štev. 313 TRST, v soboto II. novembra 1911 XXXVI IZHAJA VSAK DAN tam ob nedeljah In praznikih ob 5-, ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične Stev. se prodajajo po 3 nvfi. (6 stot.) v mnogih, lobakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele Štev. po 5 nvČ. (10 stot.) OOLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v sirokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. ©smrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka aadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave »Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In tožljivo v Trstu. fiPINOST Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. „ V edinosti je moč /" NAROČNINA ZNAŠA za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, ■aroonlna na nedeljsko lsdanje „EDINOSTI" atan«: »• oelo leto Kron 5*20, u pol leta Kron 2-60. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na npravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 20 (Narodni doa). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna ,Edinost*, vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti štev. 20. PoStno-hranllnKnl račun Stev. 841-652. TELFF0M SI 11-57 DRŽAVNI ZBOR (Izvirno telefonično poročilo.) DUNAJ 10. — Zbornica je danes končala prvo branje proračuna in proračunskega provizorija, ki sta bila nato izročena proračunskemu odseku, ki se sestane v torek. K besedi o proračunu se je oglasil tudi načelnik „Hrvatsko-slovenskega kluba", poslanec dr. S u s t e r š i č, ki je proklamiral za svoj klub politiko proste roke, zagrozivši parlamentu, da se bo kmalu prepričal, kaj to pomeni. Mi pa smo mnenja, da bi bolj vplivala dejanja, knkor pa prazne besede, in ne verjamemo dr. Šusteršiču, da ima resne namene, dokler ne pride od besed k dejanjem. Ves njegov današnji govor je pač kazal na to. da mu ni do dejanj. Od vseh tako nujnih naših potreb je omenial, po poročilu vsaj, ki nam je o tem njegovem govoru na razpolago, edino le vprašanja reciprocitete zagrebške univerze. Priznavamo važnost tega vprašanja, a najvažnejše pa vendar ni, saj imamo vendar lu doma toliko stvari, ki so še mnogo nujnejše. Zakaj se dr. Šusteršič ni spomnil naravnost vnebovpijočih krivic, ki so se dogajale slovenstvu o priliki ljudskega štetja povsod ob naši narodnostni meji, zakaj se ni spomnil zatiranja slovenskega Šolstva itd. itd.? Zakaj ni tu povedal, česa je treba, česa zahteva in kaj hoče svojemu narodu priboriti „Hrvatsko-slovenski klub" ? Ali bi pa bile tudi to morda le besede brez dejanj ? Poudarjal je, da Jugoslovani ne pridejo do vpoštevanja, ker so razdvojeni med seboj, in je v nadaljnem sicer ogorčeno obsojal večino in vlado, ki nasprotujeta vsemu, kar bi bilo v prilog Jugoslovanom, poudarjal pa je obenem, da so Jugoslovani sami Krivi, ker ne najdejo med seboj enotnosti, ki bi jih napravila za faktor, ki bi ga morali priznavati, pa naj hoče vlada ali ne. Med živahnim pritrjevanjem je nato kritiziral nazore merodajnih činiteljev, ki mislijo, da se avstrijski problem neha pri Špilfeldu. Jugoslovani so važen faktor v državi, od katerih dinastičnega čustva je odvisna Avstrija kot velesila, zato pa tudi smejo zahtevati od države, da si je svesta svojih dolžnosti napram njim, da je pravična napram njim, ka-Kor je pravična vsem drugim narodnostim. Končal je ob burnem odobravanju „Hrvatsko - slovenskega kluba" z besedami: Kdaj pridemo do spoznanja, kdaj bomo imeli tak pogum, da bomo upali uspehov le tedaj, ko bomo imeli sami premagati vsaj tu v parlamentu naše notranje spore in razdore. Ko je govoril Še poslanec Mechurase je debata zaključila. Po končanih izvajanjih obeh glavnih govornikov, posl. Nemca (contra) in H a r 11 a (pro), ter nekaterih dejanskih popravkih, med katerimi se je po-vspel zlasti posl. W a s t i a n do naravnost neverjetnih trditev o sloveniziranju na Spodnjem Štajerskem, sta se proračun in proračunski provizorij izročila proračunskemu odseku. V sledečem, podajamo govora poslancev Bugatto in dr. Šusteršiča nekoliko natančnejše. V nadaljevanju proračunske razprave je posl. Bugatto rekel, da je vlada dosedaj Furlanijo popolnoma zanemarjela. Zahteva reformo uprave, časovno napredovanje, ter izjednačenje civilnih uradnikov z častniki glede stanarine, ter povdarja potrebo intenzivne oskrbe za stanovanje. Govornik se je dalje pritoževal, da se ni ničesar ukrenilo proti uvedbi kolere od kopne strani, ter ko-nečno omenjal italijanske pravne fakultete, zahtevajoč, naj se že enkrat pove „da" ali „ne", ali se misli dati Italijanom fakulteto ali ne, a ne da se vodi Italijane za nos. Dr. Šusteršič izjavlja, da je obrekovanje, ako se trdi, da zbornica ni sposobna za delo. Velika politična debata, ki se vodi resno, dostojanstveno in stvarno, dokazuje, da je v zbornici moči in volje za delo. (Živahno odobravanje pri Jugoslovanih). Hinavstvo in predrznost je, ako se parlamentu to očita. Za izkoriščanje delavne moči zbornice treba političnega vodstva in tega nam manjka. Zato moči, ki počivajo v parlamentu in ki so izraz volje miljonov (odobravanje pri Jugoslovanih) niso prišle do[ prave veljave. Brez vodstva zbornice potem vlade je ustavno življenje nemožno. Nobena avstrijska vlada pa noče pre-1 vzeti odgovornosti, ki je v zvezi z vodstvom, temveč zvrača odgovornost na zbornico. Na-1 čin osnutja večine na podlagi pogodbe med strankami, kakor je to predlagal Bilinski, je nemožen, ker bi to bila preslaba podlaga za večino, ker: ali se misli, da bi se mirno uklonilo pred golim egoizmom posameznih strank. (Odobravanje pri Jugoslovanih). Govornik omenja velike važnosti jugoslovanskih dežel za državo, ter očita državnikom, da delajo sistematično na to da se prepusti nevarnosti to poslednjo pozicijo Avstrije. — (Živahno