Ljubljana, petek 8. maja 1925
Poštnina pavsallrana.
Cena
o t*ha|a ob 4. *fotra|. ea
Stane mesečno Dm as —; ta ino« tematvo Dtn *o-— neobvezno.
Oglasi po tarifu.
Uredništvo I
Dnevna redakcija: Miklošičev« cest*
štev (6/1. — Telefon štev 7». Sočna redakcija: od 19. ure naprej T (Cnallovi ul, št 5/L — Telefon St 34.
-1	
f	
Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko
Uprava1
UpravnBtvo: LJubljana, Prešernov* ulica št. 54. — Telefon it. 36.
Inseratnl eddelekt Ljubljana, PreSer« nova ulica it 4. — Telefon it 38.
Podružnici: Maribor, Barvarska ulica it t. — Celje, Aleksandrova cesta.
RaCtra pri poštnem ček. za vodo: Ljub« it 11 M*, ' Praha čislo 78.1801 Wicn Nr. to$.s«i.
Ljubljana, 7. maja.
Gospod Puceli obiavlia govor. ki ga ie imel na nedeljskem občnem zboru SKS. na katerem ie zanelial napredno kmečko politično organizacijo v opasno družbo hrvatskega nlemenskega radi-čevstva. Gospod Puceli gotovo ne more za to. če mu nedostaie politične na-obrazbe in političnega razgleda. Vodil ie dosedai svoio politiko z domačo dolenjsko brihtnostio. ki sicer ni zadostovala. da bi bil razvil mnogoobetaioče počctke samostojnega naprednega krneč keea eibania v krepko se razvijajoči ookret. a sa ie dosedaj vendarle obva-rova'a ropolne politične propasti.
Od lanske jeseni sem pa gosp. Pucija vedno boli zamišča na<nrimitiv.ie;ša po-litična razsodnost Koliko odpada pri tem krivde na znano ljubljansko kavarniško zeleno omiz'e. katerega usode-rnlni vpliv na politiko SKS ie notori-čen. na tem mestu ne bomo raziskovali. Mi samo ugotavl'amo deistvo. Ko ie po padcu separatistične vlade lansko ies^en pri nas na Slovenskem postalo vprašanie združitve vseh narodnih sil v borbi proti klerikalnemu tenorju in separatizmu občenarodna zadeva, ie g~sp Puceli do znanem pregovoru »raiši v domači vasi župan, nego kraljev namestnik v Rimu« storil vse. da ie onemo-e^ril skupno napredno fronto. Gnal je SKS v samostojen nastoo. opirakič se na tozadevni sklep srbskih zemliorad-nft-ov. ki ea v nedeljo prečitano poro-čiV> tamištva SKS samo označule za pogrešen. češ. da «fal<tično ni bi! dober« in tako ie gocp. Puceli glavni krivec. da ie klerikalna stranka navzlic ogromnemu porastu naprednih glasov ori volitvah očuvala svoje nasilniške poziciie nad slovenskim liudstvom sko-rai nenkrniene — v nai večjo škodo občih slovenskih interesov.
Po sestanku Narodne skupščine je Imel gosp. Puceli priliko podpreti politiko Narodnega bloka, kar so tudi njegovi volilci želeli. Mesto tega ie dal svoi glas na razpolago separatističnemu b!oku. katerega voditelji so bili nekaj časa baš slovenski klerikalci. S tem ie gosp. Puceli sam razveljavil že itak skromen pomen svojega izoliranega mandata.
Naravno ie moralo to postopanje g. Pnclia vzbuditi v vrstah SKS odpor in težke skrbi, kaj bo z bodočnostjo stranke. ki se po svojem poslancu v Beogradu udeistvuie popolnoma kot pomožna četa klerikalizma. Traialo je dolgo, predno ie tudi gosp. Puclju pričelo zoreti snoznanie orekarne situaciie. 5e!e niegova popolna osamelost In absolutna brezmmembnost v Beogradu ea ie končno prisilila, da misli na revizijo svoie politike A mesto da to revizijo izpelje kot naroden in napreden mož in kot preudaren voditelj narodne stranke, se ie lotil posla kot političen špekulant.
Na nedeliskem zboru SKS ie razložil zastopnikom svrve račune tako - le: S kanitulaciio HRSS (ki io gosp. Pucelj nroplaša za »zmasro Hrvatov«) so radičevci rmstali zreli za vstop v vlado. Prioravlia se režim RR. Kako pridem v tei novi s'tuaciii do rasti ? Nekdo, ki hn zastopal Slovence, mora biti tu. meni gosp. Puceli. Toliko že razume, da s klerikalci n'kdo več v vladi biti noče. A demokrati? Cosn Puceli iih lastnoročno z unrav velikolaško državniško gesto anatenvzira in izkliučuie (on pravi temu «eo ioso») in sedai se mu odgovor kar avtomatično formulira: «Kdo r>a nai zastopa Sloveniio v vladi, če ne SKS» kd^ nai bo minister če n» g^sp. Puceli. ed;ni poslanec te iste SKS? Treba ie naMi le še poti. no kateri se »sigurno® nride do zaželenega lenega cl-Ha. V dosedanii zvezi z zemlioradniki ne gr». A e^sn. Puceli ima načrt že gotov. Č«> ea	vzarn« v svojo torbo.
slp"rno. da ea ponese seboj v vlado! Prvj rezultat tega načrta ie žalostna "edeli^ka resotucUa ohčnega zbora SKS. ki pomenia nrelom dosedanja programa te stranke. Cioso. Pre-pelnh ie v »Slov. renuVkancu« kot dru-sri komnaciseent napisal avtentičen komentar te resolticlie. poudariaioč. da se SKS s nriznaniem »absolutne narodne suverenitete* izreka za r«»ntibllkan'zem. z zahtevo no zakonodaji samoupravi na za fe^erac'50. In korisrlral ie fraze, o «soora?"mn Tueosloverov«. s katerimi ie Puceli eam'ral svoie šnekulativ-ne račune, s konštataciio da more po-rrpnitj cnde!ovan?e	Pucl>a z radi-
čevci le eno: sr>opoln'tev »tprfičans^e« Irontp. t. i. oiačenie poziciie hrvatskih senarafstov. katerim bi bili Slovenci nri poga'ani;h za knmnromis s Srbi naravno le dobrodošel Kanonenfutter! Sai Hrvati, s katerimi se druži b?->sd. Puceli. v problemu sporazuma, kakor ea oni razumejo, sploh ne priznavajo Sloven-cev!
V luč? nedeliskega govora gosp. Puclia vid;mo torei v vsei njeni nagoti srda politično šnekulacilo. katere žrtev nai postane SKS in ž nk> mnogi dobri narodni in napredni slovenski 1Hid»e. ki pripada'o tei strank) Ali le treba še do. staviti, da ie cela špekulacij	še
neresna in v svoiih temeljih zgrešena? Oosd. Puceli Dri vsej svoii naivnosti
Pred konferenco Male antante
Mirna notranjepolitična situacija v Beogradu. — Konference na
Pašičevem stanovanju. — Zunanji minister dr. Ninčič odpotoval
v Bukarešto. — Oiicijelni program konference Male antante.
slovaške. Rumunije in kraljevine SMS, Češkoslovaške in kralievine SHS. Zunanji minister dr. Ninčič ie pred svojim
Beograd. 7. maia. p Današnji dan ie potekel brez posebnih političnih dogodkov. Min. predsednik Pašič tudi danes še ni zapustil stanovanja, čeprav se je njegovo zdravje obrnilo na bolje. Pri njem je bilo danes več ministrov, ki so se z niim posvetovali o resortnih zadevah. Dopoldne je g. Pašič sprejel zunanjega ministra dr. Ninčiča pred njegovim odhodom v Bukarešto na konferenco Male antante. Popoldne ie bil ntl gospodu Pašiču minister prosvete Pribičevič. Zatem ie minister Prib'čevič konferira! s prvim podpredsednikom skupščine dr. Subotičem o parlamentarnem delu. ker ie predsednik skupščine Marko Trifkovič še vedno bolan.
Novoimenovani pomočnik ministra za šume in rudnike g. Ivan Mohorič je danes nastopil svoje mesto.
Beograd. 7. maia. d. Kakor se doznava. se je zunanji minister dr. Ninčič že sestal v Subotici s češkoslovaškim ministrom za zunan.ie stvari dr. Bene-šem. Oba ministra sta nato skupno na-daljevala vožnjo v Bukarešto, kamor do-speta jutri dopoldne.
Agenciia «Avala» objavlja nastopno brzojavko iz Bukarešte: Določen ie naslednji oficiielni program konference Male antante v Bukarešti: Dne 9.. 10. in II. t. m. se izmeniaio naziranja o splošnem političnem položaju, nakar se preide na odnošaie Male antante napram Madžarski (budget. razorožitev in tako dalje), slednjič oa na odnošai«? Male antante napram drugim sosednim državam. Končno pridejo v razgovor skupna vprašanja Rumunije in Ceško-
odhodom potrdil točnost vsebine te br zojavke.	„ ,. „ .
Beograd. 7. maja. r. Radi odhoda t a-šega eksperta Antiča v Bukarešto s j se pogajanja z grško de'jgaoi'o odgo-dila do njegovega novratki Za ta čas se tudi grška deleeacija odpravi v Atene po nova navodila.
RAZPRAVA O AVSTRIJSKEM VPRAŠANJU.
Bukarešta. 7. maia. s. Na konferenci Male antante. ki se prične pojutrišnjem, bo stalo med srednjeevropskimi vpra-šanii avstrijsko vprašanje v osprediu. Iz informiranih krogov se doznava. da razpolaga konferenca Male antante s konkretnim načrtom, ki obravnava go-SDodarske vplive Avstrije na nasled-stvene države, katerega podlago tvori inicijativni predloe Avstrije, da se uvede komisija ekspertov. Načrt izvira od dr. Beneša in sta ga dr. Ninčič in ru-munski zunanji minister Duca že proučila. Ni dvoma, da Jugoslavija deli in podpira dr. Beneševe nazore glede avstrijskega problema.
Ženeva. 7. maja. s. Po informa.:iiah pri Zvezi narodov je verjetno, da bo predlog avstrijske vlade, da naj se v srednji Evropi uvede eksDerti1 a. reš>-n ugodno v tem smislu, da bo imenovana komisija strokovnjakov še Dred junijskim zasedanjem Zveze narodov. Kakor se čuje. bodo posamezni strokovnjaki imenovani v najkrajšem času.
Delovanje anketne komisije v Zagrebu
Anketna komisija je včeraj doooldne začela zbirati in pretresati materija! nanašajoč se na vstop HRSS v komunistično interaa-
cionalo.
Zagreb, 7. maia. r. Ob 10. dopoldne so se sestali člani anketne komisije v palači sodnega stola. Komisija je tekom dopoldneva vzela v pretres preiskovalne spise o St. Radiču ter interniranih članih vodstva HRSS dr. Mačku in tovariših. v kolikor se nanašajo na zveze s seliaško in tretjo internacijonalo. Pre. gledovanja spisov so se udeležili vsi člani komisije razen dr. Voje Janjiča. ki se je v sobi preiskovalnega sodnika dr. Korblerja razgovarjal dalje časa s Stjepanom Radičem. Temu razgovoru sta prisostvovala tudi Pavle Radič in dr. Niko Nikič. dočim se je preiskovalni sodnik za čas razgovora odstranil Iz sobe.
Za popoldne sklicana seja anketne komisije se ni mogla vršiti, ker se je de! članov komisije odpeljal z avtomobilom v zagrebško okolico in v Zagor-
Intervencije glede carinarnic v Celju in Tržiču
Beograd. 7. maja. p. Danes je dospela semkaj deputacija gospodarskih krogov iz Celja Intervenirat pri finančnem ministru v zadevi ukinjenja carinarnic v Celju In Tržiču. kar se ima zgoditi 15. t. m. Odposlanstvo je posetilo ministra za šume in rudnike dr. Žerjava, finančnega ministra dr. Stoja-dinoviča in generalnega ravnatelja Vaso Di-mitrijeviča. Ker je v tej zadevi že interveniral miiiister dr. Žerjav, je dr. Stojadinovič Izjavil deputaciji, da bo stvar osebno vzel v pretres. Zato se bo bržčas želji slovenskih gospodarskih krogov ugodilo in ne bosta ukinjeni carinarnici v Celju in Tržiču, pač pa bo osobje nekoliko reducirano.
Italijanski financarji pretepli
jugoslovenskega železničarja
Reka. 7. maja a. Včeraj zjutraj se je na tukajšnjem kolodvoru dogodil slučij. ki kaže, kako postopajo italijanske oblasti z ju-goslnvensklmi železničarji. Jugoslovenski zavirač Miloš Karabanda, ki ie prišel z vlakom ob 5. zjutraj na Reko. je bil odveden v prostore carinskega urada, kjer so ga preiskali. Powieie ie Karabanda povedal, da so ga ob tej nrllikl italijanski financarji pretepli. Odpeljali so ga na kvesturo, kjer so ugotovili na njem več poškodb. Radi dogodka je uvedena preiskava.
je. Tam so namreč nameravali zaslišati kmete v onih kraiih. kjer so imeli Stje-pan Radič ali nekateri njegovi pomembnejši poslanci shode in govore. DrugI člani anketne komisije so imeli politične konference. Seja se nadaljuje jutri dopoldne.
Dr. Laza Markovič je izjavil zvečer vašemu dopisniku, da bo komisija nemara že v soboto končala svoje delo. Ako bi se pojavili nepredvideni momenti. se bodo seje podaljšale do Dondelj-ka. Dr. Markovič je nadalje Izjavil, da se iz dosedanjega ooteka preiskave ni pokazala potreba, da bi komisija zaslišala tudi Stjepana Radiča.
Radikalski člani anketne komisije so bili zvečer na večerii Dri oredsedniku radikalske stranke v Zagrebu, profesor ju dr. Urošu Trbojeviču.
-3SS-
Program novega ministra saobračaja
Beograd, 7. maja. p. Novi prometni minister Anta Radojevfč je sprejel danes vašega dopisnika, kateremu je dal nekaj izjav o svoji prometni polltfkl. Minister je dejal da je po poklicu inženjer ln da se že zato zanima za vsa tehnična vprašanja, ki so se pojavila po vojni, zlasti pa za tako težaven problem, kako izboljšati naše prometne razmere in popraviti ono, kar Je sovražnik pokvaril. G. Radojevlč je naglašal velike težave, ki ovirajo promet po vojni, vendar je dejal, da je treba ugotoviti, da se je na tem polju že mnogo storilo in da se Je promet precej Izboljšal. MinlsteT hoče storiti vse. kar je v njegovih močeh, da bo služIl do-movlnL
Nizozemski parlament odklonil subvencijo za olimpijado
Pariz, 7. maja. a. Nizozemska zbornica je 2 48 proti 36 glasovom odklonila predlng. da se dovoli en milijon holandskih goldinarjev (približno 25 milijonov dinarjev) podpore, ki jo je zaprosil olimpijski odbor radi orga. nizacije olimpij«de v letu 1928 .Ce odbor ne bo mogel preskrbeti te vsote, se olim. pijske igre ns bodo mogle vršiti na Nizo. semskem. temveč v Ameriki, ki je že dolo. čila mesto Los Angeles za prihodnjo olim« pijado.
ima sam ta občutek. On ie stvar vzel v noke. ko mu je izgledalo «sigurno». da ie konec režima Narodnega bloka. Dogodki so temeljito revidirali kombinacije orošlih tednov. Sedaj se gosp Pucelj tolaži, da ie bila obnovitev Narodne vlade le formalna dopolnitev kabineta in «pravzanrav nobena rekonstrukcija«. Res: rekonstrukcije ni bilo. Dosedanja vlada je marveč v svoji celoti demisi-ionirala in ie bila imenovana nova poslovna vlada Narodnega bloka, katere ministri so tudi znova prisegli. S tem je računska osnova gosp. Puclia sood-bita. Njegov voz oa je že zdrdral po brdu in ga ni bilo mogoče več ustaviti
Sedai tiči globoko v cestnem jarku In SKS ie angažirana za radičevce. ki so povrh še vedno formalni zavezniki klerikalcev! Zato Je škofovo glasilo Puc-Ijevo potezo tudi prijazno pozdravilo kot zdravo misel.
Na srečo je v širokih vrstah SKS več zdravega razuma in odločno nanredne-ga duha. nego pri zelenih kavarniških generalih. Sigurni smo. da bo zdrava reakcija v stranki gosp. Puclia poduči la. da se slovenski napredni kmetje ne daio odnesti v Radičevi torbi niti za ceno. da dobi gosp. Pucelj ministrski frak.
Kalfov odpotoval v zapadno Evropo
Cilj njegovega potovanja je še vedno zavit v misterijozno meglo.
Sondirati hoče teren za uvedbo vojaške obveznosti v Eolgariji.
vlada izdala bolgarski vladi nekaterih bolgarskih emigrantov, ki
Beograd. 7. maja. r. Danes ob 9. uri dopoldne je bolgarski zunanji minister Xalfov odpotoval iz Beograda. Na kolodvor ga je spremil pomočnik zunanje ga ministra Markovič. Minister Kalfov se je pomočniku Markoviču zahvalil za sprejem in gostoliubie v Beogradu ter izrazil nado. da med Bolearsko in Ju-eoslaviio ne bo več nobenih incidentov. Vaš dopisnik se je na bolgarskem poslaništvu informiral o smeri potovanja g. Kalfova. a "so mu Izjavili, da ne vedo. cam potiiie.
Dopoldne je posetil pomočnika zunanjega ministra Markovida francoski poslanik Grenard. Po posetu je poslanik Grenard izjavil, da se je razgovarial z Markovičem o misiji g. Kalfova. Poslanik Grenard trdi. da bolgarski zunanil minister Kalfov ne potuje v Pariz, temveč v Ženevo, kjer se kmalu sestane seja Zveze narodov. Iz dip'omatskih krozov se doznaiva. da je Kalfov orvot-no namerava! potovati v Pariz, a mu je bilo rečeno, da to ni potrebno, radi česar je bržkone izpremenil smer svojega ootovanja. Pričakovalo se je. da bo Kalfov potoval v Pariz, London. Rim in Pr3 JTO«
Kakor se doznava. je Kalfov v Beogradu sprožil vprašanje .ali ne bi naša
vplivnejših --------- „
bivajo v naši državi, na kar pa naša vlada ni pristala, ker nasprotuje to obi-čaietn kulturnih držav in azilskemu pravu. Nasprotno pa ie naša vlada zahteva la od Bolgarske, naj nam izda voditelie makedonskega komiteja, ki so zakrivili v obmejnih pokrajinah naše države mnoga zverstva in krvoprelitja.
Beograd. 7. maia. p. Kakor se doznava iz poučenih kmgov. ima potovanje bolgarskega zunanjega ministra Kalfova na zanad. namen, zaprositi velesile, nai bi podališale rok za razpust dobro-volicev. ki se imajo do konca maia vrniti v svoie civilno razmerie. Prositi iih misli tudi. nai bi morda dovolile uvedbo obvezne vojaške službe na Bolgarskem. ker se ie sedanie število dobro-voljcev izkazalo za nezadostno. V dobro poučenih krogih trde. da velesile nikakor ne nameravaio ugoditi bolgarski prošnji. Francoska vlada .ie dala vedeti Kalfovu. da mu ni treba priti v Pariz. ako hoče to želio izraziti osebno. Minister Kalfov Je. kakor vse kaže. že opustil svoje potovanie v Pariz In gre v Bern in Ženevo. Kallbv ni zanrosil naše vlade, nai privoli v podajanje roka za razpust dobrovoljskega zbora.
Krvavo obračunavanje z bolgarskimi komunisti
Aretacije in noboji se nadaljujejo. — Vlada meni, da ima v svojih rokah že vse važnejše zarotnike.
Sofija. 7. maia. p. Vsled aretaciie glavnih činlteliev ilegalnih organizacij v Sofiji. je odkrila policija vse niti tainega delovan'a poPedelskega in komunističnega odbora Po izpovedbah priietih so dobivali boliševiškj agenti po 15 tisoč levov na mesec.
Iz Plovdiva poročajo, da je večina članov nedovoHenih organizacii že v rokah oblastev. Prijet je bil tudi odvetnik Georgijev. vodja zarotnikov v južnem delu države. Zaplenjenega ie mnogo gradiva, iz katerega se vidi. da so komunisti in poliedelci nastopali skupno.
V	Vrači ie prišlo oblastvo na sled vodstvu talne zarote in je priielo več liudl.
V	Burgasu ie iztaknila policija skladišče razstreliiva. ki je ori§'o iz Rusije. Vsi člani tamih organizacii 90 že v ječi.
Sofija. 7. maja. p. V glavnem mestu in na deželi so prišla voiaška oblastva in Doliciia na sled raznim zarotam, ki so bile v zvezi z atentatom. V Plovdivu je bil prijet tudi odvetnik Georgiie Ivanov, o katerem praviio. da ie duša zarote. Aretirani so nada1!e bivši poslanec in okrožni načelnik Dimitrii Oičev. gimna-zfika Bo'a DžHeva in več učencev učiteljišča. V Sofiji je priiela policija dva duhovna in enega diakona. ki so bili v zvezi s cerkovnikom Zagorskim, ki ie snustil nanadalca pod streho cerkve sv. Nedelje. V Varni je bil ustreljen z re-
volverjem neki vojak. V vasi Gavrilo-vu ie nrišb do spopada med vojaki in uporniki, od katerih so padli v boju vodja Stevan Ivanov in štirje drugi. Koliko je žrtev na strani vojakov, se ne vč.
Sofija. 7. maia. s. Preiskava radi atentata v katedrali Sv. Nedelje se bliža koncu. Aretirani so bili še trije duhovniki, ki so v cerkvi Sv. Nedelje pomagali cerkovniku, ki je dovolil atentatorjem vstop v katedralo. Iz province prihaiajo neprestano vesti o razkritjih raznih tajnih zarotniških organizacij. V Plovdivu je vlada razgnala obsežno zarotniško gnezdo. V Vrači je bila razkrita organizacija židovskih komunistov in zem-Uoradnikov. V Burgasu so našli skladišče eksplozivnih snovi, ki izvirajo Iz Rusiie in ki naj bi se uporabile za na-daljne atentate. V Varni so našli velika skladišča orožja in municije. V splošnem prevladuje mnenje, da so se sedaj našle vse niti tajnega komplota.
Sofija. 7. maja. r. General Lazarov ie spreiel včerai novinarje ter jim izjavil, da je v vsei Boleariji vzpostavljen mir in red. kar ie za<=lutrq energičnih in hitrih ukrepov vlade. Naspnotniki reda se nahaialo v paniki, ker iim ie skrivanje nemogoče. Radi vzpostavljenega mira je podaljšana policijska ura.
Trockij zopet v Moskvi
Moskva. 7. mal^. s. Trockij je 00 štl-rlmesečnem dopusta prispel v Moskva
Italija in dogodki v Maroku
Rim, 7. maja. r. Povodom poslednjih do. godkov v Maroku (glej članek na 2. strani) je italijanska vlada poslala francoskemu zu» nanjemu ministrstvu protest proti vojaškim operacijam francoske vojske v Maroku. Ita« lija je protestirala, ker so francoske čete pre šle na ozemlje španske cone.
Francosko zunanje ministrstvo je odgovo« rilo, da francoske čete nikakor ne namera, vajo okupirati onega dela španske cone, ki so ga Izpraznile španske čete. ampak da ima« jo poslednje vojaške operacije zgolj značaj kazenske ekspedicije. Francoska je prisilje. na podvzeti akcijo proti maroškim vstašem, ki so pričeli vpadati na ozemlje francoske cone.
Italija se je s tem odgovorom zadovoljila, vendar pa je izjavila svoje mnenje, da bi morala maroško vprašanje končno rešiti pos sebna mednarodna konferenca, na kateri naj bi bila zastopana tudi Italija.
Demisija italijanskega mornariškega ministra
Rim. 7. maia .a. Dites dopoldne >e kralj sprejel demisijo monanškesa ministra velikeza admirala Thaona de Re-vela. Ministrski predsednik Mussolini je bil sprejet v daljši avdijeici ori kraliu. ter je nato sam začasno vivzd mornariško ministrstvo. Predsedstvo zbn-■ice je poslalo poslancem vabila, na zbornično sejo za 14. L m.
Smrt vnuka italijanskega kralja
Turin, 7. maja. a. Danes zjutraj je umri dne 1. t m. rojeni sinček kraljeve hčerke Jolande. grofice Calvi. Kralj, ki bi bil mo« ral priti v soboto semkaj k otvoritvi ke« mične razstave, je vsled tega dogodka od« povedal Doset Turin a.
