BIBLIOTEKA UNIVERZE Жт#е1,м#ж«км«1# Mi 9Л9 KamtpankenSotc Verlag und Schrlftleltung: Klagenfurt, Blsmarekring 13, Postfach 115 / Bemigeprele (lin voraus lahlbar) monatllch KM 1 — frel Haus (elnschlleBUch RM 0.20 ZustellrebOlir Abbestellungen der Zeltung fUr dea nachfolgenden Monat werden nur ■ohrlftllch und nur bU 25. de« laufenden MonaU aogenommen Klagenfurt, den SI. Dezember 1943. 8. Jahrgmnf. Trel|a zimska ofenziva Hudo preizkusilo leto ]Vemči|c ne bodo uklonili niti teror niti začasni trenutni neuspehi Lepe besede odpadejo kakor pleve. Narod je v svoji slavni, pa tudi z marsikaterimi temnimi dogodld prekinjeni zgodovini nastopil k boju kakršnega resnično od njega doslej še nikoli niso zahtevali. Pe-rikles je govoril Atencem: Sedaj, sinovi Grčije, nimate nove izbire več, sedaj ne more biti nobenega med vami, za katerega ne bi veljala zapoved. Kličite bogove, toda kličite najprej in nazadnje vas same! Četrto vojno leto, ki prehaja sedaj v peto, ne da bi videli konec, niti smeli vpra-žati po koncu, je prisilil nemški narod k boju, kakršnega poznamo skoraj samo iz mitologije. Narodi se bodo onemogli po-greznili, tisti pa, ki nastopajo neumorno še enkrat in še enkrat k zadnjemu vojnemu pohodu, bodo določali novi svetovni red in bodoče dobe. Mi se ne vojskujemo tako lahko, kakor je takih lahkih vojn večkrat doživelo 19. stoletje, spor ne gre več za meje, kakor bi bili morda še "lahko domnevali ob začetku poljskega vojnega pohoda; spor tudi ne gre več za oporišča, kakor so sklepali iz vojnega pohoda na Norveškem in na Balkanu. Ni to vojna na dveh frontah ampak borba narodov proti dvema svetovtaima redoma, proti zahajajočemu zasebnokapitalistične-mu biču in proti njegovemu krvavemu, na-•jjioiju, UoijsevisxeMiu KuroDaču, Ki jih mi nočemo in ne moremo trpeti, ker ponižujeta človeka, če gremo po ulicah tistih nemških mest, ki so doživela bombni teror v vsej njegovi sili, občutimo, da preži že tik pred našimi vrati nevarnost obubožanja, zgube posesti, brezdomovinstva, množičnega nakopičenja. Tem odločnejša mora biti naša obramba, ne, samo kot kategoričen imperativ, ampak kot najelementamejša volja do samoobrambe, ki vprega brez besedi. Ni več mogoč noben nazaj, nobeno oklevanje. Poročilo oborožene sile z dne 16. januarja je prvikrat objavilo vest o boju za Stalingrad, ki mu ni primere. Pod ruševinami se je izkazalo nemško vojaštvo in dalo Zgled vsemu narodu. Ko se je končal prvi ®ieaec leta, so boljše viške mase po odporu, je bil trajal več kot dva meseca, prema-gale ostanke 6. armade, ki jo je vodil Ge-neralfeldmarschall Paulus. Glavna črta fronte, ki se je odtrgala od sovražnika, je ostala nezlomljena, od njene stanovitnosti sta bila odvisna nadaljnji obstanek Nemčije in blaginja kontinenta. Služba domovine je morala postati širša, brezpogojnejša, odločnejša. Se v zadnjih dnevih januarja je objavil Reichsstatthal-ter Bauckel kot glavni poverjenik za delovno službo Fiihrerjev odlok, ki je pozval može do 65. in žene do 45. leta starosti na delo. Dolgo je bil FUhrer odlašal, preden je izdal to naredbo. Tudi sedaj so bile določ-te lažje kakor morda v Angliji. Vendar je Vsak razumel, da se izkoriščanje teh razpoložljivih moči ne da odlagati. FUhrer je bil ist(^asno zahteval od oboroževalne industrije, da znova poveča proizvodnjo. Z ustavitvami obratov v trgovini in obrti so se prihranile delovne moči in material. Če je ^orda kdo še bil v dvomu glede resnosti po-^o^aja mu je dr. Goebbels odprl oči v svo-jem govoru v športni palači, ki je mlačne prestrašil in čvrste prepričal in iz katerega je pač vsem Nemcem odmeval klic; »nevarnost je blizu!« Nacija јч vedela, pri čem je. Tako neizprosno še nI bil nihče govoril z njo, tako trdo še nikoli niso bili posegli zakoni v vsakdanje življenje, tako bridko se še ni bil začel noben prejšnji vojni pohod. Sedaj se je moralo dokazati, ali je nemški narod dozorel do falange, ki je sposobna za boj. Žrtev ni bila zaman Začeli smo živeti v senci Stalingrada. Žrtev ni bila zaman, kakor je reklo poročilo oborožene sile. Vztrajanje 6. armade je dalo vodstvu vojske čas in možnost, da je storilo vojaške protiukrepe. Ves narod pa je našel v heroičnem boju neminljiv zgled, da je razvil v sebi duševne protisile proti grozečim zopernostim. Sovjeti so z novimi masami navalili na naše armade na Vzhodu, ki so bile razbremenjene po skrajšanju frontne črte. Drugi obrambni boji so se bližali. Anglo-ameriške skupine so se vedno bliže priri-vale do naših tankih položajev v Severni Afriki. Ozka je postala baza v Tuneziji: škripajoč z zobmi so morali nemški vojaki prenašati, da je mnogokrat odpovedal njihov italijanski zaveznik. Nikoli se nemški narod v tej dolgi vojni ni vdajal ceneni opojnosti zmagoslavja. Vedno je opominjalo vodstvo države, naj Bern, 30. decembra. Agitacijski aparat tolovajskega vodje Tita je z značilno ftstvostjo napadel bivSoga jugoslovanskega kralja Petra in emigrantskega vojnega ministra Miliajlovića. Trdi, da je »vlada generala Tita« edino zakonita in napoveduje, da bo Tito vse mednarodne obveznosti »revidiral« in dogovorov, sklenjenih po Petrovi emigrantski vladi, »ne bo priznal«. V obširni obliki dolži tolovajska oddajna postaja bivšega kralja in monarhijo »najstrašnejših zločinov in izdajstev« in imenuje bivšega kralja Petra kot »poveljnika izdajalskih četniških tolp«. S tem je »marša!« po milosti Stalinovi, Tito, bivšemu kralju Petru in emigrantski vladi, katero London še vedno priznava, napovedal odkrit boj. Medtem ko je London odposlal k tolovajskemu vladarju vojno komisijo in priznal njegovo vladanje, osvetljuje Titov pamflet v ostrih obrisih angleško izdajstvo po njih priznane emigrantske vlade. Prav tako, kakor se je Churchill na namig kremeljskega diktatorja odmaknil od jugoslovanske emigrantske klike, se umika tudi od ostalih emigrantov, ki so živeli doslej od drobtinic, ki so padle z brit-ske plutokratske mize. Vsi načrti, ki jih je nekoč imel London z emigrantsko stran- »Times*, ki so najmodernejši angleški časopis in list za City, si dajo od svojega južnoitalijanskega poročevalca poročati podrobnosti o položaju v zasedenih — Britanci in Yankeji jih imenujejo »osvobojene« — ozemljih Južne Italije. Te podrobnosti naravnost uničujejo prazno besediče-" nje Roosevelta in Churchilla, histerične uvodnike sovražnega tiska, vse upe in pričakovanja. Za tako važno smatrajo »Times« to poročilo svojega posebnega poročevalca, da mu posvečajo cel uvodnik in še podČrtavajo izvajanja z raznimi če in ali. Ta izvajanja se bavijo z oskrbo z živili po zaveznikih zasedenega dela italijanskega škornja, in poročevalec piše povsem brezobzirno: »Ena izmed najtežavnejših nalog bo, preprečiti pozimi lakoto«, češ da pičli krušni obrok ne zadostuje in da Južnoitali- se ob vsaki uri izkažemo vredne doprinese-nih žrtev in naj rade volje prenašamo še večje žrtve, naj nikoli ne ohromimo. Ta notranja drža je postala v vseh krogih naroda tem hitreje nekaj samo ob sebi razumljivega, ko je Fiihrer koncem februarja ob priliki obletnice ustanovitve stranke v Miinchnu izdal parolo, naj se neomajno zdrami nemška nacija, naj se vliva moč slabejšim značajem, naj se uničijo sabo-terji in naj se pod nobenim pogojem ne kapitulira. Brez usmiljenja so Sovjeti izvlekli iz svojih mest in vasi ljudi in jih vrgli na fronto. Razpoložljive, deloma velemoderne industrijske naprave so bile brez izjeme pritegnjene za proizvodnjo orožja. Stalin je razbrzdal naval narodov proti Evropi, kakršnega nihče ni doživel od dnevov »velike črede«. Moskovski mogotec je prevzel zloglasno, prekleto tradicijo Tatarov in Mongolov. Samo pri manjših vzhodnoevrop-(Nadaljevanje na 2 nt rani. ► karsko kliko, so izginili pod mizo v trenutku, ko je Stalin dal razumeti, da ne mara imeli" nohtnega opruv'ka e emigranti. London se ne upa Stalinovih namenov prekrižati. Angleški vpliv je padel pod ničlo in z vsakim poklcnom pred Kremljem dokaže angleška vlada znova, da se je popolnoma predala boljševiškemu diktatorju. V okviru teh dogodkov se včlenja Se poročilo lista »Daily Worker«, po katerih pričakujejo po razgovorih Titovih delegatov z anglo-ameriškimi vojnimi oblastmi v Kairu »vojno pogodbo«. Isti časopis na javlja tudi aretacijo finančnega ministra jugoslovanske emigrantske vlade v Kairu, češ d^ je »Mihajlovicev zaupnik« in »osumljen sporazuma s sovražnikom.« Zdi se, da skuša jugoslovanska emigrantska klika v Kairu pri dogovorih med komplici Tita in zavezniki še rešiti, kar se da. Dela se, kot bi bila ona edino zastopstvo srbskega naroda. Treba je samo še počakati, v koliko je še mogoče emigrantski kliki okoli bivšega kralja Petra n^javljati pridržke. Na vsak način pa mora postati emigrantski kliki jasno, da nima pričakovati v Londonu in Washingtonu nikake podpore proti Stalinu in njegovim pomagačem. jani nikakor ne morejo plačevati cen, ki se zahtevajo na črnih borzah, zlasti ker vojaki zaveznikov nakupujejo na uradnih trgih in s tem poženejo cene kvišku. Končno opozarja, da si, kakor on pravi, »zavezniki nikakor ne smejo privoščiti, da bi v prvih evropskih ozemljih, ki so jih osvobodili, izbruhnila lakota, kajti kaj takega bi moralo diskreditirati vse njihove obljube.« Ko so se ameriško-angleške vojske izkrcale na Siciliji, so politični kričači Yankejev in Britancev zagotavljali, da bo sedaj tam napočila zlata doba za Italijane, kajti iz amerikanske obilice bo tako rekoč kar deževalo žita in drugih živil. In sedaj prihajajo brez ovinkov s tem priznanjem, da doživljajo Italijani, ki morajo živeti pod »blagoslovom« Rooseveltovih štirih svoboščin naravnost indijsko usodo, ki je napravila iz (Nada^evanje aa 2. elranlj Prvi zalet napade že zlomljen Berlin, 30. decembra. Razvoj eovjetik^ zimske ofenzive kaže popolnoma drugo № ce, kot pa obe prejšnji zimski ofenzivi oti koncu preteklih dveh let. Po tretjem dn#4 vu te zimske ofenzive se že lahko ugotovi^ da je prvotni napadalni zalet že precej роч pustil. Sicer javlja poročilo oborožene sil#, da je trajal v prostoru Žitomira močan pri-* tisk sovražnika še tudi v ponedeljek, ven^ dar kaže malenkostno število, to je 20 uni4 čenih sovražnih oklopnjakov, da eo mo-» rali vsaj v ponedeljek napraviti kratek od^ mor. Se jasneje podčrta to pojmovanje poročilo oborožene sile, ki pravi, da so mogli na drugem težišču ofenzive, namreč v prow štoru Vitebska nemški protinapadi vreči so^ vražnika na več mestih nazaj. Takih pojavov doslej pri sovjetskih zimskih ofenzivah ni bilo. Na vprašanje o vzrokih, se lahko samo s tem odgovori, da so nemške postojanke glede na sovražne napade znatne ugodnejše kot v preteklih letih. Sovražna ofenziva v prehodu leta 1941/42 je zadela na nemško fronto, ki je segala daleč v sovražno deželo in je imela mnogo občutljivih bočnih položajev. Kot je znano, smo v jesenskih bojih leta 1941. prodrii do Kalinina in ogrožali Moskvo. Razen tega j»' presenetila izredno trda in zgodnja zima nemške čete še pred izdajo zimskih oblačil in visoki sneg je zelo otežkočil dovaža-nje novih pošiljk. Nasprotno pa so se mogli sovjetski oklopnjaki »T 34« s svojimi izredno širokimi verigami in neobčutljivostjo za mraz povsodi gibati, medtem ko nemška obramba niti ni bila povsod pripravljena na ћппаДеп pojav tega orjaka. Такб so so torej po naključju srečala naravna iiT vojaška presenečenja, ki so dozorela nek# pojave, ki jih je FUhrer sam označil kot kritične. Druga sovjetska ofenziva je bila usmerjena proti z nenemškimi, večinoma italijanskimi četami zasedeni dolgi frontni črti severno od Stalingrada. Tukaj je prodrl sovražnik z zelo močnimi silami in je lahko hranil ofenzivo tako dolgo z vedno novimi rezervami, dokler ga ni prisilila pomladanska blatna doba k temu, da je prekinil svoje gibanje. Velika odmikanja — kljub vsemu odlična vodstveno-tehnična storitev — so bila neizogibna posledica velikega z mno-štvenimi silami izsiljenega sovražnega prodora. Danes je popolnoma drugačen položaj. Potegnili smo bolj povezano, razmeroma krajšo frontno črto, ki se opira na, za ruske razmere kolikor toliko uporabno železniško mrežo. Težave z odpremo oskrbe v tej meri kot v preteklem letu ne morejo več nastati in možnost, dovažati rezerve na ogrožene točke fronte je neprimerno večja kot v vseh dosedanjih obrambnih bojih. K temu še to, da sovražnik prav težko občuti težke zgube, kar prav posebno dokazuje dejstvo, da potrebuje sovjetska zimska ofenziva 1943/44 že tretji dan odmor, četudi more sovražnik za svoje napade še vedno pripraviti ogromne množice, mu vendar že manjka na mnogih mestih v borbi preizkušeno in Solano jedro, ki se kvalitativno bliža nemškemu vojaku. Ako bi prišlo v teku sedanjih zimskih bojev do tega, da bi sovražnik imel krajevne uspehe, je to samo trenuten uspeh sovjetske taktike nmoStvene-ga napada, s katerim sicer morejo imeti krajevne uspehe, nikoli pa ne morejo izvesti odločilnih operativnih prodorov. Samo res šolane čete morejo razčistiti začetne uspehe v odločilne in nikoli ne bo neka omejena oborožena množica razumela in znala izrabiti možnosti,, ki nastanejo na bojnem polju. Tako lahko mirno pričakujemo bodoče obrambne boje. K. Sedlatzek. i Osira Tilova lofna napoved biv^pmn kralfii Pelrn Silen napad in obtožbe glavarja tolp proti kairski Jugoslovanski emigrantski kliki »Prva zasedena dežela« qiadnje U Priznanja o razmerah v Južni Italiji - „Blagoslov" Rooseveltovih svoboščin Штз I. — ш. K>.BAWAI4Ki;ir BO*« Petek, 81. eeeembre Bude preizkusno leto (Nadaljevanje s 7. strani.) Bkih narodih je našla Nemčija pomoč, ko se je ubranila te gigAotšKe plime. Večje eile so odrekle, Anglija in Zedinjene države so zatijile, svoje zapadno poreklo in eo bile pripravljene, zaradi svojega kratkovidnega in^erializma raje zapustiti Evropo, kakor dopoittti, da bi Evropa postala neodvisna. Nevarnost tretje svetovne , vojne se je pojavila v odgovorih ameriških državnikov. Porodilo jo je nasprotje med plutokracijo m boljševizmom, vendar je bilo vse ieto 1943. na strani zaveznikov posvečeno prizadevanju, da bi prepričali Stalina o čistosti anglo-ameriških namer nasproti boljševizmu. N?k duševen nihili-zeim, razpad vsake zapadne mieeloosti sta se razširjala v anglo-ameriškem taboru, kar se da razlagati samo z naraščajočim vplivom Židov. Med tem je valovil boj na Vzhodu sem in tja. Odmikanja so se nadaljevala po načrtih. Umiki nimajo nič brezupnega na sebi, kakor to vidi tisti, ki le bežno preštudira zgodovino vojnih pohodov iz dveh tisočletij. Ni nobene končne zmage, kijenebipoveličalotu-di nekaj porazov. V tistih pomladanskih dneh 1943. leta so začeli Angleži in Amerikand s svojo poostreno vojno z bombami proti nemškim stanovanjskim četrtim. Mesto Essen je bilo eno izmed prvih težkih žrtev. Izkrcanja na Za-padu niso tvegali. Naval na Vzhodu ni mogel omajati nemške fronte. Sedaj mora človek brez orožja iskati zaklonišča v kleteh hiš, vtem, ko lete bombe navzdol in začnejo goreti strehe, je to pač najhujša pre-skužnja odporne volje kakšnega naroda. Nismo še tnogli pregledati, kam bo povedla yojna z bombami, toda po neizprosnem začetku leta je stal ves nemški narod v neki vrsti ježastega položaja. Doumel je, da so potrebna nadaljnja premikanja fronte. Z upravičenim ponosom je oborožena sila sredi maja lahko prekinila junaški boj v Tuneziji. Zadnje, т okolici Tunisa bojujoče se odporne skupine, ki so bile že več dni brez oskrbe in vode, so morale opustiti boj, ko so postrelile vso munlcijo. Podlegle so, kakor pravi končno poročilo vrhovnega poveljstva, nedostajanju novih pošiljk, ne pa navalu sovražnika. V tem stavku se je, samo poučenemu umljivo, očitovalo nasprotje med nemško oboroženo silo in Badoglijevo '■ojsko, ki je učinkovalo že т t«nel}u vojaškega dogajanja, nasprotje, ki je nastalo, ker je odpovedala služba Italijanov, in naprtilo nemškim vojakom skoraj vse breme obrambe Evrope. Konec tunezijskega junaškega boja, ki ga diči toliko zgledov neminljivega in tehnične nadmoči v orožju