odobravanje in ploskanje pri Jugoslovanih). Državi zvesto mišljenje in dinastičen čut avstrijskih Jugoslovanov so glavne opore monarhije in zato predpogoj za stališče države kot velesile. Metoda, s katero so Italijani, kršeč vse zakone mednarodnega prava in civilizacije, inscenirali tripolitansko vojno, bi mogla dati misliti našim državnikom. Udarec, ki so ga Italijani danes naperili proti Tripolisu, katerega govornik sicer Italijanom nikakor ne zavida, bi mogli jutri naperiti proti Albaniji ali proti kaki deželi, ki nam je že bližja... Usoda monarhije bi v tem slučaju bila odvisna od dinastičnega čuta in zvestobe Jugoslovanov do države. Govornik omenja potem balkanske zveze, ki gotovo ne bi služila interesom monarhije. Izjavil je imenom hrvatsko-slovenskega kluba, da ne vživa niti en član vlade najmanjše zaupanje stranke. Vsaka vlada, ki bi na dolgo zavlačevala reciprociteto študij zagrebškega vseučilišča, bo imela posla z Jugoslovani. Hrvatsko-slovenski klub je čisto neodvisen ter bo s to neodvisnostjo storil, kakor mu bo prav. Kakor ne gre v tej državi brez Nemcev in Čehov, tako ne gre brez Slovanov, ako oni nočejo. Če pa hočejo ali nočejo, to se dozna. (Odobravanje in ploskanje pri Jugoslovanih.) Nato je govoril še poslanec M e h u r a, nakar je bila debata zaključena. Za generalnega govornika pro je bil izvoljen poslanec H a r 11, za generalnega govornika kontra posl. Nemec. Potem ko je govoril posl. Nemec, je bil proračun izročen proračunskemu odseku. Nato je nadaljevala razprava o Haber-mannovem nujnem predlogu v zadevi bra-tovskih skladnic, pri čemer je posl. Ben-k o v i č poudarjal, da so tudi bratovske skladnice na . Jugu nujno potrebne temeljite reforme. Na koncu seje je ministrski predsednik grof Stiirgkh odgovarjal na češko interpelacijo v zadevi znanih Hochenbur-gerjevih pogojev. V tem svojem odgovoru je ministrski predsednik govoril nekoliko bolj odločno in jasno o stvari, kakor pa v svojem programnem govoru. Povedal je precej precizno, da nobeden član novega kabineta ni stavil za vstop v kabinet posebnih pogojev, zlasti pa ne takih, ki bi nasprotovali najstrožji objektivnosti vlade. Sedaj seveda nastane vprašanje, kdo je govoril resnico: ali dr. Hochenburger, ali grof Stiirgkh? Predno se je zaključila seja, se je odigral prizor, o katerem prinašamo obširneje poročilo na drugem mestu, ki je veleznačilen za nemško delegacijo v parlamentu, v kateri se očividno nahajajo elementi, ki spadajo v beznico, ne pa v parlament. Prihodnja seja je v torek, dne 14. novembra. Posl. dr. Gregorin in dr. Rybar v odsekih. (Izvirno.) DUNAJ 10. Kakor znano se je v včerajšnji konferenci načelnikov strank sklenilo, da se razširi število članov onih odsekov, ki štejejo 51 članov, na 52 članov, da se tako omogoči onim poslancem, ki niso v nobenem klubu, zastopstvo v odsek h. Danes so se ti poslanci zbrali in so si razdelili med seboj mandate v teh odsekih. Posl. dr. Gregorin pride v d r a-ginjski odsek, posl. dr. R y b a r pa v odsek za državne nameščence, bosanski odsek in legitimačni odsek. _ K položaju. (Izvirno.) DUNAJ 10. Italijani so imeli danes sejo, v kateri so sklenili odločno, ostro taktiko proti vladi, ako se ne postavi predloga v zadevi italijanske pravne fakultete kot prva točka na dnevni red seje proračunskega odseka, ki se vrši v torek, dne 14. tekočega meseca. V parlamentu pa se je tudi govorilo, da preti parlamentu, ako se stvar ne pomiri, po »Hrvatsko-slovenskem klubu", slična situacija, kakoršna je bila meseca julija 1910. Uugoslovanska obstrukcija). Uradniško vprašanje. (Izvirno.) DUNAJ 10. Danes so se posvetovali razni klubi o konferencah, ki so se vršile včeraj med načelniki strank in ministerskim predsednikom grofom Stiirgkhom v zadevi zboljšanja gmotnega položaja državnih uradnikov. Zlasti v naprednih strankah je bilo opaziti veliko ogorčenje proti poljskemu klubu in njegovim, po njegovem načelniku vit. B i 1 i n s k e m podanim predlogom ter proti „Hrvatskoslovenskemu klubu", ki se je po svojem načelniku dr. Šušteršiču priključil, tem predlogom. Češki radlkalci so izjavili, da neomajno vztrajajo pri tem, da se mora nemudoma rešiti uradniško vprašanje in da najodloč-nejše protestirajo proti vsakemu poskusu zavlačevanja rešitve tega vprašanja. Sklenili so pozvati enotni češki klub, da vztraja pri svojih zahtevah, ki se krijejo s predlogi pododsekov odseka za državne nameščence. V odseku za državne nameščence se je vršila danes podrobna razprava o predlogih pododseka za železničarje v zadevi dovolitve 38 milijonov v svrho zboljšanja položaja državnih železničarjev. Ker so se poljski člani odseka absen-tirali od seje, se je seja začela namesto ob 9. šele proti 10. dopoldne. Železniški minister dr. F o r s t n e r je povdarjal, da je vlada sicer pripravljena zvišati železničarjem namenjeno svoto 14 milijonov, da pa odločno nasprotuje predlagani svoti 38 milijonov. Poživljal je odsek, da naj še enkrat dobro preudaii celo stvar. Odsek je demonstrativno odklonil ta predlog in ravno tako tudi predlog posl. Gostinčarja, ki je predlagal, da naj se zboljšajo prejemki železniškim delavcem, služabnikom in poduradnikom, uradnikom pa le do vštetega pristava. Ravno tako je odklonil odsek tudi vladne ugovore, posebno one proti nočnim dokladam. Železniški minister se je tudi odločno izjavil proti temu, da bi zboljšanje imelo vzvratno veljavo od 1. oktobra 1911. Odsek je sprejel predlog poročevalca pododseka za železničarje, posl. H e i -n e j a, po katerem se določa za zboljšanje položaja državnega železničarstva 38 milijonov. Odsek je po zbornični seji nadaljeval specialno debato o uradniških predlogah in jo zaključil. Stvar pride sedaj pred plemum zbornice. Dalmatinske železnice. (Izvirno.) DUNAJ 10. Zastopnika