejmete, na-' slednje pa mesečno po položnicah, katere pri-! ložimo. To naročilnico pravilno izpolnite, izrežite^ dajte v ovitek, napišite naslov »Umetniška Pro-] paganda«, odpravništvo Loka pri Zidanem mostu in po pošti čim prej odpošljite.
Naročilnica
za Umetniško Propagando v Loki pri Zid. mostu.
Pošljite mi po pošti knjigo »Domači živinozdravnik«.
1.	Plačal jo bom v 20 tih zaporednih mesečnih obrokih po 27.50 Din, Z odplačevanjem pričnem takoj po prejemu knjige. Poštnino 20 Din povrnem obenem s prviifl
obrokom.
2.	Plačam s povzetjem 520,— Din s poštnino vred.*) Knjiga je Vaša last, dokler ne bo plačana.
Pri nerednem odplačevanju ugodnosti obrokov ne bo.
Datum
Lastnoročen podpis in natančen naslov!
') Česar ne želite, črtajte.
Trgovski pomočnik se sprejme v trgovini Ed. Suppanza v Pristavi. 411	Pomaranče in limone italijanskega in španskega jzvora, in zelenjave, vedno sveže prvovrstno blago nudi Celestina Glavnik, Ljubljana, Pogačarjev trg 1. 265
Vrtnarskega učenca močnega, zdravega, poštenega, sprejmem takoj. Nasloviti na: Ivan Savnik, Kranj. " 415	
	ZAHVALA. Po smrti moje matere gospe Uršule Predan sem sprejela od LJUDSKE SAMOPOMOČI V MARIBORU točno izplačano pripadajočo podporo, za katero se item potom najlepše zahvaljujem. Zg. Hoče, dne 6. marca 1931. 4333 Jožefa Predan.
Vajenca za usnjarsko obrt sprejmem takoj, hrana in stanovanje prosto. Joško Kosi, usnjar, trg Veržej. 432	
Kravarja samca, ki dobro dojiti zna, sprejme grad Fala. Plača 300 Din. 406	
Zanesljivo kaljiva semena, vrtno in poljsko o-rodje, kavo in drugo špecerijo, železnino, najboljše škarje za trsje, kupite prav ugodno pri Jos. Jagodič, Celje, Glavni trg. 366	
	ZAHVALA. TeTm potom izrekava podpornemu društvu LJUDSKA SAMOPOMOČ V MARIBORU najlepšo zahvalo za takoj izplačano podporo po smrti naše matere gospe Genoveie Kristl. Ciglenci, dne 4. marca 1931. 434 Jakob in Marija Šmigoc.
Franc Horvat, vrtnar v Ljutomeru št. 115, oddaja prav krasno, garantirano trsje: beli burgundec, laški rizling, silvanec itd., cepljeno na Rupestris št. 9, Rip. in Port in na Balandai in Riparija 5. B. B. 339	
Trsnice in drevesnice Vinko Hrastnik, Št. 11 j pri Velenju, nudijo prav krasno cepljeno vinsko trsje kakoi. beli burgundec, laški rizling, silvanec itd., cepljeno na Rupestris št. 9 in na Riparijo Portalis. Za rast garantira 95%, za pristnost sorte 100%. Lastnik Vinko Hrastnik, absolvent vinarske in sadjarske šole. 6	
	ZAHVALA. Za takojšnjo izplačilo pripadajoče podpore po smrti naše matere gospe Apolonije šafarič izrekava LJUDSKI SAMOPOMOČI V MARIBORU najlepšo zahvalo in priporočava to neprecenljivo društvo vsakomur najbolje. Sv. Andraž v Slov. gor., dne 4. marca 1931. 435 Franc in Marija šalarič.