Socijalističen protest proti Hindenburgovi izvolitvi
Berlin. 7. maja. s. Kakor poroča io, ie socijalno demokratska stranka vložila protest proti Izvolitvi Hindenburga. Protest bo vsekakor odklonjen, ker navedeni vzroki niso dovolj tehtni. Smatrati ga je veliko boli za simboličen akt s katerim hočejo socijalni demokrati Dokazati, da bodo proti Hindenburgu stopili v najostreišo opozicijo. Kot prva posledica tega sklepa je smatrati dejstvo. da se socijalni demokr2tje ne bodo udeležili slavnostnega prihoda Hindenburga v Berlin.
Mednarodni csperantski kongres
Pariz, 7. maia (Avala) V dnevih od 14 do 17. maja se vrši v Parizu mednarodna konferenca za uporabo esperanta v trgovini, Industril in znanosti. Na konferenci bo zastopanih več kot 120 trgovskih »bornic la sejmov lz 31 raznih držav ter številne »nan-srvene tn gospodarske organizacije.
Mednarodna delovna konferenca
Beograd, 7. maja. p. Pod zaščito medna« rodnega delovnega urada se bo vršila dne 19. t m. v 2enevi sedma mednarodna delov« na konferenca, na katero je povabljena tudi naša drJava. Vlada je že odredila svoje dele« gate, ki jo bodo zastopali na tej konferenci Tudi delavska zbornica v Beogradu jc ime« novala svojega zastopnika.
Z bombo k maturi
Varšava. 7. maja. Iz Vllne se javlja, da sta pri maturitetnem Izpitu na llceju dva dijaka začela streljati s samokresi na profesorje. Vrgla sta tudi ročno granato. En profesor in pet dijakov Je mrtvih, ravnatelj bi veliko število dijakov pa ranjenih. En atentator je bil ubM vsled eksplozije, drugi pa se Je sam ustrelil. Uvedeca ie stroga preiskava.
°red novo vojno v Maroku
Po precej dolgotrajnem presledku stopa zopet Maroko v ospredje vnanje-ga političnega zanimania. Prenehala so enolična poročila o porazih Spancev in njih umiku iz dežele Rifancev. ki so se pod vodstvom energičnega Abd - el-Krima otresli španske vlade in pregnali španske čete iz svoje gorate domovine.
Ko so pred meseci Abd - el - Krimovl pristaši popolnoma premagali Spance in osvobodili deželo, se ie s francoske strani izrazila boiazen. da bi moglo to neugodno vplivati na razpoloženje v sosednem, že pacificlranem francoskem Maroku, ali da bi mogli Rifa.nci postati celo toliko drzni, da bi pričeli napadati francosko ozemlie. da razširilo tudi nani režim Abd-el-Krimov. Sprva v Franciji takim zloveščim napovedim niso pripisovali posebnega pomena, toda polagoma se ie stvar poslabšala. Abd-el-Krim ie postal preveč samozavesten: lahki uspehi, ki iih ie dosegel napram malosposnbnim Spancem, so mu zmedli poime. da ie pričel misliti na cel Maroko. v želii. da razburi duhove tudi v francoskem ozemlju. Začel je tiaka) po-šiliati svoie emisarje. propagirati upor in naposled so pod vodstvom Ahd-ek Krimove«ra brata rifanske čete pričele napadati francosko - marokansko ozemlje.
Tb ie povzročilo v merodajnih francoskih krogih sklep, da se organizira voiaško podietie proti Abd-el-Krimu. in sicer skupno s Spanci, podietje. ki nai ima za clii zmago nad tem voditeliem Rifancev. ogrožaiočim sedai že povsem mirno in ureieno stanie v Maroku. Vrhovni zapovednik francoskih čet v Maroku maršal Liauthev ie nanravil voini načrt, ki ga izvedeio Francozi od Uižne strani, dočim napadejo istočasno Spanci El Rif frontalno. od mnrske strani. Predhodne operaciie so Francozi že pričeli v smeri iz Fesa. dočim zbirajo Španci svoie sile v Malagl. da jih izkr-caio na rifanski obali. Spanci so nakupili od Anglije večio mmžino posebnih ladii. prirejenih nalašč za izkrcavanie. kakor so iih uporabliali v d?.rdanelski eksped'ciii in pri Zeebrugge. Olavno izkrcavanie Šnancev se bo Izvršilo pri Alhusemasu. kier se močno utriuie Abd-el-Krim. Rifanski povelinik razpolaga z mnogim modernim voinlm materilafcom. ki ga ie vzel Spancem, tako s topovi ln stroiniml puškami in celo z zasilnim telefonskim omrežiem.
Voine operacije se nameravajo pričeti okrog 12. ma'a. Ker sn baš zadnh? d.ii Rifanci pospešili ofenzivne vpade v francosko cono. je pričakovati, da bodo Francozi takoi udarili s potrebno ener-gilo in vsled tega je mogoče, da voia-ška akciia s francoske strani kmalu konča pacifikaciio dežele, ki je prizadela Spancem toliko zadrege. Ako pa se bodo Francozi omejili v glavnem na očuvanie svoie meje. pacifikacijo samo pa prepustili Špancem, potem ne bi bih izključeno, da de Rivera tudi to pot ne bo dosegel triumfa.
Konferenca o trgovini z orožjem
Ženeva. 5. maia. V pondeljek se le otvorila v generalnem tamištvu Zveze narodov v Ženevi velika konferenca «za k.mtrolo mednarodne trgovine z orožiem. municiio in voinim materialom.« Konference, kateri pred«eduie nekdanii be!gi'ski ministrski predsednlt Carton de VViart. se udele-žtiieio delegati 43 držav, izmed kater;h 3 (Zediniene države. NemčHa in Turčija) niso članice Zveze narodov. Zasedanje bo traialo več tednov in pričakovati ie žive debate, ker gre za ogromne interese ne - le moralne, temveč nred vsem materiialne narave. Poleg oficiie! nih civilnih in voiašk'b delegatov posameznih držav so poslali v Ženevo svoje opazovalce tudi posamezni veliki fa-brikantl in trgovci z orožjem ln vojnim maferiialnm ...
Z vprašaniem omejitve ln ureditve trgovine z orožiem se že dolgo časa pečaio posamezne vlade in pacifistične organizaciie. Do prvega poizkusa mednarodnega snorazuma v tel zadevi ie prišlo že 1. 1887.. toda bruseliskl akt ie ostal mrtva črka Vprašanje se je ponovno pokrenilo na mirovni konferenci v Parizu. Bilo je to v oni dobi. ko so mnogi še verjeli, da bodo izpremenili Hce sveta Iti za zmerai onemogočili nove voine. Da izpopolnilo svoie delo. so zavezniški opolnomočencl sklenili postaviti mesto embriionarne konvencije iz 1. 1887. precizneišo In obsežneišo pogodbo Tako je prišlo do konvenciie v Saint - Oermain - en - Lave. ki so jo Dodnisali zastopniki 24 držav. Veljavnost konvenciie je bila predvidena za
dobo 7 let.	'
Cil? te pogodbe je bil. onemogočiti raznršitev ogromnih zalog voinega ma-teriiaia. nakupičenega v zadniih letih, in organizirati sistematično nadzorstvo nad trgovino z orožiem. zlasti v preko-morskih deželah in kolonijah.
Saint - germainska konvenclia bi morala stonni takoi v veHavo. Toda samo 11 vlad ie pogodbo ratificiralo. Olavne sile. naivažneiše proizvaialke orožta. so iz'avile. da ne priznalo pogodbe J>rej. dokler se zanjo ne izreko ostale dr>ave. ki pnoduciraio orožie in vojni maten-jal. N:hče ni hotel biti Prvi ...
Smrtni udarec ra ie zadala vlada Ze-dinienih držav, ki ie 28 iuIHa 1922 s posebnim pismom Zvezi narodov odklonila pristop h konvenciii. Navidezni razlog odklonitve ie bil ta. da Zediniene države, ki n'so članica Zveze narodov, ne maraio nriznatl vtikania te institucije v ameriške notranje zadeve. Pravi vzrok pa je bil odoor ameriških fabrt-
kantov ornžia. ki so se bali za cvetočo
kupčiio z bojevitimi državami latinske Amerike ...
Zveza narodov se še ni končno vdala, temveč ie poverila posebno komlsiio z izdelavo novega načrta. Zediniene države so sodelovale pri tozadevnih sejah v Ženevi in Parizu s svojim predstavnikom Orewom. poslanikom v Bernu. Novi projekt upošteva ugovore Zedi-nienih držav proti posameznim točkam saintgermainske konvenciie. to se pravi. da dovoliuje izvoz onožia na naslov »vsake vlade, ki »o kot tako priznava vlada izvozne dežele«, da se izogiblie slehernemu neposrednemu vmešavanju v območie zakonodaje posameznih držav. da predvideva delne in posfojne pristope H konvenciii in potiska Zvezo narodov v ozadje. S temi koncesijami upa dobiti pristanek Zedinienih držav, ki silno rade govore o militarizmu drugih držav, s katerimi pa ie ori praktičnem izvaianiu pacifističnih načrtov vedno velika težava .
Poleg Amerike ie glavna ovira za po-polen uspeh konference stališče sovjetske Rusiie. ki ie kratkomalo odklonila sodelovanie. ker »ne dovoljuje nobenega vrikama Zveze narodov v svojo zu-nanio politiko«. Odsotnost Rusije pa ustvaria nevarno situacilo za države iztočne Evrope, ki bodo težko dopustile, da se niihov nakup orožja in vojnega materliala omeii in reglementira. dočim se niihova močna soseda v tišini oboro-žuie in čuva svobodo akcije.
Ta neudeležba sovjetov bo napravila brezpredmetno primeno bodoče konvenciie na celokupni azijski kontinent. Inici-atorii konference so predvideli ta slučai in so izpremenili dosedanji pro-iekt konvenciie. ki ie določal, da ta stopi v vePavo. ko io ratiflcl^ 12 sil. med katerimi mora k) biti glavne proizvaialke orožia: Zediniene države. Franci-ia. Anglija. Italija. Belgija. Japonska in Rus'ja.	, ^ ,
Konferenca bo morala po<z!cusitl kaj se da doseči v pobiianiu sramotne špekulacije trgovcev s kanoni brez sodelo-vania Rusiie. Upati ie. da se ta mednarodni sestanek ne razlde čisto brezplodno in da napravi četudi maihen korak naprei v minovrih prizadevanjih.
Razburjeni klerikalci
Včerajšnji »Slovenec« se poglablja v razmišljcvanje o človečanskih in državljanskih pravicah in dolžnostih, pa meni. da pri nas ne vlada ne zakon in ne duh zakona. Vse to radi premestitve prof. Remca v J^godlno in prof Jarca v Tuzlo. Škofov list. ki sicer niklar niti z besedico ne kritizira škofiiskih nameščanj in premestitev duhovnikov, kaže radi gorniih dveh primerov ve'iko razburjenost. Prinaša dolg uvodni članek. v posebni notici pa obeta, da bo o stvari še govoril.
Škofov list meni. da vlada ne tuhta ničesar drugega, kakor to. kako bi gazila zakone: kako bi menil drugače, saj tigrovska vlada svojčas tri mesece ni počeniala drugega kakor naklepala, kako bi brez ozira na državne ln javne Interese, zgolj Iz strankarskih oz'rov premeščala ln odpuščala tudi najboljše kvalificirane in neoporečene uradnike ter jih nadomeščala z mani vrednlmL »Slovenec« meni. da je javnost že pozabila. da ie dr. Korošec izposloval penzijoniraine dr. Pirkmajerja. premestitev dr. Baltiča v Saraievo. premestitev direktorja dr. Borka v Beograd, nadalje. da je dr. Korošec sam oremestll dr Bevka v Srbijo, da ie bila izdelana proskripciiska lista za premestitev domala vseh nanrednih poštnih uradnikov v Makedoniio ter da ie sam »Slovenec« zahteval premestitev vseh davčnih uradnikov iz Slovenije v Vojvodino in druge kraie. Takrat »Slovenec« ni pi sal člankov, da ie »justitia regnorum fundamentum« in se m le veselil nad krivičnim preganianiem uradništva. marveč je celo še zahteval energične! šn. brezobzirno persekuciio vse nekle' rikalne inteligence v Sloveniji.
Ne poznamo razlogov, zakai je prosvetni minister premestil prof. Jarca In prof. Remca iz Ljubliane. Vemo le. da je prof. Remec predsednik »Gospodarske Zveze«, ki le bila v aferi Sušniko-vih prevoznic radi sleparij in oškodovanja države tako kompromitirana, da bi g. prof. Remec kot njen predsednik moral izvaiati konsekvence. ako bi se zavedal svojega položaia. ki ga zavzema kot državni nameščenec ln kot vzgojevalec mladine. Časa je za to imel dovoli mesecev. A za prof. Jarca menda zadostuie afera, v katero se ie zanletel po lastni krivdi pred volitvami: razčiščevala se je tudi pred tukaj-šniim sodiščem In prof. Jarca onemogoča kot vzgojitelia mladine v Liubljani. Premestitev obeh gospodov se je že iz navedenih razlogov mogla izvršiti v javnem in državnem interesi). Zahvaliti se imata posebni dobrohotnoiti prosvetnega ministra, da Je nanram nlima postopal s tako veliko obzirnostjo ker se je zamogel poslužitl »udi drugih po zakonu dovoljenih htilših odredb.
»Slovenec« pripisuje obema premeščenima gospodoma velike zasluge, radi katerih ju ni niti Hein niti Schvarz discipliniral, četudi sta se v Avstriji »borila proti režimu«. Ali bi naj to —• neglede na vse drugo — zadostovalo, da morata oba gospoda vse svoie živ-Ijenje službovati samo v Liubljani. je seveda zelo dvomljivo. Sodimo, da niti za prvega niti za drugega ne more biti zakonit zadržek deistvo. da sta oba moža klerikalna prvaka: da je n. nr. orof. Bogumil Remec podnačelnik SLS. ravnatelj Gospodarske zveze, hišni oosest-nik v Liubliani. večkratni upravni svetnik itd., da ie n. pr. prof. Evgen Jarc prvoboritelj klerikalne stranke, ekskan-didat, graščak. tovarnar, večkratni
opraviti svetnik. h«nl posestnik v Ljubljani Itd. Ako bi hotela vlada pri nameščanju in premeščanju državnih aradnikov upoštevati predvsem poslovne interese ter smatrati one za nedotakljive. ki imajo »kaj pod palcem«, bi nastala lepa zmešnjava v državni upravi ter bi se na široko odprla vrata korupciji. Kje Je tudi zapisano, da sme vlada premeščati vse druge ljudi, samo klerikalcev ne? Zakaj bi klerikalni prvaki ne šil službovat v Srbijo ter dali našim srbskim bratom vsaj del tiste kulture, o kateri trdi klerikalno časopisje. da jo imamo precej več kakor Srbi — tega ne razumemo. Ozirov na razna podjetja, v katerih sedita oba gospoda, oa prosvetni minister ni mogel imeti. Verjetno je tudi. da si bodo prizadete pridobitne družbe znale preskrbeti enakovredne naslednike v svo-ih upravnih odborih.
Razburjenje klerikalcev radi premestitve njihovih dveh profesorjev nam je nerazumljivo. Nikomur se ni zgodila krivica, pač pa še protekcija. ker bi zaslužena kazen mogla biti mnogo hujša. Ako se klerikalci navzlic temu razbur-ajo. dokazujejo le. da bi njihov režim >il sposoben oardonirati tudi take slučaje. seveda le iz klerikalno-partizan-skih razlogov. Patriotizma in državotvornosti se zato od klerikalcev ne bomo hodili učit! In tudi ne politične morale in državljanskih čednosti! Razbur-enje klerikalcev se da prav pojmovati samo na ta način, da se zamislimo v njihovo pokvarjeno mentaliteto in da upoštevamo njihovo zavrženo politiko, radi katere danes hvala bogu ne more-o uganjati svojih strankarskih orgij.
Politične beležke
4- G. Kalfov. dr. Ninčič ln klerikalci.
»Slovenec« ne more pozabiti blamaže, ki jo ie doživel s svojo gonjo proti naši vladi ob priliki zadniih dogodkov v Bolgarski, s katero ie izzval proti sebi ogorčenje vse poštene jugoslovenske javnosti. Odpor, ki ga je Izzval, je bil tolik, da še sedaj išče opravičila za svoje protidržavno stališče. »Slovenec« se sedai sklicuje na to. da je bil bolgarski zunanji minister Kalfov te dni gost našega zunanjega ministra dok-torja Nlnčiča. pri čemer sta izmenjala »skupne misli o obojestranskih vidikih«. Škofov list vprašuje, zakaj vladinovski listi ne napadajo zaradi teh »skupnih vidikov dr. Ninčiča. kakor so napadali nedavno »Slovenca«. Ce imata dr. Ninčič in g. Kalfov »skupne vidike«, mora biti torej dr. Ninčič »bugarofil«. »av-triinkant« in »klerikalec«, vprašuje škofov list. Ml samo ugotavljamo, da doslej škofovemu listu še niso poverjeni posli zunanjega ministrstva, niti ni škofova tiskarna zunanje ministrstvo. Nekai čisto družega Je. če »Slovenec« kaže v svojih člankih »skupne vidike« z g. Kalfovom. bolgarskim zunanjm ministrom. In nekaj drugega zopet, ako dr. Ninčič izmenjava z njim »skunne misli o obojestranskih vidikih«. Zunanji minister ima dolžnost, da Išče skupne vidike z bolgarsko vlado. »Slovenec« pa nima pravice, da sekundira bolgarskim srbofobom pri napadih na našo vlado, ker meii tako oočetje na velelzdajstvo. S svoiim zavijaniem sramote svoie »Slovenec« ne bo opral.
+ Kako se te zgodilo. V sredo je v Zagrebu Izšel «Dom» (mesto prelšnlega »Slobodnega Doma«), a ni vzbudil posebnega zanimania. ker je tudi vsebinsko pust in prazen. Pdino interesantne so njegove observaclje o rekonstrukciji PP-vlade. V nasprotju z vsemi ostalimi ooozicijskimi novinami piše namreč »Dom«: »Narodno-seljaškega bloka m niti malo iznenadilo imenovanje poslabšane PP-vlade. ker le vsakdo v opozicij! vedel, da bo Baia Pašič končno oodlegel Pribičeviču in da ho ta dvoii-ca izmislila nekai najhujšega in nabolj izzivalnega, osoblto za nas Hrvate...« Tako goni radlčevski »Dopr v kozji rog vso opozicijsko štampo. ki že štirinajst dni llje potne snage z neprestanim piskaranjem. da Priblčevič ne pomeni nič in da milostno prosi za sprejem v radikalno stranko. A evo. radlčevski glavni organ zatrjuje, da Ima PrlhLe-vič neodoliiv vpliv celo na samega Pa-šiča. Stara je resnica, da sporazumaši niti v lažeh in izmišljotinah niso sporazumni ...	.
+ Nova senzacija. Včera'šnjl »Slovenec« poroča, da se v vladi in pri drugih državnih faktorjih resno dela na tem. da sc ustava revidira in uvede dvodomni sistem Obenem hI se Izore-menil sedanji volll.il «'stem ter uvedlo lavno glasovanje. Kakor se vidi. je »Slovenčevega« poročevalca bržkone zopet kdo potegnil. »Slovenec« prinaša to vest pod naslovom »Reakcija se čez-dalie boli razvila«. Ne glede na lo. da so se klerikalci n. pr. svnlečasno sami naiboli zavzemali za sistem dveh zbornic. moramo ugotoviti da se pri »Slovencu« reakcija proti zdravi pameti res čimdalie boli razvija, kar pa mi ne smatramo kot no«*hnn s^nzaciio.
+ Dr. Korošec In cirilica. Z ozirom na to. da je dr. Korošec ored dnevi odtrgal t vrat svojega kluba v Narodni skupščini cirilskl napis, kar se je ob-ravnavalo tudi na seii skupščine, piše radikalna »Samouprava«: «Nas nikakor ne preseneča tako nekulturno oostona-nje dr. Korošča. Da sramoti Srhe. smo že davno vedeli. Da bi se na toliko iz-pozabil. da bi sredi Beograda Izzival Srbe. nismo pričakovali niti od dr. Korošca. Kolikor se spominiamo. ni doktor Korošec v dunajskem parlamentu in nikjer v Sloveniil ra Avstrije trga! nemške napise. Niega nemški lezik in gotske črke niso žalile. Samo srbski jezik in srbska cirilica ea žalita. Zares iz vsega se vidi da vendar Beograd vr-
li velik vpliv, ko tudi dr. Korošec oo-staja nekak junak, ki sme sredi Beograda izzivati in trgati cirilico«.
-f Prijatelji obrtnikov. Na ponedeljkovi seji Narodne skupščine je zavrnil Davldovičev pristaš prof. Agatonovič radikalnega poslanca Bingulca. češ da kot »žnidar« ničesar ne razume o saditvi duhana. Tej duhovitosti so ploskali muslimani in seveda tudi naši klerikalci. ki se posebno radi predstavljajo kot prijatelji obrtnikov. Posl. Bingulac je odvrnil na sramotilni napad, da je ponosen, ker Je bil izvollen kot obrtnik v Narodno skupščino. S tem pa stvar nI končana. »Slovenec« in »Naša Straža« sta s posebno naslado poročala o Agatonovičem »žnidarju«. s čemer sta oba klerikalna lista pokazala svojo plemenito in demokratično miselnost
+ Sporazumevanje med radičevci In radikali Beograjska »Reč« piša z ozirom na vedno nove »kombinacije« o sodelovanju radičevcev z radikali med drugim, da samo priznanje države, oblike vladavine in zakonov ne pomenia še vstopa v vlado. Ako bi bilo tako, potem bi bile stranke, ki priznavajo državo, vedno v državni upravi. Ako vlada ni homogena, potem je kooperacija strank odvisna od skupnega programa, ki ga je treba izvesti. Ako sta na vladi dve stranki ali več strank, potem sta na vladi radi gotovega sporazuma v konkretnih vprašaniih. Take podlage za sodelovanie radikalne stranke in hrvatske seliaške stranke ni. kolikor ie znano in kar bodo priznali tudi radičevci. Kaka nai bi bila zakonodajna politika, ki bi jo v zakonodaji radikalna stranka in HSS izvaiali skupno? Ali obstoji idejna enotnost ln sličnost nazirani med tema dvema strankama v vprašanjih zakona o administrativni razdelitvi države. ali v vprašanjih prosvetne, finančne in agrarne zakonodaje? Brez sporazuma na realnem političnem programu dela v parlamentu ni mogoče sodelovanje v vladi. »Reč« pravi, da bi morali fco upoštevati oni listi, ki neprestano objavliaio nove »kombinacije« o vladi in ki pišejo o tem z isto površnostjo in lahkomiselnostjo kakor reporter-ii o novih filmskih atrakciiah.
+ Italijanska agitacija z Dalmacijo. Italijani so zadnje čase začeli z intenzivno agitacijo propagirati svoje zakonite »pravice« na Dalmacijo. Ni mesec tega. kar je znani renegat Dudan v Rimu soričo pomembneiših političnih in volaških osebnosti konferiral o Dalmaciji in razlagal možnosti in načrte za nieno priključitev k »materi« Italiji. Te dni pa je neki Dainielli Izdal knjigo z naslovom »Fiume e la Dalmazia«. In sicer ie ta knjiga 17. edicija kolekcije regionalnih monografij pod skupnim Imenom »La Patria«. Kolekcijo izdaje: »Unione. Tipografica-Editrice Torine-se» v Turtnu Naslov sam pravi, da La honi tudi Dalmacijo bašefo v koš svoje Patrije Latine. Oprema knjige je razkošna. Ne štedijo truda in stroškov, da prevaraio svet. Od sovražnikov se učimo? — so dejali že davni predniki sedanjih »Latinov«. Rimljani, a velja tudi za nas.
Po svetu
—	Ar?:r!}skl neuspeh v ženevi Avstrijska vlada Je zahtevala od kontrolne kotnl-sile Zveze narodov, da |i dovoli naletje ameriškega posojila v znesku 22 mil Jonov dolarjev za elektrifikacijo zveznih železnic Kontrolna komisija Je te dni razpravljala o tej zahtevi ln io po dal|§! debati odklonila, če S da bi mojlo motiti avstrilski sanacijski načrt, ako bi vlada poleg ie dovoljenega mednarodnega posojila najela Je novo posojilo. Kontrolna komls-la pa Je dovolila, da porabi Avstrila za elektrifikacijo svollh železnic del Je neporablienega posojila Zveze narodov.