kluba dalmatinskih poslancev, dr. ivčević in dr. Baljak, sta bila danes povabljena k ministerskemu predsedniku grofu Stiirgkhu, da konferirata žnjim o položaju v Dalmaciji. Priporočala sta mu čim najhitrejšo rešitev najvažnejših dalmatinskih zahtev, in izrazila nadejo, da pokaže ministrski predsednik tudi sedaj kot ministrski predsednik enako prijaznost napram Dalmaciji, kakor jo je kazal kot naučni minister. Pojasnila sta mu zlasti želje v zadevi železniškega vprašanja. Ministrski predsednik je decidirano izjavil, da ni nikakega povoda, bati se, da bi Avstrija glede na dalmatinske železnice v katerikoli točki popustila Ogrski. Nemška kulturnost. (Izvirno.) DUNAJ 10. Danes zjutraj je priobčil tukajšnji list „Deutsches Volksblatt" kratko vest, da je poslanec Seidel imenoval nemškega radikalca posl. Hummerja v nekem časniškem članku : „pravi smrkavec /" Posl. H u m m e r se je oglasil na koncu seje in je v obliki vprašanja na zborničnega predsednika označil to trditev za laž. Rekel je, da je to nesramno laž raztrosil poslanec M a l i k, katerega je označil za histeričnega lažnjivca, ki je znan kot norec, ki ima halucinacije. Izjavil je, da bi zahteval od tega človeka satisfakcije, da pa mu je to nemogoče, ker mu je častno sodišče pred kratkim odreklo satisfakcijo. Po njegovem mnenju je posl. Malik navaden lažnjivec, in prosi govornik, da vzame predsedstvo to na znanje. (Klici: „Posebno lepo to ni, da se spravljate na človeka, s katerim nočete imeti nič opraviti, kakor ste sami izjavili I1*) Posl. Malik: Odgovoril ti bom s pasjim bičem 1 Gospod predsednik, pripominjam k trditvi tega denuncijanta, da ga je posl. Seidel res imenoval smrkavca, oziroma da se je vedno ponašal po komedijantsko 1" Posl. H u m m e r skoči proti poslancu M a 1 i k u : „Drži gobec !" Posl. Malik: „Ne hodi mi blizu 1" — Potegne pasji bič iz žepa. — „Sicer jo dobiš z bičem, falot!" Posl. H u m m e r hoče s pestmi nad posl. M a 1 i k a, a ta pograbi torbo za spise in jo vrže posl. Hummerju v glavo z besedami: „Šuft, lopov, komedijanti" Par socijalno-demokratičnih poslancev se je iznova vrinilo med oba prepirača, a predno se jim to posreči, |e posl. Malik že dvakrat udaril posl. Hummerja s pasjim bičem po obrazu, ki mu je takoj grdo otekel. Posl. H u m m e r je zarjovel kakor zver: „Ustrelim te kakor psa !" in je zopet hotel skočiti proti posl. Maliku. Drugi poslanci zopet skušajo spraviti narazen oba nasprotnika, kar se jim končno posreči. Posl. H u m m e r se je krčevito branil, in ker so ga držali od vseh strani, so mu raztrgali ovratnik, kravato in tudi obleko. Posl. Maliku je iztrgal vladni svetnik Kupka bič iz rok in socijalno-demo-kratični poslanci so posl. Malika porinili v ozadje. Po celi zbornici je vladal nepopisen hrušč in trušč. Razburjenost in krik sta bila tako velika, da nihče ni pazil na predsednika, ki je poklical med tem poslanca Malika k redu in nato hitro zaključil sejo. Posl. Hummerja so peljali na to v predsednikov salon, kjer so mu sprali z obraza krvave srage, ki mu jih je provzro-čil bič, in obenem so napravili tudi protokol o celem dododku. Drugi poslanci pa so spremili posl. Malika iz zbornice. Razburjenje pa se še dolgo ni poleglo. Z ogorčenjem se splošno obsoja ta prizor, ki je v svoji odurnosti tak, kakor-šnega še ni doživela zbornica. Skoro ga ni poslanca, ki ne bi privoščil posl. Hummerju, kar se mu je zgodilo. Prevladuje mnenje, da se ta prizor ponovi vnovič v torkovi seji. Deželni zbori. Goriški deželni zbor razpuščen ? (Izvirno.) DUNAJ 10. Deželni zbcri se skličejo, kakor zatrjujejo dobro poučni krogi, meseca januarja k šestedenskemu zasedanju. O goriškem deželnem zboru se ne more še reči z gotovostjo, aH se skliče, ali ne. Merodajni krogi so mnenja, da vlada namerava razpustiti goriški deželni zbor, če se stranke večine ne odločijo, odpraviti na-silslva, ki so se izvršila pri volitvi deželnega odbora. Kolikor so ti merodajni krogi poučeni o stvari, odklanjajo goriške stranke večine tako remeduro, in je računati torej z razpustitvijo deželnega zbora in novimi volitvami. JKorilec gališkega namestnika potoc* kega Sičinski pobegnil. LVOV 10. Danes zjutraj sta policija in državno pravdništvo prejeli vest, da je v minuli noči pobegnil iz kaznilnice v Stanislavu dijak Miroslav Sičinski, ki je umoril namestnika Potockega, je bil potem obsojen na smrt, a ga je cesar pomilostil na 20-letno ječo. — „Novi Viek* je priobčil sledeče podrobnosti: Vest o begu je vzbudila veliko senzacijo. Beg so ugotovili ob 4. uri zjutraj, ko so pazniki pregledali celice jetnikov. V celici Sičinskega so našli njegovo jetniško obleko, o njem pa ni bilo nobene sledi. Ob 2. uri po noči je bil Sičinski Še v svoji celici, kakor je opazila tedaj straža ; beg se je torej moral izvršiti med 2. in 4. uro zjutraj. Kaznilnica je obdana od 8 m visokega zida, radi tega se izključuje, da bi bil Sičinski preplezal zid. Ni dvoma, da je pobegnil s pomočjo paznikov, čeprav je moral iti skozi osem vrat in mimo prav toliko čuvajev. Ugotovili so, da sta železna mreža na oknu in ključavnica vrat nedotaknjeni. Poizvedelo se je, da se je sestra Sičinskega nahajala že več tednov v Stanislavu, kjer je morda sporazumno z maloruskimi narodnimi organizacijami pripravljala bratu beg. Sodi se, da je Sičinski pobegnil na Ogrsko, odkoder se poda v Ameriko. O begu Sičinskega poročajo iz Stanislava še nastopne podrobnosti: Sičinski je pobegnil po noči, kedaj ni možno ugotoviti. Danes zjutraj so bila vrata celice še zaprta in celica je bila po predpisu razsvetljena. Čuvaj, ki je bil v službi, zatrjuje, da je opazoval celico, kakor vedno, skozi ljuknico na vratih, ali da ni opazil nič nenavadnega. Sičinski je bil zaprt v celici še z nekim drugim kaznjencem, ki