221. številka. Ljubljana, petek 26. septembra. XII. leto, 1879. Izhaja vsak »lun, izvzouiši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejiinan za a \ s t r o o g c r* k«' il «■ >.«»1 /.a celo leto 1»> gld., za pol Ita H g]., za četrt leta 4 jdd. — Z* Ljubljano brez pošiljanja na dom za Mio Uto IB ^ld., /.a (»trt lota 8 glđ. o ki., ta . n mesec 1 ffUL, 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 11) kr. za meBOC, 30 kr. ca četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, koiikor poštnina iznuša. — Za n,,sP<>de učitelje na ljudskih šolah in sa dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. M kr., po poŠti prejemati za četrt leta A gld. — Za oznanila bo plaiujo od ćetiristopno petit-vrsto 6 kr.. če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., će se dvakrat, in 4 kr., če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj so izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo jo v Ljubljani v Franc Koliminovej hiši At. A „»ledališka stolba". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamaciji), oznanila, t. j. administrativno reci, jo v „Narodnoj tiskarni" v Kolmanovej hiši. Vabilo na naročbo. S koncem tega meseca se začne na-ročevanjo na zadnje četrtletje na „Slovenski Narod". Vse gg. naročnike prosimo, naročnino ob pravem času ponoviti, da bodo list redno v roke dobivali. ,,Nlov. Ui»ro«I.*- velja: Za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za četrt leta..... 3 gld. .'»«> kr. Za en mesce..... I „ IO „ Za pošiljanje na dom se računa 10 k ruje. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za četrt leta.....4 gld. — „ Za en mesec..... I 40 „ Za gospode u4ltelJfS na ljudskih šolah in za n vprašanja, ali liberalizem ali kouservatizeni, so bolj sekundarna; na prvem mestu stoji vprašanje i kedo bo nad drugimi vladal, in li beralec kakor konservativec st* oba prav čedna egoista in če o svojem glavnem piiu-cipu govorita, skrivata, kakor hitro se interesa svojega naroda dostaja, kuj rada v frazi ego istično parolo svojega naroda. Zaradi tega so tudi avstrijski narodi v zmagah časovnih idej tako mulo nalogo igrali; drugi narodi so stali v prvih vrstu h in kar ho ti priboju val:, dobili smo mi črez sto let; za Bto let, za jedno idejo smo bili zmirom od zadaj. — Ali ravno v t:.kili razmerah je zastopnikom manjš h narodov t k i > stalo, ker močnejšega naiola za stopstvo kaj rado skiiv.i pod krinko zagovor-ništva časovne ideje svoje vladeželjne težnje, časovno idejo vprega v voz gospodarjenja in z veliko sapo stigmatizira zastopništvo manjših narodov s prokletstvom, da mu nij mari razvitka človeštva. V t: ivm položaju nahajajo se naši slovenski poslanci. Muli narod imajo zastopati proti mogočnim faktorjem) mali slovenski naš rod, kojega vi-a preteklost je bila sužnost, imajo zagovarjati proti onim, ki so se te buž-nosti tako navadili, da se jim ta prav naravna dozdeva ; razkosan, mah slovenski rod, za kojega državniki ne utegnejo po: ebuo pečenke peči, ker je preneznaten, morajo do ve ljave spravljati ; in pa ljudstvo, katero je ves neslovanski svet obsodil, da izumre mej mc-gočuima dvema sosedoma, ima terjati jednake pravice z drugimi! — Težavno delo je to, težavnejše še, ker svojim rojakom vspehov kazati neinajo, ker je vse bob ob steno. — In najlepše navdušenje, uajpošteuejše mišljenje včasih po lastnih rojacih, ki no maj o tolicega srca, da bi se majorizirane manjšine držali, ki kakor vsi mali ljudje z večino hojevajo, nasprotstvo najde, ki v nebo upijočim krivicam kljubu, brezvestno, roke večini lizeči, pravijo : nij tako! Ali lepa je vendar naloga domoljubnega našega rojaka zastopnika. Kaj boljšega kova je. Kreatura mj, ki nema srca resnico povedati, in mož je, ki dobro vedoč, da ne bo nič opravil, vendar le za svojo „vsemu svetu nepoznano, od nikogar spoštovano slovensko domoviuo44 vstopa. Ha, ha, to „interesantno" ljudstvice slovensko, l , milijona ga je, glavua proga avstrijskega prometa vodi skozi njegove dežele in to hoče po svoje živeti, hoče svoja šole, Bvoje m a Inijo imeti! To se bere na obličju vsactgd Nemcu. Mo>.