—	Kameniev e »ov|etsk| poli »tki. Na okra-
Jinskem kongresu je imel Kameniev velik lovor o delovanja vlade sovjetske misije, v katerem Je naglaSal. da so se zapadne buriujske vlade začasno sicer nekoliko okrepile, kljub temu pa postala Evropa polagoma zrela za revolucionarne dogodke. Da 6impreJ doseže svoj cilj. bo sovjetska vlada v okrepitev notranje« položaja dvignila predvsem kmetijsko produkcijo^ kar upa doseči zlasti s pomočjo davčnih olaj-Sav. Kmetijstvo mora priti do spoznanja, da so 90vjetl njihovi lastni organi sicer Je zmaza sovjetske ideje Izključena.
udelstvorala, da je po končani bitki ostalo na tleh 16 »teldenic, 30 kozarcev, tri tvetilj. ke. dve Mpi. ena stenska ura. trije stoli, dve mizi in ena steklcnica petroleja Koželj pa j« med tem zagrabil goatilničarko za vrrt in komaj je zbežala z ostalimi gosti na pro« sto pred tolcvajako tolpo. Po dokončanem boju s pohiitvora so zmagovalci mimo od» Sli. Te rnl pa »o te morali prvi trije zago. varjati radi te avoje podjetnosti pred ljub. Ijanskim deželnim aodiičem. ki ja obsodilo vsakega od njih na Seat tednov težke ječe in povrnitev Škode v znesku 1262 Dm, med. tem ko Koželj in Bremšak služit« momen. tano pri vojakih in nista prišla v poštev pri tej razpravi.
S Ljubezen do itartSev. Komaj 151etni Fr. Perne iz Godiča je neko nedeljo zjutraj od. pri jez potoka MlinSčice pri Stakovici rn pi>. stil vodo izteči. Nato je pobral vse ribe. ki so ostale v izsu&eni strugi in jih spravil do. ma v omaro. Njegovemu očetu sinovo pro» tipostavno početje seveda nI bilo vieč. Vzel je ribe in se napotil z njimi proti Kamniku, kjer je nameraval ovaditi sina pri pristojni oblasti Njegov odhod pa so opazili ostali domači in pohiteli so ra očetom ter mu »re. di pota odvzeli ribe in ga zapodili domov. Vsled tega dogodka se je vnelo sovraštvo med očetom in sinom. Zadnji je scveds do. bival stalno potuho pri materi Nekega dne, pa sta mati In sin napadla spečega očeta in ga pretepla Prihodnji večer »ta napravila enako.tako da je moral oče pomanjkljivo ob lečen bežati k »osedu. Pri svojem ravnanju sta se oba tudi izraževala precej krepko in grozilno, le da »e jih oče po lastni Izpovedi ni nič kaj bal Stvar Je priJla pred ljubljan. sko deželno aodiJče in mladi negodnik bi bil občutno kaznovan, da »e njegov oče nI prostovoljno odpovedal pričevanju v sino« vo korist. Zato jo je obtoženec topot od. nesel z dvema dnevoma zapore, vzlic temu pa ta »lučaj kaže »inovsko ljubezen komaj 15 let starega fanta v lepi luči
Izseljevanje iz Jugoslavije
Tekom leta 1924. se Je Izselilo \i Juso-slavije skupno 19.575 oseb In sicer moškUi 12.990, žensk pa 65S5. Od celokupneea Ste-vila Izseljencev jih odpade na Srbijo 1076, na Vojvodino 804«. Orno eoro 165, Hrvat-sko in Slavonijo 4047. Dalmacijo 3008, Slovenijo 664 ln na Bosno tn Hercegovino 230. Inozemskih državljanov se Je Izselilo 2337. Največ izseljencev Je kmetijskega ln delav-skega stanu, od svobodnih pokiico* pa 557. Kar se tiče starosti, se Jih Je Izselilo 3335 v starosti od 31. do 50. leta. v starosti od 13. dc 30. leta pa 4059. Izselilo se Jih ie v: Združene države Severne Amerike 4130, Kanado 717, Južno Afriko 7. Avstralijo 135, Novo Zelandijo 4, Argentinijo 2721, Brazilijo 1535, v Cile 46. a v ostale zemlje latinske Amerike 72.
Od njedlnjenja 1918 pa do konca leta 1919 se Je izselilo Iz r.aSe države 291 ljudi leta 1920. že 5988. L 1921: 12.965. I. 1922: 6066 in leta 1923. 11.473. med temi 2103 tno-rem^kth državljanov. Vrnilo pa »e je od ujedinjenja do konca leta 1919.: 7324, leta 1920.: 18.980. leta 1921.: 8163. leta 1923.: 1981 hi leta 1924.: 5159.
Izseljenci iz Slovenije »o se lanskega leta pri vkrcanju na parnfke poshiževaB Jugoskrvensklh luk le v Jako majhnem Število ln sker se Jih Je vkrcalo na SuSaku 20. v Splitu pa samo eden. Največ se Jih Je vkrcalo v Cherbourgu In sicer 235. ostali pa v Antwerpenu (113), Hamburgu (9?). v Havru (75). v BTeanenu (33). v Genovi (13). Trstu (4). r Amsterdamu (3). v Uver-poolu (53) In v Neapolju (1).
Iz ekonomskih razlogov v svrho izbotj. «anja svojega gmotnega položaja se Jih Je h cele države Izselilo 16.837 (Iz Slovenije 615). a ostali iz drugih razlogov.
Od inozemskih državljanov - izseljencev Je največ (1230) pripadnikov Združenih držav Severne Amerike, potem Poljakov 600 Rusov 127. Cehoslovakov 116, Madžarov 77. Avstrijcev 31. Nemcev 12. Angležev 29 ln Italijanov 27.
Zionistični kongres na
Sodišče
Dunaju
$ Dnin slučaj si nov tke ljubezni se je te dni obravnaval pred ljubljanskim deželnim sodiščem. Topot je bil obtožen 391etni ko. Isr Valentin Kristan iz Most pri Ljubljani. Obtoženec se je že delj časa prepiral s svo. Jim očetom, od katerega je zahteval pre. pust posestva, čemur pa »e je oče protivil Pri enem Iz tega nesporammljenja Izvirajo, čem prepira je sin pograbil en in pol metra dolgo leseno klop, udaril « njo najprvo po tleh. da sta odleteli obe nogi. potem pa po očetu in gt zadel n« lice. Oče je odnesel nekaj vidnih. Uhklh po«kodb ln podplutb In sin pa pred sodilčem trt dni zapora. Tud. v tem slučaju tepenl oče m Hotd pričati in je ljubeznivi srn zato prejel le tako skrom no plačilo jnniitva.
$ Vandall. Nekega lepega večer« »o pose. HH gostilno M.rije Stup«r r« Gm»jnlci tri. Je podjetni fantje: Frane In Lovrenc Srien ter Fr.ne Mam. vsi st.ri okoli 20 let v dni*. hI t Francetom Koželjem In Janezom Brem. Jakom. Sedli »o za mizo In n«roči1i liter vi. na. Ko Hm ga je go.tllničarka prinesla, g. pa niso hoteli piti temveč so ga zlili po tleh In po mizi. N«to »o n.roflll nov liter. • ka. terim »o n«mavlll en«ko. T«koJ nato Je eden od nlih udaril * kozarcem po mizi in ga razbil To Je bil nekak »ignal r« splo?no pobijanje, ki so «a sedaj uprizorili s zdru. ženini močmi Njihova nasilnost so je tako
Letos poleti bodo imeli na Dunaju zopet prireditev največjega obsega. Dne 18. avgusta se otvori zionistični kongres, katerega se po dosedanjih dispozicijah udeleži nad 500 delegatov in 25.000 gostov lz vseh krajev sveta. Na kongresu bo zastopanih 60 dežel, udeležilo se ga bo mnogo vlad oficijelno. Zborovanje bo vodil sir Herbert Samuel. komisar Palestine; poleg njega bodo sodelovali: prof. \Veizmann. predsednik centralne zionistične eksekutive, Natan Sokolov, oolkovnik Tisch. in-ženjer Usuškin in Vladimir JakotinskL nekdanii poveljnik zionistične legije.
Svetovni zionistični kongres na Ju-naju se bo bavil v prvi vrsti s proračunom za obnovo Palestine v letih 1926.-27. Razpravljal bo dalje o naseljevanju Palestine, o legislativi in drugih podobnih vprašanjih, ki zanimajo židovstvo vesoljnega sveta. Zborovalo se bo v treh Je7ikih: v hebrejščini. angleščini in nemščini, poleg tegs. oa bo dovoljeno govoriti tudi v drugih it-zlklh.
Vzporedno s kongresom se bo \ "Sila konferenca hebrejskih pisateljev. Katere se udeleži nad »to židovskih Kulturnih delavcev, med katerimi oouo imeli prvenstvo: filozof in eser.st An?J Hagan. veliki sodobni hebrejski pesr.:k Nachman Wialik. hebrejski link Savel Cernihovski In drugi: Vršila se bo tudi konferenca hebrejskih učiteljev in zborovanje socialističnih zionistov
Kongres bodo spremljale umetr.ibkc in soortne prireditve. V umetniških Prireditvah bo najznamenitejši dogodek nastop hebrejske onere iz Palestini. n gostovanje slavne hebreiske gleda išne družbe »Habina« iz Moskve. Viiek soortnih prireditev pa bo židovska olimpijada. katere se bodo udeležili vsi največji športniki naše dobe.
Pismo iz Zagorja
Šola ali vodovod.
Zagorie, v začetku maja.
Oraditev šole in vodovoda je naše dnevno vprašanje, vendar pa je rešitev tega perečega vprašanja z ozirom na finančni položaj občine zelo otežkočena. Težko je reči. ali je bolj potrebna graditev vodovoda ali šole. Iz higijenične-ga kakor tudi ognjevarnega stališča, je vsekakor vodovod zelo važna naprava. pozabiti pa tudi ne smemo, da je tudi šola. ki se nahaia sedaj razmetana po vseh kotih in kleteh, potrebna boljše strehe. Proračun za vodovod in šolo skupaj znaša okroglo 10 milijonov dli-narjev. Samoobsebi je razumljivo, da občina tako visokih investicij absolutno ne more prenesti. Zato se je mnogo govorilo o tem. da se od prvotnega načrta za gradnjo šole vzame v zidavo za enkrat ie srednji trakt. Na ta način bi se gradbeni stroški znišali na okroglo 2 oziroma 2 in pol milijona dinarjev.
Nastane torej vprašanje, ali ie občina dovoli močna, da prenese oba projekta. šolo in vodovod, naenkrat. Skupno z vodovodom in srednjim traktom šole so proračunieni gradbeni stroški na okroglo 4.700.000 Din. V tej vsoti je že odbit znesek, ki bi ga za vodovod prispeval rudnik, ni pa odšteta občinska eotovina. ki se je v ta namen nalagala že več let. Recimo, da se posreči občini tekom enega leta do pričetka zgradbe spraviti skupaj lastne gotovine okoli 700.000 Din. ostane vendar le še vsota 4 miliione Din. katero je treba najeti. V naibolj srečnem slučaju lahko računa občina z 12 odst. obresti, kar bi znašalo letno 480.000 Din. Za odplačilo glavnice za 20 letno dobo je plačati letno 200.000 Din. Skupno torej 680 000 dinarjev samo za šolo in vodovod! Poleg tega računamo še redne letne občinske stroške v okroglem iznosu 390 tisoč Din. tedaj skupnih letnih stroškov 1070 000 D n. Na alkoholnih dokladah preime občina letno 370.000 Din in direktnih davkov 450.000 Din. Dohodkov bi bilo skupaj 820.000 Din. dočim bi znašali izdatki 1.070.000 Din. tedaj primanjkljaja 150.000 Din. Pripomniti bi bilo. da je povišanje doklad z ozirom na itak težka davčna bremena popolnoma nemogoče in bi se proti temu pritožili vsi pridobitni krogi. Tudi ne bo imela občina letos tako mogočnega dotoka davkov, ker bo rudnik sam z ozirom na niegovo pritožbo plačal letos celih 120.000 Din davka manj. kakor lani.
Pa še nekaj je. s čemur je treba računati. Vsi finančni krogi računajo s porastom dinarja in v doglednem času bo naša valuta še bolj čvrsta, tako da na padec sploh ne bo več misliti. Dolg se nam na ta način lahko skokoma zviša za 15. 20 ali še več odstotkov. Z dinarskim posojilom v zgoraj omenjeni višini nam tedaj ni računati. Nekaj povsem drugega bi bilo dolarsko posojilo. katero pa je danes izpod !8 odst. težko ali pa sploh nemogoče dobiti.
Ne preostaja torej drugega, kakor da se občina odloči za šolo ali vodovod. Pna investicija bi se končno, čeprav težko, le še prenesla, obe naenkrat pa je nemogoče. Vsak pameten gosrodar pazi. da investira le toliko, kolikor zmore. in sicer le tam. kjer je ogrožena eksistenca.
Gradi nai se torej eno ali drugo. Ako pa se hoče napraviti tako. da bi bil sit volk in koza cela — da bi bili obe skupini zadovoljni— tedaj ni drugeca izhoda. kakor da par let čakata oba projekta.
Toliko v premišlievanie pametnim in v noduk vsem, ki hočejo z glavo skozi zid.	Mirko Weinberger.
Planinski dom na Mirni gori
Mirna gora (1048 m) se dviga na 7*-padu Bele Kraiine nad vasjo Planino, katere prebivalci so večinoma Koče-varji. Na vrhu stoji cerkev sv. Frančiška, sezidana 1. 1728. kakih 7 m pod nio pa zidajo novi planinski dom. ki bo še letos dograjen. Z niim bo ustreženo zlasti turistom iz Dolenjske, ki so že do-sedaj radi obiskali to najlepšo in najvišjo razgledno tcčko v Beli Krainv.
Ta prva belokranjska planinska postojanka bo zgrajena v narodnem sloeu in bo imela poleg sob za prenočevanje in drugih običajnih prost-rov tudi lepo dvorano za prireditve in kopališče. Na vrhu Mirne gore bo poleg cerkve zgrajen razgledni stolp, visok kakih 20 m. Dom gradi belokranjska podružnica SPD. ki priredi v korist gradbenega fonda v nedeljo v Ljubljani veliko tombolo. Kupujte srečke, da podprete s tem lepo in koristno akcijo naših Belo-kranjcev.
Posledice zadnjega deževja
Zadnje deževje je povzročilo v številnih krajih naše države mnogo škode. Vode so narastle kakor se ni nihče nadejal in Zagrebčani, katerim je Sava nagajala že lani. so se bali. da se letos povodenj ponovi. K sreči je začela voda pravočasno padati: škoda, ki jo je napravila s tem. da je prestopila svoje bregove, je v zagrebški okolici letos minimalna.
Zato pa se množe poročila o poplavi v južnih delih Srbije. Neprestano deževje je povzročilo, da se je med železniškima postaiar^n Latkovič-Bihaič. ki ležita na progi Čačak-Lajkovac nabralo toliko vode. da je bilo treba ustaviti železniški promet. Pri Paračinu se je voda Crnica razlila čez bregove in še sedaj onemogoča promet med postajo in mestom. Jugozaoadni del mesteca leži pod vodo. Železničarji. katerih stanovanja so tudi postala žrtve deževja. morajo stanovati v vagonih. Med Paračinom in Zaječarjem ;eži skoraj cel kilometer tračnic popolnoma pod vodo. vsled česar moraio vlnki voziti zelo počasi in skraino previdno.
Tudi iz zaječarskega že'uzniškega okoliša prihaiajo poročila, da so rtke prestopile bregove in se rabile Sirom naokoli. Proga in ceste so pod vodo. Promet ponolnoma počiva. Reka Niša-va pri Nišu je radi obilnega deževja narastla za cela dva metri. Voda ie povsod razdejala mnogo mostov in drugih naprav, katere hitiio sedaj popravljati_
Sobota, 9. t. m., ob pol 16. uri zvečer na igrišču Atene (TivoM) «7,ivi šsh» s sodelovanjem dr. Milana Vidmarja in »Ljubljanskega šs=hovskeda kluba». Svira godba Drav. diviz'je »»od osebnim vodstvom dr. Čerina.
mniKR
8., 9. in 10. maja
Predstave 'b: •M., 5., '/28 , 9. V nedeljo ob: 1/211.3. '/25. 6. '/28, 9.
Razkošnost — Ženske -» Konji - Šport — Salon — Orieot in njega d > s!<r l. 'ost' zan'mive skrivnosti — „Črna mačka" ln nje sumljivi gostje — Divii srebrno-penasti tatovi — §e nikoli v den' smrtni skok) s konjem in bre* konja, so glavni momenti senzacionalnega filma
Družabni škandal
Oglejte si razstavljene slike, ker v njih leži velilca skrivnost Cene kakor običajno nezvlšane.
Človek, ki se je v ,>sili" dragic poročil
Te dni se je vršila pred apelacijskim sodiščem v Novem Sadu zanimiva razprava. pri kateri je nastopal kot glavni junak neki Bela Stipič iz Subotice. Obtoženi Bela Stipič se je oženil že pred svetovno vojno, a ob izbruhu vojne je moral takoj na fronto. Med vojno je prišel v rusko ujetništvo in dočakal boljševiško revolucijo. Obtoženec naglaša. da so ga boliševiki prisilili, da se drugič poroči, ker mu sicer niso hoteli dati službe. Tako se je zgodilo, da se je Bela drugič oženil, dasi je njegova prva žena v Subotici še živela.
Subotiško sodišče je na zahtevo državnega pravdnika takoj uvedlo kazensko postopanje proti Stipiču radi bi-gamije. čim se je le ta povrnil iz Rusije. Na razpravi v Subotici je Bela Stipič naglašal, da je svoji drugi ženi oo-vedal. da je oženjen in da je ona kljub temu pristala, da skleneta zakonsko zvezo. V svrho dokumentacije je Bela predložil sodišču akt boljševiških oblasti. ki so mu izdale potrdilo, da je samec. dasi je on trdil, cla je oženjen.
Z ozirom na olalšujoče okolnosti ga je sodišče v Subotici oprostilo, toda novosadsko apelacijsko sodišče je ta sklep zavrglo in obsodilo Belo Stmiča in niegovo drugo ženo na 10 dni zapora. Obtoženec in državni pravdttik sta se zadovoljila z razsodbo.
Carlier vnovič pred
I.VV
sodiscem
Beograd nI imel zadnja leta tako in-teresantne sodne razprave kakjr je obravnava proti francoskemu kaneta-nu Carlieru. ki je bil lani obsoien r.a dvajset let težke ječe. češ da ie " hotelu *Palace». soba št. 48 ustrelil svt-carskega trgovca Isellija z namenom, da se poroči z njegovo vdovo in priče r.a ta način do ogromnega oremožei.a.
V pondeljek se je vršila razprava, na kateri ie zahteval Carlierov bmitelj ponovitev razprave, da se njegovemu kliientu popravi storjena krivica. Carlierov zagovornik, advokat Martine, ki je delal štiri mesece, da bi dosegel revizijo procesa, ie zbral za razbremenitev obtoženca obilo neoblčalncga gradiva.
Martinac kritizira -v svoji vloei na sodišče predvsem vlogo države in državnih organov pri dogodku, ki je njegovega klijenta pripravil v dolgoletno ječo. Unira se zlasti površno sestavljenim dokumentom, ki so nepopolni in tudi netočni. Končno riostavlia advokat hipotezo tretje osebe, ki je bi'a. če ne glavni storilec, vsaj sotrudmk pri umoru švicarskega trgovca.
Kapetan Carlier se je ves čas na raz pravi obnašal zelo mirno. Poslušal ie čitanje aktov, razsodbo vzklicneca sodišča in rešitev kasacijskega dvora. Odkar ie zaprt v Požarevcu. se je že naučil toliko srbskih besed, da lahko sledi razpravi brez tolmača kadar po sluša.	, '
Odvetnik Martinac se naslanja v svoiem zagovoru na zanimive ugotovitve. Hotel «Pa!ace» ima poleg ključev. katere izroča svojim gostom, še generalni ključ, s katerim je mogoče otvoriti vse sobe. Okno sobe. v kater se je izvršil zločin, stoii dovolj nizko nad teraso, da ie lahko skočiti z niega na tla brez najmanjše poškodbe. Italijanski delavec Zamate Pesare. katerega je v ta namen najel Martinac. ie izvedel --oskus kakor za šalo in ie ori-pomnil. da skoči še večkrat, če mu kdo plača za skok vsaj zajtrk. V obrambo svoiega toženca navaia advokat dabe brazdo na oknu sobe št. 48. katero te morda napravila vrv. po kateri se ie la^ko spustil navzdol neznani storilec.
Kot glavni razbremenilni razlog v prid svojemu kliientu pa navaia zagovornik nekega Hansa Cehetnerja. ki :e služil do zločina v hotelu kot vodia kuhinje ter je pozneie pobegnil. Cehetnir ie bil v svoiih mladih letih alrobat 'n se je pretvarjal v cirkusu. Cisto mogoče je. da ie on Izvršil zločin ter po aretaciji Carliera ' ginil. da ne bi se našel
kdo. ki bi ga osumil tega dejanja. Istočasno s Cehetnerjem je zmanjkalo tudi vratarja Gregoviča. ki jc odnesel s seboj dve knjigi. Analiza s krvjo oma-deževanega perila in človeške vode se e vršila v kemičnem laboratoriju z ve-iko zamudo, policijski zapisnik pa Je sestavljal nekomoetenten uradnik.
Martinacev govor je napravil na sodni dvor globok vtis. Carlier je odgovoril na vprašanje, če ima kaj oripomniti, da ni kriv. nakar je naznanil predsednik sodne razprave, da bo izrečena odločitev v vprašanju revizije obravnave v četrtek dne 7. maja. Od te odločitve e odvisna nadaljnja usoda francoskega capetana in z njo bo postavljena na preizkušnjo tudi odvetniška spretnost zagovornika Martinaca.
Cigan-glasbeni genij
Ravnateljstvo glasbene šole v Osije-ku je te dni sprejelo v brezplačen poduk na violino mladega cieančka. kateremu je komaj 6 let. Otrok se piše Ni-kola Diurdjevič ter je rodom iz Valko-va. stanuie pa v Osijeku. kjer svtra z očetom oo gostilnah. Oče. ki je spoznal veliko nadarjenost svojega sina, je pripeljal otroka v glasbeni zavod ter prosil naj ga sprejmejo med gojence. Nikola je privlekel izpod pazduhe svoje gosli in zasviral tužno pesem, ki je napravila na navzoč profesorski zbor nenavaden vtis. Oče je pri tem spremljal svojega sina na velike gosli.
Dečko nastopa že sedaj kot prvi goslač. dočim ga oče samo spremlia. Nikoli je dovolj, da čuje melodije en sam krat, potem jo lahko ponovi z neverjetno lahkoto. Profesorji v Osijeku so ugotovili, da je ciganček izredno nadarjen otrok, da ima posluh, na kakršnega
2 naleti le redkokdaj. Splošna sodba je. da je ta mali cigan pravcati glasbe ni fenomen, kateremu velja pomagati do popolnosti, da bo nekoč v čast in oo-nos svojim učiteljem._
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji.
LiuMianska drama Petek, 8.: »Narodni poslanec«. F.
Sobota, 9.: «Lizistrata». E. Nedelja, 10: »Narodni poslanec«. Izv. Pondeljek. 11.: »Roka roko umije, obe obraz». C.
I luHJanska opera
Petek, 8.: Zaprto.
Sobota. 9.: «Glumači», »Cavalleria rustica« na» Izv.
Medel ia. 10- »Rusalka®. Ljudska predstava
pri znižanih cenah. Izv. Pondeljek. 11.: Zaprto.
Mariborsko gledališče
Petek, 8.: Zaprto.
Sobota. 9.: Zaprto.
Nedelja, 10.: «Marta». (Kuponi.)
Celjsko gledališče Petek, 8. oh 20.: «Cvor». Gostovanje za. Krebškega Narodnega gledališča. Izv.