pa noče ničesar povedati o begu svojega tovariša. Rekel je, da je ponoči trdno spal in da ni čul ničesar, kar bi dalo slutiti o predstoječem begu Sičinskega. Več oseb, ki bivajo blizu kaznilnice, trdi, da so videli po noči avtomobil, ki se je iz kaznilnice z veliko naglico odpeljal po glavni cesti. Sumi se. da je Sičinski pobegnil na Ogrsko. * Poljski listi pišejo, da je osobje v sta- Sijan 11. »EDINOST« št. 313 V Trstu, 11. novembfh 191i. nislavsfci kaznilnici skoraj izključno malo-ruske narodnosti. Proti čuvajem je uvedena stroga preiskava. Sedaj pripovedujejo, da je Sičinski skušal pobegniti že lani. Omenjeni listi pravijo, da so Malorusi nabrali za beg Sičinskega 100.000 kron. Čuvaj Nuda aretirati. LVOV 10. „Gazeta Lwowskau poroča iz Stanislava: Sičinski je pobegnil iz kaznilnice med 4. in 5. uro zjutraj in sicer skozi glavna vrata poslopja, pri katerih je bil na straži čuvaj Ivan Nuda. Sičinski je bil preoblečen v kaznilniškega Čuvaja. Pred vsem se obrača sum na Nudo, da je pomaga Sičinskemu k begu. Po preiskavi, ki se je izvršila v stanovanju Nude, je bil le-ta aretiran in izročen stanislavskemu okrožnemu sodišču. Mati Sičinskega, ki biva v Stanislavu, ni hotela dati oblastinjam nikakih pojasnil. LVOV 10. Takoj ko se je zvedelo za beg Sičinskega, so bile ukrenjene odredbe, da se ga zopet vlovi. Preiskava nadaljuje in na vsafc način se hoče ugotoviti, kdo je pomagal k begu, da bodo krivci primerno kaznovani. * * * (Izvirno telef. poročilo.) DUNAJ 10. Iz Lvova poročajo: Preiskava o begu morilca bivšega gališkega namestnika grofa Potockega, dijaka Sičinskega, razkriva naravnost senzacionalne podrobnosti. Morilec Sičinski je pobegnil med 2. in 6. uro zjutraj. Nekateri trdijo, da je pobegnil že zvečer, kar pa se ne smatra za verjetno. Pobegnil je v uniformi jetniŠnič-nega paznika, in pomagala sta mu pri begu dva pazuika ali kakor se tudi zatrjuje, trije. Beg se je pripravljal že dolgo časa sem. Sičinskega so opetovano posečali njegovi sorodniki in tudi tajno korespondirali ž njim prijatelji. Gotovo je, da je bil beg dobro pripravljen, za kar je najboljši znak to, da so bili v zvezi tudi jetnišnični pazniki, in kakor se trdi tudi neki višji kaznilnični uradnik. Danes zvečer se je raznesla vest, da so Sičinskega vjeli, toda vest se je izkazala za neresnično. Preiskava se vrši z mrzlično naglostjo. V Stanislav je prispei sam predsednik višjega sodišča. Justičnemu ministru se poročajo vse podrobnosti. Nekateri poljski listi dolže maloruske politike, da so soudeleženi pri celi stvari, a te obdolžitve so brez vsake podlage. Verjetno pa je, da se je beg posrečil zato, ker je bila sestavljena v ta namen cela organizacija, cel komplot. — Sičinski je bil zlasti med maloruskim diiaštvom zelo priljubljen, na razpolago pa je bilo tudi veliko denarnih sredstev, za katera so Malorusi radi darovali, ker so smatrali Sičinskega za narodnega mučenika. Sičinski se je brez dvoma obrnil v Ameriko. To se da zaključevati posebno iz dejstva, da je v ječi zelo pridno Študiral angleščino. Dve njegovi sestri sta se odpeljali že naprej v Ameriko. Preiskava je dognala sledeče: Pred par dnevi je obiskalo Sičinskega par njegovih političnih prijateljev in tudi njegova mati. Govorili so žnjim popolnoma nemoteno, ker je Sičinski vžival med pazniki, ki so večinoma Malorusi, veliko spoštovanje in svoboščine. Včeraj je pobegnil med 2. in 6. uro zjutraj in to skoz osem vrat, katera je vsa odprl s pravimi ključi. V preiskavi zaslišani pazniki so vsi izjavili, da niso opazili nič. Ravno tako je tudi izjavil tovariš Sičinskega, s katerim je bival skupaj v celici, da je spal in da ni slišal nič. Sičinski se je v celici preoblekel v pazniško obleko. Preiskava je dognala, da vrata v kaznilnici močno Skripljejo, tako, da bi bili morali pazniki slišati odpiranje, a slišal ni nihče nič. Nekaj paznikov je bilo aretiranih. PODLISTEK Jug, Historičen roman. — Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil H. V. Zadnji bosanski kralj. „Ti si pa vendar-le iskal njegove naklonjenosti, iskal njegovega privoljenja za svoje podjetje," je zavrnil Radič ; „mari sem ti bil jaz samo poslanec tvojega kratko-časja?" je vprašal uporno. „Če mi je Matijaž Ogrski naklonjen," je odgovoril Tomaševič, „bo vodil mojo pravdo tam na zapadu; s tem dobim časa, da osvobodim sebe in Bosno najsramotnej-Šega jarma —u „Ah!" se je začudil Radič, „ali dobro razumem, „ti hočeš povzdigniti križ Bosne nad polumesec Mohameda v drznem boju ?" „Ne samo križ Bosne," Je rekel Tomaševič, „marveč tudi doto svoje žene — Srbijo hočem nazaj pridobiti; vrniti mora sultan Mohamed svoj plen I" „To je drzno podjetje,* se je zamislil Radič, „in resnično navadni človek bi se zgrozil že same misli, da bi se uprl mogočnemu sultanu, Čegar dvomljivo naklonje- Sičinski se je odpeljal v avtomobilu najbrž do kake ogrske železniške postaje, odkoder je nadaljeval beg proti Ameriki. Odposlana je za njim na vse strani brzojavna tiralica. Danes ni o njem niti duha niti sluha. Beg se mu najbrž posreči. V Stanislavu so se vršile obširne hišne preiskave pri raznih maloruskih uradnikih in meščanih; s kakim vspehom, ni znano. Ogrsko-hrvatski državni zbor. BUDIMPEŠTA 16. Zbornica je pričela generalno debato o proračunu za 1912. Poročevalec finančnega odseka je pojasnjeval splošno smer finančne politike države in je končno priporočil, naj zbornica vsprejme proračun. Prihodnja seja jutri. Dunaj 10. Ministerski predsednik grof Khuen-Hedervary je danes zvečer odpotoval na Dunaj. Jutri ga vsprejme cesar v avdijenci. Pariz 10. Zbornica jo razpravljala interpelacijo o katastrofi na franc. oklopnjači „Liberte". Zader 10. Včeraj predpoludne je pogorel mlin Mihaela Bakmača v Zemoniku. Škode je 70.000 K. Mlin je bil zavarovan. italijansko-turška vojna. Italijansko poročilo o novih bojih okolu Tripolisa. RIM 10. „Ag. Štefani" poroča iz Tripolisa od 9. t. m. ob 230 zjutraj: Tudi včeraj je, kakor navadno, sovražno topništvo obstreljevalo našo južno- vztočno fronto, vendar brez uspeha. Tudi našo vztočno fronto so male arabske čete napadale ponovno. 