Požar! Vsa pojasnila, zadevajoča zavarovanje daje brezplačno Ognjeslav Skaza, Ptuj. 351	
Srajce
in vse drugo perilo za dame in gospode razpošilja v najboljši kvaliteti in po zelo nizkih cenah tovarna perila STERMECKI. Naročite še danes novi, veliki ilustrirani cenik! Velika izbira kravat, žepnih robcev, naramnic, rokavic, nogavic in raznih drugih modnih predmetov.	i
Tonama perila 5 termecki, Cel je u
Oglasi v Slov. Gosu. imaio itaibomi uspeh!
Pozor!
Naznanja se, "da so se vse cene oljnatih kakor tudi suh'H barv, lakov, firnežev, čopičev itd. znatno znižale. Pred nakupom .prepričajte se čez prvovrstno kvaliteto barv v špecijalni trgovini barv	427
Franc Weiler
Billerbeckov naslednik
Maribor, Gosposka ulica 29
thsporlna hiša Alehsandrova1©
»»
UNA"
lasl&.PrislerniK
Aie»satsdrova 10
Velika izbirna zaloga: nogavic, otroških, ženskih in moških srajc, spodnjih hlač. Pletenin: maje, puloverov, telovnikov, lastni izdelki. Čevlje za dom in telovadbo, snežne čevlje, dežnike, igrače. — Lastna pietarna in predtiska-rija, tudi se prevzame entlanje in ažuriranje. — Ves pribor za šivanje, kakor volna, svile itd. Krojači in šiviljo dobe znaten popust. — Tudi gugalne konje, sanke, vozički za pupe po izredno nizkih cenah. — Na drobno in na
debelo.	1334
Najcenejše m najboljše
kupite barve, lake, iirneže, terpentin, karbolineum, katran, krovne in izolacijske lepenke, maže za kolesa, olje za stroje in mast, bencin itd. itd. pri	376
Branko Sučevii, Maribor
Slovenska ulica S
Telefon št. 2153 _Telefon št. 2153
Fran Sirupi, Celje
Vam -priporoča svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, sve-tiljk, ogledal, raznovrstnih šip, lepih okvirov itd. — Prevzema vsakoršna steklarska dela. — Najsolidnejše cene in točna postrežba.	2
Na drobno!	Na debelo!
Polcnšak pri Ptuju. Davek na samce je kaj silno našo mladino ugrel. Vsak si je mislil: rajši ko plačam ta davek, ki ga pri nas imenujemo davek na samotare, smuknem v slad-lco-grenki zakonski stan. Še tako naporno ga-ženje po debelem snegu ni ustrahovalo zakona željnih, ampak vsak jo je smuknil po svoj izvoljeni par. Pač smemo se Polenšani pohvaliti, da smo se pri nas ženili prav pridno, saj smo imeli deset parčkov oklicanih. Ena Za -lika nam je odšla k Sv. Lovrencu. Eno pridno Ivanko je odvedel mladi ženin na novi dom k Sv. Tomažu. En ženin se je odselil v Dornovo na staro Šegulovo gostilno. Tudi naš krepki konjač ni hotel, ostati dalje kot samec; ampak si je prignal mlado in luštno gospodinjo iz šentmarjetske fare. Ni tudi manjkalo gostije v našem trgovskem krogu na Polen-šaku, mlad in za napredek vnet trgovec si je privedel fletno gospodično tam nekje od Sv. Lovrenca. Nič kaj po godu pa ni bil našim ženicam-razmotrilkam nek mlad zakonski kandidat, ki si je še zadnji čas premislil ter kljub trikratnemu oklicu pustil svojo izvo-Ijenko. Ženili so se pri nas letos le mla-jši, kateri pač upajo, da še bodo na mnoga leta živeli v veselju in srečnem skupnem življenju, kar tudi vsem iz srca želimo!
Velike Rodns pri Rogaški "'atini, Prpšli mesec smo spremljali k večnemu počitku našega nadvse priljubljenega znanca in prijatelja g. Vinka Šketa, ki nam ga je neizprosna smrt v cvetju najlepših let ugrabila. Kako je bil pokojnik priljubljen daleč naokoli, je pričal njegov pogreb, katerega se je kljub slabemu vremenu udeležilo mnogo ljudi.