O pianistu Svetlslavn Stančičn, ki na-
nastopi v pondeljek, dne II. maja na petem abonma koncertu Filharmonične družbe piše znameniti ln izredno strogi berlinski kritik
dr. Schmidt v Berliner Tagblattu sledeče: »Pianist Stančič napolnil je svoj spored z Bachomin Beethovnom. Igra dobro in to ne le tehnično ampak poda vse skladoe zelo resno in strogo objektivno. Prav veselim se ga zopet čuti na prihodnjem njegovem koncertu«. — Za ta koncert veljajo že kupljene abonma vstopnice. Je pa tudi na razpolago še dovolj neabonlranih vstopnic v Matični knjigarni
Nedelja v mariborskem gledališču (Pri mamici Je raj... Scampolo.)
Maribor, 6. maja.
»Podmladek Rdečega križa« je priredil v nedeljo in sicer našim malčkom prijeten popoldan. Nekatere mariborske šole (deška osn. III. dekl. osn. 1. in dekl. mešč. II) so z lepim uspehom prednašale nekaj pesmi v zboru, težišče prireditve pa ie bilo pomaknjeno na pravljično igro »Pri mamici je raj« Snov je'stara In že mnogokrat obdelana: hčerkina požrtvovalna ljubezen vrne bolni materi zdravje. Vendar je mično zasnovana in spretno sestavljena, prepletena z rajalni-mi nastopi cvetic, palčkov la viL Na ta na-
čin je bilo dano polno prilike otroškemu H-žlvetju. Dražestne so bile cvetice, ljubko poredni palčki In gracijozne vile. Male igralke so rešile svoje naloge prav dobro, edino način govorjenja junakinje je bil morda premalo otroški In preveč priučen. Je pa sicer očividen talent. Jako lepi so biH pevski vložki, zlasti pesem vil ob speči deklici. Rajalni nastopi so bili naštudirani z veliko požrtvovalnostjo hi nenavadno spretnostjo. Vso prireditev je zaključil? živa slika. Naša najmlajša publika je kazala veliko navdušenje in zadovoljstvo, ki ga je izražala z burnim ploskanjem. Prirediteljem gre vsa čast hi zahvala za uspelo predstavo, zlasti za način Izvajanja, v katerem je bilo mnogo lepote In pristne poezije. Nastop bodo ponovili v nedeljo popoldne.
Večerna predstava »Scampola« nam je pokazala dva gosta debttanta, gospodično Starčevo v vlogi Emilije ln gos. Vldmajer-ja v vlogi Giulia. Gdč. Starčeva je zelo prikupen pojav, razpolaga s prijetnim hi svežim glasom ter dokaj neprisiljeno igro. Napačno naglašanje poedinlh besed ln pretiravanje v mimiki nas ie pač tu in tam opozorilo na začetnico, toda v splošnem je njen prvi nastop zadovoljil, tako da jI lahko prerokujemo uspešno igralsko karijero, če se ji namerava posvetiti. Gosp. Vldmajer zasluži prav tako vso pozornost, čeprav se tudi on nI mogel docela otresti dfletaotske-
Vse hiti?
25S9a
Kan pa? — Z naročli t tovarno Jitirim, ka!era izdelale ne samo dobro amuak tndi najbolj zdravo rženo in slatao kavo.
Samomor ljubavnega para v Novem Sadu
V torek 5. t. m. sta najela v novo-sadskem hotelu «Pri beli ladji» 30 letni moški in ženska približno iste starosti sobo. Vpisala sta se za zakonska Josl pa Palfija in ženo iz Bečeja. Moški in ženska sta se obnašala zelo dosroino. Hotelsko osobje jima radi tega ni posvečalo posebne oažnie. Zvečer ie pa«-večerjal, zjutraj pa je vstal zelo zgodaj in naročil kavo. Natakar jima io ie ori-nesel v sobo in se zopet odstranil. Kmalu nato je v sobi počil strel. Pritekla je sobarica, skušala odpreti in ko se je prepričala, da so vrata zaklenjena, ie poklicala ključavničarskega mojstra, da je odprl z vitrihom.
Ljudem, ki so vstopili se je nudil strašen prizor: moški in ženska sta ležala na tleh mrtva, ženski ie krogla predrla srce. moški pa se je ustrelil v glavo. Prišla je zdravniška ambulanca in za nio ooliciiska komisiia. ki ie sestavila protokol. V sobi je bilo vse v najlepšem redu. Na mizi je ležalo nismo, napisano s svinčnikom v madžarskem jeziku in se je glasilo takole: »Policiii v Novem Sadu. Slavna policiia! Ne brigai se za to. kdo sva in od kod sva prišla. Sklenila sva skunai zanustiti ta svet. kar hočeva sedai storiti potem, ko sva se natančno premislila in se odločila. S spoštovanjem N. N. N. N.* Pri samomorilcih ni bilo poleg tega nisina na'ti nobenega drugega dokumenta.
Po natančni preiskavi se je ooliciii posrečilo najti legitimacijo, iz katere ie bilo razvidno, da se piše samomorilec Josip Molnar. Legitimacijo je izdala su-botiška policija.
Kaj je gnalo moškega in žensko v smrt. ni mogoče povedati. Istotako ni mogoče ugotoviti če je bil par poročen in kje se je nahajal ored nastanitvijo v Novem Sadu. Naibrže je drama ljubavnega značaja, kar bodo vsekakor še pojasnile naknadne poizvedbe.
Emil Fenywesy kot cesar Franc Jožei L v grandljoznem velefilmu
Tragedija na dvoru Habsburg
Od danes 8. maja dalje ■
LJUBLJANSKI DVOR
ga načina Igre ln kretanja. Toda njegov nastop je simpatičen in v pravi šoH se utegne razviti v uporabnega igralca. Vlogo France je p idala tokrat ga. Gabrijelčičeva — reči moramo, z nepričakovano dobrim uspehom. Brlljirala je seveda zopet gdč. Kovačičeva kot Scampolo. Njena Igra Je bila temperamentna, globoko občutena in vseskozi do-življana. V tej vlogi bi mogla mimo nastopiti na vsakem velikem odru. Vsi ostaH Igralci so ba: dobri ta popolnoma na mestu.
Gustav Suh.
k
i rt o
Telefon 730.
Predstave ob 4, H 6, H 8. in 9. Predprodaja vstonnic od 10. do 12. ure ta od 3. ure dalje l
Učiteljska imenovanja in napredovanja
Imenovana sta za Tinje (srez Maribor, desni breg) Josip Mislej in Josipina Mislejt Birsa, sedaj pri Sv. Bolfenku na Kogu.
Vpokojen je s kraljevim ukazom Josip Korošec, Solaki upravitelj na Koroški Beli.
V 1. grupo II. kategorije so pomaknjeni s kraljevim ukazom: Ivan Erbeinik, strokov ni učitelj na državnem zavodu za gluhone« me v Ljubljani; Anton Vode, šolski upravi« telj na Rudniku pri Ljubljani; Angela Pe* trič, učiteljica na Barju pri Ljubljani; G iz« la Rula, učiteljica v Murski Soboti. — 2 gru po II. kategorije: Josip Sapokoj, učitelj na Jesenicah: Franja KumpsLabernik, učitelji: ca v Vodicah; Marija PeganAuMerilč, uči« teljica pri Sv. Katarini; Maks Wudler, uči« telj v Celju: Metko Janiekovič, učitelj v SL Bistrici; Martina Rakuš.Kovačič, učiteljica pri Sv. Barbari v Halozah; Anka Cepin* VPutt, učiteljica pri Sv. Janlu pri Dravogra« du. — 1. grupo III. kategorije: Albina T o« man, otrofka vrtnarica v Ljubljani
Z odlokom g. ministra prosvete so po« maknjeni v 3. grupo II. kategorije: Viktor Plrnat, učitelj v Novem mestu; Alojzij Ivat netil, učitelj v Novem mestu; Slavko Vuk, učitelj na Vrhniki; Andrej Flajs, učitelj v Zelimljah. Ar pad Benkovič, učitelj v Ženav« Ijah: Ljudmila BenkovlitKiferle, učiteljica istotam: Antonija Vrel učiteljica v Dravo, gradu: Cveta Krebelj. učiteljica na pomožni šoli v Mariboru. — V 4. grupo n. kategori* je: Fran Peček, učitelj pri Sv. Jurju pod Ku» mom; Fran VI. Tončič, učitelj v Metliki /o. sip Groznlk, uatelj v Hrastniku; Fran Buz. don, učitelj v Kastvu: Marta Gradišar. uči« teljica v Moravčah; Beria Zrlmec, učiteljica na Jesenicah: Iva Jesih, učiteljica v Za potoku; Leopotdina Faganel, učiteljic« na S tu« dencu pri Krškem: Ana Mahulja, učiteljica r Kranju: Bogumila TevS. učiteljica v St Jee« neju; Alma Turk, učiteljic« n« C«težu.
Šah
Glavni turnir »Ljubljanskega lah. kluba«,
(Nadaljevanje.)
Drtjgl Igralni dan Je deloma potekel pod vtisom senzacij. Jerošov |e na prvi deski poraz:l ostrega rivala Furlanlja, Jos. Vidmar to pot ne preveč trdovratnega Stupa-na, ki le spregledal celo figuro, a KrageiJ v 50 potezah Mrz'ikarja. Partija Danilj-čenko - C. Vidmar je bila prekinjena in preložena. Drnovšek je bil prost.
Stanje po drugem kolu: Jerošov 2, Stu-pan, J06. Vidmar, Mrzlkar, Krageli. Furla-ni 1; CirR Vidmar, Daniljčenko 0 (1); Drnovšek 0 točk. (Nadaljevanje prihodnjič).
KNJIGE leposlovne in znanstvene v vseh jezikih kupuje po primernih cenah Ljudska knjižnica v Mariboru, Narodni dom.
Ljubljanska opera
(Gostovanje ge. V. Caletove In Oriova).
O prvem nastopu gostov ge. Caletove in g. Oriova v «Aidi» nismo hoteli pisati, ker sta oba. zlasti pa e- Orlov, očividno trpela na tremi Tenorist ni b>l siguren niti pevski niti tekstno ter Je pel skoraj samo svoie solovske točke, a izpušča I ansamble ter celo svoj glas v tercetlh. Sinoči je bil g. Orlov že mirneje ta trdnejši v partiji «Rada-mesa». dasi Je še vedno ne zna popolnoma, nima skoraj nikake Igre in nlkake mimike, je v tempih nezanesUlv. dh mu je vsak čas omahHiv. dasi visi neprestano na taktirki ter ie tudi v izgovoru ruskega teksta večinoma nerazumlj-v. Nasproti vsem tem ne-dostatkom pa stoji njegov krasni materiial. s katerim jemlje tzlahka tn polno vse viši-
ne ter zmaguje najmočnejši ansambl. Ako Je res, da se je ruskega teksta nanovo naučil v treh dneh, kaže, da ima tudi Izvrsten spomin. G. Orlov lahko postane v skrbni in pravilni šoii sijajen junaški tenor. Zato bi njegov angažma priporočali pod pogojem, da se bo učil peti ta Igrati čim najresneje.
Ga. V. C a l e t o v a Je Jako muzikalna, je v partiji Jako sigurna, zmaguje s sijajnimi, zvočnimi višinami ter je zlasti njen for-te odfčen. 2al, da v planu ln mezzafortu tremolira, da JI nižji toni niso popolni, ter da v Igri še ni preko šablone. Vobče njen spev pogTeša sugestivnosti ln toplote. Tudi njen kostim ne odgovarja operi. Vsi ti ne-dostatkl pa bi se v stalnem angažmanu pod dobrim vodstvom gotovo izgubili. Ga. Ča-letova namreč ni bila še nikjer angažirana ter le gostuje.
Prvič |e pela Amneris gdč. S f i 11 % o J e-v a, ki Je od lani prav lepo napredovala; poje okusno, brez forslranja in je tudi Igrala pravilna Drutffi Je pela Atrmeris gospa Thierry!eva ter bila med vsemi solisti najboljša, v sodnem aktu pa uprav bri-tjantna. Posebno priznanje zasluži še g. C v e J i č, Id je bil sinoči taborno pri glasu.
Fr. a
Razstava francoske grafike v Beogradu. V pondeljek zvečer so otvorili v Beogradu v hiši Krsmasovič razstavo irMCOskc on-
Za prvo tarifno delo
3sn-«
se sprejme tako) ve« dobro Izvežbanih krojačev pri tvrdki Drago Schwab, Ljubljana.
Domače vesti
*	Potovanje kraljevske dvojice v Dubrovnik |n na Bledi Kral) In kraljica odpotujeta dne 16. t. m. v Dubrovnik kjer ostaneta sekaj dni, nakar se odpeljeta v gradič Su-vobor na Bledu.
*	Poslanik šeba ostane ▼ Beogradu. Is avtentičnega vira smo prejeli obvestilo, da vest praškega »Venkova« po kateri češkoslovaški poslanik v Beogradu, g. Ivan Šeba, v kratkem zapusti diplomatično službo, ne odgovarja resnici. Poslanik Seba ostane na svojem dosedanjem mestu v Beogradu.
*	Scotus Vlator pride ▼ Slovenijo. V Zagreb je prispel znani prijatelj Jugoslove-nov, angleški publicist in vseučlliščni profesor Seaton Watson (Scotus Viator). Njegovo potovanje ima svrho, da se zbere gradivo za Watsonovo monumentalno delo o ujedlnjenju Jugoslovenov. Iz Zagreba se poda Scotus Viator v Dalmacijo ter pride končno tudi v Slovenijo.
•	Imenovanja v naši vojski. Imenovani so za komandanta inženjerske komande IV. armijske oblasti rnženjerski polkovnik Milivoj Arandjelovič, za načelnika inženjerske-ga oddelka Dravske divizije inž. polkovnik Dušan Putnikovld; za vršilca dolžnosti komandanta 8. konjiškega polka podpolkovnik Milivoj Colak-Antič.
♦	Odvetniška vest. Q. dr. Ciril Kraševec se ne naseli kot odvetnik v Oomji Radgoni, kot smo zadnjič poročali, ampak otvori svojo pisarno te dni v Cerknici, v ljubljanski oblasti.
•	Usposobljenosti Izpit! za osnovne ln za meščanske šole, ki so se vršili pred rz-praševalno komisijo v Mariboru pod predsedstvom ravnatelja M. Plrca v času od 27. aprila do 5. maja so Imeli sledeče uspehe: 1.) Izpit za meščanske šole (III. skupina) je napravil g. Pertot Janko; 2.) Izpit za osnovne šole so napravili: gg. Bratkovič Anton, Erat Vladko, Sijanec Mira (odlrka) Mursa Zvonomlra, Zidar Milovan, Stuhec Jakob, Pavllč Efrem, Orač Olga, Rudež Josip, Golob Josip, Ferluga Pranjo, 2oher Hedvflca. Miklavčlč Antonija, Pohar Sonja. Logar Valentin, Jant Radovan, Bitenc Rado Ivanuša Angela. Roje Olga. Skallč Zeljko In Humar Franjo. 3.) Reprobirani so bili: 1 kandldatlnja za strokovni bi 2 kandldatinji za osnovnošolski Izpit. 4.) Med fctpitom je Izstopil en kandidat.
'Carinski posredniki. Bivši carinski trrad-n!k Josip Petrič je imenovan za carinskega posrednika v Gornji Radgoni. Carinski posrednik pri glavni carinarnic! v Mariboru Jovan Gjuklč Je kot carinski posrednik premeščen v Subo+ico.
*	Izvrševanje privatne zdravniške prakse. Ministrstvo za narodno zdravje ie odredilo, da Izdajajo v naši državi krajevno dovoljenje za izvrševanje zdravniške prakse odslej samo krajevne zdravniške zbornice, ministrstvo pa bo izdajalo še nadalje splošna dovoljenja za Izvrševanje zdravniške prakse ▼ kraljevini.
•	Komisija za sprejemanje . železniških uslužbencev. Pri prometnem ministrstvu se je sestavila posebna komisija železmških zdravnikov, ki bo odslej vršila pregled vseh onih oseb, ki žele vstopiti v državno službo, pri železnici.
•	Himen. Poroči se Je na Bledu g. Lojze R a b I č z gdč. Berto Z r l m č e v o. Bilo srečno!
♦	Nov vozni red. S prvim junijem stopi v veljavo nov vozni red na naših železnicah, s katerim se uvede več direktnih vlakov in specijalnlh kompozicij ter se poveča tudi število vlakov.
♦	Oddelek za trgovino In industrijo v Mariboru. S 1. majem Je začel poslovati pri mariborskem velikem županu oddelek ministrstva za trgovino In industrijo, ki se pravkar ureiuie pod vodstvom relerenta dr. Ra-taja. Prideljena sta mu doslej dva koncept, uradnika: gg. Ciril Pfeifer ln dr. Gašper Pekle. Prit! pa imata še dva. Od ljubljanskega oddelka, je prišla k mariborskemu tudi ena pisarniška uradnica. Zaenkrat je oddelek nameščen v I. nadstropju levega trakta župatrllske palače.
♦	Narasle reke. Dočim je Sava na Hrvatskem zopet nekoliko padla, pa Drava In Donava še vedno naraščata. V Osijeku je dosegla Drava 334 cm nad normalo. vendar pa za enkrat še nI nevarnosti, da pride do povodnji. Ako pa naraste še za en meter, potem bo ogrožen obrambni nasip. Brodar-
fike 1S>. stoletja. Otvoritveni govor Je Ime! prof. beograjske univerze Branko Popovlč. O značaju francoske grafike Je predaval lektor francoskega Jezika na zagrebškem vseučilišču.
Natečai za načrt umetnostnega paviljona v Beogradu. Ministrstvo za prosveto Je razpisalo natečaj za umetnostni paviljon v Beogradu. — Načrte Imajo poslati člani Udruženja inženjeriev In arhitektov. Potrebni podatki so na razpolago pri centrdl Imenovanega društva ter pri njeni podružnici v Zagrebu.
Nova revija. V Subottoi Je pričela s 1. aprilom Izhajati nova mesečna revija »Književni sever., časopis za književnost, nauku i kuituru. Urednik Je Milivoj* V. Kne-ževič. Uredništvo je opravičilo pojav 'ega novega lista v glavnem z vero, da »ima tudi severni del naše domovine lahko svoje javno literarno, znanstveno In kulturno življenje«. Razlog ie torei precej lokalnega izvora: ambicija subotiških krajanov, da v svojem mestu koncentrirajo llterarno-pro-duktivne sile severne province. Spričo močnih, starih revij, izhajajočih v Beogradu, ta vzrok baC ne daje poroštva za dolgo življenje pravkar ustanovljenega lista. Prva številka nrinnšs prispevke D. Prokiča, M. Protiča, M. V. Kneževiča. L. Carčiča ln dr. In j« tiskana v cirilici tn latinici.
ski 3lndtkat v Osi teku le ustavil promet, ker
parnik! zaradi visoke vode ne morejo voziti pod železniškim mostom. Tudi Donava se polagoma dviga, posebno v dolenjem toku. Reka Crnica, ki Je zadnje dni poplavHa mesto Paračin. se Je zopet vrnila v svojo strugo. Skoda, ki jo je napravila se ceni na 10 milijonov dinarjev. Reka Morava narašča z veliko naglico Hi obstoja neposredna nevarnost, da prestopi svoje bregove Oblasti so ukrenile vse potrebne odredbe, da ne pride do večje nesrečo.
*	Za veliko državno posestvo Bel!« Je generalna direkcija državnih posestev razpisala službo direktorja. Kandidati za to mesto morajo Imeti fakultetsko izobrazbo.
*	Narodni sociialisti In trobojnlca. Iz Zagorja ob Savi nam pišejo: l. maja so v Zagorju proslavljale vse delavske organizacije. med niimi tudi narodno-socljallstlčna. ki je imela na rdeči zastavi pripeto trobojnl-co. Ko so se hoteli uvrstiti v sprevod, so jih obstopili komunisti In zahteva!! od njih, da morajo z rdeče zastave raztrgati troboj-nico ako hočejo napraviti obhod skupno 2 njimi. Koliko gre narodnim sociialistom za narodnost, katero neprestano povdarjajo njihovi generali v Ljubljani, pa naj Izpriča dogodek, ki se Je pr! tem fzvrSil. Narodni socijalisti so z zastave strgali trobojnlco. Jo vrgli v stran, nakar so v bratskem objemu s komunisti z obhodom proslavljali 1. mai. Ker Je to proti načelom Sftkolstva, katerega člani so trgali trobojnlco. bo seveda tudi v tem pogledu treba napraviti remeduro. Gospodje bodo pač morali priznati, da morejo biti samo eno. ne pa vse, kar Jim čas in prilika pokaže kot oportuno.
*	»Slovenec« se norčuje Iz obrtništva. Obrtnik nam piše: Ono obrtništvo, ki še m prišlo do spoznanja, da Je strankarjem delovanje zanj je laž ln humbug, naj ri prečita poročilo četrtkovega »Slovenca« o čev. Ilarskem kongresu. V dolgem članku trt niti duha ne sluha o stvarnih poročilih referentov In sledeči debati, ki Jt pokazala kako obupen boj bije ravno čevljarski obrtnik za svoj obstanek »Slovenec« se na eni strani cinično norčuje iz krasno uspelega zborovanja na katero so prihiteli čevljarski mojstri iz daljnih kraiev, na drugI strani pa zopet blati Idealne delavce In naše strokovne obrtniške organizacije, ki se ne vtikajo v strankarske zadeve, temveč delajo Izključno le na strokovnem polju v korist obrtnika Pustimo ta grd Izpad proti našemu obrtništvu ln osivelim obrtniškim prvoboriteljem na strani, ker jim je v zadoščenje lepo uspel! kongres In pa spričevalo bratskih hrvatskih voditeljev, ki so se divlli zavednosti in organizaciji našega obrtništva. Tudi smo prepričani, da resni obrtniški vodite!!!, ki so mogoče pristaši SLS, takega ogabnega napada proti našemu obrtništvu ne odobravajo. S požrtvovalnim strokovnim delom bomo dokazali, kdo deluje za obrtnika in kje je mesto obrtnikov. Obrtništvo pa naj «1 dobro zapomni storjeno kruto žalitev in naj obrne hrbet onim. ki pred očmi nimajo koristi obrtnika, temveč le sebične In strankarske Interese.
*	Afera na zagrebški medicinski lakaltett. Poročali smo že, da so v Zagrebu aretirali hi Izročili sodišču bivšega asistenta pato-loško anatomskega zavoda medicinske fakultete Viktorja Efremova, k! se je izdajal za zdravnika, dasi nI Ime! absolvlranlh medicinskih študijev. Dekanat medicinske fakultete v Zagrebu Je sedaj objavil komunike. ki pravi, da }e bil Efremov. Id Je bil prej zdravnik začasne vojne bolnice v Me-Ijinah v Boki Kotorski, nameščen kot asistent pataloško- anatomskega zavoda fakultete. Ko Je pozneje zahteval nostrifika-cljo svoje zdravniške usposobljenosti. Je sklenil profesorski zbor, da mu ne moTe no-strillclrati diplome, ker je kot begunec zapusti! dokumente v ruski vojsk! ter Je mogel predložiti samo vojaške dokumente o zdravnUkl kvalifikaciji. Naročeno mu Je bilo raj ponovi vse izpite II. hi lil. medicinskega rigoroza. T» izpite je polagal po običajnem redu. Ko so se pojavili dvomi o njegovi zdravniški kvalifikaciji, je dekan nstavll na-daljno polaganfe Izpitov, profesorski zbor pa je pisal v Rusijo po Informacije. Dekanat medicinske fakultete v Rostovu Je sporočil, da ie Imel Efremov koncem leta 1917^18. štfrl semestre medicinskih študij, radi česar ni mogel Imeti že leta 1916. zdravniške diplome kakor Je trdil Efremov. Dekan Jc Efremova nato takoj suspendiral od službe ter prijavil zadevo rektoratu tn oblastvom. Ta komunike je podpisal dekan medicinska fakultete dr. Miroslav Cačkovld, ki ga sedaj sprašuje v »Novostih« dr. Lujo Thaler, ali je pripravljen Izvajati vse posledice, če mu dokaže, da nekatero navedbe v komoni-keju niso točne.
•	Proti odebelostl deluje S kolosalnlm uspehom samo »Vilfanov čaj« Dobiva se v vseh lekarnah In drožerijah. Proizvaja: Laboratorij Mr. D. Vl'fan, Zagreb. Prllaz 71.
•	Zahvala. Vajeniške izdelke Iz Domžal za vajeniško razstavo v LJubljani je g- Fr. Cerar. tvomičar v Domžalah, brezplačno prevažal. Za podporo se mu odbor obrtne nadaljevalne šole v Domžalah naJtoplejc «a-hvaljue.