18. pešpolk je prodrl do teh sovražnih čet, ki so bile v utrjenih postojankah, vendar se je moral umakniti. Med umikanjem so Arabci vnovič napadli batalijon, ki je zopet napravil protinapad, da krije svoje gibanje, dočim so ranjence prenesli v našo glavno črto. Ta boj je končal Še le proti noči, ko se je sovražnik umaknil. Na naši strani je bilo ranjenih le nekoliko mož. Izgube sovražnika so bile mnogo večje. Tudi 11. polk bersaglierov je moral odvrniti napad sovražnika, da ga je pregnal. Mi smo imeli dva ranjena. Razun tega je bilo še več manjih bojev manje važnosti. Naše vojne ladije, ki stražijo obrežno ozemlje proti tuneški meji, so razkropile nekoliko karavan, ki jih je spremljalo ob-raženo moštvo ter so razdejale eno vojašnico. Turčija oborožuje prebivalstvo otokov. CARIGRAD 10. Poslanec iz Lemna, ki je včeraj dospel semkaj, pripoveduje, da se z Dardanelov razdeljuje orožje turškemu prebivalstvu v Lemnu, MItileni, Kiosu in Rodu, ki naj bi odbilo slučajen napad italijanske flote. Rezervisti se vežbajo. Boji okoli Tripolisa. CARIGRAD 10. Iz Tripolisa javljajo dne 6. t. m. uradno: V minuli noči smo z močnim napadom prisilili Italijane, da so se morali zopet umakniti. Sovražna armada je sedaj vsa koncentrirana v starem mestu. Italijani so imeli na stotine mrtvih in ranjenih ter so izgubili svoje topove. Da-siso skozi tri ure neprenehoma streljali, smo mi vendar izgubili le 23 mrtvih in 15 ranjenih. Od vseh strani nam prihajajo dobrooboro-ženi dobrovoljci. V kratkem podvzamemo odločilen naskok na mesto. Danes smo dobili vest, da so naši zavzeli Derno. Mir v Bengaziji, Derni in Tobruku. TRIPOLIS 10. Brezzična brzojavka iz Bengazija zagotovlja, da je tamkaj vse mirno, isto tako tudi v Derni in Tobruku. Italijani tajijo vspehe Turkov pri Homsu. RIM 10. „Ag. Štefani" poroča iz Tripolisa: Dopisnik nekega grškega lista je jrejel vest, da je turško odposlanstvo v Atenah razširjalo poročila, da so Turki dosegli pri Homsu vspehov. Ta vest pa ni resnična. nost si je kralj Štefan kupil z visokim letnim davkom; toda zmaga ni nemožna. — In ka| potem, Če se ti posreči drzna nakana ?" „Tudi naklonjenost Ogrskih kraljev je dvomljiva,* je rekel Tomaševič kratko. Radič je položil obe roki na rami svo-ega nečaka ter rekel: „En jarem zav drugim hočeš torej sneti z naše dežele ? Če to zvedeš, ti bo, mislim, odpuščen tvoj greh. Zakaj se torej obotavljaš?" „Radi tega, ker mi bo nemožno storiti kaj žalega temu starcu," je rekel Tomaševič, sklonivši glavo. „In še včeraj?" se je začudil Radič. .Včeraj še nisem imel toliko dokazov njegove ljubezni do mene," je odgovoril Tomaševič. „Striče! Danes sem govoril z njim, on me tako ljubi, in vsi moji nameni so omajani; kako dolgo pa more še živeti ta starec, ki je vendar-le moj oče?" „Resnica," je pritrdil Radič navidezno, nihče mu ne more več prisojati dolgega življenja, vendar pa tako dolgo vedno le ahko živi, da mu njegova žena Katarina more poroditi dediča prestola." „Dediča ?" Je vskliknil Tomaševič glasno. „Kaj drugega, če mu porodi sina ? Ona e njegova prava soproga, in oče je Štefan « 51 " f pa" SVf Pu za~ tega nam se zdi malćdušno, da ne rečemo: ^ave, ka*or tudi oni, ki bi imeli po nepo-otročje, tisto tožarenje in vzdihanje hrvat-Nebnem drugje tratiti čas in se dolgočasiti, skih ' in slovenskih listov iz Dalmacije, i^kar ne zamude te prilike in naj se odzove Kranjske, Trsta itd., ki se niti toliko ne za-|kdor £ more vabUu našega Sokola, veda o svojih dolžnosti in svoje naloge, da __ »Vrdeljski Sokol- ima nocoj svoj bi odločno pozvali svoje Zastopnike na »M^ večer« v dvorani wNar. doma« v skupno in vzajemno delo brez ozira na do- s.v- [v,a™-:Za&tek ■ob 9 uri - konec ob 2 mače razmerice in zadevice.« !zlutra - VstoP svoboden Program je mno _ I govrsten: solopetje gč. Suban, mešani zbori, Nemški prestonaslednik proti [igranje na gosli šaloigra Doktor Hribar", svojemu očetu. srečkanje na dobitke - primerne večeru, in V Nemčiji vlada veliko nezadovoljstvo z dogovorom radi Maroka. To nezadovolj- Odlikovana pekarna In slaščičarna VINKO SKERK - TRST Izdiranje zobov brez ji : vsake bolečine zobozdravnik kon?.es. zobni tehnil - TRST - ulica deila Cnaerma št. 13, II. n. stvo je našlo očitega izraza v predvčerajšnji seji državnega zbora, ko se je razpravljalo o tem dogovoru. Razpravi je v dvorni loži prisostoval tudi prestolonaslednik. Ko je voditelj konservativcev posl. Heydebrand, ojstro napadal vlado, ter kritikoval dogovor s Francijo, je prestolonaslednik opetovano in ostentativno prikirnoval z glavo. Ko je pa govornik rekel: „S popuščanjem si ne zagotovimo mira, pač pa z nemškim mečem", je prestolonaslednik živahno ploskal. Ker je znano, da si je cesar Viljem mnogo prizadeval za dosego mirnega sporazuma, se je torej prestolonaslednik s tem postavil v očito nasprotje s svojim očetom. BEROLIN 10. Zbornica je nadaljevala razpravo o nemško-francoski pogodbi glede Maroka. BEROLIN 10. Prestolonaslednik ni prisostvoval današnji seji drž. zbora. Domače vesti. Seja odbora političnega društva „Edinost" se^bo vršila danes popol. ob 3. v Slovanski Čitalnici. Razmere na c. k. glavni pošti v Trstu. Pišejo nam: „Aber ich bitte Sie, sprechen sie deutsch, ich verstehe nicht slo-venisch«. „La mandi su la signorina perche e uno qui che paria sloveno". — Tak odgovor dobivaš ti avstrijski davkoplačevalec — ako je nesreča hotela, da si rodom Slovenec — na medmestnem telefoničnem