Sv. Lovrenc v Slovenskih goricah. Dne 22. februarja smo izročili materi zemlji predrago sestro in krstno botro Marijo Šegula. Naj v miru počiva!
V petek dne 13. in v soboto dne 11. marca zopet prodaja pohištva: več postelj, 8 omar, kompletna spalnica, kuhinjska kredenca, le pe pernice, madrace, predalniki (Schubla-dekasten), čedna posoda, čevlji, obleka, 4-lcolesni voz. Orožnova ulica 1, nasproti Mene hranilnice.	419
Ker mi je preostalo trsja čez lastno uporebo, zato prodam par sto komadov Rizlinga na Rip. in na Gothe po Din 1.50 komad. Glin-šek, Ložnica, p. Velenje.	448
Siara jedilnica in omara za knjige, pripravna za boljšo hišo na deželi se kompletno za 3000 Din proda. Maribor, Meljska 29. 447
Novo zidsna hiša, krasna lega, 4 sobe, s prostornim gospodarskim poslopjem, nekoliko oranice in travnika, v najlepši bližini mesta, želzniške postaje, šole in cerkve, primerno za vsako obrt ali penzijon, proda poceni Martin Klep, Spodnji Breg štev 143 pri Ptuju.	418
Ali že imate povesti »A njega ni ... .« ter »Kraljica Estert«. Obe sta krasni. Dobita se v Cirilovih knjigarnah v Mariboru za ceno 15 Din 1 komad.
Bencinmotor 4 KS kupi Zavernik, mizar, Par--tinje, p. Sv. Marjeta ob Pesnici. — Pomočnik in vajenec se sprejmeta istotam. 451
Dvckolesa, gramofone, šivalne stroje, otročje vozičke popravlja najbolje špecijalna mehanična delavnica Gustinčič, Maribor, Tatten-bachova ulica 14.	428
Posestvo na ravnini 4'A oralov se proda. Povprašati v gostilni Kos, Leitersberg pri Mariboru.	446
Cepljeno trsje in sadno drevje ima Anton Tu-rin, Modraže, p. Studenice pri Poljčanah.
402
Vinogradniki, pozor! 30.000 komadov Ia cepljenega trsja za prodati na podlagah: ripa-rija portaiis, riparija X solcnis 1616 in Gothe Št. 9. Sorte: 1. beli burgundec, 2. laški rizling, 3. beli ranfol, 4. muškat Damasce-nec, 5. Magdalena endževina, 6. moslovec, 7. rulandec, 8. rdeči traminec, 9. Monsignor, 10. veliki rizling (Pleček). Za prodati imam tudi 10.000 komadov Ia sadnih divjakov, 7 desetink mm debeline. — Sprejmem fanta zdravega, ki bi imel veselje se izučiti v drevesničarski in trsničarski obrti, starost li do 21 let. — Ivo Senekovič, drevesničar in trsničar, Marija Snežna 176.	404
Posestvo skupno kot vrt s hišo, hlevi ter gospodarskim' poslopjem in mlinom, obsega skupno 34 joh rodovitne zemje, polovica je lepega smrekovega gozda 'ter dosti bukovih drv za domačo potrebo, druga polovica njive, travniki ter mnogo sadnega drevja, se radi preselitve takoj s celim inventarjem vred proda za ceno 53.000 Din. Resni kupci se lahko osebno ali pismeno zglasijo pri go-spej Alojziji Tramšek, Wurmat 34, Sv. Duh, p. Selnica oh Dravi.	422
Sadna drevesa od jabolk, hrušk, bresk in marelic nudi po izredno nizki ceni Fran Mlinaric, Zagreb, Savska cesta 113B. Zahtevni te cenik.	420
Pozor I
Naznanilo.
Pozor!
Tvrdka Groleger & Peielinšek
v Oplofnici
naznanja, da ima ysled likvidacije firme
veliko razprodajo
svoje bogate zaloge
manufakhirnega blaga
dokler traja zaloga
po lastni ceni.