•	Žalosten konec gospodarske razstav« v
Vršcu Kakor poročajo It VrSca. Je policija aretirala prireditelje tamošnje gospodarske razstave, ker so osumljeni velikih nerodnosti. Pripravo za razstavo »o oblastveno ukinjene. Upniki se pozivajo, da prijavijo svoje terjatve policiji v Vršen.
•	Naši v Ameriki. It Plttsburga v Zedlni«-nlh državah »mo prejeli obvestilo, da te Je tamkaj ponesrečil nai ro'ak Janez BašelJ. Zdrav Je šel na delo. toda vrnil s« nI ve5. Zaposlen je bil pri American Stee!-Poundry Co. Ko so dvigniti velik kos Jekla, sc ie strgala vrv Ja Icklo le padlo aa BaSlla. BO k
O noi ar jat« M. da eden pat
nogavic t žigom In znamko (rdečo, modro ali zlato)
n
trsja kakor ItirJ« pari drutrlh. Kupite eden par In r>reprlf -|tt
te. _ Nogavice bret liga
.ključ* ao ponarejene.
H-i n
na mestu mrtev. Doma Je bil lz Smihela Pri Novem mestu. Zapušča ženo In troje otrok. Umri! so v Ameriki še asslednjl naši rojaki: v Jolietn Ivan BarbM in Fran Muštar — prvi za pljučnico, drogi na oporadjl. Barblč Je b« doma iz Metlike. V Braddocko Fran Arhar Iz Borovnice, v Cansas City Peter Sterk te Jelenjo vasi pri Črnomlju, v Bes-semeru Martin Mazl It Male vasi pri Ljubljani., v East Helene France Krap he Ooričl-ce pri PreseTju, v Clevelandu pa Maks Za* rodom te St. Ruperta na Dolenjskem.
•	Katastrofa v viharni no«. V vasi Crnl fcrijeg pri Mostarju v Hercegovini Je divjala te dni strašna nevihta. H Je zahtevala dve človeški žrtvi Okrog male siromašne hišice kmeta Bjelanovlča. k! Je stala na hribčku na samem. Je treskalo ln se bliskalo, kakor bi bH sodni dan. Neki seliak, ki Je ponovno svetoval svojemu prijatellu, naj »e Izseli Iz nevarnega kraja. Je pogleda! te dol'ne proti hribu ln opaž«, da Je pravkar v Blelanovi-čevo hišo treščila strela. PokHcal Je takoj sosede lil jih opozoril na smrtno nevarnost v kateri se nahaja Bjelanovičeva rodbina. Seliakl so odhiteli ponesrečencem takoj na pomoč, a bilo ie žalibog že prepozno. Našli so Bje!anov'ča hi njegovo ženo na tleh. zvi-jajočo sc od bolečin. Obema so se vžgale obleke In p'amen. ki ta Je povzročila strela. Je obje! tndi že pohištvo. Vsaka pomoč is bila Izključena. Nesrečneža sta pod1egla težkim opeklinam že čez po! ure. hiša pa je pogorela popolnoma do ta!.
♦	Samemor «0 letne starke. V Eeogradu se Je 5. t. m. obesila 60 letna starka Ukus Pijade. Domnevalo, da Je Izvršila samomor radi bolezni ln bojazni, da bi popolnoma ne oslepela.
♦	VelTka dofravdacila v Bakra. V Bakru Je policija aretirala uradnika v monopolnem skladišču Aleksa Cvljanovlča. ki le ponever« tobačnih Izdelkov v vrednosti 70 tisoč dinarjev.
•	Vlomilci optenlH trafiko na Bregn pri Ptuln. V no« od 4. na 5. maja so na Spodnjem Brega pri Ptuju doslej neznan! vlo-rr?1c1 vdrli v trafiko uradniške vdove Amalije ŽaJdela Vlomilci so JI odnesli celo zalogo tobačnih Izdelkov v vrednost! 22 2^9 dinarjev. S plenom so Izginili bret sledu. V zadnjih meseceth »e Jo v raznih krailh mariborske oblasti Izvršila cela vrsta vlomov In tatvin. Po načinu Izvršitve vlomov se domneva, da Je na delu organizirana vlomilska tolpa.
otNSlU ODS£*
V ioouiu <>£
vt.
M Vfčt*
• ob an. ori.
........................................
Iz Ljubljane
O— Minister Kalfov na pot« skozi LJubljano. Bolgarski zunanll minister Hrlsto Kalfov Jc prispel danes ponoči ob pol 2-1 n« potu v Pariz t orijen akm ekspresom v Ljubljano In takoj nadaljeval svojo vožnjo.
u— Izleti mladine v Ljubljano. Z majnl-kom Jc pričela tezona teletov. Gojenci podeželskih zavodov prihajajo na Izlete v mesta. Šolska mladina te Ljubljane pa na deželo. V sredo Jo posetlla naše mesto Šolska mladina z Jesenic pod vodstvom uč'te'!a Plbrovca hi gdč. Mileno Humer. Mladina si le ogledala tnamenltoctl mes»a fl položila na Prešernov spomenik cvetje z Golice. Popoldne le pohitela m'sdež na Šmarno goro. Iz Ljubljane Je odnesla nalbolJSe spomine.
u— Cvetlični dan t prid vojnim žrtvam priredi v nedeljo dne 10 maja Udruženje vojnih Invalidov, vdov hi sirot, podružnice v Ljubljani ob prijaznem sodelovanju cenj. dam vseh lluMJansklh žensk h društev. Pro sitno vsa društva, da to upoštevajo In cvetlično prireditev ta ta dan opustijo. Odbor.
u— Trgovsko drnllvo .Merkur, ta Slovenijo v Liubliani opozarja ponovno svoie članstvo na ogled tovarne v Jaršah In nato Izlet v Lukovlco, ki se vrši v nedeljo dne 10. maja. Odhod ob 7.55 tjutral lz glavnega kolodvora. Opozarjamo, da to za povra-tek te Lukovlce do Domžal za vte ude'e-žencc naročeni vozovi. — Odbor. 9.35 u— UdralenJe Iugoslovenskih Iržonler« I arhitekta — tekclla Ljubljana vabi člane, da te udeleže pogreba blafopokojnega za-tlužnega člana g. inž. Cirili M. Kocha danes ob 16. url te Nunsko utfce It 10. -Upravni odbor.
u- Mestna Orjtma. Prireditvena tekclla priredi v toboto dne 9. maja v areni Narodnega doma čajanko a **n:mlvlm sporedom Svlra barski orkester. Nb tporedu le tudi Šaljiva pošta In ples. Vstopnine nI. Začetek ob 20. url Vse članstvo In prijatelji našega pokreta uljudno vablJenll - Prireditvena tekclla.
u— «JorJcvan|e». Na malnlk deseti — ob ar! deveti — na Gradu UubManskem — se maša prične. — Potem »e od krala — taline rlngarala — počet In po dolgem — veselo bo vse I — Bret dvoma bo vredno — da bo t! ta vedno — to tlavllc vsak Pri-Slec — tapisal v srce!	941
o— Dotlčnl. k* Je v nedrllo nt Cesti na Južno železnico vzel t ogra|e dežnik, te po-zivlja, da ga odda na poUclU, ker bo »icer. ker U znan. ovaden.	940
b— Za društvo slepoev Je daroval g. Anion Korltnlk. hoteHr hotela «S1on» 300 Din. namesto venca na krsto omrle ge. Marije Košiša. Znesek naj se dvigne v upravi našega lista.
u— NaJnoveJSe bluze, otrolke plaSčke, oblckce priporoča KrIStoflč-Bučar.
t»— Zabavni večer s petjem In godbo, plesom In drugmi zabavnimi točkami, priredi pevski odsek .Oraflka. v soboto dne 9. maja v dvorani Kazino. Vse zabave-, smeht-In šaleželjno občinstvo se vabi na U večer mičnosf, Segavostl In razigranosti, na katerem bo mladi grafični tbor in šentjakobski orkester t zvrhano mero zabave razigrava! mlado hi staro. Začetek ob 8. url tvečer. Vstopnina 10 Din. Ves dohodek gre v korist pevskega odseka »Grafika*. 866 u— Veselica društva .Soča« dne 2. maja Je uspela v vsakem oziru prav lepo kljub temu, da so Je ni udeležilo več znanih obrazov. Vse točke veselice, ki so nudilo polno umetniškega užiika In zabave, so bile dovršeno uprizorjene osobito solospevl opernih pevcev gdč. Svlligojeve ln g. Stu-hc-lja. Ples Je bil Izredno živahen. B'! Je res večer domače In prisrčne zabave. Sent-iakcbskrmu pevskemu zboru, godbi Sokola U operam in vsem drugim igralcem ter dobrotnikom, ki so pripomogli t darovi do takega uspeha — srčna hvala!
„_ Policijske prijave. Od sredo na četrtek so b"H prijavljeni policiji sledeči slučaji: 2 tatvini, 1 poškodba tuje lastnine. 1 prestopek kal|enj3 nočnega mirti. 2 prestopka obrtnega reda. 10 prestopkov cestnega p^lcliskega reda, 1 prestopek trpinčenja živaH In 1 samomor. Aretacije so se Izvršile 4 in sicer: 1 rad! prestopVa tatvine, 1 radi vlačuzanla, 1 rudi prestola pijanosti in 1 radi prepovedanega povratka.
n_ Pobrllnstvo. Med lavno sejo Trgovske In obrtniške zbornice v sredo se le vr šila tudi tajna seja, ki Je Imela razpravljat! o nek1 notranji zadevi Zato so bili poročevalci listov sprva zaprošeni, da se za kratko časa odstranilo, vendar se Jim J« nazadnje dovolilo, da ostanejo, vendar pa o tem ne poročajo, odnosno le toliko, kolikor se Jim bo dovolilo. Toda .Slovenec« Je kljub temu prinesel o tej se!: poroč!'o Se celo s komentarjem. Ne gre tu za predmet, o katerem se Je razpravljalo, temveč le za čisto navaden čut dostojnosti. To Je že dru go pobalinstvo, ki ga Je .Slovenec, zagrešil ta teden napram zbornici Prva «S1o-vončeva« nezrelost Jo bil popolnoma neos novan In neresen napad na zbornico, ka'e rega |e kronalo de'srvo, da Je dot čno številko .Slovenca« na«e1 tbonrčnl tajnik g Mohorlč tiiitra! t očr'an1m Cankom pred svojim stanovanjem pribito na vrata.
B_ Tatvina na k"nj«kem sejmišča. Zi vinski sejmi so že od nekdaj znana privlačna sila ta razne tatove In žeparje. Ob lakih prllkah se udejstvulejo tatovi najlažje ra dl ve'!k« množice ljudi In ker vedo. da najdejo za svoj po«e! tamkaj največ priložnosti. V sredo so polovtV ljubljanski detektivi na selmlšču zooet več sum'J1v*i prikazni, ki so stikale po tul h žepih hi Imele v nekaterih slučajih tud! uspeh. KonJ.kemu trgovcu Francetu Kode'11 Je zmanjkala z voza tud! 200 Din vredna odeja.
u— Aretacija nevernega goljufa. V S škl !e bi! v sredo popoldne aretiran 22-!etn! Ivan Biikšič. bivši k'Ju5avirčar«k! pomoč-nk. Jako Iznsjdljlva nafura. V zaporu katerega le odsedel rtdl goljufije, se ie se-manll tudi t nekim Nagllčem. Prlšfdšl zopet na pr-sto Je bila njegova prva pot. da Je šel k NagVčevI ženi v Sp. Bernik In J! Izročil ponarejeno pismo njenega moža, v katerem prosi za 3000 Pln gotovine. Oo'lnf so Je Izdal zn tlna sodnega nadsvetnlka KaJserJa. Trik se itra Je popolnoma obnese! In je goljuf denar takoi dobil. Navlhanec pa ni Imel do'go sreče in Je moral seda) zopet v za.oor. kier mu b>do morda dopovedall, kaj J« prav ln ka| ne.
nalni zaves« bi Jo zato repertoar Izbran fe lahkejših. predvsem pa efektnejšib. posehnj za narodno zavest vzbujajočih skladb. Pri. poročamo vsakemu, da posetl to prireditev, da se oddolžimo društvu »Jadran« za njegovo smotreno delo.
Iz Trbovelj
Iz Celia
t_Vzgled, ki ga ni omalovaževati. Od &o=
»ialistov Bernotove skupine amo naprošeni ugotoviti, da niso Imeli komunisti na veliko, nočni pondeljek veselice pri Počivavškji, pač pa pred Rudarskim domom, bernotovci pa v Počivavškovi gostilni. Zaradi našega po» ročila o veselicah na velikonočni pondeljek 15. aprila so bili predvsem bernotovci zelo razburjeni ker »o imeli vtis. da se nalašč napačno poroča. Toda temu ni tako, kajti mi se držimo točno stvarnega poročanja. Kdor je bral poaomo dotično poročilo 15. aprila, jo moral rprevideti zaradi nejasne zveze, da gre za tiskarskega škrata, ker jc bila povsem izpuščena ena vrsta, ki bi sicer omogočevala smisel Omenjeno razburjenje, ki se šc sedaj ni poleglo, je za »Jutro« ra» veseljivo znamenje, ker nam dokazuje, da ima naše časopisje mogočen vpliv, mimo ka. terega ne morejo kar tako meni nič tebi nič naši nasprotniki.
t_ Postavitev invalidskega doma. Tukaj.
šnja invalidska organizacija, ki šteje okoli 160 organiziranih članov in ima pod svojo zaščito tudi 180 vojnih sirot brez stariSev, bodisi očeta ali matere, je sklenila postaviti v Trbovljah invalidski dom z vzidavo spo. minske p'oiče. Le ta bo vsebovala imena vseh trboveljskih rojakov, padlih za časa svetovne vojne. V svrho čimprejšnje reali. zacije tvojega načrta sc bo obrnila invalid, »ka organizacija na škofa v Mariboru in na škofa v Ljubljani, da bosta vplivala po svo» jih močeh, da bodo podeželski ljudie daro. vali v ta namen v pristojnih cerkvah, ob. enem pa tudi na oba velika župana za do. voljenjo pobiranja prostovoljnih prispevkov pri vseh patriotskih državljanih v Sloveniji V odboru omenjene organizacije so energič. ni možje, zato je upati, da se jim bo njihov načrt, čeprav je nekoliko drzen v današnjih razmerah, tud! posrečil Zaradi lege inva. lidskega doma »e je dosedaj že precej ukre. palo, kako jim bo pa sreča mila. se še ne ve,
t_ Tudi pri nas tombola. Sokotsko dru«
štvo bo priredilo med 15. junijem ln Julijem javno tombolo, katero je pravkar dovolil veliki župan ljubljanske oblasti. O tem, da se bo dobro obnesla, ni nobenega dvoma. Pri tadnjl tomboli so odnesli vse dobitke preprosti delavci katerim oe ni niti najmanj sanjalo, kak?ra s--fča Jih čaka.
e— Značilno« Predzadnja .CMlier Zel-tung. reshfrira imenovanje vlšiega sodnega oficljala Ivana Ivan*ka za višjega plsar-mškega predstojnika pri okrožnem sodPču v Celju. O tem Imenovanju, k! Je dvignilo v Celju precej prahu, smo že poročaM Nad vse zanimivo pa Je. da «C. Z » piše njegovo Ime ostentafvno v nemškem pravopisu Ivanschek, kakor $e Je ta gospod popreje pisal...
e— Več ob>ek Je nVradel nek! neznanec v torek dne 5. mala fotografu Kunšeku Iz njegovega stanovanja na Cankarjevi cesti. Ukradeno obleke to bile vredne nad 6000 dinarjev.
e— Učiteljevo s« po«ovno opozsrja da se vrši tborovanie Cel)sk-ga učiteljskega društva Jutri v soboto v Žalcu ln ne v Celju, kakor le b'1o to doslej.
e— Število umrlih v aprila. V Ce'Ju |e umrlo v aprl'u skupno 25 oseb In sicer 7 v mestu, 16 v Javni In 2 v vojtški bolnici
h MHbora
a— Izpopolnitev odbora J-C. lige. Pri
včerajšnji se}4 J.-C. lige le bil koop'lran v odbor g Vladimir Suša. komisar pri velikem županu v Mariboru. Tej seji Je prisostvoval tudi predsednik, poslanec dr. Pvko, ki se Je za dva dni vrnil v Maribor.
a- So Skrlatlnka. Zadnje dni Je zabeležil mariborski m-stnl f tikat zopet dve novi obolenji na škrlatlnkl. V izo'!ranl baraki splošne bolnice lef trenutno še !9 bolnikov na škrlatlnkl dva na oSpicah In eden na davicL
a— .Jadransko noč» priredi v soboto dne 9. maja v Narodnem domu naSe aillno društvo .Jadran., Prlrcdtev bo Izredna, ker vscbulo spored In priprave vzete It do-mačega kraSko - primorskega žlvllenia. Tako bo na pr. postavljena originalna primorska hiša t kuhinjo !n kletjo, kier se bo točil pristen teran It Pu'ove!| In Avberla. Pevski zbor bo zapel več komadov, med dri!g'ml tudi pesem .Na bo|». s kateto so nekdo! narodna društva po tržaški okolic1 budila narodno zavest ln katero !e avstrijska vlada končno prepovedala. Zbor ne prolzvaia težkih umetniških skladb, ker le glavna njegova nalaea. probujenje naroda k aaciio-
Iz Primor ja
•	Dopolnilni davek ne dohodke v Italiji. Italija je uvedla nov davek, kateremu »o podvrženi v»i državljani doma in v Inozem. stvu, pa tudi vsi tisti ki so sicer Inozemski državljani, a imajo kakršnekoli dohodke v Italiji. Novi davek ae nanaša na vse vire. na premičnino in nepremičnine. Od trga davka so oproščeni samo člani vladarske hiše. po. slaništva tujih držav in tuji konzulati. Do. hodke morajo napovedati vse oaebe. če nji. hov! dohodki ne znašajo manj kakor 6000 lir na leto.
•	Vipavski poljedelci v Vidmu. Pod oseb. nim vodstvom ravnatelja kmetijskepoto« ralne Sole v Ajdovščini dr Velicogne se Je odpeljalo 40 vipavskih poljedelcev v Videm, da si tamkaj ogledajo kmetijske zavode ln podobne ustanove.
•	Guimerovo dramo * Nižava* uprizori prihodnjo nedeljo »Dramatično društvo« v Gorici
•	Možgane ti je pretresel 341etni Alojzij Cotič te Tabora pri Dornbergu Peljal se je a lastnim vozom te Gorice Blizu St. Petra Je pade! na tla. kjer je obležal nezavesten. U omiljeni ljudje so ga pobrali ter ga odpea ljali v goriško bolnico.
•	Nesreča v tržaikt prosti luki. Trije te. žak! so v trža'kl prosti luki prekladali žele« T.O. Hoteli so dvigniti veliko tračnico, kate. ro so privezali z železnimi vrvmi, da Jo žer. jav prenese. Ko je bila Sina že v zraku, ao vrvi popustile in železo je padlo na tla. K sreč! ao težaki odskočili. da jih ni ubilo ra. njeni pa so bil vendar trije, in tc so morali oddati v bolnišnico.
•	Slabo je naletel kraški kmet Mihael Gr» mek v Trstu, kjer ae je mudil po opravkih. Na ulici Je naenkrat stopil predenj človek ter mu ponudil roko. Grmek ga jc hotel za« vrniti toda mož te je tako prijetno smuka! okolu njega in ga ogovarjal ter opozarjal na poznanstvo, da mu Je kmet aledniič izročil 100 lir, katere je hotel slepar .zamenjati., kakor Je reke!. Slepar je Grmeku velel, naj ga počaka pred neko prodajalno. Čakal Je in čakal, sleparja ni bilo več nazaj. Končno mu ni preostalo nič drugega kakor da naznani atvar policiji in se vme odkoder je prišel
•	Dramska temne Šentjakobske .Citalnb ce» v Trstu »« b'iža svojemu koncu In pri« nete v nedeljo na oder Bernsteinovo igro »Tat«, ki bo obenem benefiin« predstava marljivega slovenskega ansambla.
•	Tehnični zavod v Gorici bodo zidali na ozemlju starega pokopališča, tako je odlo. čila komisija za izredno upravo videmsko pokrajine.
•	Žrtev kolesarja je poatala 12!etna del. 11» ca Marija Frankovcc te Lonjerja pri Trstu. Marija je bila namenjena k tomlcam In jo š!a po cesti z nekaterimi tovarišicami. Na. enkrat je pridrvel za njo .Vletni kurjač Vincenc Mlač s kolesom. K!jub temu, da je zvonil, se jo dckllca prepozno umaknila. Kolesar jo je podrl na tla in Je tudi »am od. letel v »tran. Nesrečna Marija si io pri p«d» cu pretresla možgane. Pre bijali »o jo v tr. žaško bolnišnico, kjer najbrže no bo okre. val«.
rmuuu. »jooooooom .juuuuuuu oxxxaxxmraM**xx**>
ixceila i
|e n»jbol|SI In vendar najcenejSi stroj za rodbino in obiL — NaUomtttn, deli u vse stroje.
I GOREČ, UUBUAKA
palača Liubliantke kfed>inr banke«
»veta
Koliko zlata je na svetn?
Ker je sedaj angleški funt dosegel predvojno pariteto, je angleška vlada zopet dovolila izvoz zlata v inozemstvo. Posledica tega koraka bo. da se bodo dovoljevali krediti valutarno šibkejšim državam v Evropi, ki bodo s tem zlatom okrepile vrednost svojega denarja, pri tem je zanimivo vedeti, koliko zlata st nahaja dandanes po vsem svetu.
V Ameriki ceniio. da je na svetu za 9400 milijonov dolariev zlata, ali v jugoslovenski valuti, nekako 580 mil:jard dinarjev. Od te vsote ga je skoraj polovica v Zedinjenih državah, namreč 4200 milijonov, kar je vsekakor v veliki meri posledica svetovne vojne, ki jim ie tako malo škodila, zato pa tem več koristila. Od ostalega dela. nekaj nad polovico, odpade na Veliko Britanijo približno 760 milijonov dolariev zlata ali 8%. na Francijo 709 (7.5 <S), Argentinijo 472. Kanado 227. Italijo 215, Holandiio 234. Šnanijo 187 in Švico 142 milijonov dolarjev.
Kako zelo prevladujejo Zedinjene države. kar se tiče množine zlata, dokazale dejstvo, da ga ie odnadlo okoli leta 1870. nekako po tri dolarje na g'""0 prebivalstva. To število je zrastlo v predvojnih letih na 18 do 19. Leta 1913. ga je bilo že nad 19 dolarjev na glavo. Lani je prišlo na vsakega prebivalca Zedinjenih držav že do 40 dolarjev zlata.
Evropa bi po stvarnih računih potrebovala za svojih 300 milijonov prebivalcev zlato rezervo v znesku šestih milijard dolarjev. V resnici pa jih je imela koncem leta 1923. le kakih 2200 milijonov. Iz tega se vidi. kako zelo je Evropa danes odvisna od Amerike, ki io ie daleč prekosila. Ne mislimo pri icm samo na Zedinjene države, ki jih v političnem in gospodarskem oziru navadno splošno označujemo z Ameriko. ampak tudi na druge velike države, kot Kanado. Brazilijo in Argentiniio. Evropa je postala predmestje Amerike.
Odgovornost zdravniškega
poklica
Ljudje si ▼ vsakdanjem življenju največkrat predstavljamo, da učeni možje v praktičnih poklicih »mastno služIjo«. Pri tem mislimo samo na materijalno tran njihovega znanja in docela pozab-amo na odgovornost, ki jih spremlja jihovo delo podnevi In ponoči.
V Budimpešti se je zgodila pretresljiva pomota, katere žrtvi sta postala dva moža svojega poklica, en zdravnik in en lekarnar. Plvovarniški ravnatelj Josip Kunz je bolehal na revmatizmu. Sel je . svojemu prijatelju zdravniku dr. Ar-padu Maverju ter ga prosil, naj mu predpiše kako zdravilo proti revmatizmu. Dr. Maver mu je predpisal kol-hicin. pomotil oa se pri doziranju ter je mesto treh mšligramov zapisal 30 mm centigramov. Tri dni po zavžitju predpisanih pilul je ravnatelj umrl na za-strupljeniu.