uradu v Trstu. Ali za boga svetega: ali je res, da je samo en Slovene, ki zahteva številke v slovenskem jeziku pri medmestnem teltfonu v Trstu ? Kajti, ako bi Slovenci vrš li svoje narodne dolžnosti, bil bi dotični g. uradnik nemožen pri medmestnem telefonu ! Ker pa se Slovenci udajajo in govorijo v blaženi nemščini in italijanščini, se nam seveda posmehujejo taki uradniki. Ko pa odločno zahtevaš v svojem jeziku, te ti gospodje puščajo čakati dolgo, dolgo, ker je „zasedeno". Kedaj bo konec teh neznosnih razmer na avstrijski c. k. glavni poŠti v Trstu?! Iz sodnije. Pred par dnevi so položili pred tukajšnjim deželnim sodiščem sodnijske izpete sledeči gg. kandidati: Roječ, BoŠkin, (S ovenča), dr. Zmaič, Pajalič, Marušič in Markovič (Hrvati) ter dva pristna Italijana: dr. Skomersich in Premuda. Kakor po navadi, se tudi pri teh izpitih ni pazilo na to, da bi se gg. kandidati izpraševali v vseh jezikih naše dežele, a vendar sta bila pri tem dva Italijana jezikovno popolnoma kvalificirana. O njiju jezikovni sposobnosti bo prilika govoriti potem, ko bosta v službi. Ne bi pa hoteli, da se zodet ponovi slučaj onega imenitnega sodnika dr. Vida, ki je v vsej avskultantski praksi sam priznaval, da ne pozna slovenskega jezika, pa je vendar v minolem marcu napravil Izboren izpit v slovenskem jeziku. Značilno za ta izpit je zlasti to, da je dr. Vida po izpitu sam priznal, da je to bilo edinokrat v njegovem življenju, ko je govoril slovenski (namreč pri izpitu). Sliši se, da je bila takrat izpitna komisija nenavadno stroga proti slovanskim kandidatom. Vendar pa nočemo protestirati proti temu, ker nas veseli, da so naši juristi tako sposobni, ter želimo in zahtevamo, da bi naši juristi bili tako sposobni, da bi mogli biti kos tudi italijanskim komisijam. Vendar se nam zdi čudno, da v komisijah za sodnijske izpite ni niti enega slovenskega eksa-minatorja in tudi ne iz vrste slovenskih odvetnikov. Saj zakon jasno določa, da bi se koncert ljub. glasb, matice v minijaturi, pod osebnim vodstvom g. Matka. Med točkami svira društveni tambur, zbor. Ker se je odbor zelo potrudil, da vstreže kolikor možno vsem posetnikom, upa, da ga zavedni Vrdeljčani mnogobrojno počaste. Dramatična prireditev. NDO priredi jutri, dne 12. t. m., v Sv. Križu pri Nabre-žini dramatično predstavo in s!cer se bode vprizori'o jako poučno rodbinsko dramo v 4 dejanjih „S i n«. Predstava vrši se v dvorani g. Jakoba Maganje, začetek točno ob 4. uri pop. — Vstopnina 50 vin., sedeži I. vrste 40 vin. in II. vrste 30 vin. Predstava se bo vršila ob vsakem vremenu, po predstavi ples, vstopnina k plesu : možki 1 K 40 vin., ženske 20 vin. Razstava krizantemov v ljudskem vrtu je bila otvorjena že včeraj in ne bo otvorjena šele jutri, kakor je bilo pomotoma Javljeno v včerajšnji „Edinosti«. Veselični odsek trgovskega izobr. društva priredi jutri v nedeljo 12. t. m. od 7. do 12. zvečer v društvenih prostorih ul. sv. Frančiška št. 2. I. prvi letošnji damski plesni večer. Odsek pričakuje obilne udeležbe. V dobi splošne draginje ne sme seveda zaostajati tudi sladkor in se tudi vedno bolj draži, še bolj, nego druge potrebščine. Časih je bil po 64 vin. kg, zdaj pa je nad 1 K1 — Kakor znano, porabimo največ sladkorja pri kavi in zaradi draginje sladkorja grozi kava postati revnejšim slojem nedosegljiva stvar. Pa tu imamo Kolinsko ekorijo, izboren kavni pridatek, ki ima tudi to dobro lastnost, da kava, ki je iz njega napravljena, ne porabi toliko sladkorja. Ko- j linska cikorija je zaradi svojih izbornih last- j nosti in pa zato, ker je pristno domače1 blago, vedno bolj priljubljena pri vseh slojih. Društvena vesti. Slovensko gledališče. Solisti in zbor Slovenskega gledališča imajo danes zvečer vajo ob 8. in pol uri. Pevsko društvo „Zarja" v Rojanu priredi v nedeljo dne 19. t. m. „Varijete večer« v dvorani „Konsumnega društva« v Rojanu. Opozarja se tem potom vse gg. pevce, da se vdeležijo pevske vaje, ki bo prihodnji torek, dne 14. t. m. Pevsko druStvo „Trst". V torek, dne 14. t. m. ob 8. uri zvečer pevska vaja za pt* t&sjr*' Trikrat na dan s*ež kruh. Prodaja v-akovr?t ih biškotov, .osebno za čaj in bombonov. S, rejema naroČila vsakovrstnih tort, fcrokat in Vie predmete za pfči. Na finega moka iz najboljših mlimv po najniži ceni. Fma inczemi.a vina in likeri v st» klenicah. Bezplačna postrežba na dom. Srah ln alaičloa na Izdelajo lgleničklm električkim strojem gre* taJi^' -v*- Poskusite FI- Cal*i+tfl" ki Je na*~ GOVO KAVO finejši ln najzdravejši kavni pridatek. Dobiva se v vseh boljših prodajalnscah. oooo ČB^LJABNICA == & ATA CEH Trst, ul S. Carducci 40. 1 Prod»jnli?a z dtlavn'eo vsako- vrstnega obuvala za mo>ke ln g fenske ter otroke V SPREJEMAJO SE NAROČILA ^ PO MERI. --® Cene zmerne. Svoji k svojim ! VELISM RISEMAT06EIAF „SEL VED ERE" TRST — ulica Bclvedsre štev. io — TRST n V soboto 1!. nov. in nedeljo 12. novembra: = 1. Sport na Indokitajskem, po naravi v barvah. - 2. Radgrume, drama v barvah. - 3. Dežnik tete Urše. V pondeljek dne 13. novembra 1911 velika komična predstava trajajoča eno uro. Poslano*) Gospodu LEOPOLDU FABJANČIČ-u v TRSTU. V mojem odgovoru nisem Vas obdolžil fatvine, temveč sem le pojasnil, od kedaj izvira sovraštvo. — No, če pa hočete pred sodišče, tedaj izvolite, s pričami razpolagam. IVAN BUBNIČ, Slivje. Podpisana tvrdka časti se javiti, da bo odprla dne 24. t. m. novo zoloio moke in žita v Trstu, ul. Raffineria 7. Prodajala bode blago prve vrste in po najzmernejih cenah. Za nadaljne informacije obrniti se je od 24. t. m. naprej na gornji naslov. Spoštovanjem BARUCH & DRUG. „Greinitz" si usoja naznaniti slav* nemu občinstvu, da se vrši dsnes u soboto dne 11. novembra 1911 ob 5. uri popoldne TVORITEV prostorov novega sedeža družbe *) Za članke