|e morajo biti, ki temu nasproti glav ne upognejo- Možato je naše ljudstvo v slednjem času svoje poslance volilo; ono stoji za svojimi možmi. Naj vas to možje tolaži in naj vam to daje pogum za delo, ki vas čaka in bodite njegovi zastopniki ko doslej, ki, akoravno vidijo, da nič ne opravijo, svojih mest ne zapuščajo, svoje naloge no zabijajo! In ta vaša naloga je: svetu pojaviti, kako se našemu l|Uilstvu vrv oko o vratu ovija. Pridobiti iiiOrete le malo, ali ničesar, kar bi življenja mšega naroda izdatno pomagalo na noge, — ali jedno morete: vam se jezici ne morijo zavezati, — opišite naše življenje! V vseh odnosa.) h najdete tvarine dovilj, in za Boga, opisujte sveto je/o domoljubja, vrzite glace-rokavice v stran I Trp enje našega naroda je toliko, da nij treba dolgo premišljevati o iz-razu; krivica naj tiho ii lahno postopa, pravica ima trde besede. V velicih potezah vam daje Preširen vodilo: „domovina, ki ima ^rob komaj za nas". Vam je boj za domače ognjišče, vniu je boj za to ljubo in prekrasno ozemlje domaći je, vam je b .j za razv tek telesuo tako lepega in čvrstega in duševno toliko uadar-leiiega Slovenci ; vinu pri>tojeva glas v nduru"! Naj vuin bo v čislu, da je talentiran Sloven za loljšo rabo v človečanstvu, nego da bi bil vmcar, hlapec tujca, gnoj gtrmanstvu in ila-lijanstvu v prelep h krajih, kjer Solčave pogorje gleda v svet, kjer gorenjski anežuiki čuvajo naš raj, bleško jezero, in kjer se tako majeatetično valovje Adrije peni ob slovanskih bregovih! Kot zagovornikom malega slovanskega pokoljenja nuj vam pogled po daljnem slovanskem .jugu, ki jedenkrut do lepe kulture priti mora, pogum jači, veliko idejo, za kHtoro hodite v boj, stvarja, ter velik pomen Slovenstva /a Jugoslovauatvo prtdočeva in kot avantgardisti Jugoslovanstva vložite ognjeno protest proti germanizaciji ter poitalijančenju našega naroda, ki naj bo posredovatelj mej zahodnjo romausko in germansko ter izhodujo slovansko kulturo kot Slovan. Tako morete nasprotstvu ost odbiti ne stojite potem Bamo za pravo Bvojega na* rodiča, v slufcbi ste večje ideje, koja se ne smeši več, ampak prav dosti uvuževa in naš slovenski narod ne bo več pri uasprotuikih ono „ina i K- im interesantno ljudstvice", po kojem noben petelin ne poje več. In tako uživljate vi, kojih besede se bodo tiskati Brnele, zdaj mrtvo bolj naše politično življenje in kot zatožitelji ljudij, ki uaŠ narod meuj nego cigana štimajo, ter po tem ravnajo, tam pred javnim sodiščem državne zbornice, koristite narodu toliko, toliko, kor narod, v kojem so zdaj mej uradniki ovaduhi, učitelji pokorne du8e, renegatje po sovražnikih našega življa delajo, vam bo zahvalen; saj se ne bo o njem ruci moglo, da je Sloveti rM;i lehen fiir Alles" in ljudje bodo vsaj bolj prosto dihali ! —a—. Ljubljansko učiteljsko izobraže-vališče. IV.*) V prvem svojem članku sem vzpostavil trditev, da, ako bi ne bilo učiteljsko osobje na tukajšnjem učeiišči za učitelje popolnoma navzeto nemškega duba, ako bi mu bilo v re-Bnici mar za iazvoj narodne sole in ljudske omike, da bi protinarodne naredbe prejšnjega nam"nega ministerstva ne bi samo mogle narodne) soli tolikanj škodovati, nego pa bo v resnici škodovale. Ali z narodom mora Čutiti oni, kdor učitelje izgojeva; Lisserjevo ministerutvo pak je imelo svoj poseben smoter in temu smotru je postavilo tudi pedagogiška pravila, ki so Btala obče pripoznanim, od pravih in Blavnih pedagogov postavljenim v direktnem protislovji: Odgojevalec učiteljev mora biti sovražnik onemu narodu, komur odgojeva učitelje! Tako pravilo, katero kaže, da se je 6ni, ki je je postavil, v korist jednej narodnisti v Avstriji bc svojo lastno pametjo skregal, našlo bi pri Testnih in značajnih učiteljih samo pomilovalen posmeh! Kaj pak se če, ko je pa bila dotle Sega pri nas, narodnost, ker je bila in je slovenska, pobijati kot državi nevarno! Zato je pa na n š-m učiteljskem izobraževališči bilo ono ministersko „pedago giftko" pravilo sprejeto močno simpatično, in vse ministersko naredbe, namerjene proti na-Sej narodnost*, na'de bo v njih prsih odobru-joč odziv, in temu odobrenju sledilo je na bij tako strogo, pretirano izvrševanje 6 lega „pe-dagngiskega" načela, da je baš ta pretiranost pozvala mej pripravniki leta 1873. in 1874. izvenredeu in — nevaren odpor. Naredba, h koncu zadnjega mojega članka omenjena, je pri tedanjih pripravnikih prozvala eilno razburjenje, o čemer le h; o še priča zdanji vodja učiteljskega izobraževahfiča g jBlazius Hrovath. Tedanji pripravniki učitelj Bki n .iso