je tudi objasniio novi nemški ježasti položaj, i-az katerega se bodo vršili po ustvari-teljskem odmoru nekega dne za vojno odločilni protiudarci. Naši sovražniki so si med tem vedno bolj đomišljevali, da se Nemčija lahko porazi, da se bo začela majati in da bo padla. Navajali so roke, določevali konference zmage, zažigali krese zmagoslavlja, toda zublji plamenov so se porazgubili, varljivi dim se je razkadil. Na tem tudi ni nič spremenila prekinitev vojne nemških podmornic. Sile Orni bo do konca maja potopile okroglo 31 milijonov brt ladijskega prostora Celo svetovno trgovsko brodovje м Je Wlo pogreznUo na dno morja, s njim svetovna trgovina starega reda. Začetkom junija je Reichsminister Speer na neki manifestaciji v berlinski športni palači lahko objavil številke, ki imponirajo, o »povišanjih nemške oboroževalne industrije« In nekaj dni pozneje je Reichsstatthaltw Sauckel obrazložil, da stoji 536 milijonom pridobitnih delavcev pri nasprotnikih Osi okroglo 380 milijonov pri sOah trojnega pakta nasproti, od teh 190 milijonov v Evropi, kontinentu strokfcvnih delavcev, kjer Šteje vsaka moč dvojno. V noči na 10. julij je nastala nova faza v boju za Sredozemlje. Sovražnik me je . bil po »ilmih zračnih napadih, pri katerih je utrpel znatne zgube, izkrcal na sidlski obali. Naloga nemških čet je bila samo, da zavleče nasprotnikove akdje. Najprej se je morala ustvariti jasnost v ozadju fronte. Istočasno se je bila bitka na Vzhodu razširila na vse frontne odseke in postalr sil nejša. Neprestano so naskakovaK Sovjeti, ki so vedno silne'še zahtevali močnejšo uporabo tudi zavezniških bojnih sil, ki ee pa niso upali izkrcati na Zapađu, pač pa misVH, da bodo razvili na italijanski fronti pičle nemške položaje. Odoad Italije, na ka- terega so se zanašali, naj bi jim olajšal vojaško zmago. Zavezniki so nameravali, Nemce popolnoma presenetiti, ujeti Mussolinija in popolnoma, sđcoraj brez boja zavojevaJti Italijo. Za ta namen je bila določena konferenca v Quebecu. Nad 500 novinarjev iz vseh sovražnih držav se je bilo zbralo, tajinstveno *0 napovedovali izredne dogodke, za Churchilla in Rooeevelta so postavljali slavoloke zmage. Badoglio pa je videl, da je tako obkoljen, da še ni mogel tvegati pripravljenega odskoka v sovražni tabor. Konferenca v Quebecu se je končala v zadnjem tednu avgusta — namesto z zvoki fanfar — s praznim komunikejem, šele 3. septembra je bilo zapečateno italijansko izdajstvo. Šele 9. septembra je general Eisenhower odkril dozdevno skrivnost, Viktor Emanuel je bil vdrugič izdal Nemčijo. Ta žalostna »lava pa nam ni mogla biti usodna. Dne 10. septembra zvečer je Fiihrer iz svojega Hauptquartierja govoril nemškemu narodu: »Oproščeni emo težkega bremena priSako- vanj, ki so nas že dolgo tlačila... »Izpad Italije pomeni vojaško le malo... Nadaljevali bomo ta boj, prosti VMh obremenjujočih ovir...« Proti izdajstvu je nastopila zvestoba. Osvobodili smo Mussolinija, podarili ga nazaj njegovemu narodu in pod zaščito nemške oborožene sile je nastala nova, fašistično republikanska Italija. Do-sanjane so bile sanje zaveznikov o naglem, nič nevarnem pohodu proti Rimu. Nemški protiukrepi proti izdajstvu Badoglijeve vlade so bili istočasno uspešno zaključeni skoraj povsod na Balkanu, v Italiji in Južni FrancijL Italijanska vojska je bila razoro-žena, zasedli smo italijanska letališča in oporišča, v Albeoiji in Črni gori so bili spontano ustanovljeni zbori prostovoljcev. t kratkem razdobju smo se lahko lotili vzpostavitve neodvisnosti teh držav. Kakor vedno v tem hudem letu, so tudi tokrat spremljali ostri gospodarski in politični ukrepi preskušnje nove vojaške obremembe. Enotnost državnega vodstva povzroča, da razgiba v totalni vojni enak ritem fronto in domovino. nosilca in izdelovalca orožja. V tem je eden izmed posebnih faktorjev v moči Nemčije. Napetje na frontah je v tekočem lety vedno neposredno povedlo do povečanih zahtev v gospodarstvu. S FUhrerjevim odlokom je bila že pred odkritjem Badoglije-vega izdajstva prenesena celotna industrijska proizvodnja ministru Speeru. Od sedaj naprej aparat nemške industrije služi samo še vojski. Potrebščine prebivalstva so se morale zapostaviti daleč za zahtevami vojaškega oboroževanja. Nad vse nujno je, da se fronta preskrbi z neprekinjenim dotokom orožij in municije. Če se pri tem zavedamo, da vodstvo navadno že zelo zgodaj izda takšne dalekosežne ukrepe, lahko sklepamo iz tega s kakšno vojaško uporabo računajo v prihodnjem letu! Biti oborožen, v tem je vsa stvar! Na zasedanju voditeljev stranke je Reichsminister Speer začetkom oktobra programatično izjavil; »Hočemo obdržati prehitek v oboroževanju, ki ga ima nemško izdelovanje orožij pred nasprotnikom na mnogih področjih, in ki ga hoče ravnokar uresničiti na drugih področjih.« Nimamo napake, da bi podcenjevali na- sprotnika, toda z mirno gotovostjo presodimo moč naše oborožene sile, in mi poznamo, da nam v tej vojni sapa ne bo pošla. Smatramo za izredno storitev, da je bilo kubansko mostišče Lzpranjeno šele v noči na 9. oktober in ne v tistih tednih, ko smo zgubili Stalingrad, ker se nam zdi to zmaga vojaške vztrajnosti, list slave vojaškega miru, primer preudarnega zaupanja v sebe samega. Mogoče da se bo moralo tudi v politiki in gospodarstvu izprazniti to ali ono kubansko mostišče, kajti titanski boj ne poteka brez poškodb; v v s e h n e-varnostih pa bo vztrajnost eden izmed najvažnejših znakov končne zmage. Izliv Pripjeta, Kijev, Krivojrog, morska ožina do Krima in polotok Kerč so zopet postali imena bitk, ko so naši nasprotniki znova podvzeli nespametni poskus, da bi stopnjevali živčno vojno. Moskovsko konferenco svojih treh zunanjih ministrov so izkoristili, da so start ali bolj bučen kakor vsebmski hrušč z bodočim velikim napadom. Večer pred 9. novembrcHn je Fiihrer v svojem nagovoru T miinchenskem Lowen-braukellerju tem trapastim poskusom lahko postavil nasproti: »IVemčlja ne kapitulira nikoli!« štiri besede, ki so geslo tega leta, ki so parola vse vojne. Po sunku sovjetskih, proti zapadu prodirajočih formacij smo v novembru zgubili Žitomir. V tem hipu poročilo oborožene sile ni več govorilo o kakšni načrtni izpraznitvi; občutili smo zgubo v vsej njeni trdoti, toda dan pozneje so nemški odredi začeli s protisunkom, in 19. novem-, bra smo žitomir znova i naskokom vzeli, nemški napad se je nadaljeval v smeri proti Kijevu. V Južni Italiji so mogočne angleške in ameriške armade prodirale le v polževem tempu, otoki v Dodekanezu so zaporedoma prešli v nemško posest, zopet so naši nasprotniki navijali agitacijski stroj na visoke ture. 2e dolgo napovedani sestanek Stalina, Roosevelta in Churchilla se je iawrSii T Teheranu. Roosevelt je prenočeval T poslopju sovjetskega veleposlanika, zaščiten po GPU, — dolar je bil ujetnik boljševizma. 2e v naprej so napovedovali nezaslišan dogodek: poziv Nemčiji, naj kapitulira, — že T naprej so nemški časopisi prinašali odgovor, strah je iahlapel. Ustrujeni so narodi zaveznikov in nevtralcev poslušali načela novega svetovnega reda, ki mu ni bilo več ime >Atlantik-Charta«, ampak razdelitev interesnih pasov, Evrope za boljševizem. Amerike in Pacifika ža Zedinjćne države, Azije za Zedinjene države, Sovjete in Anglijo, Afrike za Zedinjene države in Aglijo. Nevtralnost in suverenost malih držav ne bo več v veljavi. Povsod narodi helotov, ki se razUkujejo samo po stopnji podrejenosti. Gonja proti nevtralnosti Turčije kakor stremljenju Fincev po neodvisnosti, prodaja vzhodnoev-ropejskih narodov Kremlju, izbris Francije iz seznama velesil, kontrola dolarja nad agrarnimi pridelki sveta, izročitev živil samo po .'ušnim narodom. Nemčija se je odrekla tem«, da bi tekmovala e temi »ideali«, sedaj ne odločuje beseda, ampak g...;mta. Ko* <>0 ta boj nekol končal, bo Nemčija črpala iz obilja svoje de-ševue imovine in, legitimirana po doprinese-nih •- .)kili žrtvah krvi in imovine, prispevala k ob;;!;.)vanju Mveta, ki bo kljuboval materializmu i* kmnunietičoemu nakopi-(enjn; korakala bo pri tem na poti že do-r ' 'onalsocializma. wPrva zasedena dežela" giaduje (X«)acUUjevan]e ■ 1. strani.) Indije deželo okostij in milijonskih žrtev lakote ter kug. Yankeji in Britanci gledajo, ne da W jih ganilo, kako se po njihovi naravnost sramotni nesposobnosti organizacije razvija v Južni Italiji val lakote. Tega so v Indiji že poprej oznanjali, ko je pa potem nastopil, ko so umrli milijoni Indijcev po krivdi Britancev, so ga zatirali s tem, da so v londonski Spodnji zbornici krivili tega sestradance. To je pristno angleško, toda s tem je le še bolj potrjena huda nesposobnost za organizacijo pri razdelitvi živil. Ta absolutna nesposobnost je, kakor pravi znani angleški vojaški pisatelj Liddell Hart, v Južni Italiji »ustvarila kaos«, in on zaključuje: »Slika, ki jo po procesu počasne zdrobitve nudi osvoboditev Italije, pač ne bo napotila drugih narodov zasedene Evrope, da bi z veseljem pozdravljali poseg zaveznikov.« S tem prav milo izraža: evropski narodi vedo sedaj po zgledu v Južni Italiji, da bi zmaga yankejskih Židov pomenila zanje najstrašnejšo lakoto! K vsem oetudnostim amerikanskih zased-benih čet v Južni Italiji bi bilo omeniti Se to: Cel6 Badoglio se je pritožil zaradi tega, da se amerikanski vojaki gangsterji neverjetno obnašajo nasproti Italijanskim ženam In dekletom, in anglo-ameriški list »War in Italy«, ki je pripravljen za fronto, priznava, da je »malo spoštovanje, ki ga izkazujejo čete domačim ženam in dekletom, ena izmed najmočnejših ovir v razmerju med okupacijsko silo in prebivalstvom.« Posnetek vsega: lakota, rop otrok, posil stvo po »krasih ameriško-angleške civiliza cije«. Za »prvo osvobojeno deželo »to baJ zadostuje.. ■ Darlaiiov^^ morile« je počastilo v nedeljo s polaganjem rož odposlanstvo disidentskega odbora v АШги, med katerim eta «e nahajala tudi lida Bloch in WelS, javlj* agencija >Ofl« Iz Alžira. K razgovorom med CtiurchiUom, Roosewel-tom in CangkajSkom v Kairu in h konferenci v Teheranu britanski časnikarski krogi č@ pripominjajo, da je zahteval Cang-kajšek od Stalina revizijo njegovega stališča proti Japonski fn ga pregovoriti za eventuelno rojno sodelovanje v Vzhodni Aziji. SeveroamerUka podmornica »Grayling« j* pogrešena in je verjetno izgubljena, je objsi. vilo ministrstvo v Wartiingtonu po nekem Reu-terjevem poročilu. Podmornica je prižla v promet šele 3. januarja 1041. te je imel* vodne teže 1475 ton. Vel naetavljenci bolgarskih občin so Mil d. vllno mobilizirani. Odredba je bila izdana na podlagi sklepa ministrskega sveta. ZeleznKarske zveze eo grozile s stavko, na kar je sklenila vlada Zedlnjenih držav prevzeti upravo železnic na državne stroške, poročajo iz Washingtona. Tito in Peter se prepirata za zlato Stockholm, 30. decembra. Med vodjo tolp Titom in bivšim kraljem Petrom v Kairu je izbruhnil, kakor poroča sotrudnik Usta »Observer«, spor za znesek približno cenjeno 20 milijonov funtšterlingov v zlatu. Gre za rezervo bivše jugoslovanske državne banke, ki torej ni last nobenega izmed teh dveh, ampak last države odnosno naroda. Zlato Bo 1941. leta prepeljali т Zedinjene države. Iz navedb »Observerja« izhaja, da «o bivši kralj Peter in njegovi vladni odbori, Iri sedaj zasedajo v Kairu, torej pač v enem izmed najdražjih krajev na svetu, poravnali svoje preživljanje s tiskanjem bankovcev, to je » »posojili T tmenu Jugoslavije« in da so se. t,kolikor jim to ni bilo mogoče, od-škodovali na državnih zlatih rezervah. Ker so se pa na teheranski konferenci udeleženci popolnoma zapisali moskovski politiki boljševizacije, je bivšega kralja Petra prav očitno postalo strah, da bi mogel biti konec posegov na državno zlato rezervo in tudi tiskanja novih jugoslovanskih bankovcev in s tem pa tudi vladnega dvora т Kairu. Kako zelo utemeljene so te bojazni, izhaja iz mišljenja »Observerja« pri tem sporu. List namreč izjavlja in Reuter to tudi razširja, da je gospoda ▼ Kairu a svojimi krat za vselej zaloputnila vrata za kak kon* promis. S tem so zapečatili svojo lastno po# litično usodo. Peter pa s tem povzroči, di mu končnoveljavno zdrknejo šanse za zo-petno pridobitev prestola. Trenutek za spreobrnitev na njegovi strani je y resnici ž* minil«. Tako izda Anglija, ki je že nekoliko vajena tega, svoje dozdevne prijatelje, za katere je vstopila v vojno. №eapell - mo najboll nenravnifi mest Bim, 30. decembra. Mali skupini Neapoli" tancev, katerih imena se nahajajo »tira. lici« komunističnega župana Eugeni» Reale, je te dni uspelo pobegniti iz Neaplja ™ naj-ti v Rimu varstvo. Iz njih opisov, ki potrjujejo znana dejstva o položaju prehrane prebivalstva in o komunističnem terorju r Neaplju, se lahko razbere, da je postal Ne-apelj pod anglo-amerikanskim koi»™stič-nim gospostvom eno izmed najbolj uenrav-nih mest sveta. Britanski in severnoameri" kanskl vojaki delajo v Neaplju privatn® kupčije s prodajo živil izropanemu prebivalstvu. Okupacijski denar, ki so ga uvedle zasedbene oblasti v Južni Italiji, vojal'i odklanjajo kot plačilno sredstvo brez vrednosti. Anglo-Amerikand odstopijo večinoma živila le v zameno za nakit ali uporab®* predmete, kot prstane, zaponke, ure, pa tudi nalivna peresa in fotografske aparate. ^ mnogih primerih pa obubožano prebivalstva ne more nuditi zahtevanega blaga v iz^)^ njavo. Potem se puste mnogotkrat Brita"® in Severoamerikanci plačati z priredit^^!^ tekozvanih »Girls Parties« (»Dekli^'")'-slavij«), prireditve, ki ne zaostajajo za najhujšimi v newyorSkih nočnih klubih. Rommel je pregledoval na Zapadu Berlin, 30. decembra. Po temeljitih '■az-govorih, ki jih je imel Feldmarschall Rommel s Feldmarschallom Rundsteđtom, se je Feldmarschall Rommel т preteklem tednu prepričal o bojni pripravljenosti v prostoru evropskega Zapada. P® temeljitem pregledu naprav, ki so tehnično na višku, so sledili Številni razgovoo e krajevnimi službenimi mesti. Verlae und Druokr |<3--ваиуег1аг and Druckerei Iviirnten GmbH« — VerlMeleiter: Dr. ИшП Heitjan. •— .Msnotsehrifflelter; Fnedrich Laoretmann. ZnrM't let AAMie«oIi«te Nr. 1 gtlltia. Pf*rk. 31. dpcmhra 1Р4Ж. KAWAWANKCN #01 K stran S. — 103. Izredno hnfll boji na Vzhodu Sovjetski napad seda] 4udi v odseku pri Korostenu - Pomorske bitke pri Biskaji Cberlcommando der Wehrmacht je dne 29. decembra objavilo: Severno od Kirovograda so naše čete kljub žilavemu sovražnemu odporu v naskoku vzele več vasi In v presenetljivem sunku razbile nared stoječe sovjetske čete. V prostoru pri Zltomlru je sovražnik oja-iil svoje napade. V težkih bojih smo pre-etregll njegove prednje napadne čete jugovzhodno od Zitomlra. Dalje proti severu so •e izjalovili vsi sovjetski napadi. Vsega skupaj smo odstrelili 41 sovražnih oklopnjakov, Sovjeti so včeraj po močni pripravi topništva in s številnimi oklopnjakl prešli v napad tudi v odseku pri Korostenu. V teku so srditi boji. Pri Vitebsku smo še nadalje preprečili vse sovražnikove prodorne poskuse. Takoj začeti protisunkl so po hudih bojih vrgli boljševike na nekaterih vdornih mestih nazaj. V Južni Italiji je potekel dan mirno razen brezuspešnega sovražnega napada, severno od Venalra. Včeraj podnevi je 26 težkih severno-ame- rli^klh bombnikov pod z&ščito lovskih letal sunilo v gornjeltalljanskl prostor. 