Po?lnžite se ugodne prilike!
.O '
® - o o* > £
W d
TI ^
s o W
t- C5 M
0	Ji
a en
CB —,-J ~
T3
oT o
01	^
am
**	3
-,	« ® O)
a	S >*
>ot a> "" «3 §<
3 Š ¿2
f« —' "
s
m M
S.2. c
S > ~
■3 3
U
3 2
B OT
cn
. c
iT OT ri ? SoOl
Cepljeno trsje samo najbolj priporočljivih vrst nudi v veliki množini: Franjo Mlinaric, trsničar in drevesničar, Zagreb, Savska cesta št. 113B. Zahtevajte cenik!	419
Izjava. Podpisana Liza Cajnlco, posestnica v, Mestnem vrhu pri Ptuju, obžalujem žaljivke, s katerim sem žalila dne 25. jan. 1931 gospo Marijo Erbus, posestnico v Mestnem vrhu št. 13, ter se ji zahvaljujem za odstop od obtožbe. V Ptuju, dne 31. januarja 1931. — Liza Cajnko s .r.	430
Izjava. Podpisana Liza Cajnko, posestnica v Mestnem vrhu pri Ptuju, obžalujem žaljivke, s katerimi sem dne 25. januarja 1931 žalila gdč .Terezijo Erbus, posestniško hčer v Mestnem vrhu št. 13, ter se ji zahvaljujem za odstop od obtožbe. V Ptuju, dne 31. januarja 19331. — Liza Cajnko s. r.	431
Učenca iz poštene hiše sprejme Ivan Kozel, pekarna, Ptuj.	437
Posestvo na prodaj, njive, sadonosniki, gozdi in travniki, poslopja v dobrem stanu, 10 minut od ceste, se proda, zamenja za manjše ali razkosa. Josip Grošl, Slivnica pri Mariboru.	445
Sprejme se siromašnih staršev deklica, zvesta in poštena, za pomoč gospodinji,-ki bi ostala več let pri hiši. Pismene ponudbe pod »Na kmetih« na upravo lista.	423
Vabilo na XXI. redni občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice v Hočah, ki se vrši dne 29. marca 1931, ob pol 9. uri v uradnih prositorih. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načel-stva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1930. 4. Čitanje revizijskega poročila. 5. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, se vrši pol ure kasneje na istem mestu- in pri istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih članov. K obilni udeležbi vabi ~ na-čelstvo.	442
Piščeta v sušcu — jajca v avgustu! Valilna jajca, belorumene, štajerske rjave standard -kokoši, v selekciji dosežena nosnost do 254 jajc letno, razpošilja strogo dnevno sveže: Rejska postaja Kraljevi vrelci, Kostrivniška Slatina, p. Podplat.	411
Obleke „TIVaR"
za moške in otroke, klobuke najnovejše vrste, perilo, kravate itd. kupite najugodneje in solidno pri	452
Glavni trg 2
Oglejte si izložbe in zalogo! Cene neverjetno nizke!
KainmsSfa cifrniisHa Kumara
sadu citrone za zamenjat sličen, nežen in fin okus. Nosi bogato v vsakem vrtu. 1 pore. semena 4 Din. — Glavni katalog z 194 slikami z obneslim elitnim vzgojevanjem vrtnih semen zastonj in poštnine prosto. Mnogo priznanj.
ALFONS ZIEGLER, Samenzucht, Erfurt 78, Deutschland.
443
Mllnarskega vajenca
močnega in zdravega, najmanj 15 let starega dečka iz poštene hiše sprejmem na tri leta v učenje mlinarske obrti. Vajenec ima prosto oskrbo in se naj s svojim oče- ■ tom predstavi pri parnemu in umetnemu mlinu J. Za-
dravec v Središču ob Dravi.	408
Volneno blago za ženske in moške obleke, svilo, kristali svilo, tiskovino, kambrike, platno, robce itd. najceneje' in v veliki izbiri pri Kuhar in Hrovat, prej Kari Soss, Maribor, Aleksandrova cesta 9.	388
Si	B
g Kje kupiš najboljše in najceneje podplate in zgornjo usnje — samo pri vsestransko znani tvrdki
Ptuj, Hrvatski trg 2 — Sv. Lenari v SI. gor.