pod tem naslovom odgovarja; aređniStvo le toliko, kolikor ma zakon veleva. Obenem si dovoljuje opozoriti si. občinstvo, da se lahko obiščejo pro~ stori omenjenega dne od IO. predp. do 1. pop. in od 3. do 5. ure pop., v času, ko se blago ne bo prodajalo. t Stran IV. mešani zbor. Z ozirom na bližajoči se družinski večer prosimo polnoštevilne udeležbe. Sprejemajo se novi pevci in pevke. Vaje se vrše v „Delavskem podpornem društvu". „Narodni dom". Dijaški zbor ima zopet redne pevske vaje v prostorih CM. šole na Acquedotto v sredo in soboto in sicer sopran in alt od pol 5. do pol 6. ure, tenor in bas pa od pol 6. do pol 7. ure. Akad. društvo slovenskih agronomov „Kras" na Dunaju si je izvolilo na svojem prvem rednem občnem zboru letošnjega zimskega tečaja dne 4. novembra sledeči odbor, ki se je sestavil tako: Predsednik : polj. tehnik Zdravko PetkevŠek, podpredsednik : krit. tehnik Ivan Domicelj, tajnik: gozd. tehnik Fran Miklavič, blagajnik : kult. tehnik Alfonz Pire, knjižničar: polj. tehnik Franc Mikuž, gospodar: kult. tehnik Leon Knafeljc, namestnika: kult. tehnik Albin Pitamic, gozd. tehnik Mirko Šu-šteršič, preglednika: gozd. tehnik Srečko Lapajne, gozd. tehnik Viktor Starovašnik. Mar. del. organizacija« Krajevna skupina NDO v Škednju sklicuje za danes v soboto dne 11. t. m. ob 8. uri zvečer javen shod v „Gosp. društvo" v Škednju. — Z današnjim dnevom se je začelo izdavanje novih znamk za vplačevanje članarine. Opozarja se Člane, da naj za vsak vplačani tedenski prispevek zahtevajo znamko opremljeno s podpisom blagajnika A. Zi-berne. — Vsi člani NDO. so vabljeni na jako važen sestanek, ki bo jutri ob 9. uri predp. v prostorih ulica sv. Frančiška 2, II. nadstr. Skupina zidarjev NDO ima jutri v ner del jo ob 10. uri predpol. občni z b o -v prostorih NDO v ulici sv. Frančiška št. 2 II. _ Tržaška mala kronika. Tatvina v tovarni. Predsinočnjim so neznani, jako drzni zlikovci splezali na streho tovarne za kemične produkte Gabrijela Tedeschi v Zgornji Kjarboli štev. 241, potem so se s pomočjo vrvi spustili na notranje dvorišče in tu vkradli dva transmisijska pasa, dolga w 16 ozir. 10 metrov v vrednosti 300 K. Čuvaj tovarne ni ničesar zapazil. Umrla je včeraj zjutraj v mestni bolnišnici ona Florenca Magenz (ozir. Mazevc), 0 kateri smo včeraj poročali, da je v samomorilno svrho pila jesihovo kislino. Z voza je padel včeraj 42 letni koči-jaž Gaetano Zessi in si je pri tem zlomil dve rebri. Spravili so ga v mestno bolnišnico. Koledar in vreme. Danes: Maitln, šk. — Jutri: 23. ned. po Bink. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne + 18*5° Cels. — Vreme včeraj: oblačno. Vremenska napoved za Primorsko: Nestanovitno, tupatam deževno, temperatura mila, južnovztočni vetrovi. Naše gledališče. Jutri, v nedeljo, ob 4. pop. bo prva ljudska predstava ob skoraj polovičnih cenah. Sedeži stanejo K 1.30 oziroma 1 K z vstopnino vred, vstopnina pa za stojišča toliko za pritličje kolikor za galerijo znaša le 60 stot. S takimi cenami hoče Dramatično društvo vzbuditi tudi pri široki publiki zanimanje za gledališče. Kakor ljudska predstava se vprizori burka „KONTROLOR SPALNIH VOZOV" ki je ob premijeri doživela jako lep vspeh. Zvečer ob 8. in četrt pa bo repriza i krasne Zellerjeve operete „PTIČAR". ki se je na predvčerajšnji premijeri omilila občinstvu, ki je hvalilo izvajanje in inscenacijo. Upati je celo, da bo vspeh te operete v nedeljo še večji, kar je ob veči sigurnosti popolnoma naravno. Danes so vstopnice za nedeljski predstavi na razpolago pri vratarici „Narodnega doma" od 7. do 11. ure zjutraj in od 1. ure naprej. PALAČE HOTEL EXCELSIOR. Danes koncert od 5. do polnoči. Vesti iz Goriško. Novo konsumno društvo ustanovi osobje državne železnice na Solkanski cesti v nekdanjem „Park-Hotel"-u, kjer bo ob enem zadružna mesnica in pekarna. Železničarji spoznavajo, da godrnanje in javkanje ne Izdajata nič in da je samopomoč edino sredstvo proti neznosni draginji, ki jo prekupčevalci zakrivljajo s tem, da, kakor jim drago in ljubo, dvigajo cene živil in skoro vseh vsakdanjih potrebščin, ne da bi jih lokalne oblasti ovirale. Novo društvo naj bi se zedinilo z obstoječim konsumnim društvom drugih uradnikov. Goriški mesarji ne občutijo draginje; prodajajo meso po visoki ceni, akoravno se živina za 25°/t ceneje kupuje nego pred mesecem. Znižali so ceno govedini za 16, „naši" mesarji še celo le za 8 vinarjev! Odobrujemo torej otvoritev dveh novih mesnic, to je Slamčeve tik Fonove gostilne, in ono novega konsumnega društva, nade-jaje se, da bosta res sekali po tako nizki ceni, kakor se govori. A. Cene premogu so tudi izredno visoke v Gorici. Ko bi bilo našemu magistratu ležeče na tem, da preskrbi prebivalstvu ceno kurjavo, dogovoril bi se s premogovniki in si zagotovil primerno množino premoga, kakor delajo to v drugih mestih. Odjemalcev bi ne manjkalo. Saj je vendar znano, da Trbovljski premog dobivajo železničarji od lastne uprave pa približno 148 K kvintal, j da-si so v tem znesku vsebovani vsi režijski troški železnice in Še nekoliko procentov dobička. Kvintal Trbovljskega premoga moramo plačevati po 3-40 K! Tu se vidi, koliko čistega dobička ostaja prekupčevalcem na škodo konsumentov! Konsumni društvi naj vzameta tudi prodaja premoga V roke, ker bi bilo s tem Kraana, pozlačena, najfineja nra Anker-Remont s T>o društvenikom mnogo pomagano in nadaljni' zUčenim številnikom ; ista ima dobroidoče 36-urno vspeh te akcije bo, da tudi prekučevalci kolesje, za kar se jamii 3 leta, 1 krasna ovmtna znižajo ceno premoeu, ako nočejo skladišča Me1« 8 Simiu-briiantom. i pozlačen prstan b Pon. zanreti A i ^amnoin za g°sP°de ft» g^apet 1 krasen collier iz Zdpreu. . j * I okolu 150 t rijentalskih peri, najmodernejši nakit za Za nepretrgan urn:k pri državnih : dame, 1 krasna garnitura gumbov za zapestnice, Uradih. Županska zveza za sežansko-ko- | ovratnike in prsi, zajamčeno 3% Double-z!ata s pa-menski okraj je odposlala na vse vodilna tentiranim zatvorom, 6 platnenih robcev, 1 eleganten mo.