20 bombnikov smo setrellH v zračnih bojih, dva druga pa po protiletalskem topništvu zračnega orožja. Zgubili smo štiri lastna lovska letala, njihovi vodniki letal pa so se rešili z odskokom po padalih. Ob italijanski zapadni obali smo uničili dve severnoameriški lovski letali. v jutranjih urah ?8. decembra so Britanci poskusili podvzetje nekega oddelka proti otoku Seroq ob Rokavskem zalivu. Spodletelo je že v gostih minskih poljih obale, v katerih je sovražnik pri naglem umiku pustil mrtve. Na morju pri Biskaji so se od 27. do 29. decembra vršile bitke med nemškimi rušilci in torpednimi čolni ter angleškimi lahkimi pomorskimi bojnimi silami. Lastno in sovražno zračno orožje je zapovrstjo poseglo v operacije. V teku hudih bojev sp nastale na obeh straneh poškodbe. V pretekli noči je nekaj britanskih letal izvršilo vznemirjevalne napade na zapadno nemško ozemlje. Srdili ziniKkl boji na V/hoiin irajnjo Sovjetski prodorni poskusi zlomljeni - Napadi pri Rirovogradu ugodno naprcdujc]o Oberkommando der Wehrmacht je dne 28. decembra objavilo: Lovski letalci so v morski ožini pri Kerču potopili nek sovjetski brzi čoln. Jugozahodno od Dnjepropetrovska in jugovzhodno od Kirovograda smo s protlsun-kom zavrnili napade Sovjetov. Lastni napadi severno od Kirovograda ugodno napredujejo. Na bojišču pri Zitomiru je tudi včeraj trajal močni pritisk sovražnika. Uničili smo 20 sovražnih oklopnjakov. PrenK^nlfivi boM v pro^lorn pri Zitomirn Pri Vitebsku še traja obrambna bitka - Junaški boj bojne ladje „Sdiarnhorst" Oberkommando der Wehrmacht je dne 27. decembra objavilo: Ob mostišču pri Nikopolu In jugozahodno od Dnjepropetrovska smo zavrnili krajevne sovražne napade. V prostoru pri Zitomiru so Sovjeti vrgli v bitko nove močne skupine pehote in oklopnjakov. Težki in premenljlvi boji so v teku. Severozahodno od Rečice je naš napad zopet pridobil sveta proti trdovratnemu sovražnemu odporu. Pri Vitebsku se obrambna bitka nadaljuje z nezmanjšano silo. Sovražnikovi prodorni poskusi so se tudi včeraj izjalovili. Nekaj vdorov smo zajezili. Napadajoče prednje čete Sovjetov smo vrgli nazaj z nasprotnim napadom. Sovražnik je zgubil pri tem 40 oklopnjakov. V obrambnih bojih jugozahodno od Dnjepropetrovska se je odlično Izkazal berlinski brandenburški 477. polk grenadirjev, ki ga vodi Oberst Maaraus. Na južnoitalijanskl fronti je včeraj sovražnik Izvajal le posamezne brezuspešne sunke. Uničenje tolp napreduje Berlin, 30. decembra. Načrt uničevanja v hrvatskem goratem ozemlju se pojavljajo-čih komunističnih tolp po naših četah in hrvatskih odredih je v zadnjih časih zopet dobro napredovalo. Neka slabejša skupina banditov je bila razkropljena južno od Ljubljane. Neka močnejša skupina, približno 400 komunistov, ki je poskušala napade na nekaj gorskih vasi vzhodno od Reke, da bi ropala živila, je bila razbita. Pri tem je prišlo mnogo banditov ob življenje. Južno od Splita je bila ob visokih zgubah komunistov pregnana nadaljnja skupina, ki je štela 300 mož in hotela pleniti. Br. F. I. Lvkm Težki poulični boji v mestu Ortoni še vedno trajajo. Ob dalmatinski obali smo očistili otok Kor-čulo od komunističnih tolp. Pri tem so naše čete ob hudih bojih uničile nad SCO banditov In pripeljale kot plen več topov ter številna orožja, municljo in mala vozila. Dne 26. decembra je skupina nemških pomorskih bojnih sil pod vodstvom admirala Beyia v Severnem morju napadla nek za Sovjetsko zvezo namenjeni konvoj In mu kakor tudi sovražnim zaščitnim bojnim silam prizadela težke zgube. V dolgo trajajočih bitkah z daleko močnejšimi angleškimi pomorskimi vojnimi silami se je po junaškem boju, streljajoč do zadnje granate, potopila bojna ladja „Scharnhorst", ki jI je poveljeval Kapitin zur See Hintze. Severozapadno od Rečice so naše čet«, ko so se ubranile sovražnih nasprotnih napadov, zboljšale svoje položaje. V prostoru pri Vitebsku so se v srditih bojih zrušili ponovni prodorni poskusi Sovjetov. Lastni nasprotni napadi so sovražnika vrgli na več mestih nazaj. V uspešnih obrambnih bojih južno od Zlo-blna se je posebno odlikovala ojačena thu-rinško-hessenska 299. pehotna divizija, ki jo vodi Generalleutnant grof Orlola. Na južnoitalijanskl fronti so se v zapadnem odseku vršili samo boji krajevnega pomena. Severno od Venafra smo pri napadu daleko močnejših sovražnih sil po težkem boju zgubili nek vrh. V prostoru pri Ortoni so naše čete, ko so bile sovražniku v sraitih bojih zadnjih dni prizadele najtežje zgube ljudi In materiala, izpraznile razvaline Ortone In zavzele nove položaje tik severozapadno od mesta. Obstreljevanje anglešl(e obale Berlin, 30. decembra. V noči na 24. december so nemške daljnostrelne bojne baterije vojne mornarice z dobrim uspehom obstreljevale Dover, Deal in Folkestone. Sovražnik je najprej odgovarjal na ta ogenj, po silnem večurnem topniškem dvoboju, pri katerem so se slišale detonacije nemških zadetkov preko Rokavske^a zaliva do francoske obale, je ustavil streljanje. Zimska bilka na Vzhodu sp |P zafola Obrambni napad pri Nikopolu In Dnjepropetrovsku - Pridobitev sveta pri Rečici Oberkommando der Wehrmacht je dne 26. decembra objavilo: Zimska bitka na Vzhodu se je tudi prvi božični dan nadaljevala z nezmanjšano silo. Ob mostišču pri Nikopolu in jugozahodno od Dnjepropetrovska so Sovjeti zopet povzeli svoje napade. Ti so se izjalovili v težkih bojih. Odstrelili smo 71 sovražnih oklopnjakov, od teh samo 66 v področju ene pehotne divizije. Na bojišču pri Zitomiru je sovražnik z veliko močnejšimi silami Izvajane napade razširil na nadaljnje odseke. Sovražne napadne prve čete, ki so vdrle v naše položaje, smo prestregll v srditih bojih. Severozahodno od Rečice je lastni napad znova pridobil terena. V odseku pri Zlobinu so naši grenadlrjl z nasprotnim napadom odpravili neko vdorno mesto. Severozahodno od Kričeva je sovražnik z močnimi silami prešel v napad. Zavrnili smo oa in odpravili nek kraievni vdor. AoMchneiden! Anfbewahrcn! n)entseh mefhiutiSjph und praUtiseh 239. STUNDE. Euiige unpersonliche Redensarten. Es ist bereits i^unkel (hell) — Stemnilo (zmračilo) se je že Es stiirmt — Vihar je (Huda ura je) Es zieht hier — Tukaj je prepih Es bleibt dabei — Pri tem ostane Es hat noch Zeit — Še je čas (ne mudi se) Was man immer wieder hort. Er hat es weit gebracht — Mnogo je dosegel Ich meine es gut mit Ihnen — Dobro vam hočem Er hat es auf mich abgesehen — Name meri Man kann es ihm nicht recht machen — Nič mu ni. prav storjeno (ni mu mogoče ugoditi) 5. Er hat es hintet den Ohren — Za ušesi jih ima 6 Er treibt es zu arg — Preveč ga lomi 7. Es fragt sich ob — Vprašanje je, če 8. Es versteht sich von selbst — Samo ob sebi razumljivo je 9. Es hat sich gezeigt, daU... — Izkazalo se je, da... 10. Es trifft sich oft, dal)... — Mnogokrat se primeri (zgodi), da... 11. Es echickt sich nicht — Ne spodobi se 12 1. 2. 3. 4. 5. 1. 2. 3. 4. So schwimmt es sich besser — Tako se laže plava Ich rechne es Ihnen hoch an — Visoko cenim Ich betrachte es als ein Gliick ča je 15. Ich halte es fur meine Pflicht! -dolžnost je! 13 14 Sre- Moja V prostoru pri Vitebsku traja težka borba. Rezerve, ki to posegle vmes, so preprečile poskuse Sovjetov, da bi razširili vdorna mečeta in izsilili predor. V Južni Italiji se nadaljujejo težki boji v ' odseku pri Ortoni. Z nasprotnim napadom *mo si zopet osvojili nelc važen vrh. V Ortoni sami so v teku srditi poulični boji. Na ostali fronti je potekel dan mirno, razen sla-bejiih sovražnikovih sunkov severnozahod-no od Mlgnana. Dne 24. decembra se je poskušalo neko iz Angležev in Francozov obstoječe krdelo približati našim žičnim oviram ob Rokavskem prelivu. Bilo je uničeno. Pri napadih anglo-amerikanskih letalskih skupin prvi božični dan na mesto Bozen in nekaj krajev v gornjeitalijanskem prostoru, je bilo sestreljenih pet sovražnih letal. Podmornice so v zadnjih dneh potonile na Atlantskem in Sredozemskem morju pet ladij s 34.500 brt in neko drugo torpedirale. Iz zaščitnih vozil konvoja in skupin lovcev na podmornice je bilo potopljenih devet sovražnih rušilcev in spremnih vozil. Krovno protiletalsko topništvo vojne mornarice je zbilo nad Blskajo neko letalo tipa „Sunderland". Nemški napad pri Rečici napreduje Oberkommando ier Wehrmacht je dne 25. decembra objavilo: Vzhodno od Zitomlra so Sovjeti z močnimi silami pehote In oklopnjakov na široki fronti prešli v napad. V teku so še težki premenljlvi boji, med katerimi je bilo doslej od-streljenih 58 sovražnih oklopnjakov. Severozahodno od Rečice so naše čete včeraj nadaljevale svoj napad. Premagale so kljub žilavemu sovražnemu odporu nek rečni odsek In vzele več vasi z naskokom. Severo--hodno od Zlobkia še trajajo hudi obrambni boji. Sovjetske poskuse, razširiti neko vdorno mesto od prejšnjega dne, smo preprečili z nasprotnim napadom z učinkovito podporo lastnega topništva. V prostoru pri Vitebsku je sovražnik znatno ojačil svoj pritisk. Prodirajoče napadne kline Sovjetov smo prestregll In pri tem uničili 44 sovražnih oklopnjakov. Na ostali vzhodpi fronti se niso vršila nobena bistvena bojna dejanja. V Ju*nl Italiji je sovražnik tudi včeraj nadaljeval svoje močne napade v odseku pri Ortoni. V nekaterih vdornih mestih so Se v teku težki boji. V srednjem in zapadnem odseku je potekel dan brez posebnih dogodkov. Težki obrambni bnfi v prostoru pri Zlobinu Oberkommando der Wrhrmacht je dne je dne 24. decembra objavilo: Južno od Nikopola, v prostoru pri Rirovogradu in jugozahodno od Cerkasov so se včeraj vršili samo krajevno omejeni boji. Vzhodno od Zitomlra In jugovzhodno od Ko-rrstena so se zrušili slabejši sovjetski napadi. 15 sovražnih oklopnjakov smo uničili. Severozahodno od Rečice je napredoval lastni napid kljub žilavemu odporu Sovjetov. Sovražne napade na neko mostišče ob Berezinl smo odvrnili z visokimi sovražnikovimi zaubami in odstrelili pri tem 32 sovjetskih oklopnjakov. Severovzhodno od Zlobina so Sovjeti z več divizllami prešli v napad. Tukaj so v teku težki boji. Na bojišču pri Vitebsku je sovražnik včeraj nadaljeval s svojimi močnimi napadi. V srditih bojih smo zajezili krajevne vdore in uničili 71 sovražnih oklopnjakov. V bollh jugovzhodno od Kirovograda sta se odlično izkazale 11. šlezijska divizija oklopnjakov, ki jo vodi Generalmajor pl, Wie-tershelm, in 13. divizija oklopnjakov iz Alt-marke, ki jo vodi Generalmajor Hauser. V severnem Ledenem morju je 22. decembra zvečer naoadlo pet sov'etsklh brzih čolnov brezuspešno nek nemški konvoj, v kratkem hudem boju so bili potopljeni trije sovjetski brzi čolni, ostala dva pa težko poškodovana PO topniškem ognju. Na južnoitalijanskl fronti je bil včeraj mir razen odseka pri Ortopl. Južno in jugozahodno od mesta Ortone so se tudi včeraj izjalovili vsi sovražni napadi, čeprav so jih podpirali močan topniški ogenj, oklopnjakl In bojni letalci. V teh bojih se je z zgledno stanovitostjo posebno odlikovala I. divizije lovcev oadalcev, ki jih vodi Generalleutnant Heidrich. V noči na 24. december je več skupin britanskih brzlh čolnov s pomočjo lovskih bombnikov ponovno napadlo nek nemški konvoj v severnem Izhodu Rokavskega zaliva, ta konvoj so že prej brezuspešno obstreljevali angleški daljnostrelni topovi. En britanski brzi čoln smo potopili, dva druga pa tako težko poškodovali, da se jih lahko šteje med izgubljene. Nemški konvoj je polnoštevllno in brez omembe vrednih škod dosegel svojo namembno postajo. Nemške pomorske obalne baterije so obstreljevale cilje v Doverju, Dealu In Pol-kestonu. Britanski bombniki so dne 24. decembra zarana zopet Izvršili zastrahovalen napad na prebivalstvo Berlina. V nekaterih mestnih delih so nastale znatne škode. Razen lega j* sovražnik po načrtu bombardiral najčastit-Ijlvejše dobrine nemške umetnosti in pro-svete v Aachnu. Stolna cerkev In rotovž sta bila težko poškodovana, dvorana za kronanje pa uničena. Sile zračne obrambe so, v kolikor je bilo doslej ugotovljeno, ob posebno težkih obrambnih prilikah zbile 19 sovražnih bombnikov na tla. Po Angležiii vodene tolpe uničene Berlin, 27. decembra. Nemške čete so pri prodiranju v neki gorski dolini srednjebo-senskega gorovja naletele na močno komunistično tolpo, ki jo je vodil angleški kape-tan Jesseries Banditi so bili uničeni in zgubili nad 300 mrtvih. Med 38 ujetniki so se nahajali tudi angleški stotnik in dva podčastnika, ki sta ostala od nekega angleškega-zveznega poveljstva s komunističnimi banditi. Razen teh treh mož je bil ugonob-Ijen ves štab angleške zveze. Die beiden Pfluge. In einer Scheune lag versteckt Ein Pflug schon gaiiz mit Rost bedeckt. Er sah mit Neid und stillem Gram, Wenn blank und glanzend jede Nacht Sein Bruder von dem Felde kam. Da fragt' er einst mit triibem Sinn: »Wie kommt's, daB ich so rostig bin, Indes du glanzest voller Pracht? Bin doch aus gleichem Stoff gcmacht.'^ »Sich, liebcr Freund, versetzte der, Der Glanz kommt von der Arbeit her.' Ins Stammbuch. Wenn es dir Ubcl geht, nimm ea flir gut nui immer' Wenn du es Ubel nimmst, so geht es dir noch schlimmei Und wenn dein Freund dich krankt, verzeih's ihm und versteh' Es ist ihm selbst nicht wohl, sonst tat' er dir nicht weh', Sov'clxki prodorni posiknsi %o xe izialotili Novl nemški napadi pri KIrovogradu - Odbiti sovražni napadi v Južni Italiji Oberkommando der Wehrmacht je dne 23. decembra objavilo: Ob mostišču pri Nikopolu smo zavrnili več slabejSih sovjetskih napadov. Jugovzhodno od Kirovograda so naše čete nadaljevale s svoUml napadi In vzele nek važen višinski svet. Dalje proti severu so obkolile in uničile neko sovjetsko bojno skupino. V prostoru pri Ziromiru so po trdovratnih bojih spodleteli sovražni, z močnimi silami pehote in oklopnjakov izvedeni prodorni poskusi. Odstrelili smo 76 sovjetskih oklopnjakov. Severozapadno od Rečice so naše čete, ko so se ubranile sovražnih nasprotnih napadov, vrgle boljSevlkr dalje nazaj. V prostoru pri Vitebsku se je sovražnik včeraj omejeval na krajevne napade, ki so bili odbiti. II. bataljon 528 grenadirskega polka se je pod vodstvom Hauptmanna Ddrmanna posebno odlikoval v težkih napadih in obrambnih bojih jugozapadno od Zlobina. V Južni Italiji le sovražnik ponovno napa- del v odseku prt Ortoni z močno podporo oklopnjakov In bojnih letal. Vse napade smo zavrnili v srditih bojih ob visokih sovražnikovih zgubah Odstrelili smo pet oklopnjakov. Na ostali fronti le dan potekel mirno. Pred norveško obalo je pet britanskih tor-pednih letal z več torpedi brezuspešno napadlo neko nemško podmornico In eno majhno vozilo vojne mornarice. Dve izmed na-padajočih letal smo uničili, tretje zažgali. Severno ameriški bombniki so včeraj pod zaščito pooblačitve vdrli nad Severozapadno Nemčijo Sovražnik je, razgnan po silah zračne obrambe In oviran, da bi združeno napadel, brez Izbire odvrgel razstrelne in zažl-galne bombe na već krajev Sestreljenih je bilo 28 izmed napadajočlh letal, med temi 21 težkih bombnikov. Stirl nadaljnja letala je sovražnik zgubil nad zasedenimi ozemlji. V večernih urah včerajšnega dne je priletelo nekaj sovražnih vznemlrjevalnlh letal nad ozemlje ob Rhelnu. Brza nemška bojna letala so v pretekli nofi metala bombe na Eastbourn«, Selte 4. — Nr. 163. Freltag, 81. Dezember 1943. ZumMassenmordnochderZynismus Nieflertrađillge engllsđie und norflaraerlkanlsđie PresseauBernngen ziiin Bomben-terror - Erzverbredier Churđiill gratuliert den „Wohnblockknadtern" zu „Brfolgen" Stockholm, 50. Dezember. Die Londoner und die USA-Presie gefallen lidi darin, den Bomben-terror gegen Wehrlose, gegen deutsche Frauen, Kinder und Greise mit Zynimut zu begleiten. So meldet Reuter mit wahrem Wohlbehagen, daG be! dem letzten Oberfall auf Frankfurt mm Main wiedcrum einige sogenannte „Wohnblockknadcer" abgeworfen worden teien. Dieje „Wohnblock-knacker sind jene Bomben, die bewufit iiber deutichen Vobngebieten abgeladen werden« Reut«r briistet sidi also des britisdien Morđes an der deutsdien Zivilbevolkerung. Dagegen weiU er kein Wort dariiber zu sagenc dafi dieser Luft-angriff etwa, wie die englische Presse friiher heuA-lerisch zu егкШгеп pflegte, der Vernichtung deut-jdier Produktionsstiitten gegolten hatte. Mit dem gleichen Zynismus und ein natisdier Verbissenheit bis zum letzten Mann and bis zur letzten Kugel und wenn ihnen dt* Munition ausgeiit, so weliren sie sidi mit der bioBen Faust, greifen sum Bajonett and inm Gewehrkoiben oder sdileudern ibnen Dadiziegei oder Steine entgegen. Bis cum Walinsinn itel-gert sidi die Kampfentsdilosgenheit dieser Soldaten, die vom Natlommlsoilmllamm# bescssen sind und das Wort Kapituiation nidit kennea. Der britisdie Offizier crzilhlt welter, dafi die deutsdien Verteidiger