se brigali za politiko, nij so tedaj iz tega atulišča smatrali v zadnjem članku oziroma telovadbe uvedene prenaredbe. Oni so samo kot bodoči pedagogi mislili, in pravo sodili, da pouk na učiteljskem izobraževališči naj bode v materinem jeziku. Teško je bilo uže to, da so se vsi ostali predmeti započeli zopet nemško predavati, ali udali so se šol-Bkej dicsiplini; ali ko so uvideli, da vse naredbe, dotikajoče se učiteljskega izobraže vališča, merijo jedino samo na ponemčenje učiteljskih pripravnikov, opustili so vso disciplino in rekli so učiteljskemu zboru na odgojeva-lišči za učitelja: Stojte! Pri tej prilici omeniti mi je tega dogodjaja tako, kakor se je vršil leta 1873. in 1871. Leta 1873. bo učiteljski pripravniki imeli za uČ telja telovadbe atarega g. M indiča. Tega bo imeli radi, kakor ima samo dete svojega Otca rad. G Mandič jo bil izvrsten telovadni učitelj, in mnogi izmej denašnjih učitelje? se ima njemu veliko iz telovadbo zahvaliti. Moder mož in zmeren, poučeval je on v domačem jeziku A'i Slovenec je bil, in odstavil BO ga, učiteljski pripravniki nijso smeli več telovaditi v „Sokolovoj*4 telovadnici. Namesto *; CJloj fitov. -10. „Slovonakega Naroda" priljubljenega si g. MandiČa, dobili so za učitelja telovadbe uže tačas silno glasovitoga Si m o. Pripravniki so se napotili vsled tega h gospoda vodji, in dejali, da rajši vsi izstopilo I učiteljišča, nego da bi trpeli tako krivic». G. vodja Itlazius Hrovath, v silnoj zadregi prosi povzdigneuimi rokami: „G ispodje, ne delajte mi samo letos neprilik, drugo leto, to obljubim s častno besedo, boste dobili nazaj g M.uničit " Drugo leto, t. j. 1874', ho pripravniki čak ili, kdaj da bode direktor svojo zastavljeno častno besed > rešil, kajti nazaoano jim je bilo, da so morali mej vsem tem časom poslušati telovadno predavanje popolnem in v vsacem oziru nezmožnega učitelja Sune. Učiteljski pripravniki zadnjega leta izberć si tedanjega svojega sošolci g. II lav ko, ter ga pošljo k vodji, naj ga on opomeni na njegovo častno besedo, in naj odpravi nepriljubljenega učitelja te'ovadbe g. Stm >, kakor je obljubil. Ali — g. vodja nij hotel ničesa vedeti o za-Uvijenoj častaej besedi, in odpor učiteljskih pripravnikov je tedaj Begal tako daleč, da se je žugalo vsem pripravnikom tretjega leta ; izklju^enjem. — Upor na učiteljskem izobraževališči je ra stel, — gnal zmirom višjo valove, tulaj pak pride v učilniško sobo pripravnikov zadnjega leta učitelj Lindhardt, N mec, in i/ust' uit fistofeliško beso le: „Meine Umih, wir verlangen von euch Gehorsam, b e -denket, ihr seid in unseren H a ud en, die Mat urit ilts p ril fini g stehtvorder Tli iir, und drel von euch kiianen z u m Opfer 1'allen." In učitelj telovadbe tedaj, g. Simi, ko so ga pripravniki v telovadnici pri g. Mihiu opomeuili na pedagog.ško pravilo, da uč.telj si mora pridobiti ljube zen svojih učencev, da pa sanj ne marajo učenci pripruvuiki, jo odgovoril jim v svesti svoje oblasti: „Mir istan ilirer Liebe u i e h t s gelegen, s i o sin d S c h (i 1 e r, i c h bin ihr Lehrer, und sie haben mir z u gehorehen." — — Ztkaj to pripovedujem, čemu te rekriini-n:ie,jeV Iz prav veljavnih uzrokov! Ne-le, da je to majhen dodatek za obsvetljeujo, kako so naši učitelji pedagogiko razumeli in po tem razumljenji izvrševali jo, nego presoditi je. sploh s tem pojasnilom mogoče, odkod da je izvirala naredba ol leta 1873. vsled katere pri pravniki nijso več smeli v „S kolovo" telovadnico. V dotičnoj naredbi bo glasi ada se oziroma na to, da je ne le iz disciplinarnih temveč tudi iz «lciiar«tvonili razlogov po trebno, da učno nalogo učiteljskih izobraževal nic kolikor je mogoče dotične učiteljske moč izpolnujejo, razveže skleneno pogodbo b£ „So kolom", in da naj se izroči poduk iz telovadbe onim učiteljem, ki na telovadnici podučujejo." Kakšni pak so bili ti disciplinarni in kak šni oni denarstveni uzrokiV nič dru.ega n, bilo to, nego plašč, s katerim je prikrivalo učitoljstvo na izobraževališči svoje sovraštvo do vsega, kar je bilo slovensko; nič dru-zega nego želja njih, svojim mojstrom ustreči še bolj nego pak so s j ti nadejali, nagon njdt, nemštvo širiti, slovenstvo zatirati. Da so so nerodnosti godile v „Sokolovoj" telovadnici, da je to dajalo dne „disc"plinarne" uzroke, — neverjetno. Neverjetno ufce zaradi tega, ker