Predno je postalo zastrupljenje usodno za Kunzovo življenje, se ie dr. Ma-. er na vse načine trudil, da bi svojega prijatelja rešil. Seveda je bilo že prepozno. Pacijent je umrl. Zadeva je prišla v javnost, kjer je vzbudila strašno ogorčenje. Državni pravdnik le zdravnika tožil. Toda poleg dr. Maverja je ii! soobtožen tudi lekarnar, ki je prezrl lepravilnost recepta ter se je ravnal po Jmotnem predpisu. Lekarnar se je sicer izeovarjal na svojo farmacevtko. ki je pripravila zdravilo, toda ženska je izpovedala. da je njen šef recept odobril, s čemer je niena odgovornost postala brezpredmetna. Sodišče je končno izreklo sodbo. Obsodilo je zdravnika in lekarnarja vsakega na tri mesece ječe ter na denarno globo. — Upoštevajoč Modno pomoto, kl se je zgodila, pa je sodni dvor dovolil zdravniku in lekar-narin izvrševati nadaljno prakso brez kakih oosledic za njun poklic. Obsojenca se sedaj upirata obsodbi. !e zdravnik in ne lekarnar noče nasto-Jti odmerjene kazni. Oba se nravdata dalje v nadi, da bosta dosegla v višji 'nštanci revizijo procesa. Za dogodek
sa
.'e
Dr. Ivo Šorli:
Demmciant
Razgovor se je že zelo razživel, ko je zmajal z glavo prijatelj Valentin in de*
ja!:
«Saj ni res, da človek vedno ve, ali .j bilo prav ali ne, kar je storil. Jaz na primer sem že pred štirimi leti napra« vil nekaj, kar mi še danes ne da miru, dssi se je zdelo po splošnem človeškem razumu brez vsakega dvoma prav.» »Hočeš reči. da se človek včasih ke» tudi dobrih dejanj?« »Dobrih dejanj se ne moreš kesati!« odkimal oni. »Kvečjemu, da ti jih je žal, ker so ti znabiti donesli celo ško. do. Ampak pri meni tudi tega ni. Ča» bite, saj je najbolje, da povem vso Historiio. potem presodite!
Evo. bilo je nekako drugo leto po Prevratu. Menda je res nismo zaslužili te sreče nad tako nenadoma učakanim, navzlic vsi veliki veri skoraj neverjet. nim čudežem, ako se nam le smela ta. kmalu spet zagreniti. Saj jaz goto. nisem izmed tistih, ki so se bali. da snet poruši, kar je tako svetlo kipe. - do neba in nam postajalo vsak dan milejše. To se pravi: razum se ni bal; ali srce se je včasih le snet stisnilo v tihi grozi... Preveč je bilo na delu. neumornem delu zlokobnih sil, a dria*
so VO se
vlada v zdravniških krogih in med občinstvom velikansko zanimanje, sai ie slučai ki je predmet splošnega obravnavanja. zelo nevsakdanjega značaja.
Hristo Kalfov
bolgarski zunanji minister.
Hristo Kalfov. sedanji bolgarski zunanji minister, je vodia generalskega triumvirata Lazarov-Volkov-Kalfov. čigar živi stroj je ministrski predsednik univ. profesor Aleksander Cankov.
Kalfov je revolucijonarni minister in je prišel v vlado po krvavem 9. juniju 1923.. ko ie vojaška liga vrgla Stambo-lijskega in se polastila vlasti. Rojen je bil v Kaloferu in je star 42 let. Po končanih srednješolskih študijah je stonil v vojaško akademijo, ki jo je končal leta 1903.. nakar ga ie poslala vlada v svrho nadaljnjih vojaških študij na vojno akademijo v Turin. V balkanski vojni je bil dodeljen operativni sekciji pri generalnem štabu, pozneje pa je postal kot izvrsten vojaški pedagog učitelj tedanjega prestolonaslednika, sedanjega bolgarskega kralja Borisa.
Po nerodnem intervjuvu notranjega ministra Ruseva novinarjem o notranjem položaju Bolgarske po atentatu v cerkvi Sv. Nedelje, je Kalfov posetil našega sofijskega poslanika Rakiča in izjavil, da Rusev nikakor ni nameraval zvračati krivdo za nesrečne dogodke na Bolgarskem na našo državo, in da je niegov ideal, živeti v najboljših odno-šajih z Jugoslavijo. V torek se je na potu v Pariz in London ustavil v Beogradu, kjer je imel ponovno posvetovanja z našim zunanjim ministrom doktorjem Ninčičem.
Nova univerza v Avstriji
V Solnogradu je obstojala doslej bogoslovna katoliška fakulteta. Sedaj se snuje ustanovitev popolne univerze, ki zaenkrat še ne bo imela vseh fakultet.
Nova univerza ne bo samo duhovni zavod. Mislijo na ustanovitev rednega državnega vseučilišča, kier bodo razen duhovnikov benediktinskega reda poučevali tudi lajiki. Študij na novi univerzi bo vsakomur dostopen. Bodoča solnograjska univerza je našla že precej mecenov, na čelu jim papež Pij X!.. ki je že nakazal dva večja zneska za novi zavod. V Lincu je bila pred kratkim konferenca, ki se je je udeležilo 30 opatov raznih benediktinskih samostanov iz vse Evrope in kjer so razpravljali o izpopolnitvi univerze v Solnogradu. Tu bodo ustanovili velik kon-vikt za vse dijake benediktinskega reda. ki nai sprejme vase vse klerike re-' da iz srednje Evrope.
Doslej se je prijavilo približno 30 cerkvenih dostojanstvenikov, večinoma opatje bogatih samostanov, ki hočejo zaenkrat nositi vse stroške za ustanovitev modroslovne fakultete in izpopolnitev splošne, tudi laiikom dostopne univerze namesto avstrijske vlade. ki sedaj nima za to potrebnih sredstev.
Dediči parmskega vojvode pred sodiščem
Iz Flrenze poročalo: Pretor Iz Vla-regela je povabil na dan 21. julila pred sodišče celo vrsto znanih osebnosti, med katerimi se nahaiaio: Bolgarski krali Boris, niegov brat princ Ciril, princezinji Evdoksija in Nadežda. vsi štirje otroci umrle bolgarske kraljice.
va, vsaj nje prestavitelji pri nas. so že spet pisali hladno*pravične protokole, kaj da bi vzrohneli in udarili! Pa še pra« vijo, da so nam misel na »ilegalne« or« ganizacije vdahnili tujci.
Tiste čase smo bil baš zamenjali sta« ri denar za novega, a ga še vedno za» menjavali — vsak mesec so postavili zadnii rok, pa ga zopet podaljšali; to. da vsi smo vedeli, da nosijo prejšnjega čez hrvaške hribe sem v koših, da ga Če2 mejo dovažajo v vagonih.
Nekoč sem se vozil od Celja proti Ljubljani. Pri oknu na vsaki strani ku> peja sta sedela mlad človek in izredno lepa gospodična— on oblečen s tisto čudno eleganco, ki je označevala teda. nje, osobito zagrebške valutne verižni, ke. Govorila sta glasno in drzno. sme. šila vse. kar nam je prinesel novi čas. Zakaj tudi to je bilo značilno za te ljudi: dočim so naši zabavljali in pso« vali, so ti zasmehovali.
•Kako na primer stražijo mejo!« je nadaljeval mladič. »Drug drugemu so na poti. vsak bolj surov, pa pokažeš megarcu nalašč malenkost in že mu pred nosom odneseš vse tisto, za čemer prav za prav preži! Ah. to je bilo da. nes krasno v Spielfeldu!«
Glasno sta se oba zasmejal«, a pri tem jima je ušel pogled na kovčeg pod njenim sedežem. Zdi se. da so razume.
žene pregnanega kralja Ferdinanda Koburškega: dalje princi In princezinje: Henrik. Jožef. Marija Pila in Marija Te-reziia Burbonska, Beatrica. Marla Adelhajda. Sikst. Fran Ksaver, Feliks, Henriieta, Gustav Burhonski. razcesa-rica Žita Avstrijska, prlncezinja Marija Antonijeta in princ Franc Burbon-skl ki so vsi dediči Parmskega vojvode. Roberta Burbonskega. V svoji oporoki je namreč določil Parmski vojvoda. da moraio njegovi zakoniti nasledniki izplačevati uradnikom njegovega dvora pokojnino tudi po njegovi smrti, in sicer tistim uradnikom, ki so služili vsaj 10 let. polovico nenzije. tistim, ki so služili 20 let ali več. pa celo pen-zijo. Dediči so do leta 1918. v resnici izpolnjevali svoje obveznosti, pozneje pa so ustavili izplačevanje. Oškodovani uradniki so sedaj podvzeli korake pri sodišču, ki bo v kratkem reševalo to pravdo, ki je zanimiva posebno po tem. da Dosaja na zatožno klop visoke glave.
Oslepel med plesom
Londonske bolnišnice so nedavno priredile veliko plesno soarejo v korist revnim slepcem. Zabave se je udeležila ogromna množica ljudstva, med moškim spolom tudi neki mladenič, ki se je živo zanimal za okulistiko. Plesal Je več ur nepretrgamo in šele ko je bil že tako truden, da so ea noge jedva držale pokonci. se je odločil za kratek odmor v naslanjaču.
Ko je sedel in so mu v buffetu postregli z naročeno zakusko. pa je nenadoma začutil, da mu pojema vid. Obračal se je na vse strani, mežikal, tresel trepalnice in končno zaplakal. Spoznal je, da ie oslepel. Bil je takoj prepeljan v bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili. da ie nastala osleoelost radi nagega navala krvi na očesna opna. Taki slučaj! izgube vida so zelo redki, vendar se od časa do časa pojavljajo. V Londonu se je pripeti! zadnji primer te vrste pred šestdesetimi leti. Takrat je na sličen način oslepel profesor John Har!ey. kateri pa je do štiriletnem sistematičnem zdravljenju zopet Izpresdedal. Nesreča, ki je zadela sedal mladeniča na plesni prireditvi, je zbudila splošno sočutje v Londonu. Najboljši strokovnjaki se zbiralo okolu nesrečneža, da poskusijo na njem svoje znanje in mu po možnosti vrnejo dar vida._
^□ngaaxragcxocaJUL'i x mccng
Moško
v krasni izbiri
po Jako ugodnih cenah Vam postreže |
P. MAGDIC
Oglejte si solldnost blaga! 222-a Pošiliam na Izbiro tudi po poŠti.
X Radarska nesreča v Ameriki. Iz Wal» lacea poročajo, da se je pripetila v rudniku Nccli nesreča in da je 700 metrov ped zem.
I jo zaprtih 17 rudarjev. Nihče ne upa več, da jih bo mogoče rešiti, ker je ves rudnik poln strupenih plinov.
X Davek na debelost. Seveda v Ameriki, kje pa mislite? Dr. Hunt Petera, strokov, njak v vprašanjih prehrane v Wash!ngto. nu, priporoča progresiven davek na dehe. lost. Svojo propagando utemeljuje s trd. nim prepričanjem, da se bo n« miljone Ame ričanov rajši lotilo hujšanja. kot da bi pla« čevali davek, kar bi bilo vsekakor pozdra. viti s stališča ljudskega zdravja.
X Rekord v razkladanju. Pa mik Cunard Line «Mauretan!a», ena največjih ladij na svetu, Je te dni razkladal pošto v PIvmou« thu na Angleškem. V 53 minutah je Izkrcal parnik 3600 poštnih pošiljk in je s tem do. segel nov rekord na tem polju.
X Usodna brezbrilnost zdravnika In lekarnarja. V Budimpešti je pred kratkim zapisal glavni zdravnik tamošnje delavske bolniške blagajne, dr. Arpad Maver, gene. ralnemu ravnatelju Delniške pivovarne Josl pu Kunzu vsled brezbrižnosti in ne da bi bolnika temeljito preiskal, tako močno do. zo kolikina. da se Je Kunz zastrupil in kma. Iu potem umrl. Oblastvo je uvedlo preiska. vo, na podlagi katere sta bila sedaj zdrav.
nik dr. Maver ia lekarnar Faciaovi, U ie
tudi kriv, ker bi moral vedeti, da tako veli. ka doza strupa mora neizogibno imeti smrt za posledico, obsojena vsak oa tri mesec« zapora ia tri milijone madžarskih kron gk» be.
X Prodaja Raffaatova stike v Ameriko. Kakor poročajo nemški listi, je bila te dni prodana Raffaclova slika »GiulUno di Me» dlet« iz zbirke Oskarja Huldschinskcga v Berlinu v Ameriko za en milijon zlatih mark.
X Katera delala trna največ listov? So> veda Zedinjene države severoameriške, kjer izhaja kakih 30 000 periodičnih tiskovin. Potem pride Francija s približno 10.000 Nemčija 7000. Anglija 5000 in Italija z 2500 listov. Drugačna pa je statistika, ako vpo. itevamo število prebivalstva. V tem pri. meru ima največje število časopisov Švica, časopisi. Ostale države Imajo veliko manj kjer pride 270 listov na cn milijon prebival, cev. Poleg Švice eavzemajo drugo mesto
J Zedinjene države z 250, tretje Francija t ' 240, četrto HoJandija s 130 in peto Nemi čija s 115 listi. Anglija ima 98 novin na et milijon prebivalcev, Italija 60 in Belgiji 30. O Jugoslaviji naša statistika ne pov« nič.
X Tudi telovadba. Mišice na desni lik t! predsednika Zedinjenih držav Coolidgea st, za njegovega predsednikovanja dobile r.ai ravnost obliko atletov. Coolidge je preC kratkim stisnil pri sprejemu, ki se ga j« udeležilo velikansko število ljudi, 950 rok, to je natančno 55 na minuto, kakor 90 ugo tovili novinarji Podajanje roke je trajale pri vsaki osebi toroj eno sekundo. Ni čuda. da mora postati gospod Coolidge atlet pr) taki telovadbi.
X Razstava nagrobnikov. Koncem maji se oo tvori v Laitsanni v Švici razstava na, g robnikov, ki bo trajala do 27. septembra. Na tej razstavi bo videti najpopolnejše umotvore, ki jih je ustvarita moderna ki. parska umetnost na tem polju.
Prvi zvezek Cankarjevih zbranih spisov
(V Ljubljani 1925. Uvod in opombe napisal
Izidor Cankar, založila Nov« založba.)
Res je, «da nam Je Cankar v sedanjem hi. pu duševnega življenja potreben«, kakor pravi založba. Se nikoli ni bila duša potTeb« na Cankarjeve resnice, njegove besede in dobrote v toliki meri, kekor danes, v dobi splošne duševne depresije, v času ko odmi. rajo slabotni sentimentalni ideali in sa po. raja nekaj novega, kar še nima zrelega izra. za. V zadnjih desetletjih našega življenja nismo imeli človeka, kl bi bil stal tako sredi naših razmer hi Jih obsojal a srcem ln dušo, z vestjo in razumom, kakor je to de« lal Cankar. Župančič se je umik»l v samoto in Je pesniško ustvarjal ločen od sveta. Can« kar p« je sedel ▼ krčmi sredi pijancev hi rodoljubov, sredi hinavcev in lažnikov ter je vse skupaj bičal z žgočo besedo. Njegovo umetniško poslanstvo nI Imelo na »cbl nič akademskega. BO je človek, ki se ni umi. kal človeški dnjžbi, temveč je živel med njo m JI brezobzirno našteval grehe, katerih je bil« polna njena duša.
Svoje umetniško poslanstvo je Ivan Can. kar izvršil kakor nihče drugi izmed sloven. ske modeme. Kakor Maks v »Kralju n« Be. ta j novi« je bil boj s flllstrom Bernotom. v Istem hipu r>a je pripovedoval Nini o mor. ju, o mestih, o gledališčih, o življenju, kl Je kakor sanja. Kakor Jerman v »Hlapcih« je sovrafil flcemerstvo in neznačajnost Oči. ta! je narodu hlspčevstvo in nemožatost, obenem pa je ljubil. In pisal je visoko pe. sem svoji materi. Tak Je fcil Ivan Cankar. Lepim dušam je oznanjal lepoto, lieemer. cem je razkrival hlnavščino, pUšnim ln ma. lodušnlm Je vllv«! poguma, vsem skup«? pa je odkrival neprestano svojo vljko ljube, zen do slovenskega naroda In do ljudi vob« če.
Prav zato nam Je Cankar dane« tako sfl. ro potreben In njegovo odsotnost tembolj pogrešamo. Njegova beseda nam n«dome» stuje težko pričakovanega človeka, ki bi mo ral stati v osrčju življenj« hi samo resnici zvest oznanjati lepoto svojih Idealov. Dej. stvo, da smo dobili Cankarja h«š v n«jkri. tičnejšem času naše duše vnos ti je tako močno, da gs je treba zabeležiti kot izre. den dogodek.
Prvi zvezek Cankarjevih zbranih spisov obsega drugo izdajo »Erotike«, pesmi iz pr. ve izdaje, ki niso Izšle v drugI zbirki ostale pesmi Is let 1892. — 1898. ter »Vinjete«. Seveda je dok«j C«rkarjevega gradiv« iz prvih let pripravi lan la na n jegov pear.iški poklic ostalo še neobjavljenega.
Uvod v knjigo ram kaže nastop Cankar, ja umetnika ter njegove nazore o umetnosti ln o naših kulturnih razmerah. Opombe nas opozarjajo n« razne polemike in r«ror«ve. ki so se vršile v znamenju Cankarjevih del. Uvod Je lepo pisan, strnjen, kratek, jedrnat, stvaren in objektiven. Z literarno.zgodovln. skega stališča gledan pa je pTekrstek v blo. gr«fskem oziru. Iz njeg« ne dobimo podohe onega Cankarja, ki se tako krepko odraž« od ostale drnžbe niti zelo nujnega opis« njegovih mladih let. Tod« urednik pravi. d« čaka Cankarjevo delo še literarnega zgodo. vinarja, katerega naloga bo preiskati vse kar Je S« nepopolnega.
Opozoriti bi hotel čitatelje knjige le na eno dejstvo. »Erotike« ln «Vlnjet» ne sme. mo sprejemati danes samo s spoštovanjem, ki gre velikemu avtorju, marveč moramo
li tudi sopotniki, ker se je vse odobru« joče pridružilo.
Včasih, čeprav ža! le redko, se mi posreči, da se ravnam po svetu modre* ga prijatelja še iz dijaških let: ako ho« češ videti, kako so ljudje neumni, imej jih za norca, ako se hočeš uveriti. kako so podli, govori sam podlo! To pot sem se res premagal in jima pomežiknil:
»Avstriiski konj je v tem kovčegu, ne li? Kaj pa je predstavljalo jugovin. sko muho?«
Ta dvomljiva duhovitost je abudlla v vozu šumno veselost.
»Muha so bile tri borne ovratnice in dva para nogavic v ti moji torbici.* se je zasmejal mladenič. »Konja je med tem držala kajpak moja apremljeval. ka... Ta divna gospoda je menda zad nje čase čula nekaj o galantnosti, ki smo jo dolžni damam, in se prizadeva oponašati evropske manire — ali verja« mete, da ji je pravi eshaeskl carinik po. magai spraviti spet na prejšnji prostor kovček, ki ga seveda tudi niti ni od« Pri?«
Zdaj aem vedel dovolj in mi je bilo
dovolj.
»Ej, potem pa ni lepo, da ae jlra ie rogate gospod!« sem ga pokaral, a le kakor za šalo.« Ne glede na to. da ste skrajno neoprezni... Kaj res mislite, da ni nikogar, ki bi vas lahko izdal?«
umeti fineso, ki prevladuje posebno v Can> karjevi pesmi Povsod dobimo v njih nian. so. ostrino, muziko, iskreno ftustvo. Črtic v »Vinjctah« ne gre brati kekor feljtonov; v njih se razodeva ves Cankar, kakor Je ved. no gledal na svet: z ljubeznijo, ironijo in satiro. Cankarjeve zbrane spis« bi morala zato imeti vsaka naša hiša. da jih berejo stari in mladi; stari zato, da s: 06verij0 spo« min na velikega borca za čiste idrale, ka. koršnega nismo imeli Slovenci izza Frana Levstika: mladi zato, da se uče spoznavati, v čem pravzaprav tiči prvina duševnega živ. Ijenla. Iskreno želimo, da bi prvemu zvezku kmalu sledil drugi ln potem še nadaljnl. De. lo, ki ga je izvršilo založništvo^ se bo prav gotovo bogato obrestovalo.
« Zbornik znanstvenih razprav*
Izdaja profesorski zbor Juridične fakultete. IV. letnik 1924/25. V LJubljani 1925. Zalo-2. ba juridične fakultete. Cena 60 Din. Nati. snila Zvezna tiskarna v Ljubljani
Pravkar je izšel IV. letnik »Gornika znan stvenih razprav, obsega joč 280 strani: 1.) l'niv. prof. MihajU Jasinski: »Prehod od ustnega običajnega prava k pisanem sako« nu»; 2.) Univ. prof. dr. Metod Dolenc: »Pro. hlem Izvrševanja kazni na prostosti v kra* Ijevini Srbov, Hrvatov In Slovencev«; 3.) Univ. prof. dr. Rado Kušej: »Vera in brač. na vez v naši državi de lege lata et de lege ferenda»; 4.) Univ. prof. dr. Stanko Lapaj. ne: »Občni del k mednarodnemu zasebnemu pravu«; 5.) Univ. prof. dr. Aleksander Bili« movid: »Nekoliko podatkov o delničliih družbah v Sloveniji.; 6.) Univ. prof. dr. Le. onid Pitamlc: »Kritični pogledi na juridifno osebo«; 7.) Univ. prof. dr. Cjorgje Tasič: »O teoriji narodne suverenosti naročiro u Prancuskoj, i o Jednom skorajiajem poku« šaju tamo«.
Opozarjamo vse naobraženoe zlest! pa na* *e pravnike na to publikacijo, ki se naroča pri dekanu Juridične fakultete v Ljubljani. Ondl so tudi še v založbi prvi trije letniki Zbornika znanstvenih razprav, ki prinašajo prvi na 19, drogi na 12, tretji na 15 tiskanih polah skupaj 30 znanstvenih razprav iz prav nozgodovinske, civilnopravne, državnoprav. ne in narodno gospodarske stroke. Vsi štirje letniki Zbornik« zn«nstvenih razprav stanejo hkrati naročeni 150 Din.
V založbi juridične fakultete Je izšel tu d! učbenik prof. dr. Milana Skerlja: »Menično pravo«. Broširan izvod te knjige stane 35 di* narjev

Kdor hoče redno dobivati
naj isto takoj naročL Cena zvezku za naročnike je Din 40-—
Naroča se v knjigarni
Tiskovne zadruge v Ljubljani,
Prešernova nI. 54 (nasproti gl pošte)
Osupla sta me pogledala, tudi zdrz. nila sta se. Jaz pa sem z vedno enako prijaznim glasom povzel:
«Ne mislim takih, ki ljubijo to drža. vo in ki jih je pač tudi nekaj. Ampak zakaj naj imam škodo od vašega dobič ka na primer jaz? Vi spravite v Za. greb za deset, morda ato tisoč in se več avstrijskega denarja — to oslabi naše. ga ln trpeli bomo popolnoma nedolžni
ljudje!.	^ . #
Ozrl sem se na sopotnike, v Katerin imenu sem tako rekoč tudi govoril, a zadel ob večinoma sovražne oči. Veriž. nik pa je pogledal spremljevalko in je
glasno dejal:	. _ , . ,
»Ali ti nisem rekel, da do Steinbriicka špijonov kar mrgoli? Na srečo pa to vemo in Jim ne napravimo veselja!«
•Tako — jaz aem ipijon?« aem vzp'amtel. »Dobro — potem bom tu. di denunciant!«
Vse Je otrpnilo, nekdo se je podvi. zal zatrjevati, d« ni treba »oditi po enem. toda ta hip smo zavozili na po. atajo Zidani most. Potniki na Zagreb ao morali prestopiti.
Sredi perona je stal debel oroinik. Stopil »em tja In rekel:
•Vidite tega mladega goapoda in go. epodično? Prosim preiščite ju! V vlaku sta se hvalila, da sta spravila čez me. jo velike vrednosti — v kovčegu Imata
naibrže denar.«
Človek me je nekoliko nejevoljno pcx gledal in se počasi približal označeni, ma. Nekaj časa »o tiho govorili, potem je pomigni! proti sobici poleg izhoda. GosDodič se je priklonil, vzel spremljc valko pod roko in oba sta hladnokrv« no sledila pozivu. Jaz sem stal že v va. gonu in čakal, kaj bo.
Nista pretekli dve minuti, ko so ee vsi trije vrnili — orožnik očividno za* dovoljen, onadva • nrešernim smehom.
Mogoče stvari ne bi bil tiral dalje, da sta se tiho pobrala na svoj vlak. Toda napravila sta novo nesramnost: po» iskala sta me z očmi in se mi trikrat ironično priklonila.