an Mitteln, den kanadi-schen Truppen Schaden zuzufUgen, nidit verlegen seien. Unter Aufopferung dee eigenen Leben; werde immer wieder versudit, In die bereit? von Sprengkorpern gesiuberten Unterkiinfte der Kantdier cinzudringen und sie durdi Bomben in die Luft zu sprengen. Da General Alexander dieser Beridit zweifellos rorgelegen hat. sdieint es dem britischen Oberkommandierenden der 8. Armee offcnbar »ngebradjt, etwa bestehende lilusionen iiber ein Nadilassen der deutedien Kampfraoral zu zerstoren. Was der bri-tiscb« Obtritleutaant an der It a- Schweigen iiber mifilungenen .Abtastversuch' Probe auf Offensiv-Exempel sAlud leM - Neuernennungen und oflene WQnsdie hw. Stodiholm, 27. Dwemb«r. (Eigenbericht.) London hat siA bisher mit keinem Wort zu den Mitteiiuogen de# deutichen Wehrmaditbericht«i iiber ii* Verniditung elser era ten englUdi-frenzesiedica [nv«sionsvorhut im Kanal gcauftert. VolHgee Schweigen der engltechen Militaiatellen bMtitigt den Mi6-erfolg dieser Akllon, die rweifello« tk raedie Prob# auf d«4 von Rooeeveit genanntc Off«nsiv«x«inpel gedacht wa.r. ,Um so bcredter bchandelt die engli«dte end amerl-kenlsche Presse die Neuernennungen. die ti« Ver-bereitunj fiir di« ,,zwcite Front" angepriesen warden, In USA wird dabed off en auegedrUdkt, daB man nun auch bei den Sowjcte Zufriedenheit mit den plutokratischen Verbiindcten erhoffe, nadidem dle*e den Forderungen beziiglich zwelter Front so welt entgegengekommen seien; auch poiitisdi nShere men sich immer mehr der sowjetisdien Llnie. In London soil die bittere Pille des USA-Oberbefehli durch Bctrachtungen deriiber vereMt werden, wie genial geschickt Eisenhower bisher verfohren sei. AuRerdem wird Trost geeucht in dem Umstand, daB Montgomery zum Obcrl«fehlsheber aller engliedien Strfltkijlft* unter Eisenhower gemadht worden ist. Eine Enttansdiung liegt In dem unerwtrteteo Aui-fall des kanadischen OberbefehUhabers MacNaughton, auf den tebrelang die tllergroBten Hoffnungen fiir den Fall einer zweiten Front gesetat worden waren. weil gerade dieser General In der Lage eein solite, aus den kanadisdien StreitkrSften ihrer Anfgab* gemMB die „Speerepitze" einer Invutoa >• mtcben. Ег »имк ifitwellij; eogar ali-'Anwaiter «uf Po«ten clgce Eiiih«iU-Ob»rbefehIshalieM aller Ver-biindHfn genannt. An etintr Sttlle eoll nunmehr der liantdUchc GeQerabtabschef GeiKralleutnant Kenneth Stuart die erste kanadisdi« Armee in England iJber-nehjnen und diege gegen Westeuropa, fiibren. Zum Ciicf aller USA-Truppen unter Eisenhower eoll der Ohrfeigengeneral Pattern gemecbt wendcn. Offenbar bestehen beziiglidi der ZweckmaBigkeit dieeer Wahl do* ainig« Bedenken. worauf wohl daa Zdgern mit •einer Ernennung inriickzuruhren iat. DaB ee aid) bei den jetzigen MaBnahnwu der plutokratiadien Madite nicht um freiwilUge Ent-echlius«. acmdem um Diktat« der Sowjeta handelt, di* gegenUber dem anglindi-amerikaniaAeu Zogem mit der zweiten Front cndHdi ihren Willen durdbgesetzt haben, wird bestitigt durdi den „Observer", dewen militđrisdier Mitarbeiter auedriidclidi edireibt, Wfs daa Leben uns versprochen, das wol-len wlr dem Leben halten!« Dieses Wort des Philosophen Friediich Nietzsche vermag eine Losung: fUr ein neu beginnendes Jahr zu sein. Die Zelt ist die boste Gabe, die der Mensch voin Schicksal eihielt; sle voli zu erfUllen, ist »eine schonate Aufgabe. Nichts schenkt uns das Geschlck; und was es uns gab, wird uns erst zu eigen, Indem wlr erst mit Arbeit und mit Eindrlngung in selnen Gedankenwert »erwer-ben um es zu besltzen«. >Was du von der Minute ausgeschlagen, brlngt keine Ewlg-kelt zurUck!« Die Minuten aber ergeben die Stunden, die kostbaren Fundamente unser.er Tage, unserer Jahre: >Die Stunde let der Herr der Zelt, und kennst du sle erfassen, BO muli die Zeitenherrllchkeit Tribut und Lohn dir lassen! Aue Stunden baut slch Tag und Jahr. Ja — baut slch auf dein Leben! Gibat du der Stunde voli Ihr Recht, wlrd eie dein Recht dir geben!« Helnrich von Fallersleben, dem deutecben Volk so vielfach vertraut, gab ihm dlese lebcns-tapferen Verse einmal zum Jahreswechsel: >Wir eeh'n aufs alte Jahr zurlick und haben neuen Mut, Eln neues Jahr, ein neues Glilck — die Zelt 1st immer gut!« Die Zelt, die wohl vei-wandt, treu erfUllt wird, ist der Freund des Menschen, und seine eteta wieder giaubensfroh hlngenonimene Gabe ist aUj&hrUch ein neues Jahr. NatUrlich Bteht es eln wenig geheimniavoU vor einem j eden; aber ein jeder grUGt es getn, mochte bald und schnell des jungen Jahres Charak-ter kennen lernen: >Eln neues Jahr 1st angefangen! M6g' es ein Jahr der Gnade seln! Eln jeder bllcket voli Verlangen In dieses kUnft'ge Jahr hinein!« Beelnnllcher Humor we lat der verst&ndil-chen menachllchen Neugier die Wege, schon Jetzt soleh elnen Bllck ins Kommende zu tun. Friediich Hebbel plaudert In einem >Traum In der Ncujahrenacht« helter; »Wlr wissen ja ali« recht gut dafl der Jahre.sknoten und die Tag- und Nachtknotchen, die der Mensch in dcn Faden der Zelt hlneinschlftgt, nur willkUr-liche Merkzelchen slnd. Aber trotzdem hat der Jahreswechsel fUr uns etwiis Feierlicheg und Mveterliise«. Der alte schiine Klndeiglaube macht slch Immer wieder aufg neue gellend; wlr glauben, dae REderwerk der Zelt sei ab-gelaufen und werde nun von Gottes Hand wieder aufgewunden. Ja, wlr konnten, wenn die dunkle MItternachtsstunde herankommt, die das eine Jahr vom andern teilet, ordentlich aufhorchen, ob wlr dieses Raderwerk nicht knarren ћбгеп, und der verlockende Gedanke, fiaB wie durch eine aufgerissene Spalte ein BUek In die Zukunft moglich sei, IK&t eich nicht ganz erstlcken. Das Magdlein gleUt Blei, wenn. zuch ganz verstohlen, mit gllihenxien Wangen und bei verschlossener TUr. Die Alte, kein Gespenst mebr fUrchtet. well sie tnlbst eines 1st, tritt an deu Kreuzweg und echaut mit verdrebtem Halse Uber die linke Schulter. Der Gelehrte schlagt eln Buch auf und erbllckt eln Prognostikon in der ersten Zeile, auf die sein Auge failt, und selbst der nUchtei-ne Astronom griibelt, ob die TKnze der Sphiren nicht mit dem Schicksal des Menschen in entzifferbarer Verblndung stehen.« Hebbel trlfft mlt seinen humorvollen Bel-splelen dae Brauchtum verschledener Volks-kreise und. Lebeasalter ganz treffllch. Und dieses ist unerschiipflich in seiner relchen FUlle. Das Bestreben, dem neuen Jahre die Hand zu segensvollem Giufle zu bleten, kommt auf die veischiedonste Welse zum Ausdruck. In der slch unser volkUches Ethos zeigt, deseen Kei-n-punkte Lebensfreude und Pflichterflillung sind. Innerlich in gefafiter Stimmung. fiufJerlich bel guter Ordnung soli man den V/eg Uber die Jahresschwelle antreten. Deshalb let es alt-gemeln Ublich, am Sllvesterabend Wohnraume und Werkstatt wohl aufzur&umen und fUr reinliohe Kleldung des au&eren Menschen zu sorgen, um dann frohgemut die ersten Jahres-stunden zu verleben. Ein freundlicher Grufl in erster Jahresfrilhe gilt als glUckverhelQend, drum wlrd Ihn jeder auch fUr elnen ihm b«-gegnenden Nachbarn berelthalten. Ein heftl-gea Streitwort oder gar eln Fluch, der zUerst am Neujahramorgen aus dem Munde geht, gilt allgemeln aU luihellverkUndend fUr den Sprecher und »ein Haus. Selbstbeherrschung, dw ist der tleferc Oedatike, soil g-lelch von Anfang: In* neuen J«hr reglereo. Wer in die Lag« kommt, glelch in erster Stunde Je-mandcm behllfllch zu eeln oder eine Freude zu machen, wlrd naeh alt em achllchtem Volk«-glauben telbst ein gutee Jahr veVleben dUr-fen; denn >wer gltlckllch lat, kann glUckllch machen; wer'« tut, vermehrt #eln eigen ОШск!« Stftndlg berelt aein zu rllstiger und frohllcher ErfUllung dee In veitrauender Hoffnung er-warteten Jahres, let deutsche Seelenfeier der Neujahreselt! >Fr6hliche Fahrt In dae neue Jahr! Beaser mttg' werden, was ungut war, warm wieder Sonnlicht vom Hlmmel qutllcn, wackere Herzen stets neu zu erhellen! Llebe und Tatkraft — treu mBgen ele waltent Und was bew&hrt 1st, das ble%e belm altea!« Der Schritt ins neue Jahr / at •""" Wenn die Sllvesterglocken das alte Jahr zu Grabe lauten und mlt ehernem Klang das neue grlllJen, dann halten wir RUckschau auf da* Geschehen der blnter una liegenden Tage, glelchzeltlg' aber bewegt uns die Frage: Warn wlrd'daa neue Jahr bringen? Es ist seltsam — nicht immer sind unsere Gedanken dabei frel von Aberglauben. Xngstlich achten wlr auf das Geschehen der letzten Stunde des alten Jahres und der ersten dee neuen, suchen aus ihm eine gute oder schlechte Vorbedeutung fUr den Ablauf dee kommenden Jahre# herawi-zulesen. Von solchem Aberglauben waren auch die GrdBtcn nicht frei. So legte der Weimarer DichterfUrst Goethe dem ersten Wort, da# nach dem letzten Glockenechlag der zwOlften Stunde zu Ihm geaprochen wurde, eine zu-kunftverhelBcnde Bcdeutung bel. Aus dlesem Wort zog er die verechledensten SchlUsse fUr die Gestaltung dee vor ihm liegenden Jahres. Ee let leicht erkl&rlich, daB ein Mensch von seiner Phantasie und seiner geistlgen Regsam-keit In der Deutung besagten Wortes sehr er-flnderisch war. Schiller scheute am letzten Abend dw Jah-ro.s geradezu eine erfreullche und frohe Nach-richt. Er verglich sie mlt einem Bettelpfennif des GlUcks, der nur um so mehr schwarze Lo*e nach slch zlehe. Mit Freude nahm er dagegen am Sllvesterabend eine schlechte Nachilcht entgegen; denn davon versprach er slch allea Gute. Sllvesterabend 1759. Frledrlch der Grotte be-ging ihn mit einem kleinen Gefolge Im elh-fachen Dorfquartier zu Pretsohendorf In der NUhe von Freiberg im SKchslschen. Der KS-nig safi in tlefes Slnnen versunken an einem einfachen Holztiech. Da sprach elner seiner GenerHle In die Stille: >Nein, Majest&t, komme was kommen mag: Ich habe trotzdem die be-sten Hoffnungen fUr das neue Jahr! GewlS, nicht alle Bataillone waren glUckllch...« Frledrlch Hett ihn nicht weitarsprechMi, g«tx>t Ihm schroff, zu schweigen. Kein Wort flel mehr, bis der Sieger von RoQbach und Leuthen seine knappen Worte setzte: >Nein, bitte, schwelgen Sle vom Kri eg! Und von alleni, was damlt zusammenhfi.ngt! Heute, an der Jahres-wende. Zwar sind meine Hoffnung und mein Zutrauen zu diesen Uberlrdlschen Dingen nicht sehr groS; aber man muB doch alles tun und nichts verstlumen. Denn mein Glaube lat es: Unhell wlrd dadurch heraufbeachworen, daft твл in dieser geheimnlsvollen Nacht davon spricht!« Sllvesterabend bel Henrik Ibsen. Man war frohllch unci aussrelBSsen. Mittelpunkt der frOhllchen Gesellschaft war Ibaena )un%# Fnu euaanne Therese. Man beglUckwUnachte den Dichter zu seiner achtinen LebensgefKhrtin Nacbdenklich hob Ibeena das dampfende Punschglas und sprach; >So eine Frau, wie melne Susanne, die glbts nicht so bald wieder. Erst nachdem ich gehelratet habe, be-kam mein Leben elnen schwereren Inhalt.« Eln Freund dr&ngte Ibsen, diesea wunderbare Bekenntnis schrlftlich nlederzulegen, schob ihm Blelstift und Papier hin. Aber mit bel-nahe Ungstlichem OeslchUauadruck wehrte der Dichter der >Hedda Gabler« und >Nora< mb: >Nein, neln, heute nicht! Heute 1st Silvester! Ich welB, du findest es vlellelcht lllcher-Uch und klndiach, aber Ich achrelbe in dieaer Nacht kein Wort. Ich habe immer das un-heimliche OefUhl es kttnnte mlr Unhell brin-gen und mlr die' Schaffenekraft fUr da# neu* Jahr rauben!« Im engsten Krelse wurde In FVledrlchsnih Silvester gefelert. Dem Haueherrn Blamarck war iwar nicht gerade wohl, aber mlt aller Energle wuQte er aeinen leldenden Zustand den Anwesenden zu verbergen. Als e# dann aber an# Musizieren flng, bat der FUr#t um etwas ganz Elnfaches; Vlellelcht Bach; Vom Hlmmel hoch, da komm Ich her...« Ala Qrund fUhrte er bohrende Kopfschmerzen an. Man umrlngte Ihn teilnahmsvoll. hot Ihm eln Ola# Wasser und Pillen an, fUr deren Wlr-kung jeder die Hand In# Feuer zu legen berelt war. Bismarck dankte mit erzwungenem LM-cheln, freundllch wle Immer. Gem woU« #r es probieren, aber erst in etwa zwei Stunden, wenn die erste Stunde des neuen Jahres vor-bei sel, »Sle werden slch wundern, warum ich solange waYten will, neln, warten muB. Sehen Sle, es ist ein altererbteg Geheimnis in unserer Famine: Wer am Sllvesterabend In der Zelt von 9 bis 1 Uhr auch nur einen Tropfen Wesser trlnkt, wlrd Im neuen Jahr ein# schwer%< Krankhelt zu bestehen haben, — wenn er ale besteht. Und da# mdchte ich doch nicht so leichtfertig heraufbeschwttren — nicht wahrT« WuAten Sle schon... ... daS die orlentallschen Vdlker bis heute vorwiegend nur Liege-M6bel kennen, die Grlechen und Rbmer Infolge glelcher Lebens-gewohnheiten von Ihnen tlbernahmen? ... daB die BodenoberflUche der Sahara aich bis auf 80 Grad erhitzen kann, w&hrend die hdchite absolute Temperatur dort »nur« 66 Grad W&rma betr>? ... daB moderne Schlffschrauben alnee Durchmesser bis zu fUnf Metern bel einem Ge-wlcht bis zu 17.000 Kilo haben kSnnen ? 'Unuf SCHATZKASTiLttW Bekenntnis zum Fiihrer Wir horten oitmals deiner Sttmme Klang und lauschten atumm und falteten die Hande, rf* jedea Wort in ипзте Seelen drang. Wir wissen alle: Einmal kommt das Ende, das uns befreien wird aus Not und Zwang. Was ist ein Jahr der Zeitenwende? Was ist da ein Gesetz, das hemmen will — Der reine Glaube, den du uns gegeben, durehpulst bestimmend unset junges Leben. Mein Fiihrer, du allein bist Weg und Ziel! (Das Lied der Getreuen.) Zum neuen Jahr Zwischen dem Alten, Zwischen dem Neuen Hier uns zu treuen Schenkt uns das Gliic!:. Und das Vergangne HeiBt mit Vertrauen Vorwarts zu schauen, Schauen zuriick. Stunden der Plage, Leider, sie scheiden Treue von Leiden, Liebe von Lust, Bessere Tage Sammeln uns wieder, Heitere Lieder StUrken die Brust. Leider. und Freuden, Jener verschwundenen, Sind die Verbundenen Frbhlich gedenk, 0 des Geschickes Seltsamer Windung! Alte Verbindung, Neues Geschenk! Dankt es dem regen Wogenden GlUcke, . Dankt dem Geschicke Manniglich Gut! Freut ea des Wechsels Heiterer Triebe, Offener Liebe, Heimlicher Glut! Andere schauen Deckende Falten Vber dem Alten Traurig und scheu, Aber uns leuchtet Freundiiche Treue: Sehet das Neue Findet uns neu. So wie im Tanze Bald »ich verschwindet Wieder sich iindet Liebendes Paar: So durch des Lebens Wirrende Beugung Fiihre die Neigung Uns in das Jahr! Johann Wolfgang von Goethe Aut der Brucke / Am Sllvesterabend vor einem Jahr batten Lisa und Johannes Ihre Verlobung geielert. In dlesem Jahr, am gleichen Tag, zur selben Stunde, wollten sle Ihre Verlobung wieder 16sen. Die Zelt, die dazwlschen lag, hatte vlele blttere EnttSuschungen gebracht. Be-senders far Lisa, die aus ganzem Herzen und so unbeschrSnkt sich selbst aufgebend, wie nur eine Frau es kann, Johannes liebte, war das vergangene Jahr so schwer und Innerlich lermvlrbend gewesen. daB sie wohl nie wieder ganz davon gesunden wurde. Und *0 hatte auch sle selbst zuerst daruber ge-sprochen, die Verbindung wieder zu lOsen. „Bevor es zu spat ist, Johannes", hatte sie gesagt, „bevor wir schllefilich auch helra-ten und dann unSer ganzes Leben lang unter den Folgen dieses Irrtums zu leiden haben, ist es doch beiser, jetzt schon uns zu tren-nen, da wlr erkannt haben: du hast auDer fiir deine Arbeit itir nichts anderes Zelt, nicht fUr mlch, tiberhaupt fOr keine Frau — und wirst niemals dafOr Zelt habeni" Johannes War im ersten Augenblick er-schrocken. „1st es so schllmm? Wirkllch?" hatte er gefragt. „Aber ich bin doch da, nur fur dich, das weiDt du. Ich arbeite auch damlt wlr es einmal sehr schčn haben werden. GenUgt das nicht?" Lisa hatte den Kopf geschilttelt: „Nur ein Besessener kann so arbeiten wle du. Nur ein von der Zelt Besessener gelzt so mlt jeder Minute. Tag und Nacht bist du beschSf-tigt, es glbt keinen freien Samstagnachmit-tag, keinen Sonntag far dich. Und wenn du zuilllig einmal nicht im BUro zelchnest oder wichtlge Besprechungen hast, sondern bei "»li" bist, 10 sind slcher deine Gedanken fort, bel der Arbeit. Ich aber kann warten, mufl warten. immerzu nur warten. Stundenlange. Und dann kommst du am Ende doch nicht Wle vlele Abends, wle vlele Nachmittage 1аП9 bin ich in diesem Jahr schon dort ge-(•ssen, elnsam, nur auf delnen nahenden ScKfitt Mrchandt Ich hab# eft gewtial, 1*» Eine Silvestetgeschlchte von B. Btondels dich manchmal sogar gehaBt, vreli du nicht kamst. Heute kann ich es dir sagen, da Ich wieder ruhig geworden bin, da wlr wiisen, daB dies alles nun eln Ende haben wlrd.