se ti uzroki t ikoj združujejo z de-narstveuimi, a je poznejši čas pokazal, da prvo i u drugo je bil samo manever, da ho zatim porinili službo učitelju telovadbe Nemcu, Prusu, ki ne ume je Se toliko slovenščine, kolikor je zna dveletno slovensko otroče, ki prosi matere kruha! Niti disciplinarni uzroki — ker taki dado Be odstraniti, — niti denarstveni, — ker služba telovadnega učitelja je zdaj mastno plačana, ho dali povod, da se je đna pogodba si> „Sokolom" razdrla, nego iz tega konkretnega Rlučaja se vidijo pravi u'.roki ćnega dejanja: izbrisati se je m o« ral tudi zadnji sled Slovencem prijazne ininisterske naredbe meseca septembra 18 dne 1871, učiteljsko izobraževališfre je moralo postati nemško. Pa naj kdo še reče, da to nij bilo tujčenje, da to nij bilo germa-niziranje naše mladine? R—i. Politični rft/itfle se poroča, da je Rudja predlagala, da se most črez Dunav pri (J rlici sezida. Romunski inženirji bodo stvar razsodili. f0|> IVI. ? Iz Miil>IJtBil<» 25. sept. [Izviren dopis.] (Se enkrat o učiteljskem kompromisu.) Svojo mnenje o tej stvari sem uže v svojem zadnjem dopisu razložil, in razložil slih je tako jasno, da je preverilo tudi g. dopisnika „!u iz Ljubljano včeraj. Ne ovrže mi niti enega mojih dokazovanj o nepotreb nosti sklepanja tacega kompromisa, vhbj Se ne poskusi tega. Za to morem te laj soditi, da je tudi dotičui gospod popolnoma mojih mislij. Ali, da se pokaže popolnoma absurdnost, tacega kompromisa, hočem na zadnji dopis iz Ljubljane tudi odgovoriti. Kako slabo vest ima g. dopisnik, kaž uže samo to, da on no pobija mojih razlogov z navdušenjem preverjenja, nego samo žago varja spravljivo dušo" in njo kompromis \ pravim, zagovarja se, ali bolje bi bilo, da tega zagovora no bi priobčil, kajti „drugi njegov greh je hujši od prvega". Torej vladni možje ne bodo tudi pod tem novim minister.stvom na kranjske nemškutarske učitelje pritisnili? Kdo pa pravi, da je treba pritiska ali „vpljivanja" ? Vlada ima z laj gasio: jednako pravo vsem narodom, mir in spravo mej njimi! Tri nas torej jej ne bode treba nič „vpljivati", pri uas na Kranjskem jo samo jedna narodnost, kakor en sam Bog, in ta narodnost je slovenska! Ali je ne m ču raka stranka narodnost? Nič druzega in čisto nič nij pri nas treba, nego pravico nam, narodu slovenskemu, in nemčurska stranka, osobito mej učitelji, bode zginila, kakor zgine mladi sneg ob pomladanskem solnci, — nič je ne bo ostalo, šla bo bd bvojo „zloglasno" tlSchulzeitungoB vrel. Nadalje. G. dopisnik! ste li premislili, kaj ste zapisali v stavku : „Kompromis naj bi se dognal na podlagi ravno prav nosti, da bi se bilo v učiteljskem društvu in v listu, katera sta največ od vladnih mf>Ž pod-pirann, namreč v „Kr. Lehrerverein" in „Schulzeitungi" slovenskemu (!) jeziku najmanj toliko pravice dalo, kolikor nemškemu". Prokleto! da bi bilo stalo to v „Tagblattuu, no, človek bi prezrite Ali v „Slovenskom Narodu" kaj tacega brati, to je preveč. G dopisnik, vi morate biti v navadnem življenji vrlo oskromnl, in »spravljivi" do skrajnosti! Vi stavite slovensko narodnost jednako pravno I ntmčursko frakcijo! Vi prosite, da bi so sprejeli slovenski učitelji v nemški „Lehrtrverein", in vi prosite polovico „Rebul zeitungo" za slovenski jezik, ono „Schul-zeitunge", katera jo z blatom ometavala in še oimtava vse, kar je vam, meni in vsemu slo venskemu narodu sveto! Za Hoj-k svetega, ali smo res uže tako učitelji demo ralizirani, da zdaj, ko pripadamo Slovenci k * lailnoj stranki, da baš zdaj iščemo po moči svojih sovražnikov do zadnje kapljo krvi!? Nesrečna misel, tisočkrat nesrečna, katero je prozvala „spravljiva duša". Tu no velja: „der gaseheidte gibt nach" — tu velja ostati na svojem pravu, ostati na svojej česti, Bpri-čati narodno doslednost, spričati, da smo značajni. Kdo He rad druži I zlod»»jniknm ? In rad bi poznal narodnega učitelja, ki bi dovolil, da hi rc njegovo narodno pošteno ime tiskalo pod slovensko razpravo v monstrumu: „Laiha-cher šolski liat". ■ s NitvIlifMK«* doline 22. Rept. (Tzv. dop.] Ker je „Slovenski Nirnd" uže iz raznih krajev o letošnjih učiteljskih akupšč nah poročal, naj torej tudi nekoliko poroča o učiteljskej konferenci za okraja Gornji grad in Vransko, ki ae je 14. avgusta v Mozirji vršila. Gospod c kr. okrajni nadzornik IVaž Ambrožič, pozdravši v