® ker ta sama izdeluje vse usnje in je tudi zo- S pet znižala cene vseh svojih izdelkov. ■— Tam-kaj se vzamejo svinjske, kakor tudi vse druge H vrste kož v delo.	275 ®
S	®
JaSEBegSEBBBlSBBaa SBSSBESEBEEBSH
Širile „Slov. Gospodarja!
najde vedno najprimernejše ^udi pri negi zdravja. Imamo ljudi, ki se jim posreči, da ostanejo zdravi celo življenje. Mnogo ljudi rabi že nnd 3-i let Fellerjev pristni lepo dišeči »F.lsafluid«, da se obvarujejo proti mnogim obolenjem in znajo z njim koristiti tudi drugim ljudem pri revmatičnih, protin-skih, nervoznostnih bolečinah, pri bolečinah v hrbtu in križu, trganju, bodljajih, glavo- in zobobolu, slabih mišicah in pri drugih boleznih olajšati bolečine in odvrniti bolezni.
Storite enako, pomagalo bo tudi Vam!
To notranje in zunanje slovito domače sredstvo in kosmetikum dobite v lekarnah in zadevnih trgovinah v poskusnih steklenicah po G Din, dvojnih steklenicah po 9 Din ali velikih steklenicah po 26 Din. Po pošti 1 zavoj z 9 poskusnimi, ali 6 dvojnimi ali 2 velikima steklenicama 62 Din, več ta-kihh zavojev mnogo ceneje. Po pošti se naroča pri	1378
EUGEN V. FELLER, lekarnar, STUBICA EONJA, k	Elsatrg 341. t— Savska banovina.
Prodam ali dam v najem posestvo, obsegajoče 16 oralov prvovrstnih njiv in travnikov, ležeče tik ob okr. cesti blizu Slov. Bistrice v ravnini. Naslov v pravi lista.	H5
Sadne drevja dobita še pri drevesnici Jelen, Št, Ilj, Velenje. 412
Ne odlagajte, da si o-
skrbite najboljše cepljene trte, kakor tudi korenjake le od dreves niče in trsniee J. Gradišnik, Šmarjeta pošta Celje.	304
BpnenIrn moba
za gnojenje travnikov pri
Jakobu Macun
Ptuj 416
Blišesar ne zamudite?,
Kava, dnevno sveže pralena
Vi kg od 13 Din do Din 27. = Čaj nove žetve
\	svetovnih znamk v veliki izbiri in ceni je že
prispel. — Zaloga celokupnega vedno svežega špecerijskega blaga direktnih virov po dnevni ceni,	1301
če ne kupite ure prehitro, ampak če prej prelistate veliki ilustrirani letni cenik tovarniške hiše ur Suttner.
Dobi to ga popolnoma brezplačno
ii; v njemi: najdete največjo izbiro zares zanesljivih budilnikov in stenskih ur, švicarskih žepnih ur, zapest-nil) ur, zlatnine in srebrnine vsake vrste, vse takorekoč po originalnih tovarniških cenah.
Že AQ> dobite pravi Anker budilnik št. 125, poniklan 16 cm viso?i. za	Prava švicarska Anker-Rcmont, žepna ura že od 44.— Din na-
prej, ure-zapestnice od 98— Din naprej. Noben rizikol Kar nc odgovarja, 6e zamenja, ali pa vrne denail Zahtevajte brezplačni letni cenik od tt.