V hipu sem bil zunaj in pri službi* jočem uradniku. Glasno sem obdolžil orožnika nemarnosti ter zahteval, da še enkrat preiščejo. Malo je kajpak manjkalo, da niso odvedli mene. a vztraja! sem tako od očno — med tem se je bil pojavil Se orožniški narednik _da so zopet stopili po onadva.
čaka! sem spet na vlaku. Uspeh je bil popoln: kovček natlačen z bankov. d po tisoč in sto kron. Toda nikoli ne bom pozabil pogleda teh dveh člove« kov, ko so ju potem smrtno bleda tirali mimo mene proti izhodu: njegov, ka. kor da me hoče na mestu prebosti; njen.., Da, njen je bil prej obupan.
Naš izvoz v marcu
Močan porast — Na prvem mesto zopet turščica. Po podatkih Generalne direkcije carin je izvoz v mesecu marcu t. L kakor smo že včeraj kratko poročali, močno napredoval. Znašal je 368.942 ton v vrednosti S17.744.741 Din (v zlatu 67 918.998 Din) napram 266.718 tonam v vrednosti 746.315840 Din (v zlatu 53.270.224 Din) v enakem času prošlega leta. Povečanje izvoza v letošnjem marcu napram lanskemu znaša 102.224 ton (38.32 odst.) v vrednosti 71.428.901 Din (27.49 odst.) ali v zlatu 14,648.774 Din.
Na prvem mestu med Izvoznimi predmeti se nahaia kakor že prejšnje mesece zonet turščica. katere se je izvozilo 106.052 ton v vrednosti 217.4 nrliiona dinarjev. Potem slede (prve številke <one, odnosno komadi, v oklepajih pa vrednost v milijonih Din): les: a) Gradbeni 106.702 (126.8). b) drva 21.186 (6 2); sirovi baker 3250 0n9.2); jaiea 3778 (63 2); meso: a) sveže 1025 (19 5). b) mesni izdelki 171« (6.2): cement 33 522 (16.9): goveda 3890 komadov (15 2): svinje 6162 komadov (12 9); komi: 3402 komada (12.2): predlvo 667 (11.3): svinec: a) v ploščah 874 (10.6). h) sirov 309 (2 9): »imeli 156 '9.9); kože od divifčtne 54 (9.5): žita: a) pšenica 1832 (8.9). h) ostala žita 1464 (5); kaic'iev cljanamld 3497 (8.5): lesni Izderi 1027 («4): pšemčna moka 1133 (7 5): železniški pr??!: a) hrastovi 101.749 komadov (6.4). b) bukovi 56 tisoč 424 komadov (2.5): sir: a) kaška-vali 140 (4.6). v-) navadni 2 (0.03): zdra-v'!ra 7e':š*a 619 (4.5): eVstraM za kože 724 (3.3). V maniših količinah so se ra^alie izvozili še: kalcijev karbid, opii, otrobi, jagnječie 'n iarčje kože. ferosilicij. fižol, amoniiakova soda železo. perotnšna, ovčje in kozje kože ter ostalo.
V prvih treh mesecih t. 1. se le izvozilo 1016.068 ton v vrednosti 2273.5 mi-Jjiona Din (v 7latu 189.8 milijona Din) nnnram 715 264 tonam v vrednosti 2061.4 mMiiona Din (v zlatu 142.9 milijona Din). P.omet v letošnjem nrvem četrtletiu nanram lanskemu prvemu znaša torei ?01.704 tone '42.18 odst) v vrednosti 212.1 milijona Din (32.87 odstotka) ali v zlatu okrog 47 milijonov dinarjev.
Narodna banka SHS
Stanje 30. aprila 1925.
Aktiva (v mi'ijonih Din: v oklepnlih spremembe napram stanju 22 aprila): kovinska podloga 442 2 (+ 1.6); posojila 12636 (— 11.3); račun za odkup kronsVh novčanic 1186.3; račun začasne razmene 367.9; državni dolg 2966 3; vrednost državnih domen, založenih za Izdajanje novčanic 2133.3; saldo raznih računov 512.0 (+ 11-2). Skupno 8876.9.
Pasiva: vplačani del glavnice 27.7 (4- 1.5); rezervni fond 6.2 (4- 03); novča-jilce v obtoku 5671.0 (+ 107.6); drža-vnl račun začasne rnzmene 367.9; državne terjatve po raznih računih 0 (— 25.7); razne obveznosti 592.2 (— 88.9): državna terjatev za založene domene 2138.3; nadavek za nakupovanje zlata za glavnico in fonde 73.-3 B" 6.6). Skupno 8876.9.
Tržna poročila
Novo°adska blagovna borza (7. mala.) P 5 e n i c a: baška, Zenta 2 vagona 480 do 485. Turščica: banatska, mai-junii. 5 vsgonov 201; baska, maj. Tisa. 30 vagonov 205; sremska. 7 vagonov 185 — 190; sremska, ladja, maj, 12 vagonov 200; sremska, ladja Donava. 40 vagrnov 203. Moka: «2-, 1 vagon 513. Tendenca čvrsta.
Ljubljanski živinski sejem (6. maja.) Pogon 511 konj, 1 žrebe. 71 volov, 99 krav, 6 telet, 852 prašičev. Cene za kg žive teže: voli 1. 10, II. 9, III. 8.50. teleta 14 — 15, krave za klobase 3 50 — 5 D:n. Prasci plemenski od 100 Din dalje za komad. Dogon konj in prašičev na tem sejmu je bil najštevilnejši izza preobrata. Cene so napram zadnjim sejmom močno nazadovale, zlasti plemenskem prascem. ki so se na prejšnjih sejmih trgovali od 200 Din dalje. Goveja živina se je pocenila povprečno za 1 Din pri flogramu. Kupčija s prašiči je bila jako
živahna, dočim Je za govejo živino In konle bilo zanimanje manjše. Tujih kupcev na sejmu ni bilo. kar Je sploh opažati na vseh zadnjih živinskih sejmih v Sloveniji ln drugod v državi.
Celjski svinjski sejem (6. maja.) Dogon 250 komadov. Povprečna cena za komad: 6 do 7 tednov stari 50 - 100 8 do 9 tednov 100 — 150, 9 do 12 tednov 150 — 200, 4 mesece 250 - 300, 7 do 8 mesecev 500 do 600 Din. Prodanih 80 komadov.
žalosten, očitajoč... Ne gre mi iz spo« mina, pravim... Ne zato. ker je bilo
dekle tako lepo, ampak ker sem iz ti« stih oči spoznal, da smo si vendar vsi bratje in sestre... da sem izdal sestro. Celo on ... o. tudi on mi je bil v tem hipu postal brat... Vrag vedi!» se je jezno zasmejal. «Saj bi razumel, da sem iu izročil prejšnjim, avstrijskim sovražnim oblastim — toda to je ven« dar moja država in moj čin dolžnosti!* «Tem bolj, ker sta te izzivala, izzi« vala! Sam praviš, da si ju samo zato, ker sta se vedla tako nesramno!«, je pripomnil odvetnik Straiek.
«Eh, nesramno... Saj pri tem poslu morata biti nesramna — nesramnost le takemu poklicu pogoj! Sicer pa kaj bi modrovali - vsi boste pravim, gotovo priznali, da sem ravnal prav, kakor hi« di vsi čutite in razumete, da mi je ne« prijeten, težak, naravnost bolesten ta spomin!...»	. . ,
Nekateri so ugovarjali, drugi KaKor da morajo šele premisliti. Tu je stan zdravnik Ratej trdo potrkal z me«n« cem no mizi:
«Je... je brez dvoma konflikt, konflikt vesti bi reke! naravnost... To« da bolest, ki ti jo provzroča ta spomin, moraš prav razumeti: ta bolest je žr» tev za domovino, a vsaka žrtev je bo« lest...»
= Češkoslovaška na ljubljanskem vele-sejmu. Češkoslovaška republika ima na našem velesejmu svoj lastni, lično zgrajeni paviljon, ki pa ob priliki vsakoletnih ve!e-sejmsklh prireditev ni bil baš najbolje zaseden. Za letošnji velesejem pa se pripravlja obiskovalcem prijetno presenečenje: Ce! paviljon namreč zasede Svaz češkosloven-skčho dila v Pragi in so tozadevni dogovori že zaključeni. Svaz, ki uživa v Češkoslovaški velik ugled, razstavi tudi v večjem obsegu na pariški umetnostni dekorativni razstavi in baje se bo del te razstave premestil na velesejem v Ljubljano. Češkoslovaška umetnostna obrt je zelo razvita in razstava bo poleg svoie Izredne zanimivosti gotovo marsikomu v vspodbndo, da se tudi naša dvigne. Z vseliem ln hvaležnostjo bomo sprejeli brate Cehe v našo sredo velesejmu pa čestitamo na tej pridobitvi. Poleg tega se namerava sejma v večjem obsegu udeležiti tudi češka industrija. zlast» v porcelanski in steklarski stroki. Baje bodo zelo lepo In obsežno reprezentirane tudi velike tvornice Škoda.
= Pred otvoritvijo Jadranske Izložbe. Dne 23. aprila se je konstituiralo v Splitu društvo Jadranska izložba s svrho. da od časa do časa prireja v Splitu ali kakšnem drugem mestu našega Primorja razstave za propagando gospodarske važnosti in lepote primorskih krajev. Prva prireditev tega društva se bo vršila od 25 juija do 25. avgusta t. I. Zastopano bo r.a njej Izključno le gospodarstvo hrvatskega in dalmatinskega Primorja. Zastopane bodo naslednje stroke: kmetijstvo, 'ndustrija, obrt, rudarstvo, pomorstvo, narodna in umetna obrt.
= Zahteve po uvedbi carine na a voz pšenice in moke. Časopisje prinaša vest. da se pripravlja s strani interesiranh krogov predlog za uvedbo carine na uvoz moke in žitaric, in sicer pri uvozu pšenice 56 par. a moke 88 par pr kg. Donošenje c?rinske tarife se pričakuje že v kratkem času in bi bilo nedvomno umestno, da se v tem pogledu ne napravi prehiter korak. Cene žitaricam in moki so že d.ivoli visoke, a z uvedbo carne bi se še podražile.
= Tvrdka Hugo St!nnes in Jugoslavija. Po časopisnih vesteh je baje nemška tvrdka Hugo Stinnes kupila gozdove grofa Esz-terhazyja v Dolnl! Lendavi ter večji gozdni komp'eks in eno žago v Bosni.
= Za ustanovitev Izdelovalnlce voznih listkov. Ker vse jugoslovenske železniške direkcije naročajo vozne listke v inozemstvu, je skupina jugosloven^kih industrijcev uvedla akcijo za ustanovitev domače tvornice, ki b: izdelovala vozne listke.
= Prodaina organizacija železne trgovine za Balkan. «K61nische Zeitung. poroča. da se vrše med krogi iz Nemčije. Madžarske In Češkoslovaške, ki so udeleženi pri trgovini z železom na Balkanu, pognia-nja za ustanov-'tev skupne prodajne organizacije za Balkan.
= Tržišče s špiritom d. d. za promet špirita v Zagrebu. Na zadnji plenarni seji sindikata špirita, se Je sklenilo znatno znižati cene raflniranemu špiritu. Današnja cena znaša Din 35, po h!% pri dobavi vsake množine, začenši od 100 lit. dalje. Tudi v kondi-cljah so se dovolile znatne o'aišave. Za Industrijsko uporabo špirita kakor tudi za veletrgovce so predvidene še posebne ugodnosti.
= Industrilcern, trgovcem, obrtnikom priporočamo za strokovnjaške revizije In reklamacije železniških tovornih listov in plačilnih nalogov »Okrožnega urada za zavarovanje delavcev« ter tarifnih računov vobče tvrdko .Posredovalec« d. z o. z. v Ljubljani, Sv. Petra cesta 23/1. Prevzema tudi strokovnjaške sunerrevizije.
= Dr. Adoll Čuval: Prevredne komore v kraljevini SHS. Izdanje redakcije .Bankar-stva« v Zagrebu. Na 30 straneh knjižice obravnava in opisuje dr. Čuvaj, generalni tajnik Trgovske in obrtniške zbornice v Zagrebu delo naših zbornic. Delo je stvarno, zato ga Interesentom priporočamo.
= Dobave. Direkciia državnega rudnika v Brezi sprejema do 25. t. m. ponudbe glede dobave mostov za kotle, do 30. t. m. glede dobave delov koles ter glede orodja. _ Vršile se bodo naslednje ofertal-ne licitacije: Dne 27. in 29. t. m. pri upravi drž. monopolov v Beogradu glede dobave cigaretnega papirja: 5. junija pri direkc!ii drž. železnic v Sarajevu glede dobave hrastovih desk; pri direkciji državnih železnic v Su-botlci glede dobave steklenega materuala ter glede dobave vagonskih de'ov. — Predmetni oglasi so v Trgovski ta obrtniški zbornici v Ljubljani na vpogled.
= Konkurz Italijanske banke. Iz Milana poročajo, da je Banca Centrale di Cambto prišla v konkurz. Pasiva se cen jo na 34 milijonov lir. Prizadete so med drugim bale tudi nekatere Inozemske banke. Bančrr ravnatelj Brandlnl. ki ie med glavnim! krivci poloma. Je pobegnil, ln sicer najbrže v
Inozemstvo.
= Češkoslovaška ne osnnle parobrodar-ske družbe. Nedavno smo poročali, da so se vršila pogajanja za ustanovitev češkoslovaške parobrodarske družbe. Kakor javljajo sedaj iz Prage, pogajanja niso uspela In Je načrt padel v vodo.
= Madžarska krona enaka avstrijski. Z Dunaja poročajo: Madžarska krona je dosegla enako stanje kakor avstriiska. To dejstvo Je pom- bno tem boli, ker obstoji v Madžarski načrt, po katerem bi se enako kakor v Avstriji uvedel šiling, enak vsoti 10.000 m&
LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja. druge ponudbe ln v oklepajih kupčijskl zaključki). Vrednote: 7% posojilo 62.5 —64, Vojna Škoda 171—0. Celjska posojilnica 200—204. Ljubljansk kreditna 225—250. Merkantiina 110—125, Praštediona 800—810 Kreditni zavod 190—200, Strojne 0—134. Trbovlje 375—385, Vevče 110—120, Stavbna 255—280. Blago: trami. monte. 11/13, 11/ 16. 16 21, 19/24, fco meja 3 vagoni (402); remeljnl monte. 48/96, 58/96, 4 m dolžine, fco naklad, post. 530—0. hrastovi frlzi od 4 do 9 cm od 25 do 60 cm, I. bi ll„ fco meja 1380—0; hrastovi plohi. 43 mm. 2.70 in 53 mm, 2.90, L In II., fco meja 1400-0; bukova drva. 1 m dolžine, suha, leo meja 25—0; pšenica: Rosafč, rlrrlusa, par Ljubljana 0—470, avstralska 465, Hard Wlnter št. 2., rinfusa. par. Ljubljana 0-490; otrobi pšen-ičnl: debeli, foo vagon Ljubljana 215—0 drobni fco vagon Ljubljana 0—190; turščica, promptna, par Ljubljana 215—0; oves. makedonski, orig., pariteta Ljubljan* 340— 0; k-omptr: rumeni. Ico štajerska postaja 0—115, roza. Ico štajerska postaja 0—135.
ZAGREB. V efektih tendenca prijazna. Promet v bančnih papirjih je h!1 srednH. Nekateri papirji so zabeležili majhen porast. Od državnih papirjev ie Vojna škoda znatno porasla. — Devizno tržišče se .e danes začelo s precej nestanovitno tendenco, ki je do konca sestarki popolnoma oslabela Tečaji vseh deviz nazadovali za nekaj točk Blaga je bilo ra tržišču v lz<>bilju, tako da Intervencija nI bila potrebna. Promet srednji. Po brvzi je ostala tendenca daije slab*. Notirale so d e v I z e: Dunaj 865 —877, Italija izplačilo 232.75—255.75. London izplačilo 298.31-30 '31. Newyork ček 61.45-62.25. Pariz 320—325, Praga 1828-1S5.2, Švica 1194- -1204, ček 1194-I2>4. valute: dolarji 60.7 -61.5. Kč 181.5—183.5 frfr, 317.5—322.5. e«ektl: bančni: Trgo 15 -16 Eskomptna 106.5 -107.5, Poljodjelska 17.5—19. Kreditna Zagreb 105—110. Hipo 51—61.5, Jugo 99— tO:., Ljubljanska kreditna 242.5—245. Slavenska 69—70. Srpska 130— 132. Narodna 0-3500; Industrijski: Eksplo-atacija 42—44. Dubrovačka 575—600, Nihag 45—50, Gutmann 360—372.5. Slavonija 53.25 -53.75, Trbovlje 380-385. Vevče 110—0; iržavni: 7% posojilo 62.5-0, agrarne 28.5— 3.1. Vojna škoda per kasa 171.5-172-5, obračun 172—173.
BEOGRAD. Tendenca v devizah mlačna. Notirale so devize: Dunaj 871—872. Berlin 1465—1475. Budimpešta 869 -871. Bukarešta 28 25—28.75, Italija 253.5—254. London 299 - 299.5. Newyork 61.75—61.8, Pariz
zdravila
največkrat
ospirinove tablete "
»9 mnogokrat ponarejajo. Da se obvarujete pred ponarejenimi tsdelkl, ta h te-»d/Ve vedno le originalni *avoj (ptoičnati kartoni s O alt JO tabletamiJ S modro-belo-rdečo varstveno tnamko.
Odklanjajte v te druge zavoje.
stva. Odbor vabi člane in prijatelje društva, k! bi hotel' sodelovati v tem odseku, da se sestanka zanesljivo udeleže.
Sokolsko društvo v Šlšil vab-' na družabni večer, ki se vrši v soboto dne 9. mala ob 20. uri v restavraciji .Bellevue« z najpestrejšlm družabnim sporedom. Vstop prost.
Sokol ležlca. V nedeljo dne 10. maja župni peši zlet, odpade le ob močnem deževju. Članstvo in naraščaj se zbere točno ob tričetrt na 5. uro pred gostilno »Ramovž«. Vsi znake!
Sokol v Kranju napravi skupno s so-kolskinr' društvi Medvode. Stražišče, škof-la Loka In 2e1eznik| v nedeljo dne 10. mala celodnevni pešzlet čez Javornlk, Sv. Mohor v Dražgoše. kjer -e vrši sestanek z novo ustanovljenim sok^'«Kim društvom v Dražgošah. Zbirališče ob ">ol 6. uri zjutraj pred Savskim mostom. Odhod ob 6. url. Obleka civilna z znakom. Povratek na Pod-nart.
Šport
Jugoslavija s BSK. 8 : 2 (3 : 2)
Kakor smo že poročali, je pri najvažnejši prvenstveni tekmi v beograjskem podsave. zu prošle nedelje zmagala Jugoslavija nad BSK. z izredno visokim seorom 8 : 2 (3 : 2). Vreme je bilo zelo slabo in tudi igrišče nI
Uruguayci so postali cenejši. Ko so Uruguavci dospeii v Evropo, so odgovorili na vsako ponudbo z zahtevo 5000 dolarjev za vsako tekmo. Kasneje so znižali svoje zahteve na 75 odstotkov od brutto priho. dov. najmanj pa 3500 dolarjev. Srdaj se p<> gajajo z budimf>eštanskim MTK ter zah. tevajo le še 2500 dolarjev. MTK jim po, nuja 1500 dolarjev. Dobili bodo najbrže 1800 do 2000 dolarjev ter za Binkoiti igrah v Budimpešti.
Avstrija : Madžarska. Ta tekma, o ka. teri smo že poročali, je bila 55. med imeno, vanima reprezentancama. Doscdaj je Ma džarska dobila 24 tekem. Avstrija 20. a 11 jih je ostalo neodločenih. Torkovi tekmi je prisostvovalo 38.309 plačujoč.ih glcdalccv Skupni dohodki so znašali 708 milijonov av strijskih kron (nad 600.000 Din!)
Erlc Liddel, olimpijski zmagovalec ni 400 m, se bo končnoveljavno odpovedi športu ter se posvetil poklicu misijonarja Severni Kitajski, kamor odpotuje iz svoje Škotske domovine koncem mesca junija.
Lask : S. K. Celje. V nedeljo dne 10. m. ob proslavi petlctnice Laska se vrši na igrišču Ilirije prijateljska tekma Laska : Ce« |je. Lepi rezultati Laska v poslednjih tek mah kažejo stalno napredovanje m'adena kluba, ki bo tudi S. K. Celju trd oreh. Obe. ta se nam zato lepa tekma, posebno še. ker gojita oba kluba smiselno kombinacijsko Igro. Tekma se začne ob 16. Kot predtekmi ob 14. Ilirija jun. : Lask rezerva.
Laskov pokal za stoletni tek skozi Ljubi
321.5 - 322, Praga 153.25—183.75 Švica 1195 bilo baš tako. da je bil zajamčen regularen j o -n ko Gradu je rs„tavijcn
I _4.1. __ > V 1 :..L t«m.. m ¥ m ftKn »rinf t vi Vi'	- -	. • «	•
--11955- .. ^
Ci Rili: Beograd 835. Newyork 516.75, London 25.08. Pariz 26.80. Milan 21.21. Pra. ga 15.30. Budimpešta 0.007260. Bukarešta 2.35. Sofija 3.775. Dunaj 72.80.
D''NAJ: Beograd 11.47 — 11-51. Berlin 168.80 — 169.40, Budimpešta 99.60 — 100. Bukarešta 3.35 — 3.37, London 34.44 — 34 54 Milan 29.14 — 29.26. Newyork 709.35
-	711.85. Pariz 36.85 — 37.01. Praga 21015
—	21 095. Varšava 136.15 — 136.65. Sofija 5.145 _ 5.185, Curih 137 JO — 137.80. dinarji
11.42 — 11.48.
PRAGA: Beograd 54.65. Dunaj 476.375. Berlin 804.50. Rim 138.75. Curih 654 25.
BFRLIN: Beograd 6.745. Dunaj 59.055, Mi lan 17.23. Praga 12.425. Curih 81.175.
LONDON, (ob 11.20) Beograd 300, Italija 118 ir. ena osmlnka. Newyork 4S5 ln ena osminka. Švica 25.07.
NEWYORK. (ob 18.; po našem časo ob 24.) Beograd 1.61 in pol. Italija 4.10 In pol. London 4 85 In ena osminka. Švica 19 35.
Sokol
Otvoritev Sokolskeea doma v Šoštanja
dne 10 maia bo mogočna manifestacija so-ko'ske. narodne In državne misli v osrčju šaleške doline. Pod pritiskom nepoštenosti, sebičnosti neznačajnosti pnjenluje danes jugoslovenska misel v širokih masah Zato mora ravno v krajih kakor Je na pr. Šoštanj baš Soko'stvo kot naipozvaneiši nosilec te ideje vzdržat' IJuto borbo s številnimi protivniki, ki širilo z zlo namero nerazumevanje ideje edinstva naroda n države. Naš praznik ni omejen le na svečani akt otvoritve Sokolskega doma, temveč je združen s pregledom naših vrst in utrdb v tej obmejni sokolski trdnjavi, v kateri hočemo kot borbena organizacija znova ojačl-ti voljo do nacrjonalnega dela. Zdravo! —
0dbnr-	. r, , . .
Ljubljanskemu Sckolstvul Premini le naš dolgoletrr član brat Inž. Ciril Koch. mestni stavbeni nad«vetnik. Članstvo poživljamo, da se udeleži v čim nnlvečjem številu pogreba, ki se vrši danes ob 4. url popoldne. Kroj civilni z znakom. Zdravo! — Ljubljanski Sokol.	920
Sokolska župa v Cellu vabi vsa v župi včlanjena društva, da se po možnosti v smislu sklepa občnega zbora udeleže zleta v Šoštanj. Tamošnje društvo otvorl ta dan svo| dom. Udeležba v kroju. Na žcleznici 50-odst. popust. Podrobnosti so razvidne Iz lepakov. — Predsedstvo Sokolske župe v Celju.