kratkem nagovoru akup-ščino, prične zborovanje ob 8. uri ter si go spoda nadučitelia Črva za svojega namestnika izvoli. Za zapisnikarja sta bila izvoljena gg.: Z'nrzlikar in Zolgar. Gospod nndiornik kon statira, da je bil v tem letu šolski napredek v obče povoljen, v nekaterih šolah tudi prav povoljen tor podaja k posameznim predmetom svojo opazke in metodična vodila. Ko ro se potem šolski ukazi pročitali, nasledovalo je predavanje konferenčnih vprašanj , d točke. O prvoj točki: „Kako more in naj se učitelj v svojem poklicu nndalje izobražuje", Bta nem fiki poročala g Črv in g. Večaj. Za tema je pa Se o tem predmetu gospod Kotnik slovenski govoril ter razne pripomočke in priložnosti navedel, koje naj učitelj v pro speh svojega nadaljnega izobraževanja in korist šolskemu poduku umno uporablja. Po vdarjal je potrebo temeljitega izobraževanja za važen učiteljski poklic ter posebno priporočeval naj so učitelj vselej vestno za šolski poduk pripravlja in kot slovenski učitelj naj se mar Ijivo in temeljito za svoj poklic v slovenščini uri in izobražuje, da bode zmožen pravilno slovenski, gladko in vspeSno podučevati. Druga točka je bila: nKako je poduk v jedku po učnem načrtu v raznih kategorijah narodne šolo obravnati? IT^na pot in učilni poskus. O tem predmetu poročal je nemški (?) g. Ci.olj in g. S )rn imel jo slovenski učilni poskus Tretjo točko: „Kak pomen ima poduk v petju, oziroma na izobraževanje čuta in kako je pet|e v narodnoj šoli gojiti", je g. Školi ;k slovenski prav dobro in temeljito obravnaval. Četrto točko „Učilni poskus iz geometričnega oblikoslovja v zvezi z narekovalnim risan|em po (Jrandauerjevej risarskej šoli", je g. Meglic slovenski dobro in i -"ledno obravnaval risaje na šolsko tablo. Končno sledilo je poročilo in volitev bukvarničnega odbora. V znstop okraj nega Šolskega sveta |o izvoljen g. Meglic m g. Akclllek. Po dovršenih vseh točkah končal je g. predsednik konferenco ob 4. uri popoln dne, zahvaljevaje so gg. poročevalcem za njih trud. — Donuur Nt vari. — (Naš glavni urednik, g. Josip Jurčič), je zbolel in nekaj časa ne bode mogel pri listu sodelavati. Prosimo tedaj gg, dopisnike „Slovenskoga Naroda", naj nas blagovnic podpirati s članki in dopisi. — (Shod slovenskih deželnih in državnih poslance V.) Včeraj popou Ine so se pod predsedništvom g. dr. Jan. Illoi-vveisa narodni kranjski poslanci posvetovali o postopanji naših državnih poslancev v bodočem državnem zboru. Prišli so k shodu razen v L;nbljani stanuiočih tu li vnanji poslanci g?.: Svetec, Datela, Šivnik, LivrenčiČ; izostali ho no raznih opravkih bili zadržani, pa v pismih zrekli, da pe bodo popolnoma ravnali po sklepih shoda. SklenMo se je, da naj slovenski poslanci vlado podpirajo, če bode res dejansko pravična vsem narodom in po izvršilnih zakonih 10. člen ustave resnično izpeljala. Natančneje poročilo prinesemo v prihodnjem listu. — (Pogreb gospo d a Antona Per-meta) predvčeraniem je bil taki sijajen in velikansk, kakor jh je I/ubljana še malo videla. Ne samo, da je bilo število spremljeval-c 'v, obstoječih iz vseh stanov, nebrojno, tndi ob potu po katerem ho je počasi pomikal rIo-vesni sprevod, je stalo vse polno gledalcev. Pred mrtvaškim vozom so nesli več krasnih vencev in voz s »m je bil ves obložen ž njimi. U i/en članov obtdji in druiih privatnih osnb <*o bili poklonili vence pekovska zidruga, kup-čijsko-obrtniiska zbornica, katere člen je bil pokojni — le-te prvoselnik, gospo! Tre o. Se posebtn venec itd. Odbornikov kupčijske obrt-nijsko komoro jo večina spremila svojega tovariša na poslednjem potu. I^mej drugih odličnejših spremljevalcev jo omeniti g. deželnega glavarja, g. žuonna, g. proSta, g vladnega komisarja za kupčijsko zbornico. D.ustvo rokodelskih pomočnikov katoliških so je sprevoda udeležilo so zastavo. Pred hišo in na grobu prerano umrlega rodoljuba so čitalnični pevci pod vodstvom svojega vodje gosp. Vale n te zapeli ginljive žalostinke. Ogromni sprevod je na'holjš'i dokaz, koliko spoHovanje jo rnnji uži-val v vs^b krogli. Po pravici torej živo in iskreno obžaluje to izgubo narodna naSa stranka, katero zvest in zanesljiv privrženec je bil pokojni ob vsa c. m času Cestna mu panvat! — (Nemškega cesarjev i ča inpru-I k e g a kraljeviča soprog a), katera se nle dalje Časa v Laških toplicah na Spodnjem