* „Aber wir slnd doch zwcl erwachsen«, vernttnftlge Menschen, Johannes, Ich №nf-undzwanzig, du fast drelBlg Jahre alt. MQi-sen wlr uns da lanken? Trennen wlr unt doch ohne Bltterkelt wle Freunde, die slch gut verstehen, einander wohl geslnnt »Ind, aber elngesehen haben, daB sle nicht mlt-ander leben kdnnen", hatte Lisa erklttrt. Da hatte Johannes nicht mehr viel eln-wenden кбппеп. „Wenn du Qberzeugt bist, daB du an meiner Seite nicht glUckllch wirst, ist es natUrllch besser, wlr trennen unt", hatte er lelse gesagt. Und so war es gekommen, daB Lisa und Johannes diesen Sllvesterabend nun gt-melnsam verbrachten. „Du kannst doch die kleine BrQcke Uber den FluB hier la der Nahe, auf der wlr, als wlr noch nicht verlobt waren, manchmal gestanden sind?* fragte er. „Dorthin wollen wlr gehen und warten, bis es zw6lf Uhr 1st. Dann trennen wlr uns: Du verschwindest nach der elnen, Ich nach der anderen Seite." Lisa stlmmte zu. Und so glngen #i# lur BrUcke. Es war eine sternenklare, kalte Nacht. Als sie die BrUcke erreicht hatten, blleben si# in Ihrer Mltte stehen. Sle lehnten slch neben einander an das Gelttnder und bllckten auf den FluB nieder. Er war fast schwarz mlt nem nur matten, mehr zu ahnenden, als klar sichtbaren Silberschimmer. Und nur ab und zu, wenn eine Welle aus der Reihe tanzte, slch hdher als die anderen aufwari, stand fUr den Bruchteil elner Sekunde eln leuchtend heller Fleck auf, als ware die# der aus dem Wasser geschnellte, glelBende Schuppenlelb eines Flsches. Da hatte Johannes plAtzIich einen Einfall. „Was machen wlr mlt unseren Verlobungsringen?" fragte er. „Wollen wir ■It hier an dleur St«ll« ml# tuBeres Zeichen dafUr, daB nichts mehr uns aneinander blndet?" Lisa nickte. Zog ihren Ring vom Finger, gab ihn stumm Johannes, der Inzwlschen auch selnen Ring abgenom-men hatte und nun belde in der Hand hielt-Da dachte er auch daran, daB es Zelt war, auf die Uhr lu schauen. Johannes hatte einen ausgeprSgten Zeitsinn, seiner Berechnung nach konnten bis zw8lf Uhr hOchstens noch fUnf Minuten fehlen. Er zog seine Uhr aus der Tasche, die eln in der Dunkelheit leuch-tendes Zifferblatt besafl. Die Zelger der Uhr standen auf zwanzlg Minuten vor zwttli. Johannes war fassungslos Er hlelt die Uhr an sein Ohr. Sie stand still. Johannes hatte ver-gessen, sle aufzuziehen. Was schon leit so langer Zelt nicht mehr geschehen war, daB Johannes gar nicht wuBte, wann er et je-mals versiumt hatte, war nun eingetreten. Da stand also Johannes, er, fUr den die Zelt alles bedeutete, fUr den das ganze Leben nur ein einziges, groBes. stetigei Reah-nen mil der Zelt war, ein Kampf mit Ihr, eln genaues Einteilen in Tage, Stunden, . Minuten, eln ewlges Rennen und Jagen fast hlnter jeder Sekunde her, da stand er nun well auBerhalb der Stadt In dunkler Nacht auf einer BrUcke und solite nicht wissen, wann so etwas GroBes wie eln ganzes Jahr zu Ende geht, das «lte Jahr nledersinkt und eln neues aufsteht. Ja, dieses einfache Stehenblelben elner kleinen Taschenuhr in dieser Stunde war fttr Johannes wirkllch ein so schweres, ihn In selnen Grundfesten er-schUtterndes Erelgnls, daB es Ihn sogar kttr-Rerlich anfaBte; Er beugte slch welt vor, lieB den OberkArper kraftlos schwer auf das Ge lander slnken und starrte, horchte ange-strengt auf den FluB nieder. Dort unten im Strdmen des Flusses, in selnem Raulchen muBte es da nicht sichtbar werden, su htt-ren, durch irgend eln Zeichen жи erspttren stin, wann das alte Jahr geht und das neue kommt? So mochte Johannes In seiner Hllf-loslgkeit denken. Aber der FluB strOmte ruhig, fast gelassen weltfr. Nicht raechfr, nicht langsamer. Und BtHh Mia tuikn, all## #гШГ#а4## %*ш- schen, das stetig gleiche Schlagen und einander Nachlaufen der Wellen blleb dasselbe, wurde nicht lauter noch leiser, um keinen Ton heller oder dunkler. „Jetzt, vlellelcht jetzt hat das neue Jahr begonnen?' dachte Johannes immer wieder. Aber er wuBte ei-nicht genau, konnte ja nicht die belden Zel-ger der Uhr sehen, die sich auf der Zahl Zwttlf Uberelnander legten. Lisa hatte Ungst die groBe Not von Johannes bemerkt, kannte auch genau ihre Ur-»ache. „Es ist doch nicht so wlchtlg, ob du die RInge jetzt eine Minute vor oder nach zwftif Uhr ins Wasser fallen l&Bt", sagte sie leise. Aber Johannes war Inzwlschen In seinen Gedanken schon welter gegangen. Aus der Lage, in der er slch befand, erkannte er zu-tlefst, wie alles Einteilen und Rechnen mit der Zelt nur mehr oder wenlger kunstvolles Menschenwerk war, eine Gebilde des Gel-stes, In dem zu wohnen vlele Vortelle bot und manchmal sogar notwendlg war, das aber letzten Endes selbst vor so einfachen natUrllchen Dli.gen, wle es das Rauschen el-nes Flusses war, haltlos einstUrzte, als ware es nIe dagewesen, verging. Und Johannes dachte auch daran, daB es gerade an dlesem FluB gewesen war, wo er slch mit dem Mad-chen, das immer noch neben ihm stand, zum ersten Mai getroffen hatte — es war schon einige Jahre vor Ihrer Verlobung gewesen — und daB ihm Lisa elgentllch dlese ganze Zelt Uber, unbedacht aller Unannehmlichkei-ten, eine eufopfernd treue GefShrtln gewesen war. D< effnete Johannes pifttzllch entschlossen seine Hand. Und llefl Ihren Inhalt in, den FluB fallen. Das Wasser glschte kurt auf. Lisa zuckte zusammen. „Nun kSnnen wir also gehen', sagte ale gefaBt. „Ja', antwortete Johannee. „Cahan wir — aber mitalnandar.* „Mitelnander?* fragte Lisa ratios. Johanna* antwortete warm, „Ich haba nicht die RInge, tondern di# Ukr for 1вш#г Im riuC xaraaakt* stran в--6tev. 103. KARAWANKEN BOTE Petfk, 31. dfffmhr« 1943. ^afio &e }e ^oneaCa ^ugesCavifa Spisal Uaiiilo Grc)(orić ''opv'':nt iw4y ру ууццеии иокпинпп vcnag ш Leipzig 28 >Za mene je jasno, da ima Jugoslavija v Hitlerju velikega prijatelja. To prijateljstvo moramo gojiti. In nazori, ki jih Ima FUhrer o našem narodu in njegovi bodočnosti, nazori, za katerimi hodi In bo hodil on v svoji politiki nasproti naai državi ml dajejo sveto pravico, da sedaj tudi z vsem poudarkom hodim za politiko, ki nas vredno včleni v Evropo. Imam .ceI6 moralno dolžnost, da vodim tako politiko nasproti državi. Se dolgo je Cvetkovlć govoril o svojih načrtih. Rekel je da se mora sedaj opraviti ći-iCenje. Vse, kar se ne sklada s politično Unijo, ki se bo sedaj zavzela z vsem poudarkom, se mora Iztrebiti iz javnega življenja. Novi možje morajo stopiti na mesto starih. Cvetkovlć je bil poln energije in slikal sedaj v najlepSlh barvah sliko o delovanju, ki nas je čakalo. Ko je potem Sel v salonski voz Clncar-Mar-kovića, sem ostal z nemSko gospodo sam. >Rad bi samo vedel, kaj se bo Izvršilo od vseh teh načrtov«, je menil Heeren zamišljeno. »Upajmo ,da čim več, samo da je to že zelo pozno«. »Cvetković Ima bržkone dobro voljo, toda bojim se, če se ne loči od svojega okolja, ki tako močno negativno vpliva nanj, da bo Se veliko komplikacij, preden bomo videli jaeno In neoporečno linijo tudi v notranji politiki Jugoslavije.« Moral sem Heerenu pritrditi. Ni bilo dovolj, da. je bil Cvetkovlč sam prepričan, moral je aedaj tudi notranjepolitično vse prilagoditi zunanji politiki. Predvsem je bilo treba skrbeti za to, da ne bi zgubil potrebne energije zopet po vplivih, ki jih -je vedno znova poskušala druga stran. Govorili eo v zadnjih dneh v Belgradu tudi o tem, da bo politiko pakta izvršila v Jugoslaviji sami morda kakšna nova vlada, ki bi dala atvarl več poudarka kot Cvetkovlč. Tej novi vladi bi merodajno pripadal na vsak način tudi Cvetkovlč. Večer je potekel izredno optimistično. Vsi, ki smo se vozili a posebnim vlakom, smo bili prepričani, da je sedaj dovršeno delo, ki je bilo za Jugoslavijo ravno tako važno ko sklep zedlnjenja z dne 1. decembra 1918. In šele pozno v noči, ko smo že davno imeli Budimpešto za seboj ,smo se ločili, da emo Sli epat. Deveto poglavje. Pripravlja se pui. V evojl delovni sobi v mogočnem poslopju poveljstva zračnega orožja v Zemunu je sedel general Bora Mlrkovlč. Bil je"Intimni prijatelj genei-ala Slmovlča In je vodil kot njegov namestnik vso osebno politiko letalskega zbora in ie veliko drugega. M al In čokat, zgodaj oelvel, je bil vedno smatral za svojo dolžnost, odstraniti nesrbske elemente Iz zračnega orožja. NI prav veroval v lojalnoet vseh tistih letalcev, ki so bili izšli Iz C. In kr. kadetnic in so sedaj zavzemali važne položaje v zračnem orožju. TI ljudje so bill vsi na nek način nezanesljivi. . Preveč vpllvanl in dostopni vplivom po nem-žkem vojnem vodstvu In zlasti nemškem zračnem orožju. In čeprav je bila njegova žena Nemka, je bil Mlrkovlč vedno močno protl-nemškega mišljenja. To ga je spravilo skupaj tudi 8 Slmovlčem in pozneje z majorjem Kne-ževičem. Bilo je ob deveti url zvečer. Prejšnji dan sta bila Cvetkovlč in Cincar-Markovič podpisala Instrument nemške hegemonije v Evropi In s tem, po njegovem mnenju izdala svojo državo in zavezniško Anglijo, in Se en dan preje je bil Mlrkovlč začel pripravljati zadnje or-ganlzatorlčne naredbe, s katerimi bi bila oba In z njima vred princ In vsi drugi, ki so bill tu sodelovali, enkrat za vselej Izločeni iz politike. Kolikokrat se je bil razgovarjal o teh stvareh s svojim dobrim prijateljem, britanskim zračnim atašejem v Belgradu. In vedno znova sta si bila edina. Jugoslavija je morala v vojno. Tukaj so mogli Nemčijo občutno zadeti. Mnogi aparati, Spitfire in Brlstol-Blenhelm ter Wellington, so že bili pripravljeni za start v Grčiji, da bi prišli v masah na jugoslovanska letališča In od tam p od vzeli veliki zračni napad na Nemčijo, Romunijo In Italijo. Velika bodočnost se je odpirala pred Mlrkovičem. čast In bogastvo. Anglija je bila močna, in funt je velik. In skupaj g Slmovlčem In Illčem bi on, Mlrkovlč, postavil državo popolnoma na etran Anglije. Tako bi prispeval k temu, da e« Nemčija zruši. Anglija nagradi avoje pil-jatelje. PoboCnIk je bil vstopil In najavil: »Major Zobenica<. Mlrkovlč je pogledal na uro. Bil je truden in neprespan. Tri dni in tri noči je delal brez presledka. Načrt je bil natančno pripravljen. N1 se mogla pripetiti nobena nezgoda. Natančno do pičlce se je moralo ujemati. Potegnil je nek papir Iz kupa. »Naj vstopi!< Je odgovoril pobočniku s hri-pavlm glasojn. Major Danilo Zobenlca ,vodja nekega odreda oklopnjakov v Zemunu, je strumno stal pred Mlrkovičem. »Izvoli sesti«, je rekel Mlrkovlč kratko in mu preko mize podal papir. Bila je pola v pisar- s topimi nohti j« kazala na točke v načrtu, »na križiiču pri hotelu London, na križiSču med predsedništvom in vojnim ministrstvom, pri Agrarni banki, na Terazlji, pred gradom«. Zobenlca Je temeljito premotril načrt .Vročično naglo so delale njegove misli. Prejšnji dan je bil prvikrat slišal od majorja Kneževiča, da se nekaj pripravlja. Kneževlč ga je bil vprašal, kaj misli on o tem položaju. Rekel mu je bil, da je Jugoslavija v paktu obljubila brezpogojno in popolno demobilizacijo In odpravo aktivne vojske. Da bodo zgubili svoje eksistence tisti, ki so si hoteli zgraditi bodočnost na častniški karieri. Da se bodo v Jugoslaviji naselile nemške garnizlje, in da se mora Jugoslavija brezpogojno vojskovati, če se hoče osvoboditi Iz tega položaja. In Zobenlca je pristal na Kneževlčeve miselne zveze. NI dal mnogo na Kneževiča, toda vedel jo, da je ta Imel zveze, močne In dobro InfoiTOlrane zveze. Ta Je. pač moral vedeti. In tako Je tudi odgovoril, da je popolnoma Kneževičevih misli, da se mora rešiti čast, naj J, Sprejem pri FUhrerju po podpisu pogodb«. Od dcene na levo: ponlanlk dr. Schmidt, pisatelj dr. Gregorič, poslanik pl. Heeren poslanik pl. Maokensen, General Strecclus, Gencraloberst Lohr. * niSkem formatu, na kateri je bilo s Bvlnini-kom začrtano belgrajsko mestno središče. Zeleni in rjavi krogi In pšice majhni križi so bill posejani po načrtu. Spodaj na desni je bilo lepoplsno zapisano: »Izdelal major Ivan Kneževlč«. »Tukaj Imaš svojo nalogo. Kneževlč te je bil it poučil, in tu so sedaj podrobnosti. Zeleni krogi z malimi pSlcaml so tvoji oklopnjakl. Tukaj jih moraš postaviti« — meenata roka velja kar hoče, da j« on popolnoma za to In njegovi častniki tudi. Kneževlč mu je bil nato odgovoril, da se domovina zanaša nanj. Kralj bo prevzel obkuit, In bo nagradil vse tiste, ki so т tej url bill njegovi pristaši ta mu pomagali. In Zobenlca naj se razgovaria e,syojlml,ea«tnlW оЛеп). )cal mislijo o tem. Samo previdno, da ee ne bo nic Izdalo. Zadn|e priprave za izvedbo zarole Tako je bil Zobenlca naenkrat v tem, »redi zarote. Ogledal si je načrt natančno In takoj je mislil že čisto konkretno, katere častnike bo postavil na določena mesta. Govoril je btl z njimi In opazil ,da eo po njegovih izjavah o položaju blU vel pripravljeni, staviti se Kne-ževlčevlm namenom brezpogojno na razpolago. Mlrkovlčev glas ga je prekinil v njegovem premišljevanju. »AJl si govoril a tvojimi čeetnikiTf >Antl da, goepod general, val eo те to, bret-pogojno«. »No, dobro je tako!« Zopet je pokaeala roka na načrt. »TI odrineš ob določeni url Is Zemuna, greš a avojlml vozovi preko moeta In zavzameS takoj tukaj mesta. Tam boš te najel tudi pehoto in strojnice, ki jih bodo dali drugi oddelku. »In kedaj naj atreljam, goepod general?« >Pri najmanjšem odpornem poskusu, brez vsakega ozira!