(„ „„.-,_ ' :' „„ Žepni Črnilnik iz nikla, 1 krasno zrcalce, 1 Komad mesta spomenico za uredbo nepretrganega dišpečega toaletnega mila, 1 fr. vezana beležuica 72 urnika pri c. kr. uradih omenjenih okrajev, j aDgie§iiib peres, 20 različnih komadov za korespon-Ker višja mesta to spomenico gotovo do- j deoco in Še 396 drugih predmetov ki so koristni in pošljejo V Izjavo predstojnikom podrejenih ' neobhodno potrebni. Vse skupaj z zlat.) uro vred. ki oblasti, namreč c. kr. okr. glavarstva v Se-j'— JSfcS^t^ta0- °J" zani ter pri okrajne sodnije in davkarije j v Sežani in Komnu, ter bo konečni uspeh H. SPINGARM, KfakOVO Št. 240. spomenice v veliki meri odvisen od teh po-1 _. , . 0 , . ,7,. K . . . . . . i Kdor kupi 2 paketa dobi Se zaatoni zraven lep no- roen, se preastojn.Kom gori omenjenih od-ž5 z dv^mi Pri več nego 2 paketih, za vsak lastnij priporoča, naj jih vodijo pri njih tO-; paket po 1 i>ožič. Za to kar ne ugaja, se vrne de-zadevnih poročilih oziri na koristi celokup-j nar. Torej je izključen vsak r:zi*o. nega prebivalstva, a naj imajo Judi nekoliko \ B—CM—E humanitete in ozirov na podrejeno osobje. Lovrenc Botac = Trst - ul. Piccardi, vogal Pasqua!e Revoltella - Trst Nova trgovina jestvin in kolonijalnega blaga. JOT" Postreže se vedno z dobrim in svežim blagom gry prve vrste :: ter po nizkih in zmernih cenah. mT£S POSTREŽBA NA DOM. - POSTREŽBA NA DOM. ti o Berite in čudite se! 600 komadov, med temi pozlačena ura za K 4-20. Prodajo Via Piccardi 18. lik/t ■ •. . ■.„ ___, r. Jt ---- 8 čistilni izvleček m m Angelo Valerio tovarna kovčegov Trst - ulica Scalinata št. 9 - Trst se vrata, okna, ograje, razen ma*; m* m • • £ terijal za zidanje. Izborna pr ,Hkal j JJfS? SO SEOP ^flUTl^* prodni vi v Skednju - j— Dvonadstropna sredini me ta Idiiie Da prometnem kraju. V nji se nahaja že nad 30 leti — VSAKO NEDELJO — gostilna Pripravna je tudi za trgovino na debelo, j . . . ker ima prosterno klet. Ceua kron 25.000. Naslov | HO V Hlt6reSanteil prOgTaill pove Inser oddelek Edinoati. 1961 llnnrlna prilika za gospe, ki želijo imeti zelo UlJUUIId dober Singerjev šivalni stroj s priti-klinami in triletnim jamstvom, stal je prej 120 K, proda se za 64 Najnovejši sistem tudi za vezenje kron 110. S. Caterina 7, dvorile. 1969 Izvršujejo se tudi poprave, vse p d zelo nizkih cenah. Švicarske vezenine, vsakovrstno platneno blago, damafeo in moško perilo, oprave za neveste, zaloga uzorcev. V. Commerciale St. 3, polunadstropje. 1903 Albert Faber Zaloga gozdnih proizvodov in kuriva, tovarna za brezpllnove brikete iz dr-Venega oglja, se priporoča v zalaganje hrasto«. In buk. drv prirejenih za peč angležkega in inozemskega svetlega premoga ANTRACIT, brezplinovih briketov iz drvn. oglja _, ,.Bonlea'' v veliki jajčji obliki za v^ako kurjavo. „ w , x j T: TZZ I žareči komadi v (mali jajčji obliki) za odprto ognji- KoŽB (PrePr°ge) z* f na tigrova ena le o par- 5če in Ukanje. Niročbe ki .e l*vrie točno,je dova se proda. *aalov pove inser. oddelek naloviti na tovarniško pieamo : Trst - Via della Tesa štev. 22 ali na naroČilno pisarno v Trstu pri tvrdki Giovanni Angeli ulic. Vinc. Beliini štev. II (nasproti cerkvi novega Sv. Antona). Modistka Via Nuova 45 I. prodaja elegantne buče ; rimodernira garnirane klo~ cene zmerne. 1982 Edinost. 1981 Hiša z zemljiščem se proda v R. colu. Naslov v ulici Giulia 33, zaloga krme 1978 Slovanske igralne karte r^0: knjigarna J. Gorenjec, ul. Caserma 16., Gregor Zidar & O., Rocol 263, tobakarna Segoiin, ulica Indu tria (Sv. Jakob) in v Sežani: Fran Stolfa, trgo.ee. v Kozini: I?an Dekleva. 1472 Zaloga obuvala = in lastna delavnica = MATIJA PAHOR, Trst ulica Arcata štev. 19 Velika izbera Čevljev za moške, ženske in otroke. - Sprejema naročila po meri ter tudi popravlja :: po Jako Bizklll —^— in zmernih ceiiaii. = r. Josip Mondlć Čistilo za snaženje čevljev Zastopstva in zaloga: Engen Jurčev, trst. ulica ^qaedotto št. 9. TELEFON 276 rV. — je otvoril — : PISRRM0: kazenskega zagovornika »TRSTU — El ulica Zonfa štsu. 9 L nadstropje. : TELEFON ŠTEV. 1766. : ŠTIPAH MIMICA trgovina dalmatinskih ym lastnega proizvoda iz Rogaznice pri OmiSu GOSTILNA v ulici sette Fontane št. 2 (vogal Piazza Barriera) BUFFET v ulici Nuova štev. 5. GOSTILNA v ul. deli' Istria št. 14. Tino na debelo in za družino v vseh - gostilnah. - ■ Guerrino Marcon Trst, uia Beluedere št. 13. ehf Zaloga vsakovrstnega oglja in premoga. Špecialiteta gumijskih predmetov + Irigatorji, klisteriji, suspen- p zorji, obveze, gum. rjuhe, cevi sBlS za vino, plin, podložki z ovate H HIGIJENSKI :: PREDMETI Prodaja In poprava g-umijskih — čevljev. — fc8crico Stcindlcr, ^7cquedotto 12. J5S" >Toya slovenska trgovina izsotoulienlh otleii \n~m MARTIN SKUPIN TEST — ulica Arcata štev. 19 — TJttST - VELIKA IZBERA - oblek za moške in dečke, hlače, jope, platnene obleke ter raznotero perilo. Sprejemajo :e nsročila po meri vseh gori omenjenih predmetov. Specijaliteta hlače za delavce. — Vse po konkurenčnih cenah. = Odprla se je = (JOSTILMR ZOCHMANN Trst, Via Jtodion it 4. ^■■■^^■■■■■■■BfeaBBHfti Aanis^ger Bl O.O Trst, ul. S. Nicolo št. 10. Orožje, prah in strelivo vsake vrste, vrvi za mine. EDINO SKLADIŠČE BISKOTA VVERMER. Uzorci in ilustriran hrvatsko - srbski cenik se pošlje na željo zastonj in poštnine prosto. Fodrzetniki In razprodaja el dobe poaebne cene. Velika klobučarna Romeo Doplicher Klobuki 1z klobučevine prvih tovarn. Specijaliteta; trdi angleški klobuki Emporlj kap za potovanje in za šport. TRST Corso št. 34.