Štajerskem zdravi in od tam razne izlete delat je včernj ponoludne ob 3. uri pripeljala ae v Vclče, tamošnjo papirnico ogledovat. Zvečer ob polu sedmih se je zopet vrnila v Laške toplice. Več o tem imenitnem pohodu utegnemo poročati jutri. — (Javnn tombola) v korist ljubljanskega društva v pomoč in oskrbljevanje bolnih in mestnih revežev bode v nedeljo 28. t m. popoludno. Dobitki so pri g. Karingerji izpostavljeni in jako okusno zloženi. Po želji komisije za mestno revne jo odbor dobrodelne U mbolo odločil četrti del dohodkov tombole mestnim revežem. Tablic« za tombolo se dobo" po vseh javnih lokalih po 20 kr. jedna. Do-ločhe za izplačevanje dobitkov je izdal dotični odbor sledeče: 1. Te no, kvatorne in kvin-terne so izplačajo takoj po vrsti, kakor so kdo oglasi, ako se ne najde nobena nepravilaost pri kontroliranji dotično tablice. 2. Ako so jih zn (emO, kvatrrno alt kvinterno Oglasi več, kakor jo v ti m oddelku dobitkov odločenih, žrebajo oni, ki so kak dobitek zadeli pos tino-zno za dobitke, ki v tem oddelku še nijso od-dnni. Tistim, ki potegnejo najvišjo številko, se potem po vrsti izplača dotični dobitek. 8. Boafce določbe veljajo tudi za tombolo, samo s tem raslockom, di se pri objavljenji prve tombolo 10 minut čaka. Ako so v tem času nihče več no objavi (oglasi), izplača so titkoj dobitek v BO Mi 100 gld. V slučaji pa, da BO še kdo oglasi, r.reb i se posamezno, in tistemu, ki potegne najvišjo številko, izplača BO dobit.'k. Ko bo prva tombola oddana, se bode igralo naprej za drugo tombolo. Tudi pri drugej tom- boli, ako se jih več oglasi, bo dobitek po žrebanji izplača tistemu, ki potegne najvišjo številko. 4. Vaaka tablica, m katero kdo kaj za-dtne in dobitek prejme, mora se oddati, ter potem ne vel);'v več za nadaljno igranje. 5. Na poznejša oglaševanja po i/plačunib dobitkih posameznih oddelkov se ozn* no junije, (i. O vseh dvombah in drugih neprdičuostih, ki bi se znale pngoditi mej tombolo, razsoju;o veljavuo le odbor tombole. — (Žalosten dogodjaj.) Najmlajši sin tesarja g. A/mana na Karlovskej cesti je pogoltuil včeraj vžganožveplenko. Deteje pričelo kašljati, da bi kliuček spravilo iz sebe, a naenkrat mit bruhne kri iz ust in ušes. Mati njegova se tako ustraši tega, da jo udari mrtud, in je bila v mulo trenutkih mrtva. Dunajska borza 25. septembra. (Izvirno o m■^i.iiirini poročilo.) Enotni drž. pomočnikov in veločastite ilu-hovMiae, istaku vsem utanoam, prijatuijotu, l.afati in imimovaiiiiu kor[ioracijain najsrčnejšo in najtoplejšo zalivalo žalujoča vdova (448) Marija Permu. Javna zahvala. Besed mi primanjkuje, izraziti svojo prisrčno zalivalo glavnemu ravnateljstvu slavno banke .•Mluvijf" v 1'ruui. kakor tudi glavnomu zastopniku iiuonovanu banko, g »spoilu Ivana Hribarju,-ker so meni ubogemu POgoreleo, ki s -m 23. avgusta t 1. po strelnem požaru v nesreč i prišel, vso nagrado velikodušno in spretno popolni m i/, p laćali. Hog vam plat i ! Založe, dne 21. septembra 1S79. (448) IMEfHrttn .7<-1<>ii. gospodarska pomočnika, katera sla v Irtoreji, kletarstvu in sadjoreji popolnem, v splošnem kmetijstvu pa kolikor toliko izšolana, •prejmeta se pri tlvch graščinah na Hrvatskem takoj v llnibo. Plaoa jo pri obeli jednaka, namreč: 10 g,d. na mesec, prosta gospodska brana, prosto gospodsko stan.vanjo s kurjavo, bro/plačuo perilo. Trednost imajo bivši absol viraui učenci deželno kranjske vlnogradne in iiadjerejeke šoio na supu. Z dotičnuui »pričali podprto prošnjo odpošljejo naj so do 15. oktobru I. I. pod adreso: (iospod Anton Kauuič, najemnik graščino (Jorica, pošta 1'rograda na Hrvatskem. (447) Največja razprodaja zdelaj imenovanih stvari) s .svetovne razstave, za polovico vrednosti. Žepne ure. (Iz Švjijce). V.-ul.ii m i J1' najllnejo rupunirunu, na tronnlek regulirana in juiuii bo iiu :i luta. Najboljše in najceneje ure sveta! Krunim Uri i HM vnljlie i/. Iinjlr/jigu mkrl nrrbru, nuBukiind rr|>UHiri>nu, /. KUBtuiij pridudunu vcii/.i™ ml pravega doublu-•zlutu, iiiuduljiuinm, kljiu urin in i .i i .i i..i in.i itui-jeni, preja gld. IS, r.llllj buiiki ril r.hll. Žepiin urit is. u meti ir\|i< /Anin, nu minuto rrguliriinu, v. ».untonj ju itliiiluno vilo lino vurizlio od pruvi i-.i doublu-zllltll, kljlieiuuui in 1', 11 . i i •' 1111 i-1 u i j 4*lll, milno gld u.ifi. Krama uru mi aiclerco is te/krgu inkularubru, na sekundo lOgllllHIHi /. /iibIoiij |iriiloilunu vurl/.uo ml pruvugu iluublu-zliitu, muduljunnm in burauiiaaliiu utiii-Jrin, prejo gl«1. 