« je trdo zvenel Mlrkovičev gles. Mlrkovlč je pregledoval Se drugo polo z natančnim umikom za bodočo noč. »Torej ti odrineš točno ob drugI url po polnoči in si ob drugi url In deset minut pri mostu. Tam pustiš en voz«. »Odrinem ob diveh, ob 2.10 url sem pri mostu, pustim tam en voz in zasedem potem določena mesta«, je Zobenlca ponovil povelje. Mlrkovlč se je naslonil In stegnil svoje na pol ohromele noge daleč predse pod mizo. »In sedaj še posebno povelje za tebe. Ti ga boš Izvršil«. Majorjeve poteze eo se napele. Mišice na bradi so Izstopile. Vedel je, da pride aedaj nekaj važnega. >Ko boš končal zasedbo, odrineš z ostalimi petimi oklopnjakl pred vojašnico garde. Podpolkovnik Pešlč, poveljnik 1. bataljona 1. gard-nega; pešpolka. In podpolkovnik Dimlč, namestnik poveljnika drugega gardnega pešpolka sta poučena. Tvoja dolžnost je, da z njima vred poArblš, da garda ne bo delala nobenih neumnosti. Pri najmanjšem poekusu moraš t(p- koj streljati. Razen tega moraš aretirati poveljnika polka In vse generale garde, ki aa nahajajo v vojašnicah garde, In jih pripeljati v poslopje generalnega štaba. Določil boi zanesljivega moža s potrebnim moštvom, da zapre Košiča, če bi se pokazal v tej okolici«. Avtomatično je Zobenlca ponovil ukaz. »Pojdi sedaj, delal boš za kralja In domovino«. Ko je bil sam, si je Mlrkovlč še enkrat ogledal urnik. Vse je bilo predvideno. Kneževlčeva naloga je bila ,da s svojimi ljudmi opravi aretacije. Ministrskega predsednika, vse člane vlade, belgrajskega mestnega poveljnika, šefa generalnega štaba, divlzljskega poveljnika, določeno število generalov In politikov je bilo treba zapreti med 2.30 uro In 3.30 uro. Telefonski urad, električna centrala ,vodovod, ra-dloodajna postaja, najvažnejša ministrstva, kolodvor z vsemi kolodvori predmestja, telefonski urad, vse to je moralo biti do 2.30 ure v rokah zarotnikov. N1 bilo veliko sodelujočih, na katere Je bil zgrajen točno premišljeni Mlrkovlčev načrt. letalski polk v Zemunu, skupina letalskih Častnikov iz Novega Sada in Pančeva, Zobenlčev oklopnjaškl oddelek, Kneževlčev gardnl bataljon, nekaj malo gardnih častnikov in 1. bataljon 2. pešpolka, ki je bil pred mestom v taboru Banjica. To je bilo vse. Toda načrt Je bil natančno premišljen. Ni mogel zgrešiti. Poveljnik orožništva je bil poučen, orožniki bodo dobili povelja, da ostanejo v vojašnicah In ne posežejo vmes. Usodni ireniilkl... Težko se Je Mlrkovlč dvignil s svojega stola. Opirajoč se z eno roko na mizo, Je z drugo prijel za bergli, ki sta slonele ob steni, sedaj ni imel več nobenega opravka do enajste ure ponoči. Počasi, s težkimi koraki je Sel в svojima berglama skozi prostor. V sosedni sobi je sedelo nekaj civilistov, ki so poskočili, ko je vstopil. Enoroki šlrokopleči prejšnji komitaš Birčanln s svojim surovim in sivim obrazom ter rumeno zakajenimi mustačaml mu Je stopil nasproti. Bil je predsednik nacionalnega društva Narodne odbrane, ki Je nekoč imela važno domoljubno vlogo v bojih za osvoboditev, pozneje pa postala torišče dvomljivih eksistenc pod brezpogojnim gospostvom prostozidarjev. Za Birčaninom je stal Nikodlje Bogdanovič, s trakom častne legije v gumbnicl, visok in vitek, z osivelo glavo zravnano v tilniku. Bil je vodja udruženja rezervnih častnikov, mož, ki je bil brezpogojno udan Franciji in ki je pred nekaj dnevi nasnoval demonstracije male skupine častnikov svoje zveze. Poleg nJega je sedel plešast, z visokim čelom, profesor Radoje Kneževlč, na čegar rovaš je šla zaključitev srednjh Sol v Belgradu. Končno je bilo tu še nekaj pomembnih mož. Na njihova viharna vprašanja je odgovoril Mlrkovlč a kretnjo roke: »Vse je v redu. Vse je predvi^deno. Sicer pa čakajo, če bi vendar spodletelo, na letališču v Zemunu že pripravljeni aparati povelja, da odlete. Prostora je dovolj za vse. Bencina Je dovolj, da pridemo do Grčije«. " "tria je »opvt svoj mizi. Po vrsti so prišli ordonance k njemu, ki so sprejemali njegova povelja, planili ven In odbmeli po svojih motornih kolesih v noč. Prinesli so poročila. Bil Je očiten direndaj. V zadnjem trenutku se Je skoraj zdelo, kakor da se bo pripetila nezgoda. Med službujočimi častniki v generalnem štabu ni bilo nobenega zarotnika. In pri tem naj bi poslopje generalnega štaba že rano zjutraj postalo središče za nadaljnji "razvoj. Naposled so rešili tudi to vprašanje. Posrečilo se je, da so vtihotapili Se enega zarotnika tja. Ta je moral раб skrbeti za to ,da napravi ostale službujoče častnike neškodljive, da bi potem zarotniki lahko stopili v poslopje. Ob 2.03 url Je prišlo prvo poročilo. Vse je Slo kakor na vrvici. Ob 2.30 uri je javil Zobenlca In takoj za njim Kneževlč, da so zasedeni mesto, ministrstva, generalni štab. Takoj nato Je prišlo tudi poročilo polkovnika Burazovlča, ki Je z neko skupino častnikov In podčastnikov zračnega orožja skUpno s podpolkovnikom Meslčem zasedel predsednlštvo policije. Niti en strel pri tem ni padel. Pred predsedništvom so se bili pojavil lahki topovi in strojnice. In brez odpora se Je bilo udalo malo število uradnikov in orožnikov. (Dalje prihodnjič) Od leve na de»no: JVliniHtrNki prvdNediiik prevratne vlude gt nt lal DiiAiin Slmovic, Ki je dno *J7. iiiari-ii JUll. Irt« /. voj; iliž iMiim udarom v Belgradu priSel do obta»W 1" • tem nnlčU Jugoslavijo. —- Bora Mlrković, glavni organizator puća. — Zadnji Jugiwlovansld posluniU v Berlinu dr. Ivo Andrlć. — Mlnlsterdvora Antlć. Petek. SI. decembra 194S. KABAWANKEN BOTE stran 7. — štev. 103. Mrtvaški ples v LožkI dolini N1 rtcer čudno, da so se smeli domači komunisti tako odkrito pogovarjati z badogljevsklm oficirjem in to v najbolj napetem času, pač pa preseneča dejstvo, da je prišel prav ta kapitan Korič potem ponovno zasedat Pudob in da so bili ubiti vsi tisti Iz Pudoba, ki so prej popivali z njim, skupno 17 fantov in mož. Se bolj čudno pa je to, da se glavnemu terencu ni zgodilo nič žalega in je še danes živ, medtem ko ao njegovi zapeljani tovariši vsi pod rušo. Za> tega kapitana še danee tjxUjo, da Je komunist. Med žrtvami je bilo več popolnoma nedolžnih.. Naj omenimo samo pok. trgovca Speha Jožefa, ki 80 mu komunisti grozili в smrtjo, ko jim ni hotel, niti mogel izplačati 60.000 lir. Ker pa so mu komunisti nasilno vzeli 2 para konj, so ga cesarski vojaki zato ubili. Ta dvojna igra je imela namen, ljudi tako zmešati, da ne bodo vedeli, ali so tiči ali miši. In to je komunistom badogljevcem uspelo. Ljudje so bili zaradi te dvojne Igre tako preplašeni, da so mnogi odšli prostovoljno v internacijo. Badogljevci so hoteli to, komunisti pa, da bi jih čim več odšlo v hribe. Ubogi slovenski narod je pa plačeval račune te dvolične igre z lastno krvjo. še bolj vnebovpijoč greh ao :&grešiU komunisti pri drugi priložnosti. V tistem splošnem preganjanju ljudi т hribe je odšla s komunisti tudi bivša meščansko-šolska učiteljica Janežlč Zora z Vrhnike. Ta je kot izobraženka imela bodrilne govore in prirejala mitinge. Morda Je šla tja zaradi tega, ker sta šla tudi brat tn njen«) že 50 letna mati, morda pa tudi iz prepričanja. Resnica je, da se je po tisti italljamskl ofenzivi sama podala Iz gozda k sestri v Cerknico. Zakaj Je to storila ni znano. Ker pa so Jo karablnerji Izvohali, so vsi ljudje mislili, da je njena glava izgubljena, ker so videli, da so malo prej pobili najmanj 15 dokazano nedolžnih ljudi. Toda njej se ni zgodilo nič, odšla je v Internacijo, in kakor Je pripovedoval neki karaW-ner, so Jo badogljevci v občinskih prostorih še gostili g čmo kavo in cigaretami! Kmalu po tem dogodku so karablnerji prijeli 60 letno vdovo Uršo Bavec iz Kozarišč, češ da je prala perilo in nosila v gozd hrano hčeri, poročeni z bivšim orožnikom Jakobom Baragom, znanim komunističnim organizatorjem, zdaj poveljnikom nekega »bataljona«. Ta stara reva, ki Ul imela nikdar komunističnih nagovorov in mitingov. Je bila prijeta In pripeljana v Stari trg, drugo Jutro pa je bila ustreljena za Gasilskim domom. Zakaj niso za to staro siroto, ki je nesla hrano hčeri In vnukom, katere je gnal v gozd lastni oče z grožnjami, posredovali pri vojaških oblasteh vsi tisti, ki so otell smrti učiteljico in sina znanega prl-ganjača Iz Loža, Milana Laha? Mi vemo zakaj! Ljudje niso zaupali nikomur več, MveH so kakor v sanjah. Ni čudno, če Je v tej satanski Igri tudi kak pošten človek podlegel komunl-Btlčnlm priganjBičem. Kdor »e jim Je uprl, je moral zbežati, ali pa Je zgubil glavo, kajti nlavpa kraljavsdca vojska ga nI ščitila. Prav nasprotno! Fol doline onlSene X to ubijalsko delo севатакв тоЈвкв ie nI vae gorje. Ni šla v gozd za komunisti, ampak Je požgala In porušila skoraj polovico Ložke doline. Od vsega starodavnega mesta Loža Je ostalo cellh_ reci tn piši, 16 hiš. V Babnem polju je od 130 številk ostalo okrog 10 hiš. Babna polica je zravnana z zemljo. Prav tako obojne Poljane. Na Vrhniki je pogorela polovica vasi. V Kozariščah kakih 9 hiš, v Sma-rati 1, v Igavasi 2. V celem je pol Ložke doline uničene, škode danes še ni mogoče oceniti! Tako Je bilo stanje v Ložkl dolini po tisti slavni ofenzivi. Ali si morete misliti vi, ki še 3 niste okusili gorja, v kakšni stiski bo ljudje živeli lani v Ložkl dolini, ko ga ni bilo človeka, ki bi bil samo eno uro varen življenja? Ceea takega si človek ne more misliti, to mora doživeti! Ves maj in Junij so prelivali nedolžno krt slovenskih žrtev komunisti, julija In avgusta pa badoljevcl. V teh štirih mesecih Je bilo nasilno uničenih 220 življenj. Teh Slovencev ne bo nikdar več! Pa čeprav Je bilo to za NotranJ-ca strašno, smo vendar prepričani, da bi bil marslkak Starotržan vzkliknil; »Bilo Je res strašno, ali potrplmo to pozabimo, kar Je bilo, zakaj, hvale. Bogu, najhuje smo prestali!« Tako bi bill rekli skoraj vsi. Toda najhuje se niti začelo nI. To gorje je bilo šele začetek notranjske Kalvarlje. Začetek pravega gwja 2. septembra 1942. ob 20 zvečer je pridivjala domača komunistična evojat v vasi Vrhr nlko, Viševek, Pudob, Dane in Stari trg in požgala hiše in poklala 12 ljudi. Zalili bi vsaik pravni čut, če bi danes načenjali vprašanje, kaj so ti ljudje zakrivili. Tisti, ki so jih poznali, so itak prepričani, da so bili nedolžni. Krvniki pa, ki so storiU zločin, nimajo vesti ne duše. SlabSl so ko živali, zato jim zaman govoriš o pravičnosti. Zaslepljeni Ljubljančani pa niso ne ljudje ne živali, ampak neka bitja, ki imajo vse, samo razuma ne. Zato Je tem dokazovanje nepotrebno. Povedati pa moramo, da bo tudi tisti, U se je 8 pametjo ekregaJ, dajal odgovor za te zločine. Zločin mora biti kaznovan. Kaznovan pa bo tleti, ki ga je zagrešil In tisti, ki ga je pom'agal zagrešiti. To je treba povedati že danes. Ubiti so bill v Starem trgu: kaplan Krama-rlč. Ubil ga je v postelji Alojz Mule Iz Nad-leska, stric zloglasne »brezzobe« komlsarke Ivanke. Pokojni kaplan se niti pred vojno nI vtikal v politiko, nikar sedaij. Bil je vzoren duhovnik; Katarina Tellč, stara 50 let. Morala je v eaml srajci naprečl konje, potem pa Je Isti Mule ubil njo In konja. Mož in dva sinova 80 komaj ušli smrti. Trgovina In hlev pa sta zgorela. V Podobu je ubil Rafael M&rUnčlč tvojo sestrlčao Ivanko čeč in njenega moža. Ker pa Ivanke nI dobro z&del_ je obležala v krvi. Štiriletna hčerka je Jokala poleg mamice, ki Je otroka v smrtnem boju tolažila: >Ne jfđtaj, saj ne bwn umrla, saj bom Ae ozdravela!« Toda Rafael Je, stoječ med vrati, to slišal, prišel nazaj In rekel; >Ne boš več ozdravela, praslca!« ter jI J« Bftdrl nož v src«. V Pudobu je ušel smrti SSnldarMč Ivo, ker ee je takoj po prvem strehi naredil mrtvega. Zato so ga pa ti krvniki ubili letos septembra. V VlSevku je bil ubit Tomšič Alojzij, ko j* bežal Iz goreče hiše In klical na pom<^. Njegova žena Je živa zgorela. V Dan ah so bill ustreljeni: Strle Alojzij; trgovec Znidaršlč Karel In Frančiška Haupt-man. Ker se je njen, zdaj že pokojni mož и-maknil z bratom v gornje prostore, so komunisti zažgali hišo in zdelali Frančiško tako, da Je živa zgorela. mv: Tržem т Jamo v Vrtinlkl so ubili 70 let starega posestnika Jerneja Pojeta. Odpeljali so pa v gozd 70 let starega Janeza Palčiča, njegovega sina Jakoba In Ivana ter zeta Janeza Poroka. Stari Palčič Je ušel, dva sinova In. zeta pa so komunisti: Andrej Janežlč iz Vrhnike, veletrgovec Žagar Iz Markovica in najbližje sosedje odpeljali v gozd Otrobevce pred »sodišče«. In kdo je stopil prvi pred nje? Lastni bratranec, stari zloglasni komunist čevljar Franc Strle iz Loža. Spregovoril Je takole; »Jaz ne morem prav nič pomagati; kakor ee boste zagovarjali pred sodiščem, tako bo!« Oni so res mlsllll_ da bodo šli pred sodišče, toda čez četrt ure sta Jih odpeljala zloglasni Mule AJojz In 17 letni Fajdlga Vlado pred kilometer oddaljeno Jamo in vrgla vanjo ubitega Poroka in obstreljena Palčiča Jakoba in Ivana. Ivam se je četrti dan čudežno rešil Iz jame. Ni mogel rešiti tedaj Se živega brata Jakoba. Ivanu so v bolnišnici odstranili levo oko, skozi katero so ga ustrelili, potem Je živel v Starem trgu, letos pa so ga komunisti ubili r Mozlju in še očeta zraven. Vsa ta čalolgrra se je zgodila т dveh urah od 10 do polnoči v noči med 2. in 3. septembrom 1942. Kakor pripovedujejo domačini, ee Je menda samim komunistom zdelo, da so bili vsi umorjeni nedolžni, zaito so glavnega organizatorja tega klanja In edinega sodnika čevljarja Strleta iz Loža, »strahovito kaznovali«. Vzeli so mu oficirsko stopnjo. Letos septembra se je vrnil domov kot navaden voJSČak, toda dali so mu v roke prosveto! Ml pa vemo, da je Strle s septembersklm klanjem naredil akuSnjo za važnega funkcionarja v komunistični partiji. Učinek teh umorov je bil straien. Ljudi Je bilo groza. Vse to se je nemreč zgodilo pred očmi cesarske vojske, ki naj bi ščitila našega človeka. V eni sami noči Je ta pokolj In požiganje, posadka badoljevcev pa se je tiščate na pošti v Starem trgu. Zdaj so šele Notranje! spoznali, da so prepuščeni samim eeW. Sele po teh umorih se Je osnovala »bela garda«, šele potem ko Je padlo že 23 nedolžnih ljudi v Ložkl dolini. Ljudje so se oddahnili, ker so upaU, de. bo res bolje. Vaška straža je bila v Pudobu, v Kozarščah, pozneje tudi v Damah, toda ob-roruarja 1943. so ubili na Knežji njivi An-« dreja Tellča Iz KozarlSč, Tomca Janeza Iz Pod« loža in Strleta Andreja Iz Podloža. 20. februarja 1943. pa ao ustreUU Kraševca Jakoba II Podloža. Zaradi teh umorov so vaške straže saCele zasledovati komuniste po gozdu in bi jih bile tudi uničile. Kaj pa pomaga, ko so Imele vezane roke. Komunisti so delali sporazumno z badoglljevcl. A o tem pa drugič. Silvester v mali penziji v mali penziji so imeli samo en ključ za hišna vrata. Trije najemniki in en hišni ključ! Med tednom se je to ie dalo urediti. Večeri ob ponedeljkih in četrtkih "so bili Monikini, ob torkih in petkih je odhajal z doma študent a fronte, Filip, sredo in soboto si je pa pridržal Lebereeht, kajti Lebe-recht je bil najstarejši najemnik, stanoval je v najlepši sobi in je imel radi tega največje pravice v tej mali stanovanjski skupnosti. Tako se je tudi dogovoril z gospodinjo, da sme oddati sobico, ki je ležala med njegovo in Filipovo, samo mlademu, ne čez dvajset let staremu dekletu. In ko je pred štirimi tedni padla v hišo Monika, vsa mlada kot bel sneg, se je spremenil kljub svojim štiridesetim letom takoj v Romea in spojna vrata so mu bila ljubavni balkon. Dokler se ni Monika temu odločno uprla in postavila velikansko omaro pred vrata. Na kar je zarisal Lebereeht tri križe na vrata, napisal Gašper, Melhior in Boltežar in odslej iskal nove ljubavne prigode skozi okno. Ribe se love na trnek, mlada dekleta z ognjevitimi pogledi, si je mislil. Pa mislil je napačno. In tako se. je dogodilo, da na Silvestrovo Se ni imel Lebereeht znanstva, ki bi mu njegova sijajna soba tako ugajala, da bi pozabilo na odhod. Tako je srdit vzel kljug, čeprav je bil četrtek in Mo-nikin dan. Toda kdor mnogo vprašuje, malo doseže in Lebereeht nikakor ni hotel v novo leto brez poljuba. So pač možje, ki si od tega veliko obetajo. Vrata so se za njim zaprla in Monika,,, Mlada dekleta kot je Monika, ostanejo na Silvestrovo rada doma. Boje se pač še nekoliko glasne veselosti in družabnosti in sede raje v toplem svitu sveče na smrekovi veji in sanjajo o bodočnosti. In ker je bil grad, ki si ga je zidala v oblake, tako lep in se ji je v pričakovanju širilo srce, je sedla k glasovirju in zaigrala pesmico. Prvič, odkar je stanovala v tej penziji, je to storila, toda na Silvestrov večer je pač bila sama in nihče je ni slišal. Zadeva s ključi, ki jo je v začetiku tako jezila, je bila že zdavnaj pozabljena in sosed Filip, mladi vojak na dopustu, ki končuje svoj študij, gotovo tudi ni bil doma. Kako se je ustrašila, ko nenadoma nekdo potrka. Glasovir je med tem že zaprla in nek mlad, svetal moški glas vpraša: > Oprostite — ali bi lahko za trenutek govoril z vami?« »Kdo pa je tukaj ?« »Vaš sostanovalec Filip.« Predno stopi ven, se ozre Monika za hip Y zrcalo. »Da? Kaj pa želite?« »Ne bodite hudi«, reče mladi mož skromno, »pravkar ste igrali na gramofonu ploščo, ki mi je tako zelo ugajala — tako oča-rujoč glas je bil, kot ga še nikoli v življenju nisem slišal — ali bi mi ne hoteli povedati naslov plošče, rad bi si jo kupil.« Monika je zardela. Toda Filip tega v temnem hodniku ni opazil. »Katero ploščo pa mislite?« vpraša Monika negotovo. »Malo ljubavno pesmico в spremljanjem na glasovirju.« »Ta plošča ni naprodaj.« »Kako to da ne?« »Je ponesrečen poskusni posnetek.« »In vi tudi ne veste imena pevke ?« »Ne. Ne morem vam ga povedati.« Mladi mož se je nekoliko nerodno priklonil, bil je prav tako neizkušen v družbi mladih deklet, kakor Monika v obratnem položaju. Nikakor mu ne uspe, obvladati svojo zadrego in reče samo: »Potem prosim, oprostite,' če sem vas motil! Lahko noč! In ob tej priliki — srečno novo leto!« »Hvala! Želim vam isto!« odgovori Monika, ko se on vrača v svojo sobo, toda še preden je zaprl vrata, zakliče še hitro, »če vas veseli,, bom ploščo še enkrat zaigrala.« »To bi bilo lepo!« »Toda vi morate ostati т vaši sobi in ne smete priti sem!« »Nikakor ne!« Svetloba sveče je padala na Monildn žareči obraz, ko se je zopet usedla k glasovirju in. ponovila malo pesmico. Toliko sreče in blaženosti je bilo v njenem glasu, mislila je na mladega moža v sosednji sobi, na njegov ozek obraz, preprosto suknjo, ki jo je nosil in šele sedaj je popolnoma dojela zadnje besede pesn: »Ljubim te!