H. Suttner, Ljubljana št. 992.
Zadružna g
Podružnica Maribor, Aleksandrova cesia lté
V lasini, novozgrajeni pe'aiï	Pred irančiSft&nsfro cerftvijo
niiiffffiitHiiiiiiiintiiiftHiiiifitiiffiiiitifiiiifHiKiîniiiitmiiiiiiiiiïtun iiiitintiiiiiimuiiEminiiHuiiiiimiiimmfiuiiiiiiiiiiiiiMiiiiinititiEtiiiiiitTiniiiiiiiiiitiiumiifniiiifiiiitii:i!iitiiiii^^
Izvršuje vse hanftie posle naffeuiantneje. - Najvišfe obrestovan ge vlog m ftnfllice in v lehoCem računu. - Poob!a§(eni prosa talec sreih državne razrešile loterije. ^
193
Najvarnejše in najboljša naložite denar pri
Ljudski posojilnici v
regisirovani zadrugi z neomejeno zavezo
v no vi lastni palači na oglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice
Stanje hranilnih vlog zna- _ . „ , .	,	, ,..	Renini davek
Sa nad Din 100,000.000 -. 2a hranilne vloge jamgl poleg rezerv m hiS nad S000	piaCuje posojilnica iz svo-
roStvo atCT zastavo0'fod glanov.poaesinikov z vsem svojim premoženjem,	Jega in ga ne odteguje najugodnejšimi pogoji. vlagateljem.
193
Illlllllllllll!li!!l»llllllllll!i!!ill
53010002482353535353235302010100020002000101020101000201010505100100020202000100010210071000000201020102300006060709101007000001000000020102020201020200020053000000020001000053482348010002482353000201002353480100020202000100020102020002010201534800
5348534890235348904853235323534853482300020101232353234802020001020002234853
lad prihaja - Odložite visoko zimsko obutev • Nosite poKevUe
Udobna široka obutev je za angleške tkanine enako moderna kot špičasti čevelj za temno večerno obleko. Nosite obutev, ki odgovarja namenu in Vašemu poklicu. Naši sotrudniki Vam bodo" pomagali s strokovnim nasvetom pri zibiri primerne obutve.
Naklonite nam Vaše zaupanje.
Vrsia 1937-22
¡Vi, ki ste izpostavljeni Štrapacu, rabite spomladi lažje čevlje. Evo jih, s trpežnim gumijastim podplatom po neverjetno nizki ceni.
Vrsia 3637-22
Široka oblika tega čevlja Vam zajamči u-dobnost tudi pri največjem štrapacu. Enaki iz ševroja ortopedi-čni za isuo ceno.
Vrsta 6637-11
Obleke iz angleške tka nine ne morete nositi brez te oblike športnega čevlja. Imamo jih v črni in rjavi barvi«
išče se viničarska družina z odraslimi otroci v stalno službo. Fr. Kupnik, Kostrjvnica, p. Podplat. Iščem tudi drevesriičarja za obrezovanje sadnih dreves.	-405
Prodamo lepo jedilnico, skoraj novo. Špedicija »Balkan«, Maribor, Aleksandrova cesta 35.	403
V Eudini pri Ptuju štev. 9. sa proda posestvo
tik državne' ceste, četrt ure do kolodvora. Cena se izve tam.	403
Cepljeno trsje in sadno drevje ima Anton Tu riri, Modraže, p. Studenec-Polje.	502
Cepljene trte prvovrstne komad 1.25 Din nudi trtnica Franc Zelenko, Juršinci, Ptuj. 336
Cepljene irie nudi trsnica in drevesnica Fran Kovač, Jankova, p. Vojnik pri Celju. V najboljših sortah z vsako vrsto podlage, cena Din 1.50, v večji naročbi popust, in hrušove divjake 50, zahtevajte ponudbo.	440
Priden hlapec konjar se sprejme v trgovini Josip Krem.pl, Maribor, Meljska c. 9. 421
Sadno drevje bobovec, baumanko, cesar jevič, Huberjev moštnik, šampanjsko, damasonko in londonski peping za spomladansko sajenje oddaja .Kari Gradišnik, Št. Janž-Crnova, p. Velenje.	389
Harmonika, fina, lepa, noya, dunajska chro-matična in diatonična za polovično ceno pri A. Pinter, Slov. Bistrica.	328

, pašniki, SsrmsMc rastline
so najbolj hvaležne s
Žilnflra je izdatno učinkujoča, zalo ceneno fosfatno gnojilo, vsebuje poleg fosforne kisline blizu 50 % učinkovitega apna. je najbolj preskušeno gnojilo za travnike, dete-Ijišča in pašnike,
loinasova Žlindra raztrošena spomladi, u-
činkuje ravno tako dobro kakor v jeseni.