'JI, zdaj muni j k Ul. 7.7 tu !• .in.i hrebriin ueii mi viiljnr, |>uiiriiv>iiu v u. kr. kov-niui, h lfi milini, rutin tugu nu novem iiluktriejuum potu po/.lueunii, na sekundu regulirana, pruju gld. 'li, zdaj buiiio gld. 11.00. KriiHiii«, priivii IU1 o 11 o i i o 11 ii i i \ .-i 11; i broboii uru y.ii gunpi ■ ' "' rubini, UMI o gu na novem, uluktriiuein |iotli pozlaeunu, tako, ila ju lin SION noben r.Ulur hiutii ml |iruvu /luiili r.i/lorili; rn/in tegu /UHtonj Jedno vunziuo ia ii m. l n o .i /lata in nujliiiujugu vciiccijulibkcgii jilulivu, proju gld. |S| . il.o MUHO gld. "'• KriiHiiu iri/.rl irm ni iepiiu reriiuiitolrnkit ur«, na clr/kii lini/ kljiua /a nuvijuti , /. ilviijnnii ni kriBtulnuii oklopom, i m n j. ■ I. i 841 i m • .•..... u lil. S.b(>, z VtVlllOO oil ilonlili'-/.lutii itd. IbIo tako li t ii« emnil-unt n-o biroje ur za oclliijmijo ur, hum .n pontbtU v nujtiluHanturj solil, nld. il.nn. liiKolinuiu uro zii Inulili k runotnlju, umru nu liuli uporabiti kot uru /.i i i ii" ini/o, |iri"jti k'1', '-i ».iluj pa ■umu Bld. 6. Število ur ziiiiiiijoilo i^t? jc>, kilur fcoli tuilnj imoti zii iii.lb. uovctiv izvi'Blno uro, ki povnoil ■ injuioiij miline i >•( irilirnt v«.-!*, nuj ■-,(•] ir«-jo Uo luo-<,|očo obruu mi zdoluj u/um miu lirmo. Solnčniki in dežniki. (Iz Milana v Italiji.) ,1. .o i. Mollirnil. oil jnmiirijrttv sni, ■/. Indn, zidunn, rduio ii 11 plin o jiodBliivu, n plunlickim nikuliiul.iloiii in pomlinini I 1 11 I .i \ i ■ 111 ) i i 111 .i 11«-, prrjr Kld- 4, v.duj Hiiino ri i 2. Judrli n .i. ..i. i . /i/ijI/i-i/i :/ii(i m /upi njiniin od kinu.rrbrii ni iiiijlinujii ir/.iinu puln o, pruju h'1'- •! I>0, zdaj pa buiiio Klil. U.JU. .) ■ ' 11111 ni /.urubljiMii iu bii Bortiruiiimi nkrujul, zu lun" n i r no ni»ko i'imo ud gl. 1 pn tucutn, prnje bii Htiili k'. 4.bil. Stvari iz britanija-srebra. f.S/n//«. / KrlliiniJa-Mi-rlu-o Jr Jiiliim mi Hvrtu /n>nttiji-rti norimi, hi n itOIrtnr hjhhoIh, lulu imtntu; /. ■iitnl~m> ttrttiljr mrtiiht. li pravili iiDHli'Hkib rilir lil Hoivv od britlllllju-Hrnbrii % 7.11-Htonj priiinduniini in k intimi pripiidiijininii /iniiin. vm' Bkupiij pnijo nI. II, /daj •mini n\. .1.113. d jiiHlNttitkov (tur I od Initunijii-nribrii , |irujo «1. b, nlaj M1B0 gl- 1.7fi. li i/ito in/, ili »iilutrrr xtt tntir, prnjn ,f-(l /daj buiiio Kl. 1.7&. I fiuitint tu slutil.ur od liritniiijii-Bri'brii , prnju i I t , sr.tliij Hl. I .SO, I pur Kvmiil.or od In itunijii-Mrnbru, prnju «1. 3.bil, zdaj 1.10. 1 rrrrk tu Jiijri-, prnju lili kr. ».daj 30. I jroiKi' zit mizo od btitiiniju-nrebru, pruju «1. 4, cdiij buiiio K'- 1 -t VI. I »iiruru -u jutfirr in sol, jirnjn gl, 1.110, ir.diij MUHO "f> kr. 1 /.ki«/* luli tj tu Jinih in o/Jc, pruju k'- S, /daj .Nino Ki. -I.do. 1 «/>i', ki bo označuju od nujvcijili |iii7.iiaviili'n\ uiioliiin le-zii Bvntu knl iiujiibpi'biiihii, kal It o* ili.-lii v tuj Btroki izdulavulo, juradinvojuMiiHolniJiiiiKaobrii.il v to nuinutijuii, da bii /u 111 -i h1' iioviii kupljeni pravi lisp izpodrini', ker m j udi'u zlatur i'uli'jiii iviiki mi moru trli pomni1 j i: u 111 briljunliiv od pravili ru/.loOlti, uko Jih nu pndvrzu pruju najiiutuiu iiijiiiiu pnirikaviinju. t'nll Imp "kovanju . pravim doiiblu-zluloiii. I bnljuntiii pratio i, liiijnni oj»a in nujlinujmi /luta Iiiboiiu milno k'- 1 pur liidjuntnili uliiiiiov, /. jodnim ali dvunia biBoronia v pnnuiujuiii'ni Hrubriiuiu okovu, hI. B.60 I briljantnu brošii ■ vuu iiuko -o kumuiii, «1. U.f.o. I briljiiiilui mri liiljoi i, nu. lupn.i luHiinu /.lulu, buiiio gl. 2.50. 1 liriljunlni Uri/.d- /.n vrni v b-pej obliki, „.um, Hi. i. 1 briljinitii.i iinroli v icii buuiu h'- hr,"i Juko obinuiulji vu. I biiljuiilni ilijnilriu ali upoiiii za bi«' «1 'Hm. I pur briljantini! i iri| n'i ijiiko v za lam'- k'- - bil, niijiiimlur- ii i i ii-ii.i (TOM I VSriUOM okolo vnitii la dutiblu-zlul.i, n.i j burji,,, pb h\u, pruju k'- I"i zduj buiiio Ubil. I krulku vcri/.irn zn uro, iz duiiblu-zlulu, pruju k'- b, .. 