« Niti opazila ni, da so se vrata med obema sobama odprla in da je Filip že »tal v njeni BObi. fiele ko je z lahnim vzdihom zaprla glasovir in je odseval njegov obraz v temnem lesu, ga je videla. Toda sedaj je že bilo prepozno. Filip jo je objel, jo-držal trdno in smejoč vprašal: »Kakšno kazen zasluži tako huda lažniv« ka?« »Kakršno hočeš«, odgovori Monika. Pa jo poljubi za kazen., Monika je bila spokoma grešnica. Voljno je prenesla kazen in tako se je zgodilo, da sta dva mlada človeka slišala Leberechta — ko je ob treh zjutraj jezen in brez poljuba z izmaknjenim ključem odpiral stanovanjska vrata — položila drug drugemu prst na usta, da pač z nobenim glasom ne bi izdala svojega nežnega silvestrovanja. Jo Hanns i^azno Vzgled угогпв volje do dela daje kmet Martin Johann la občine Hauenateia v Weetmarkl. V starosti 86 let Se orje njive na poeestvu mvo-jega sina. StarejAa каЈкопвка dvojica lx St. Martina unter dem GroBgallenberg, ki se je v nedeljo sprehajala pred mrakom ob Savi, je doživela nepričakovano sledeče. Ko sta prišla po strmem pobočju navzdol, eta vsa začudena odsko-čila, ker se je ta trenutek pripodila z vso nacll-co čudna flronja: Iz logov ob Savi Je pritekel navzgor mimo obeh poljski zajec v divjem begu pred lisico. V svojem obupu ee niti ni u-straži! ljudi, marveč se je pognal mimo njih proti gozdičku pri Unterpimitech. Nasprotno pa je lisica trenutno nehala z lovom, v globokem prezlranju bližine človeka In užaljena po nezaželenem pogledu ter jo je ubrala ogor* čena zopet nazaj v log. Dfplom. OpHUzer Ca KR0NFU$S Kfagcnfurf, Bofinfiofyfro^« fS Bi# uf vdteret |«den yoruini| gceditoMMU Sttan 8. — Stev. 103. KARAWAXKEN BOTE Petek. SI. decembra 1948. Premišljeianje k položajn na Gorenjskem D6godkl na Goreujskem potekajo tako, kot emo ml že davno predvidevali in napovedali. Kakor v ostalih delih bivše Jugoslavije se je tako imenovana »Osvobodilna Fronta« razkrila kot komunistična-boljševiSka organizacija in trobenta Moskve. Josip Broz, ki nam je dobro znan pod Imenom »Tito* je po povelju Moskve sestavil lastno »vlado«; na Stalinovo zahtevo je moral London priznati ta odbor kot pravno zastopstvo »Jugoslavije«. Emigrantsko kliko pod Purićevlm vodstvom so torej poslali v pu-S6avo in je tako sledila Mihajloviću, ki so ga že popreje odstranili's krepko brco v zahvalo za njegovo bandltsko delovanje. Menda Churchill nI z lahkim srcem poročal emigrantom v Kairu, dečku — kralju Petru, da je sklenila Moskva radi zavožene vojaške in. politične situacije v evrop.skem prostoru, to se pravi tudi na zapadnem Balkanu samostojno' odločati. Poziv, ki je bil poslan bivšemu kralju Petru, naj se vrne v gorovje Srbije, Ima ultimativen značaj, kot razvldimo iz raznih sovražnikovih poročil. Med tem je tudi »Tito« uradno odklonil sodelovanje z bivšim kraljem Petrom in mu napovedal boj. Velika Britanija je že mnogokrat izdala svoje zaveznike, zato se nikakor ne čudimo, ako je pustila bivšega kralja Petra na cedilu. Vodja poljskih emigrantov general Sikorski, francoski admiiai Darlan, romunski kralj Kari, jugoslovanski Peter in grški kralj Jurij, vse te sta žrtvovali londonska in washingtonska, vlada, da bi s tem pridobile naklonjenost Moskve. Slednjima so kratkomalo sporočili da s svojimi zastopniki nimata več zaslombe »med narodom« in morata radi tega priznati sestavo banditskega kluba. Tako se običajno začne, in borbeni boljševizem ima za osebnosti, posebno za kronane glave samo eno sredstvo, ako se hoče znebiti njihovega morebitnega na-sprotstva: strel v tilnik. Na Gorenjskem je bilo mnogo ljudi, ki so mislil, da bo uspelo Angliji In Ameriki zavreti Stalinove zahteve o obvladanju Evrope z njunim ugovorom in da bodo sami prevzeli vodstvo, predvsem v Južni Evropi. Misel, da je Sovjetska Rusija opustila svojo težnjo obvladati balkanski prostor, ki nikakor ni novejšega datuma, je za pozornega opazovalca političnih sosledij naravnost absurdna. Ako je bil Stalin doslej iz diplomatskih vzrokov razmeroma oprezen, s tem Se nikakor ni rečeno, da je opustil svoje načrte. Zaveda se, da ga pri tem njegovi zavezniki ne morejo zadržati. Anglija je na Balkanu predvsem zato uživala ugled, ker je bila zaveznica Francije, kateri je s spretno kulturno propagando uspelo pridobiti velik vpliv na vodilne kroge južnoevro-pejskih držav. Da je Francija primarni faktor v tem njihovem mišljenju, se je pred nekaj dnevi lahko presodilo po odmevu ,ki ga je vzbudil govor južnoafriitanskega ministrskega predsednika Smuts a. Izrazil je, očividno ni poznal političnih simpatij na Jugovzhodu, da je Francija končnovelja\Tio odigrala svojo vlogo, v Evropi. Krogi v Bukarešti, Sofiji in Bel-gradu, ki so bil doslej še vedno anglofiisko usmerjeni — pa najsi je njih število Se tako malenkostno, so se nato vidno dokončno odmaknili od svojih dosedanjih prijateljev v Londonu. Angliji torej ni mogoče niti najmanj vplivati na Evropo. Iz države, ki je pred štirimi leti Se velikodušno obljubljala vsem mogočim državam pomoč, je postal nek v največji meri pomoči potreben obesek amerikansko-sovjet-ske politike. In Amerika je daleč, daleč in se za malo nekdanjo Jugoslavijo prav tako malo zanima, kot se na primer zanima evropska politika za socialni položaj pastirjev v Boliviji. SIcer se v Washlngtonu delajo, kot da jih usoda nekateriii evropskih držav zelo zjaolma, vendar pa ni ta interes ničesar drugega kot namen ukloniti Nemčijo in njene zaveznike volji svojih judovsko-prostozldarsklh priganja-čev. Da je pa dovolj podajačev, ki prodajajo svoje glave za to zločinsko politiko dokazuje primer ban-dltov v bivši Jugoslaviji in kot vidimo na lastne oči, na Gorenjskem. Tako bi od zaveznikov preostala samo Se Moskva, ki bi se mogla »zavzeti« za narode v Južni Evropi, če jih pri tem ne bi ovirala nemška vojska! Banditska vojna sicer ni prijetna, nikakor pa nima niti najmanjšega odločilnega pomena, Mi ne jemljemo tega problema niti preresno niti prelahko. Uvrščamo ga v skupen okvir te vojne: Naš nasprotnik je Žid. On narekuje politiko v Moskvi, Washlngtonu in v še bolj brezmočnem Londonu, židovska sredstva ne ustrezajo evropskim pojmom o vojnem pravu in časti. Njegova sredstva so umor, izsiljevanje s pretnjami In pustošenje. Takšen je tudi njih način bojevanja. S tem smo se seznanili na Vzhodu. Na Balkanu je isti. Kakor smo tam opravili s sovražniki, tako bomo tudi tukaj. Ni treba pričakovati, da bomo pustili naše nemške vojake za našo fronto postrelitl. Naša glavna bojna črta leži na Vzhodu. Tam se bo tudi odločilo. Borbe na Balkanu so drugovrstnega značaja. Nikomur izmed nas pa niti zdaleč ne pade v glavo, da bi se umaknil iz pokrajine, ki je sicer nemirna, a se v ostalem nahaja v posesti nemških čet. Posledica naredb proti banditskim spletkam na Balkanu je seveda ta, da se razkropljeni deli uničenih enot umaknejo v druge, po možnosti od nemških čet nezasedene pokrajine. Gorenjska ima trenutno to dvomljivo čast, imeti »v g osteh« nekoliko skupin razkropljenih banditov. Nekdanje nejasno stališče prebivalstva je dovedlo do tega, da vlada tudi tukaj požig in umor, tukaj, kjer bi vsak lahko živel v miru in redu. Mi smo vedno svarili, danes uvidi vsakdo, da se tile tatinski klateži v hribih res ne morejo imenovati »borci za svobodo«. Posledice nekdanjega nejasnega stališča mora sedaj nositi prebivalstvo samo. Od njih je sedaj odvisno, ako hočejo podpirati sedanje odredbe nemškega vodstva proti boljševiški sodrgi ali ne. Dejstva, da Ima Nemčija vso politično In vojno moč na Gorenjskem se z ničimer ne spremeni. Ravnanje prebivalstva je torej edino mero-dajno za stališče, ki ga bo proti njemu zavzela nemška oblast. Ako aretirajo ljudi, je že kak vzrok in gotovo so dOKazi tukaj za njihovo razkrajajoče delovanje. Napačno sočutje, ali dozdevno trdno prepričanje, da XYZ nikoli ni Imel ničesar opraviti z bandlti, ni umestno, šele pred kratkim sQ tožili ljubljanski časopisi, . da so bili na intervencijo uglednih oseb zaprti moški od Italijanov zopet Izpuščeni, ker so jamčili za njih politično neoporečnost in ti sedaj v drugih pokrajinah organizirajo umore in rope in so postali pravi zasužnjevalci. Kadar gre za varpost po Nemčiji zasedenih pokra-, jin ali cel6 za nemško državno ozemlje, ne pozna nemško vodstvo nobene ginjenosti. Stori trde In neizprosne korake, v isti meri pa tudi cehi in nagradi lojalno držo prebivalstva. ' Vsakemu Gorenjcu preostane danes samo izbira med nemško državo, ki hoče graditi, ali boljševlško anarhijo. Kdor drži z našimi sovražniki, naj ne pričakuje' milosti, ako bodo nekega dne stopile odredbe nemških oblasti v veljavo. Aus dem Hreise Sadma^nsdorf Rodmuniuulorf. (Šolanje DAF Kreisa koncem tedna.) Dne 18. decembra se je vrSilo šolanje Ortsobmanner in Amtswalterjev DAF Kreisa Radmannsdorf. Kreisobmann Rlnk je podal pregled o delovanju Deutscher Arbeltsft-ont v preteklem letu In dal za Ortsob-ma.nner In Anitswalterjem smernice za leto 1944. Posebno je opozoril na vojno poklicno tekmovanje delovne mladine. Nato je podal Kreiswalter Vencowsky poročilo o Izvršenem . socialnem delu v Krelsu Radmannsdorf In pozval Ortsobmanne, da se naj zanimajo za socialna vprašanja malih rokodelskih obratov ter gospodinjskih pomočnic. Kreisobmann je zaključil z zahvalo sodclajvcem za izvršeno delo in prosil Ortsobmanne in -walterje, da bi tudi nadalje Izpolnjevali stavljene naloge. ABling. (Počastitev veteranov de-1 a.»Kakor vsako loto, tako so počastili tudi v tem usodnem letu število uslužbencev nekega aBllnSkega Industrijskega podjetja za njih 40 letno zvesto službovanje s preprosto in ganljivo slavnostjo. Reglerungspvasldent pl. Pawlowaky je izročil delovnim tovarišem diplome In darila in s tem izrazil zahvalo obrata. Nato sta spregovorila še Betriebsobmann Pg. Seml Ч in Kreisobmann DAF Rlnk. V to-variški dr; 'abnoisti so prebili skupaj še nekoliko ur Sestanek vajencev v Radmannsdorfu v Krelsu vil .s .■ nek vajencev za kmc: a In hi; na dela, kjor se jim je oorazložila pot v poljedrl-4am po'licu in mo;"n'^4ti v pnM'cu kni:č'-e ril^din;'. Na- to so jih pripravili in poučili za vojno poklicno tekmovanje, odsek N&hrstanda (prehrane). Ob prlčetku sestanka je govoril Bannflihrer Redler o zgodovinskem razvoju kmečkega stanu. Madel-Hauptringflihrerln Sobotka je učila u-deležencc tečaja božičnih pesmi. Hauptstamm-fUhrer Krlngs je z vajeAci pregledal že izvršene programe stranke. Popoldne so okrasili mize s smrečjem in jabolkami in v predbo-žlčnem razpoloženju je zaključil Kreisgefolg-schaftswart iz Krainburg^a prireditev. Hreli StBin (Apel v Kreisleitung der NSDAP.) Stellv. Kreislelter Haber je sklical h kratkemu apelu dne 22. 12. svoje sodelavce, Ortsgruppenlelterje, zastopnike oblasti, orož-ništva itd. ter jim Izročil pozdrave Kreislelter ja Pg. Pilza, ki se nahaja v bolnici in želel vsem vesele praznike. Zahvalil se je vsem za storjeno delo v preteklem letu. Vsi Parteige-nossen pa žele, da bi Kreislelter Pg. Pilz kmalu okreval. Hren КпИМшгд Flodiilg. (Razno.) Sedaj se je tudi tukaj sestavil nov občinski sosvet. Zupan baron H. Laza rini je zaobljubil imenovane sosvetovalce, to so Bartholomtiua Wechowetz, baron Gottfried Lazarini in Johann Wisslak, ter jim predal imenovanja. Ortsgruppenleiter je govoril o nalogah občinskega sosveta. — Nedavno se je vršila v strankinem domu božičnica Orts-gruppe Ortsgruppenleiter je govoril kako dru- „Hišni iioledar" za leto 1944. le izšel Kot že v minulih letili je tudi te dni izšel »Hišni Itoledar«, ki je postal že dober prijatelj mnogim gorenjskim družinam. Poleg koledarja, ki je razvrščen po mesecih in ima dovolj prostora za zapiske in zaznamke, vsebuje koledar številne lepe sestavke in pripovedke katere radi vedno znova prebiramo. Med ostalim zvemo iz nekega sestavka univerzitetnega profesorja Dr. Kranzmayerja mnogo iz gorenjske zgodovine. Dr. Franz Koschier piše o narodnih običajih na Gorenjskem. Dalje poroča nek sestavek o razvoju Veldesa In iz drugega, članka pa zvemo o nastanku Stelnbichla. Pripovedovanja Perkoniga, Sprlngenschmida In druga, navodila za kmeta In gospodinjo in mnogo drugega vsebuje »Hišni koledar« za leto 1944. Kot uvodnik pa je načelni članek o delovanju Nemčije in Rusije na Balkanu. Veliko število slik krasi knjigo, med katerimi jih je mnogo z Gorenjske. ži In zedinjuje vojni božič. Šolarji, BDM, Ju-gendgruppe Frauenschafte in zbor so peli pesmi. Božična zbirka za WHW, ki so jo izvedli HJ in BDM je dosegla lepo vsoto 577 RM- Rodbinska kronika iz Gorenjske Kreis BadmaniiHclorC Podnart-Habern. Rojstva: Franziska Rako-wctz, Polschitz; Johanna Kosel, Bresowlt^. — Umrli so: Helene Beneditschitsch, Ober-Do-brawa; Stanislaus Kopatsch, Kokritz; Stanislaus Posp'lgchll, Kokri t z. Naši voiaki pozdravljajo domovino % jL: L жОЛе % IjU Za- kelj Josef iz Krainburga; Supan Johann iz Wald-Sawe; Motschnik Jožef iz Glogowitz; Habjan Anton iz Domschal; Wesel Jože iz Luko witz; Kos Franz iz Lukowitz; Tschadesch Paul, Oberdobrava (Tratten); Kautschitsch Ciril, Oberdobrava (Tratten); Piuk Alois, Ho.-taule (Tratten); Schinkowetz Josef, Hotaule (Tratten); Potrebujesch Nikolaus, Todrasch (Tratten); Stenitschar Franz, Botschne (Tratten); Stremfel Ludwlg, Wollaka (Tratten); Trlitz Vinzenz, Sairachberg (Tratten); Bizjak Vinzenz, Tschabratsche (Tratten); Klemen-tschltsch Franz, Oberdorf (Tratten); Sturm Josef, Podgora (Osslltz); Klementschitsch Ludwlg, Hladle (Osslltz); Oblak Alois, Podgora (Osslltz); Trtschek Leopold, Kladie (Osslltz); Trtschek Johann, Dobratschewa (Sairach); Trtschek Josef, Dobratschewa (Sairach); Tau-tschar Alston Sairach (Sairach); Piuk Anton» Sairachberg (Sairach); Stupar Franz, Ober Fernig (Zlrklach); Bemot Alois, Unter Palo-wltsch (Stein); Resnik Ludwlg, Zeli (Stein); Zehrer Albin, Skeriansche (Stein); Pototsch-nig Franz, Studor (Osslltz); Schwan Andreas, Gorlach (Veldes); MUllcr Josef iz Wcsnitz; Ossenar Josef iz Stein; Zapuder Stanko iz Ro-foltsche; Wllfan Vinzenz iz Bukovschltschiza; MUlel Alois iz Hort; Gerdei Max iz ABlng; Letner Franz Iz Koses; Aleschowetz Božo iz Krainburga; Dolenc Franz iz Stelnbilchcl: Be- rus •/ITTttm 117" ei. Iz Duplltz-Stein; Wlrant Johann iz Stein; Bautscher Boris iz Duplltz-Stein; Kretsch Josef iz Raschitz-St. Veit-Sawe; Kralnz Franz iz Kreasnitz; Knez Julius iz Gamllng; Šnol Rudolf iz Schwarzendorf; Hribar Alois iz St. Martin bel Littai; Schliber Stanko iz Dom-schale; Florjantschltsch Marian iz Krainburg; Seltz Stanko iz MSttnIg, Jeloutschan Janko iz Aflllng; Berud Felix iz Palowitsch-Stein; Burger Viktor iz Mannsburg. Januar Februar 1 Sa weuniirsm So Mo Dt Ml De Fr Se 1 Di 3 1 Ml 3 Do 4 Fr 5 So 6 So 7 Mo 8 Dl 9 Ml • 10 De l\ Fr n Sa 13 So u Mo 15 Dl 16 Ml 17 Do € 1R Fr 19 Sa 20 So 21 Mo 22 Di 25 Mi 24 "Do e 25 Fr 26 So 27 So 28 Mo 29 Di 1 Sa weuniirsm karawanlien Bole Mfirz So osiersonnitg Mo tuwaiiiug Di Ml Do Fr Sa So hlllM Mo lllllliktu Do StLintrtrs Založba: NS-Gau-verlag und Drucke-rei Karnten, G. m. b. H., Klagenfurt Blsmarckring 13, telefon 2001-2004. Oglasi se sprejem« jo: v Klagerifurtu, iJlsmarckring 13 v Krainburgu, Velde-serstraBe 6. Brezpogojna služba p r dolžnost vsakega od Naročnina; mesečno k RM 1.— z dostavo v ■ liiSo. .I Konto na poštno če-I kovnem računu, JL Vlen 118.103. Banji" al konti pri vseh W bankah in hranilnicah v Klagenfurtu in pri Kreisspar-kasse, Krainburg v Krainburgu, I občestvu je prva kritega človeka. November Ml Do Fr Sa So Mo DI C Ml Do тикндм Fi celili, ihw. So _ September Oktober Mai 1 Mo KIL FilirtM 2 Di 3 Ml 4 Do S Fr 6 So 7 So 8 Mo • 9 Dl 10 Ml И Do 12 Fr 13 So 14 So 13 Mo C 16 Di 17 Ml IB Do 19 h 20 Sa 21 So uittirtu 22 Mo • 23 Dl 24 Mi 25 Do 26 Fr 27 Sa 28 So PtlDosisoimi. 