Krasno posestvo tik o-
krajhe ceste, 15 oralov proda Jakob Eder, Št. Jurij v Slov. gor. 414
Fotografije za legitimacije takoj iu poceni. Foto-atelje „Eli" Maribor, Aleks c.l. pri frančišk. cerkvi, 117
edihurjcve, 5 kunine, zajčje, bele podlasice in druge zimske kože od divjačine kupuje po najvišjih cenah I. II a tej, trgovcc v Slov. Bistrici.
□□□anncnnannnnon
znamke Hast & Gaszer
na24 mesečne obroke
Puch & Styria na 10 mesečne obroke
PUCI ToiesS®
na 12 mesečne obroke
kakor tudi dobre stare šivalne stroje od Din 500 — in rabljena kolesa od Din 800'— naprej, pri
fllojz Ussap
irgovina s šivalnimi stroji, kolesi in motorji 108
Maribor
Gosposka ulica 20
□□□□□□□□□□□□□□□O
Pošlaao pridno dekla, ki opravlja vsa domača dela in ima veselje do kuhinje, se sprejme takoj pri Lud. Krautsdorfer, trg Loče pri Poljčanah.	417,
Predam dobičkanosno posestvo do 7 oralov, 1 oral vinograda, v Dobrenju, Vpraša se v Rošpohu št. 5.	444
25 nizkih vrtnic v 25 sortah najrazličnejših, naravnost čarobnih barvah, stane franka Vaša postaja 150 Din, 10 vrtnic stane 60 D. Od maja do novembra boste imeli mnogo nedolžnega veselja in vedno svež šopek. — Drevesnice bratov Dolinšek, Kamnica, pošta Maribor.	370
Breskve lahko uživate od srede julija do konca septembra, ako naročite pri nas Sortiment 10 breskovih grmičev v 10 sortah naj-različneje zrelostne dobe; stane 125 D franko Vaša postaja. 20 grmičev v 20 sortah £5G Din. Drevesnice bratov Dolinšek, Kamnic.a, pošta Maribor.	371
Lepa trgovska hiša na zelo prometnem mestu ob železnici z lei vrtom ter gospodarskim poslopjem ob železni progi s trgovsko koncesijo v ptujskem srezu se da v najem ali se takoj proda. " Ponudbe na oglasni oddelek pod šifro »Hiša«.	331
Bvosiasiovauiska hiša z velikim dvoriščem in gospodarskim poslopjem, s pripadajočim vrtom in njivami ali brez istih, ob glavni cesti v prometnem trgu na Štajerskem, primerna za kakega obrtnika ali upokojenca, se iz proste'roke po ceni proda. Vprašanja na upravo Slovenskega Gospodarja pod »ugodna prilika«.	398
13 Id I V
Vam za 10 Din 1 kg predelam v vrvi in širan-ge. — Vrvarna Anion Šinkovec. Celje, Gosposka ulica 3. — Zaloga kocev, plaht, žime, gurt in špage.	208
si prihranite, ako kupite sukno za moške obleke, volneno za ženske obleke, platno za vsakovrstno perilo, svilene rute, srajce, ovratni-. ke, lcravate, dežnike, nogavice itd.

PMI SO&NCtl"
Celje, Glavni trg O
"i Za obilen obisk se priporoča' S18
ALOJZ DROFENIK
iTiskar.i Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Iirovgtin y Mariboru. «=i Urednik: Januš Goleč, novinar y Mariboru. w i Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik': Januš Goleč y Mariboru,