11.11 kI- i z a gospe. Dežni plašči od proževine in ogrtači. Oni i/vrhlni 4lvsill pllisil nn turuili bvoji- vrrilnu li odlikovane ■ ib niuduiguuii, u ... Lun Hvoju dvojno ivrlte, za (luž kot kupni, M lopO virmu kol BlegMltfii iiioduriii nnrtiui za iiomli ju inijboljmi in ii.ijpruktnnejM nbluk.i. I i iliojni Luputi ko Ht.ih pirjr ijbl. II do n,, tur ko /iluj y.a čudno mulu ueuo od gl. 7(SO do S.30 dubivujo. Nuj uikilo nu ojni.ti naročiti «i tu olduku, poBulmo kur mi dolnvu Vnuku mliko.tl. SJOUO litcatov aiiM'i'ikiiiiskili svilnih natikačev in uogovic i»■ iiu*t(//O« Ittuiikiji, nuj/iliuvujSu iioMijii, hladi iiiinr in popije pot, S parov gl. I.bii, nOgOVUS ■ l'uru gl, I , tiilr .o jnlliobul lunu, v n.ijinoilui nijib liojuli, in br/no pluiu, rduiu, iitii iu pisuiiu. Se jedenkrat priporočamo Bpoitovanhn bitateljem, to dobro in Bamo jedeokrat v življenju kazoSo st^ priliko porabiti In nftFOCbe tako hitro In mnogobrojno kolikor je mogoče pripo&lati, da su moru zadovoljiti vsakemu posrbe, ker pO prvoj objavi tega naznanila, proda bo jako veliko. (a4H—«) Naslov pisma: A. PRiUSM, Rotltetithurmetrasse, Ilauptdcpot inductricllcr Fabrikato, 9, lll^Cil1. JSdi'ovtmin iz liosm- iti llerctijucittv treba pritO&M norci-, ker si- tja jHmzethv ne jiosifjajo. 3200 tucatov svilenih žepnih robcev, [Me»l»«l i i.uii,i. Ti iupni robui bo milil bili |ioh1iiIiI iu rii/piodnju ud ni kn Ji.iln liiiiir, nI.ili mi pruju nld- 1H u mi diijuiuo llli.it MOM) kolikor /uliliu trnju mi mulo kuho ud gld. III—0 po tutiitii. /.u milo i-iiin poiok, tur »n pio.i /u nuibili r|ho nu rotim, kur mu Intro ruziirodiijujo iu bu luliko nilnjo tudi kot lobui M vrut. Novrjotno ali rosiiica je ! Jedna cela oprava za gospe bo stoj ur a i/. Juilne ieiihkn opravo iz pruvobojiioga frnnc. krulonii uli tuko /vuiiuku rimkuKU platna /. iiiiuiKiiu Inipoiii iu nujiiiodui iobuku kroja buiiio k'. 3,,ii, kjer jo »o nanio za delo plllrnlo gl. *■ Jedu« (ina oprnvJi h krunim nnlinpunim pluHrukoiu I/. pruvoliiijnuKa krutima ji 1 i rnekugu platna buiiio gl. 5.66, » /a buiiio drlo ho ju pliiuulo ||. rj. NiijpriiktirnnjMU ju, iiu bo tu opravo viukuj gotipu pri-Btulo in bruz njib loti nn umru. Ziiruili mnogfl prodaju priporoča hi- niijliltrnJH» liiirnčlia. Tega še nij bilo! 2000 komadov pravih angleških plaidov za pot. i M.innl.ni. J Tu ru domu in pot nroblimlno potrnlniii rui': hu pripo-roiu Bilun ]>. n. |irob!vulcuni tu iložulo. VhI planil ho /a pro- dujo uo..... hIiiiiijiio k mini dolli, ho i/, nujlinujmi in nujtu/.jo aiiKlii.ku plimi Ikiiinnn, jaku vidiki in Airoki , tudi kot polno pnkrivulo za iipotruloti in hu judno lulo kuHiinju moro ■ i ulovuk i/, to i/.vr»lnn tkaninu napraviti culo gurdurolio. 1'1'rjr ho i Mil gl- II do Ili, /iluj nului > gl. 11 do 7.Do. Perilo gospode lxi. gospe. f Umnimi-, i •' 4 <•.%$* v j. J .loilua r»io-,Uu ox lortl-nriijoii, intvornuta z i ovrutiiikomu gl. 1.7(1. ■ludua lino vu/.uiia inunkii Mrujuu, i/, uiijlmljuga Hirliuga gl- I.T0. .ludua Klinika čutvoriiuta >'t roi nj-Hriijcu gl. 1.70. Juilna jaku lina zciikUii kuiiji-h h kružno vuzunitio gl. 1.711. .luduii ili vini oliHjuiii uoiiii korsul, driiguuno vu/.un, gl. 1.70. Jednu leiibke nlStdiOOl z nujlnpin vuzljioimi linpom, gl. 1.70. Judna ki.i u i nI. 11 .i /.a i s ii.ijIIihjhiiii plinujmi nu- Impiiiiii, gl. 1 .70. JsdOB IraiiKiiiiki nln/.uik zivutuik za zuiinku gl. t.6«. VfO puriln Ju iiujboljnu in najtrnjiiiHu drlo, tur ju prnjn 4krul vui Btulo l'n ii.ii.ii.Iii ju trulia buiiio obtOg vrutu v uuntiiuutrili nu/.uiuiiti Olj ene slike s lino pozlačenimi okviri. f .VHinuih m *». > To kruHiio uljinr itlikr bii h prosio roko na platno ■ m..mi', \ muki' nn u dunajoklh ooloV, u M psloov liMso, Ii Milruu v nI,.nI. nuj.ih za lupu iiiurlniiHli , v Iiu ili uvnUom in ii r nI nn k iu ii i iilupniililb ukinili. Iu »liku kiiim vmiko .ul.,. m (Ivnruuo, tur bo ull nbku duiul, iz ru/.nib gi-nm in ^siliuki vniii'i'K.1 umnu. 1'ruju ju Btalu jtiilini itlikii gl. Ib, zduj /. ok virom »red Hiiino gl. t.8&, katara prilika m no bodo nikdar in iniiiiilii. Obuvalo gospode in (Duuaj.) Niijlinuju oliovnii. i/, l.b . j.- kuto, dvakrat bubiIo, * U lili 3 podplutl, nuji.ulului.iHu iliiiuijnko drlo, ji.u /.u uiinpuilii po gld. 4 .nit, zu giiHpu gld. |,SS( v.l urnvljl v iiujuovuj.uj moilrriiuj limoni. Pri iiuroi bi tiulia iiuiuiiuili daljinu iu vImIiio iiok1', uli puk iirulj pnpuHluti nu nglud. \»i uruvlji iu preje ■ 11. i k i. 11 i.i i tali, I il;Ul| in iiiti.iiiK M . k o A i . , , . I . ln.li.1 iu i : j. „is^tOUUU ■ .m i ;i> '