29 Mo 30 Dl 3 31 Ml Do StLintrtrs Juni 1 Do 2 Ff 3 Sa 4 So 5 Mo 6 Dl • 7 Ml 8 Do 9 Fr 10 So 11 So 12 Mo 13 Dl C 14 Mi 15 Do 16 Fr 17 Sa 18 So 19 Mo 20 Dl • 21 Mi 22 Do 23 Fr 24 Sc 25 So 26 Mo 27 Dl 28 Ml > 29 Do 30 Fr Juli 1 Sa 2 So 3 Mo 4 Dl 5 Ml 6 Do • 7 Fr 8 So 9 So 10 Mo 11 Di 12 Ml C 13 Do 14 Fr 15 So 16 So 17 Mo 18 Dl 19 Ml 20 Do e 21 Fr 22 Sa 23 So 24 Mo 25 Dl 26 Mi 27 Do 28 Fr 29 Sa 30 So 31 Mo 1 Fr 2 Sa 3 So 4 Mo 5 Dl 6 Ml 7 Do A Fr 9 Sa % 10 So 11 Mo 12 Dl 13 Ml 14 Do 15 Fr 16 Sa 17 So # 18 Mo 19 Di 20 Mi 21 Do 22 Fr 23 Sa 24 So 25 Mo ) 26 Di 27 Mi 2ft Do 29 Fr 30 S« So. Mo Di Ml Do Fr Sa So EmtidiiikiBg Mo ® Di Mi Do Fr Sa So. Mo Di Ml Do Fr Sa So Mo Dl Ml Do Fr Sa So Mo Dl Ml mititg Do 3 Fr Sa __ Dezember 1 Fr 7 Sa 3 So 4 Mo 5 Dl 6 Ui 7 Do C 8 Fr 9 Sa 10 So n Mo 12 Dl 13 Mi 14 Do 15 Fr - • 16 Sa 17 So im Mo 19 Di 20 Mi 21 Do 22 Fr 3 23 So 24 'So 1. W«llll.T<0 25 Mo 26 Di 2.weiim.Ti| 27 Mi 28 Do 29 Fr » 30 Sa 31 So So Mo Dl Ml mititg Do 3 Fr Sa Auguat Petek. ST. ЗесешЋга 194 S. BPTl Stmn 9. — eter. 103. AMTLICHE BEKAl^MTWACHIjllGEW AchiungI Sprechtage der Rechlsberoler der Deulschen Arbeitsfrontl In den Monaten JSnner/Febpuar 1944 warden In Oberkrain •n den anjtosebenen Taspn und m den anirefiUirten Zeiten Sprechtage durcliKefllbrt: }ed(>n MontsB n. Donnermtag In бет Dienst-p telle der Kreialeitnne der NSDAP. Krain-Durar. Goetbeolatz 3 Parterre. TUr 5 in der Zeit von 0.00—ll.oo Uhr 11. .Tanner „ _ Kralnbure: Lask/Zaier: et Veit/Sawei Radnaansdorfi 25. Janner „ 8. Februar „ 22. Februar « 4. .ISnner _ 3. Feliruar „ 29. Februar _ 4. .TSnner „ 8. Februar .. 29. Februar _ П. Janner _ 25. Jannej* » 8. Februar 22. Februar . 13. J&nner « 8. Februar . 18. janner „ 13. Februar „ 19. .TSnner _ lli. Februar „ t8. .Tanner IS^.^ebrua.r , Dlensteteiie der OAF.-Kreiswaltun* bzw. UAb^.-Ortewaltuntt atntt. " ■ " * ~ - ■ - .- ■■ ■ - Bgtneb*- ailenfalls , ----------------. , ----------- and eozial- tersicherunffsrechUich en A rureleeenheiten. Der Leiter der Gaurechtsberatnneastelle: Dr. Raexam. Offizler in dep Luftwaffe! Die Jungpn der Geburtsjahrsriiinre Ш7 und 1928,. die aktive lUftwaffcn-Offiziere wordcii wolleii, ruft der Keichsminister der uftFahrt und Oberbefehlshaber der Luftwaffe auf, slch jetzt urn instolhinjr zu bftwerben, damit die ordnnnreeemHOe EinWufunsr 1M U1i'on V\7fi Iff*Ii \ffI. ABlinst Neamarktl: Stein; nitmi: IHrnNebale: Die Spreohtiure Kreispn 8.30—10.30 Uhr 8.30—10.30 Uhr 8.30—1«.;«) Uhr 8.30—10.30 Uhr *.00—10.30 Uhr B.lKI-in.an Uhr e.OO—10.30 Uhr 14.00—10.00 Uhr 14.00—16.00 Uhr 14.00—10.00 Uhr 15.00—17.00 Uhr 15 00—17.00 Uhr 15.110—17.00 Uhr 15.00—17.0(1 Uhr 10.00—12.00 Uhr 10.00—12.00 Uhr lO.OO—12.no Uhr 10.00—12.00 Uhr 10.00—12.00 Uhr 10.00—12.110 Uhr 15.00—17.00 Uhr. 15.00—17.00 Uhr JfWeiU in der »lerkorps nnd Sanitilts-Offiziprkortw. Die jetzt eiinruUehdc MelJunK eewahrt die Einbpnifmur nnch Absclilufi der ScbuJau»bildunj{ uiid Ableietuiia dee Ileicbsarbeits-diemiti'a. . Aucli .Tuncen. (Ии nielit BernlsoffiziGr, sondern rteecrvpoffi-Bipr werdcn vvollen. mttssen eich jetzt beworhen. Kriegwoffizipr-bewprber werden amiennramen fQr: HieKcrtriippe. Klakartillerle LiuftiMchnchteutruppe. B allechlrmtruppe und Panzerdivieion Hermann Glinng. iir Bewprber reicben ibr BewerbunifRgesnch an die dem Wonnort nachetKeleiiene Atinahmestelle der Luftwaffe ein. Annalnneetelle 1 fOr Offizierbewerber der Laftwaffe, Breelau. Hindenbure-Platz 1»; Annahmeetetle 2 fUr Offizierbewerber der Luftwaffe. CelWHan- noTer, Flieirerhorst; Annnhmestellft 3 fUr Offizierbewerber der Luftwaffe. MUnchen 30, Jungferntnrm-StraBe 1r „ AnMihmeetelle 4 flir Offizierbewerber der Luftwaffe. Wien 110, SehoponbaueretraBe 44-lfi. Bewcrber fUr die Ineenieurofflzler-Laufbahn (mlt entsprecbender Vorbilrinne. verKleiche Merkblatt) Annnhmeetelle 5 fUr Offizierbewerber der Luftwaffe. Bad Blan- kfnhurg/TnUrmeen. Bewerber fiir die SnnitUtxoffizier-Laufbahu (mit enteprechender Vorbildune. vercleicbe Merkblatt) weiiden eich an den zuatiindieeii Lnfteauarzt miter eteichzeitiiter Meiduwr an da« Wehrbezirlakommanrlo. Nabere Auskunft erteilen auBerdem die Nachwiicheoffiziere der Luftwaffe allp Wehrbezirkskommandoe euwie filr Sanitate-•ffiziere der zustiindierp Luftzauarzt Der RelebsiuinKlfr der Luftfalirt nnil OberhefehlHhaber der Lnftwafip — liiiflnnrrpniirrNonulumt, firztndier Sonntflisdionst Krainburg: Am 3. J&nner 1944: Dr. Josef Beschek, Kralnbur^, Velde-ser Strafie 21, Fernfuf 153. M« starkeweeii MaieiH Hi MrlinmfsinftM LedauUila wiadv wklltHdil SMtarfHIfftiiNlU wim. m. Gi«n>wo8Me 5 Kniniidie № and Flrniifabrik Zabret & Co., G. m. b. N. —. Frelthof bei KralnbUrg, Ruf 364 Kauff alle Oltaalen Oder Ubernimmt dl»x# In Lohnverarbeltung tn^dcensiu (jeo^ieieiei. ml lesUt МаШи ESSiG Pabrlb C. Wmj^i Klagenfurt швввиш пг ZAHNPULVER nt tin femes, schCumendet Zohnpflcqemitt«! von tr-friiehend oremalischem Geidimock. E» isl neu ge-schoflen worden fOr den foil, dafl ile zuf Zeit Niveo-Zahnpaifo nichf im. mer bekommen кбппеп. ma ЕКШ2 Pabrik C. Wenecr KMgenfnr' ANTON STEFFE SCHI]OF4BRlK - TOVARNA ČEVLJEV KRAINBURG KREISSPARKASSE KR Aim BURG in Krainburg Odobrena devizna banka Ж glavnima podružnicama Laak a. d. Zaier in St. Vel#/Saw* Mesto za podpisovanje glede javne Bausparkasse iiir die Ostmark Zirokonti: Heidisbanknebenstelle Krainl^urg Nr. 4041/5720 - Giro-zentrale der Oetraarkiechen Sparkassen, Wien Nr. 10/720 - Karntne-rische Spaxkasse Klagenfurt - Postsparkaesenkonto Wien Nr. 62,283 Telefon 149 Karnfiierlsdie Klagcnfurl Lande§hypo№ehenansfaU Dm eciđinstifot det B€l<6iiiiBef DOiHgasse 3 fcrninf 2416, 2417 Gewahrung von Darlehen gegm grundbudierlidie SichersteUung fur Neu-Althausbesitz und Lanawin:schatten. - Gewahrung von Gemeindc-Dan^en und reichsverbiirgten Darlehen. Entgegennahme von Spareinlagen una Kontokorrenieinlagen, Verkauf von Ptandbriefen und Kommunalschuld-sdicinen. - Haftimg des Reidisgaues Kamtcn. Ve««n, И so mulo drago тшипо Frandsko Medwed epremill na zadnji poti In z nami eoćmetvovall, se prierCno zahvaljujemo. Poeebno zahvmlo Izrekamo g. Župniku za poslednji blagoslov, gg. pevcem u ganljivo žaloetinko ob odprti gomili, ter vsem ostalim, ki eo grob ивЛе mame obsull в cvetjem in vend. Taien, %Т. decmnbra 104a. Са1ц}о£1 Medvedovi. «1««r!eliangro|))iand«l Krainburg • Biiroi Adolf-Hitl«r-Ple|} 15, T#l. 193 Lagert Savavorsladt und Valdaiarstr. 12 Biaiialne. /ame pred ognjem In vlo mom Omare ca spise In knjige. HANS WIRNKI. Klagenlurt.HeydrldittreSe 3! o priliki nepričakovane smrti nagega nadvse ljubljenega soproga, brata, strica, svaka, gospoda, Franz Holscliewaria, poklicnega lovca na Brdu, se prav vsem za izkazano sočutje prisrčno zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni lovskim tovarišem s Krelaj&germelstrom na čelu, vsem darovalcem cvetja in vencev ter vsem, ki so dragega ranjkega spremili na poti v »večna lovlSča«. Molite za miren pokoj blage dude. Krainburg, 21. dec. 1943. Žalujoči: Soproga Johanna, brat Valentin, sestra Marta In ostalo sorodstvo. OuteAnlage Hirer ErTpamme VrilđnocnSiedeii kolhtiv torcii Anlaflc-Rafgr licr uUrriTrucrtirgilnnigtcs kufpaimund riasVcrmfr gm<:rpaim6rid(T0r6etm luidjltdlni ВаиГрагка№ m den Donau-AJpmaauoi /\uff|ela.\spne Fabrikcn Bramlibare Maischinen kauit KURT FKICK KiaKcnfurl Salmstraiie Fernruf 1486 Unndtlg Lichf verbrou« chen helBlkriegswichfiger Arbelf Strom enfzlehen. Deshalb Licht sofort ou$. »ehalten, wenn es nichi bendtigt wird, und ent« behriiche OSRAM -Lom« pen ousreichend locker schrauben. ^ OSRAM , SEITJAHRZEHNTEN DARMOL-WERK v globoki žaloetl Javljamo vsem sorodnikom, prijateljem In znancem, da je naš ljubljeni sin, brat in stric, Raspolnik Bernard, Oefrelter, padel v cvetoči mladosti, star 22 let, dne M. XI. 1943. junaške emrtl na Vzhodu. Njegovo truplo počiva daleč proč od spodnjeStajerske domovine, katero je tako ljubil. Naj mimo počiva v pusti sovražni zemlji. Zapušča žalujoče starše, brate ia eestre, ter oetalo sorodstvo. Okrog-Kolovr&t, 16. dee. 1945. ZAHVAJLA. MoJ nad vse dobri »oprog, gompod tehn. uradnik, Ortegruppenlelter bi tapM Pg.lng.Ernsl Seiger, občine Scliwaxzendorf, Je nenadoma 9. decembra umrl In W1 12. decembra pokopan na pokopališču junakov v Kralnburgpu. Vsem, ki ste ml stali ob strani v najtežjih urah s tolažllno besedo, vsem darovalcem cvetja in vencev, g. Kreisleiterju Pllzu, pevcem In godbi — moja najsrčnejša zahvala. Schwarasendorf 24. dec. 1943. Oloboko žalujoče soproga Jobaana Seiger. Služhn dobi Mizarskega vajenca takoj sprejme: Splošno mizarstvo. Kuhar Joset, St. Veit a. d. Sawe 79, Oberkrain. 2091-1 KrojaSkega va' jenca takoj sprejme: splošno kro-jaštvo Joscf Pau litsA, Am Hang 101, P. Krainburg. 2I-l6-I Dobrega hlapca, vajenega poljskega dela, }o do 50 let starega, sprejme takoj v stalno službo. Franz Rabitsdi, St. Georgen 185 bel Krainburg. 2116-1 Prodam konja, pripravnega za kmctska dela ali vožnjo. Kravo mlckari-co vzamem čez zimo v rejo. Mleka mora imeti dnevno najmanj 4 1. Meg-lič Jos., Lom 69 P. Neumarktl. Tritonsko harmoniko, dobro ohranjeno, prodam za joo RM. Johann Roprit, Michplstaten 34. P .Zirklach. 2157-6 Sprejmejo se mlinar za valjčni mlin, hlapec la kmetijstvo, in dekla za kmetijstvo v mlinu Juvan, Mittergamling Nr. 20 a. d. Sawe. 5705-« ei fon z lijakom in 8 pIo?čami za 250 RM. Joscf Jertschin, Drai-lach 15, Post St. Jakob in Rosen-tal. 2i6i-6 Kupim Mlinarja, dobro vcrziranega, sprejme valjčni mlin. Nastop takoj. Ponudbe na K. B. Krainburg pod „Takojšen nastop" 2164-1. KAUFHAUS ШЕШШМ KLAOENFU RT HILFT PUNKTE SPAREN durch R»p«ratur von StrumpUn und TrlkotwAsche Fur Lager (evtl. idU Bilro) KeeiKnete Rauiiie. zirka 10(1 bia 200 m'. zu miotfMi. nactrteii oiler ka\i-fell Koeucht. Auch Taiisch von Wieiii-r Zinslinus Kcsren Villa oil Hniis mOKlich Aus-fUlirliche Ziischrirteii. iiiSk-Uelist mit Foh). unter ..Rasch u. KroQzUciz M 1!Ш" an Wer-hiinifsmittluiiir Dilpke.Wien. I.. RotenturrastraCe 1. (5840) Ob smrti mojega soproga in nađega dobrega očeta, JOHANNA WERGLES ве za vse izraze sožalja, za podarjene vene« in za mnogoštevilno spremstvo na zadnji poti vaem prlarćno zahvaljujemo. Maria Werglee, soproge, •inovi, hčere In ostalo sorodstvo. Fanta, ki ima veselje do dežni-karske obrti, sprejmem. — Sprejmem tudi iepsko moč, ki je vajena stva-nja. Alois Jenko, Schirmmacher, Krainburg. 2163-1 life se г» nakup nekaj vagonov smrekovega, jelkovega. borovega lesa. 19, 24 in 16 mm, 8 do 17 cm, parareloo ali konično, iz žage ali trgovine v vseh kakovostnih razredih. Visoka stopnja nujnosti Ponudbe na Hans Traninger, Holz-grofShandel, Kla-genlurt, Volker-markter StraBe, Bahnubersetzung. t()83-7 Dva mizarska vajenca, hlapca in deklo, sprejmem takoj. — ■STXfKelJ Jul.aiiilT Werd 16, P. Pod-nart. 2156-1 Službe išče Perfektna nata karica išče primernega mesta v boljši gostilni. Cenjene ponudbe na K. Bote, Krainburg pod „Večletna praksa" 2131-2. Kupim koncert no gitaro ali akkordeon cit-re. Dam v zameno tudi radio zvočnik. Naslov pri K. B. Kla genfurt pod Citre" 5825-7. na K. B. Kram burg pod „Eventuelna menjava" 2099-7 Kupim dobro o-hranjen harmonij. Plačam dobro takoj. Franz Stmljak, Sremič. 2II1-7 Ročno slamorez' nico zamenjam za slamoreznico na elektr. pogon Razliko doplačam. Ponudbt na K. B. Krainburg pod 2117-15 Konja, težkega, voznega zamenjam za lažjo kobilo. Maria Gasperlin, Sa-log 67, Komenda. 2158-15 Prodam ali zamenjam za mlado kravo konja ali pa lepega vola, ki zna voziti in tehta cca 400 kg. Ponudbe na K. B. Krainburg pod „Ugodna prilika" 2153-15. Dam dobro o-hranjcno črno mo^ko suknjo (170 cm) za šivalni stroj. Razliko doplačam. Ponudbe na K. Bote Krainburg pod 2134-15. Uro budilko v lesenem okvirju dam za žepno ali zapestno uro. Am Hang 97. 2138-15 DnpisI Katero dekle do 20 let si hoče krajkti zimske večere z dopisovanjem. Naslov pod „Na Koroškem z dežele" na K. B. Klagea-furt. 5826-20. 2cnitve Dekle, 27 let, želi spoznati fanta primerne starosti, radi nesrečnega življenja. Premoženje postranska stvar, glavno je prava in odkrita ljubezen in prijateljstvo. Le resne sovga do Fal-kendorfa. Pošten najditelj naj jo proti vrednostni nagradi odda na K. B. Krainburg. 2151-22 Dne 18. dec. sem na cesti od postaje Laak do Hauptplatza zgubil kromasto verižico od ure. Pošten najditelj se naproša, da Jo vrne na Haupt-. platz 18 v Laik proti nagradi jo RM. 2:47-2» V četrtek, i». dec. v Krainburg gu na cesti nt Klancu med mo-< stom in vrh po-i ti izgubljena list« niča z večjo vso^ to denarja, Kennkarto in drugimi dokumenti, naj se proti prav izredni nagradi odda naslovniku ali n» K. B. Krainburg 2141-21 Razno Knjigovodstvo V abonmaju poštni predal ' iji Laak a. d. Zaier. 5664-2J V sredo, 22. ХП, mi je bila vzeta s kolesa pred Savnikovo trgovino v Krain-burgu mreža « knjižico za do.' bavo tobaka, copate in dr. — Osumljeno in deloma znano osebo pozivam, da stvari v izO'' gib neprilik vrn ne in odda na K. B. Krainburg ali pošlje po рол Iti na naslov knjižice. 2145-2J yr « • I • ) L v V« li^W 1 V p P'"'"' ponudbe . .like T> V- ^ ■'»»I » Tl-r**«-' burg pod štev. 2114-21 Iščem sluibe — kakršnekoli _ zaposlitve. Vajena sem vseh gospodinjskih del grem eventuelno tudi 'samo za hrano, ker imam g mesecev starega fantka. Naslov pri K. B., Krainburg pod lIJO-2. Prodam Tobačno seme j popolnimi navodili za setev, pridelavo in pripravo za kajenje stalno razpošiljam. Naročilu priložiti 4 RM. Ignaz Medved, Volkermarkt, Karnten. 2054-6 Prodam delavnega konja (cenjen RM 7oo.-) Na ogled: Jeraj Jo-hann, Flodnig štev. I. 2122-6 Prodam kravo s teletom — kupim kobilo srednjih let, ki je vajena paše. — Rossman Maria, Dcutsch Ge-reuth 3, Woch. Feistriu. 2142-6 Prodam konja, 14 let starega, dobrega za lahka dela. Krek, mesarija Laak -1 Zaier, MtSo-S Globok otroški voziček kupim ali dam zanj o-blačila. Naslov pri K. B. Krain-Durg pod „Ugodno zamenjam'' 2129-7 Kupim skobclnik (Hobelbank) ali celo garnituro. Naslov pri K. B. Krainburg pod 2120-7 2} letni mladenič, visoke postave, želi znanja s sebi pri-mernirn dekletom, ljubezni polnega srca, čiste preteklosti, v ljubezni neizkušena. Dopise na K. B. Krainburg pod „Samo moja" 2150-21 l7mihlipno v nedeljo, 19. ^ dec. sem pozabil | v vlaku St. Veit - Klagenfurt temnosivo suknjo z monogra-mom J. S. Ker . sem ubog dela- ^------ JS.upim Kravo prosim ose- takoj vrne, sicer m f ariM a 1 ki je suknjoj sledi ovadba, ni Oseba, ki Je dne 30, XI. v Kr«ia« Arbeitsamta od^ peljala rdeče športno kolo znamke „Mija", se prosi, da g* v istem stanju vrne nazaj na Ar-* beitsamt ali na( K. B. Kramburg, Ker je oseba osumljena in n< sledu, naj ne zavlačuje, da M bo neprilik. 2146-2) Oseba, ki je dne 23. XIL v četrtek na iel, postaji v Krain« burgu v gneči iz-' maknila listnico z raznimi dokumenti, 2 pismi ini 130 RM gotovine, naj v izogib' posledic predmet mlekarico ali dam v zameno 2 leti staro te-lico. Razliko doplačam. Mihelič, Veterno 4, pri Križah. 2144-7 Kupim kakršenkoli šivalni stroj v dobrem stanju. Ponudbe na K. B. Krainburg pod 2132-7. Meniam K. B. Krainburg« 2149-2$ shranila, da jo proti dobri nagradi odda na K. B. Krainburg!Gramofone po< v Godešiče. št. pravlja po паи 73- 2154-22 Menjam dobro-idočo žepno uro za kovčeg-gra-mofon s ploščami. Razlika se izravna v goto vini. Josef Jertschin, Drailach 15, St. Jakob in R. 2162-15 v ietrtek, 23. iz. sem na cesti od Korna Veldeser-str. do Am Hane v Krainburgb izgubil denarnico z 80 RM gotovine, srebrn prstan j. dr. Najditelja prosim, da najdeno vrne proti nagradi n» K. B. Krainburg, ali pa instalater ju Kornu. 2148-21 solidnejSih cenah. Supan Valentin, Mannsburg 161, 2135-ij Menjam ročno slamoreznico za motorno ali jo tudi kupim. — Slamoreznici Je v dobrem jta-nju. Volčič Ma-ri«, Godesdiitz 35, P. Laak. Zgubila se je riava aktovka z živilskimi predmeti dne 22. decembra od Vele Šivalne stroje, čevljarske, kro4 jaSke i. dr. z»4 nesljivo poprav« Ija Valentin Suh pan, Mannsburg 161, Oberkrain. 2136-2J Preselitev pisar' ne naznani* mestni stavbeni* Paul Breni; Krainburg iz Hinterhausgasse v Leyergasse St, '12. 2140-2) Fabrlk C.wenger, Rlacenfart