Ljubljanski Sokol (Narodni dom) naznanja svojemu članstvu In naraščaju, da se udeleži korporativno župnega majnlške-ga pešizleta. ki se vrši v nedeljo dne 10. maja. Zbrališče zjutraj ob 5. uri na cevnem kolodvoru; odpeljemo se s kamniškim vlakom ob 5.5 do Ježice. Legitimacije za polovično vožnjo se dobijo v društven: pisarni. Povratek okrog 13. Clan: v kr^ju kdor nima kroja v clvilu z znakom: za članice in naraščaj (moški in ženski) civl'n kroj z znakom. Bratje ln sestre! Porabite priliko 'n pohitite v čim večiem številu v prosto naravo! Zdravo! — Odbor. 944
Sokol VIČ. V svrho spopo'nitve dramatičnega odseka danes dne 8. maja ob 8. uri zvečer v Sokolskem domu sestanek član-
potek tekme. Kljub temu sta obe moštvi v prvem polčasu pokazali lepo igro Z obeh strani se je krasno kombiniralo. Vodstvo doseže BSK. po levi zvezi Vecerju, ki ga mo« ramo smatrati za enega naših najboljših strelcev. Kmalu nato izenači Jugoslavija iz očitne off side pozicije. Drugi gol za držav, nega prvaka pade iz idealnega centra G juri. ča. Vratar BSK. Laki je že ujel žogo. toda ta mu zdrči iz rok in Sekulič doseže vodstvo ra Jugoslavijo. V prvi polovici scortala še za BSK. Vasiljevič. a Sekulič za Jugoslavijo.
Do odmora sta nasprotnika docela enako močna. V drugI polovici pa se je slika iz«
ložbi tvrdke Magdič na Aleksandrovi cesti Preide v definitivno last zmagovalca drr 10. maja.
Službene objave LLAP.
(Naknadno iz seje tehn. odb. z dne 29. IV
Citajo se za S. K. Ilirija: Čuk Franc, Ži» vanovič Svetislav, Pesek Mirko.
Vsak novo prijavljeni klub mora prire. diti v tekoči sezoni vsaj eno lahkoatictsko | prireditev, na kateri morajo startati tudi Ravnotako morajo startati
njegovi atleti.
- -	-	j atleti teh klubov vsaj na eni prireditvi ka
premenila. Četrti, peti in šesti gol za Ju. .	dru2ega k|uha. Šele po teh prireditvah
_.__!___:: _ L: _«tr«l'/s	Vra«	6	....	»»ar*
goslavijo bi moglo 'držati vsako dete. Vra. j jc"novo pri'javljeni klub sprejet v LLAP
ima glasovalno pravico na prihodnji glavni
tar BSK. Laki. ki se je v dosedanjih tekmah izkazal za dobrega golmana. pa je docela po« pustil ter prepustil vse. Radi slabe igre vra« ta rja je tudi ostalo moštvo izg-ibilo pogum. Te>nu se mora tudi pripisati velik poraz B. S. K. Jugoslavija je to tudi Izkoristila. Vsi fgrači Jugoslavije so igrali odlično, zlasti je treba omeniti levo krilo Sekuliča.
skupščin i-
Službene objave LNP.
Vzame se na znanje brzojavka MO v Ma> riboru, s katero je prijavil medn. tekmo Ostmark : Merkur. Poživlja se TSK. Mer« Poročila beograjskih listov pravijo, da sod i kur. da čimpreje javi finančne pogoje te nik Milojkovič ni bil na svojem mestu. Pr« | tekme.
ri in tretii gol za Jugoslavijo sta padla iz J Vzame se na znanje dopis L'prave igrišča
očitne off side pozicije. Napravil je tudi več drugih napak.
Targa- in Coooa-Florio ,
Na Siciliji se je v nedeljo vršila klasična ! avtomobilska dirka za Targo. in Coppa. j Florio. Proga za Targo je znašala 540. za Coppo pa 432 km. Targo.Florio je dobil i Constantini na vozu Bugatti, ki ie startal 1 v kategoriji do 20C0 ccm. v 7:32:27 ter s j tem izboljšal lanski rekord NVernerja (Mer. j cedes), ki je znašal 8:17 13. za 44 min. 46 i sekund. Povprečna hitrost Constant'nija je *naša'a 71 km 610 m na uro. Nadalje so dospeli na cilj: \Va5ner (Peugeot), katego. rija nad 3000 ccm. 7:37:20. Boillot (Peugeot) kategorija nad 3000 ccm. 7 40:33. Viseava (Bugatti), kategorija do 2000 ccm 7:43:12, Bal-strero (O. M.), kategorija do 2000 ccm. j 8:21:18. Ginaldi (Alfa Romeo), kategorija
Ilirije z dne 22. IV.
Z ozirom na protest S K. Mura, M. So. bota t. dne 19. IV. in na podlagi sodniškeca poročila, se kaznuje S K. Ptuj v smislu § 32. odnosno 38 kaz. pravil s 4 (štiri) te. densko zabrano igranja ter se tekma pri7na na podlagi § 12. prav. s. p. u. v razmerju 3 : 0 v korist S. K. Mura.
Dopisa TSK. Merkur, Maribor, z dne 27. marca in 17. aprila se odstopita p o Na do< pis z dne L IV. se odgovori pismenim po« tom.
Dr>pis SSK. Maribor z dne 20. IV. t. 1 in dopis S. K. Svoboda. Maribor, b.-cz da«j turna, se odstopita p. o. LNP.
Z ozirom na priziv S. K. Primorje. Lj--b« ljana. z dne 24. IV, v katerem z zadniitn odstavkom žali LNP. se kaznuje navedeni klub z globo Din 800 v zmislu § 48 lit. b.
O dopisu JNS. Zagreb, štev. 369/25 z dne 18. IV.. v katerem javlja z ozirom na j'm.
do 3000 cem. 8:56:41 Kakor sc vidi. ni lan.	tfkmo mcd nirijo in Primorjcm,
<ki rekord izboljšal le prvi. temveč tudi , ^ drugi, tretii in četrti tekmovalec. — V Cop. j pa.Florio je zmagal Boillot (Peugeot) pred
NVagnerjem.
Old rtov« fBrtsel) v Zmtrebu. Eno naj. boljših švicarskih moštev Old Bovs iz Ba. sla igra 23 in 24. maia v Zagrebu proti Con. eordiji in proti Hašku. Da to moštvo res zastopa prvovrstni švicarski nogomet, se vi. di iz nastonnih zadnjih rezultatov: Old Bovs : praška Slavija 2 : 2. Old Bovs : Vietoria (Berlin) 5 : 1. Old Boys : Hamburger Šport«
verein 2:1.
Notts County na Dunaju. Kot prvo pro« fesijonalno angleško moštvo v tej sezoni je včeraj, v četrtek, igralo na Dunaju moštvo Notts Countv proti Sportklubu Angleži so rmagali z 1 0 (1 : 0). Njihov« premoč pa je bila mnogo večja, kakor kaže gornji rezultat. Zlasti so se Angleži odlikovali z iz. vrstno igro z glavo.
Splitski *Sportski Svijet- piše pod n«. slovom .Selitev.: Vrbančič. bivši Igrač: Ha. ška se je pred tremi meseci preselil k Grad janikemu. a kmalu nato zopet Izstopil. Pre. selil se je v Ptuj. kier Je ostal le par dni.
da se ima ta tekma iz razloga, ker je pf» trjeno, da je Ilirija nastopila z dvema r"« verificiranima igralcema, verificirati v ko« rist Primorja. kateremu mora Iliri ia takoj izročiti odnosni pokal, se bo po pregledu tozadevnih dopisov, poslanih JNS. sklepalo ra prih. seji.
V zmislu poziva JNS se popravlja veri. fikaciia igr. Scbalekeria v toliko, da se srna« tra imenovani verificiran šele z dnem 20. fe« bniarja 1925 za S K. Celie
Vzame se na znanje dopis JNS, štev 360 z dne 15. IV.
a sedaj se je prijavU za zagrebško Concor« j ga tedna. — Odbor dijo.
Lask Seja in sestanek vsega članstva je v petek dne 8. maja ob 17. uri v čitalnici •Jadran« (Napredni dijaški dom).
Tenis seknja S. K. Ilirija vabi vse in. teresnte in tvdi že javljene člane, da se zgla« se v petek In soboto od 18. dn 19. ter v ne« deljo od 11 do 12. na tenis igrišču (v slučaju slabega vremena ob istem času v d»ms':i sobi kavarne «F-iona«) v svrho definitivne prijave in razdelitve ur. Obrnem pršimo, da se Istočasno poravna tudi članarina. I ig-anjrm se bo pričelo začetkom prihodnje«
Do Ohrida in Bitolja
L Beograd
Najlepši alj vsaj najimpozantnejši Je jeosjrad. ako ga gledaš od Zemuna. ■]; se mi. da napravi s te strani prestoli najogromnejši utis. osobito oni del, I leži zgoraj na planoti. Markantna sil-jUeta zgradb na glavnih ulicah, od Sla-iC do Kalemegdana. izraža ves nemir, ./ie svnistvo današnjega Beograda. aže s svojimi kupolami in enako visoki novimi strehami elementarno irremlienie navzgor, nebrzdan zagon r1 veliko, na visoko. Ta značilna silita kaže vedno boli se polne5o vrsto crt,0v in zarez, izpolnjuje presledke in Pitala masivnejša, ostajaioč veren od-■fv rasti junaško razpoloženega mesta. ;;i(>ro na skrajnem severnem koncu je dobilo novo fundamentalno zasnovo, veliko zgradbo vojnogeografskega zaveda. ki se baš sedaj dviga med Kale-jisjdanskim parkom in trdnjavskimi razvalinami, po načrtih nekega ruskega jsženieria ter dobro harmonira z oko-]i"0. Ta greben Beograda obsega naj-važneiše ceste. Mihailovo. Terazije ij Milanovo, z večjimi stranskimi ulica-zi. v katerih najživahnejše polje življenje prestolice; tu je zategadelj napredek naineposrednejši, najmočnejši in _ najvidnejši
Skoda, da se ne dobijo razglednice, ca katerih bi bila predstavljena vsa ta celota. Beograd zgoraj na planoti. Beograd spodaj ob Savi in v sredi na vencih z mrkim zaključkom nad Nebojšo. Kakor hitro imaš na karti samo en del iz te celotne slike, utis ni več tako irjsočen. ne kaže Beograda, ki je le eden. marveč kos običajnega mesta. Druga veličastna slika se odpre, ako motriš položaj prestnlice s Kalemegda-na. Spodai Sava. ra drugo stran Donava. v pristanišču ladja pri ladii. Takega položaia nima re Dunaj, ne Budimpešta, ki ležita istotako ob Donavi, a nimata v Savi stranske vodne ceste, vodeče ob osredinl države, nimata nedaleč tod pre-stolice ustia Tise in Drave in še manjših plovnih kanalov, kar je vse prednost Beograda Gotovo ie. po prirodi sami ima Beograd ugodnejši položaj od Dunaia in Pešte m sedaj ko se je tei ugodnosti pridružil še neobhodno potrebni politični okvir velike države, ie Dodana sigurnost, da se bo mesto razvijalo zelo hitro.
Dasiravrao na robu največje naše ravnine, ima vendar Beograd najmanj ravnega prostora izmed vseh naših večjih mest in s strahom iščeš prostora za mesto, ki bo nedvomno v par deset-!et;ih štelo več stotisočev prebivalstva. Donava in Sava. ki sta mu dve vele-važnl pomembni žili. sta mu hkrati tež-konremostliiva ovira za svobodni razvoj. Zemun se imenuje predmestje beo-ura!sko. toda ta pridevek ie upravičen ie deloma. Zakaj med obema mestoma se širt ne le Sava. ki ie široka tu le 300 metrov, marveč tudi širok pas nizkega ozemlja, ki ga redno vsako leto preplavlja reka. tako da za kulture ali
ceh za naselitev sploh ne prihaja v po-štev. razen ako se nasuie na debelo, prepreže s kanali ter se tnko ustvarijo nekake Benetke. To inundaciisko ozemlje je precej široko, sai znaša razdalja med beograjskim gradom in zgornjim delom Zemuna 3.5 km. a razdalja med skrajnimi zemunskimi in beograjskimi hišami še vedno precej nad 2 km. Se obsežnejše ie inundaciisko ozemlje ob Donavi, severno od Beograda, kjer se širi tia do Pančeva in spodnjega Tami-ša v širini nad 14 km. Bolj nego Donava sama. ki je široka tudi na najožjem mestu nad M km. tvori ta nizka ravan, ki io reka redno poplavlja zapreko širjenju mesta. Zato se Pančevo. oddaljeno v zračni črti 14 km od Beograda, ne more imenovati niega predmestje.
Zemunu bo ta pridevek oostal primeren v polni meri šele. kadar se zgradi most preko Save za osebni, vozni in tramvajski promet. Prav tako bo s ore-stolico Pančevo tesneje zvezano Šele. ko se postavi prolektirani železniški in cestni most čez Donavo, ki bo hkrati spojil ves južni Banat s Srbita Treba je naglasiti. da bo to prvi most čez Donavo na vsej črti od Novega Sada tia do črne vode v Dobrudži. kjer vodi železnica na Konctanco. romunsko čr-nornorsko pristanišče, m kjer se nabaia naidališi železniški most v Evropi, dolg 3850 m; tudi bodoči pančevski most bo oriaško delo tehnike.
Beograd zavzema po svoji notranji zgradbi med jugoslbvenskimi mesti povsem izredno mesto. <~>d mest v Hrvatski. Sloveniji ali Dalmacr" se razlikuie Po tem. da nirra nikakih starinskih zgradb, nikakega starega mesta, kakor je. vsai deloma, ohranien v Zagrebu in v Liubliani. v polni meri na v mestih Oalmaciie. Prav tako al? še boli se razlikuie od mest v Bosni ali Južni Srbiji, kaiti turški mestni deli. ki so »ako dobro ohranjeni v Saraievu ali Mostaru ali Skopliu. Bitolju itd., so v Beogradu izginili popolnoma. Malo ie primerov v zgodovini, da bi se vsa preteklost. Izražena v vnanjosti. v zgradbah ulic. hiš. sploh v vsei tehniki bivališča, izbrisala tako na hitro in tako temeljito, kakor se ie to zgodilo v Beogradu. Težko si ie predstavljati v današnjem Beogradu, da te bilo tu še pred dobrimi sto leti oovsem tnrško mesto, da ie bilo še leta 1846 med 18.600 prebivalci 5800 Turkov. a Poleg tega še 3000-4000 mož broleča turška posadka, in da se ie turško meščanstvo iz notran'cga mesta izselilo šele 1. 18^2.. garnbriia sama pa celo šele 1. 1867. Šele 60 let je tedaj, kar so zadnji Turki izginili iz mesta, a danes ni za niimi skoro nikakega sledu. Samo ena džamiia še sameva spodaj na donavski strani, ostanki trdnjave niso turško delo. marveč iz dobe avstrijskega gospodstva 1. 1718,—1739. Turška čaršija zgoraj na planoti na vzhodni strani, kakor tudi izraziti turški mestni de! spodai ob Donavi, vse jc popolnoma izginilo. Ulica Vase Carapi-ča priča z izredno množino židovskih trgovin, da je bila nekdai tu glavna
žila Beograda: danes se ie težišče preneslo na novo Mihajlovsko ulico. Srbi so sistematično uničili turške mestne dele. kar je bilo tem lažje, ker niso imeli Turki nikakih monumentalnih zgradb, ničesar, kar bi se s svoio umetnostno ali historično značilnostio upiralo pozabi: hišice, zgrajene iz lesa. ilovice ali opeke, izginejo brzo. Pač klavrno ogledalo turške kulturne sile. da je bilo mogoče vse delo nad tristoletnega tur-škega gospodstva izbrisati takorekoč preko noči.
Beograd je ostal neizgrajeno mesto, ki se mu pozna že takoj .ia prvi pogled nagel razvoj, hitra rast iz manjšega v veliko. Ni ie ulice, kier ne bi imeli poleg naiman;ših enonadstropnih ali celo pritličnih hišic velike moderne palače, segajoče visoko preko sosedstva, vmes srednievisoke stavbe polpretekle dobe; kakor da se v niih odraža postopen razvoj Srbije, ki je določal ritem dihanju Beograda. Kakor hitro se oddaljiš od glavnih ulic. prevlada sistem enodružinskih. pritličnih hiš. kier te skozi neznatno vnaniost. vedno skozi dvoriščna vrata ln preko dvorišča dovede korak v udobno stanovanje. Toda te enodružinske hišice so svoi<tvo Beograda od včeraj: kakor ščuke že stoie med njimi prve moderne stanovanjske in trgovske palače, da iih požro po vrsti; ne bo iim dolgo prostora v prestolici.
In živlienie v tei naglo se prenavljajoči posodi! Na prvi pogled že se ti razkrije Beograd kot južno mesto, živahno, temperamentno, impulzlvno. Mnogo je bliže romanskemu lugu in zaoadu nego nemškemu severu, s katerim zares nima ničesar skupnega. V tem pogledu ie Liubliana napram Beogradu kakor krotek, boieč začetnik, ki premisli desetkrat vsak korak, vsako, besedo, vsako gesto, in tudi židovsko gladki in olikani Zagreb ima neprimerno mani te krepke neposrednosti. S posebnim interesom motri Človek tioe. ki iih je zgodovina dovedla v to središče južno-vzhodne Evrope. Enotnega tipa tu ni. marveč velika raznolikost in mnogovrstnost. Na ulicah srečuješ tipične znanilce dosedanjega Balkana, bozadžije. fievandžiie. pečalbare. razgrinja se. dasi le v zastopnikih, etnografska pestrost lužnovzhodnega polotoka, čutiš, da si na pragu onega predela, kjer so iiudje vajeni, da si sami pišejo zakone, si sami urejalo življenje in da so jim dnevi polni sprememb, borbe, žive aktivnosti.
A. M.
' listi
sa gss?siiSad in poSeSie,
z na.novejšimi kroji, za dama in gospode, so pravkar došll.
Dobe se v knjigarni Tiskovne Zadrug*
v Ljubljani. Prešernova ulica Številka 54
(nasproti glavne poŠte).
Dopisi
1E2ICA. Udruženie vojnih Invalidov, po-družnice v Ljubljani uprizori v nedeljo dne 10. maia ob 8. url zvečer na Jeicl v dvorani Katol. iz ob r a ž. druitva veseloigro «Char-leyeva teta«. Ker Je čisti doblfiek namerilen vojnim žrtvam, »e nadejamo obilo udeležbe. — Odbor.
LITIJA. »Edinost*, organizacija napredne mladine, ne da tukajšnjim nerodnim socijalistom več spati Krepak razmah naše misli Yh boli In peče. — Na predavanju 26. aprila smo sprejeli 36 članov v našo organizacijo. Evangelist »Branimir. Jo Je odkuril !z Litije, ne da bi se poslovil od .Bratstva., na katerega bi že davno pozabi!!, če bi nas ne spomni! nanj «nekl Kozlnče«, ki loče in stoče in Kaži svojo bolno duSo z žlvlo-kli-cl v zadnji *tevilki opravil K-e tetke .Pravde«, katero nam vsak teden poSi'!a|o, ne da bi Jo n»ročill. A vse zas^nll .Ednost. Jim meša možgane, zato Si !'h priporočili sv. duhu v razsvetljenje, a'l pa da se priporočijo Luki in M Inki da jih zakleneta v prazne lokale pokojnega .Pratstva«, katere stražita očka In hčerka. P. e, gospodje, kSeft ne gre. Le rojite ln Strnite! Mž vstajamo In Vv Je strah! - cfVnašI«.
ZAGORJE OB SAVI. Dopisnik .Slovenca« je izrabil uprizoritev -Sireni e. v korst Rdečega križa, da pokaže «'oie sovraštvo naoram Sokolskemu drjš*"« 1" Orjunl. V štev. 97 z dne 1. maja pon^i- odbor Rdečega križa, da »na! se vri)' preveč siliti v Sokolski dom — ker tam v b" udeležbe, četudi priredi kaj še tako lepesta — kajti kar le ko'lčkal spominja na Sokolstvo 'n Orjuno. Zagorjani odklanjajo.. Za vsakega objektivno mislečesa človeka v našem kra-lu Je lasno, da Je za take prireditve v večjem obsesu primeren prostor edinole Sokolski dom. botfsi glede velikosti dvorane, knkor tudi eledr opreme odra. Če ve gosp. dopisnik .Slovenca« za boli primeren prostor. nal kar svetule. potem ne bo treba nobeni korporaci)! aH organizacil .siliti« v Sokolski dom. Prosil bi e. doplsn&a. da prečta o priliki članek »Dobrotvorna društva 1 Crvenl Vrst SHS« v zadnji števi'kl glasnika Rdjčega križa, potem bo mogoče tudi zani pr! takih prireditvah merodaje-n namen prireditve, ne pa kraj prireditve In osebe sodelujočih. Sicer bilo pa najumest neje, da zbere g. dopisnik, o katerega dobri volil ne dvomim, vse one. ki Jim strankarska strast ne dopušča, da bi celo pri humanitarnih prireditvah prestopil! pr« Soko!-skega doma in se oddolži napram Rdečemu križu vsai na tak natfn. kakor se Je Sokol-sko društvo, oziroma Canl njegovega kulturno • prosvetnega odsek?. Prepričan sem, da mu bo odbor Rdečega križa zelo hvaležen hi d* taka konkurenca ne bo škndi'a nikomur. Torej g. dopisnik 'n Vaši somišljeniki!? Pokažite svo) socllalnl čut * dejanji m ne samo s prazirmi besedami in Iz-vešanjem zastave 1. ma|nika.	L. R.
LETUS V SAVINJSKI DOLINI. Oasi'no društvo uprizori v nedeljo dne 10. mala ob 3. nri popoldne trodelanko .Poslednji mož» v prostorih g. M. Svalgeria. Naslovno vlogo igra iz prijaznosti ravnate*! ?*K>dnJe to-
varne na Polzeli g. Metod Pegan. Ker »e fiisti dobiček uporabi za nabavo gasilskih potrebščin, pričakuje odbor mnogoštevilne udeležbe.
SLOVENSKA BISTRICA. Ministrstvo za trgovino in obrt, oddelek v Ljubljani, je razpustilo sedanji upravir. odbor tukajšnje Okrajne hranilnice in imenovalo za gerenta notarja Ivana Kolenca. — Poravnalno postopanje o Imovini Ivana Kaca mlai.. trgovca in posestirka v Slovenski Bistrici, se je ustavilo, ker upniki poravnave niso sprejeli.
MARENBERK. IV. občni zbor Jug. Matice podružnice za marenberškl okraj se vrši v nedelio dne 10. maja pri g. Jenčiču v Brezna Dnevni red ob'čalen. Oflcllelni del zborovanja zaključi predavanje g. dr. Kovači-ča iz Maribora In pevske »očke pevskega društva «Ve!ka».
LJUTOMER. Ljutomerski Soko! Je uprizoril zndnio soboto in v nedeljo Oolarjevo »Vdovo Rošl nko«. Avtor sam ie prisostvoval predstavi in Je bil oo drugem dejanju * burnimi ovaerjam! pozvan na oder. Prelet «e tudi več lepih šopkov. Veseli doživljali so se prav naravno razvila!! pred nami in doživeli smo par zabavnih ur. Od obeh glavnih ženskih vlog smo pričakovali še več, glavni moški vlogi Balantač in Janez pa sta bil! prav dobro pogodcnl. V nekaterih prizorih bi bilo treba Je več Kvl|e-> Manicl le na nekaterih mestih manjka-•a ljubkost, prisrčnost. In »e nekaj! Manile imJke vlo*e se Je treba tudi debro naučiti in potrebna le razločna Izgovorjava. SIcer pa vsa pohvala reilll — v rokah g. Ogrlna — bi IgrVcem dMetantom.
MALA NEDELJA. Narodno kulturno društvo ie v nedeljo dne 3. maia otvoriio svoj novi gledališki r ler. katerega Je z verko požrtvovalnostjo po«!ikal g. učite!) Janko Prelog. Uprizoritev .Revčka Andrejčka« je bila vkliub slabemu vremenu še precej do. bro obiskana. Na splošno željo se IgTa pen novi v nedelio dne 7. Junija.
ST. ILJ V SLOVENSKIH GORICAH. Na prostaški napad, kakršnih sta zmožna le .Naša Straža« ln »Slov. Gospodar«, se odgovarja v pojasnilo, da žena poštaria Sfi-llgoja nI plačala kazni morda zaradi kake tatvine, poneverbe ali tihotapstva, ampak zaradi tkzv. .navilanja cen* hi sicer na ovadbo brezmadežnih šenfljslcih klerikalcev. Taka kazen pa nI dobteh sumo nje, aTTTpak še marsikaterega posestnika ter obrt nika, da celo tudi duhovnika. Kazen ter klerikalnega odvetnika kateri seveda ni odrekel zastopstva demokratu. Je Sfiligoj sam olačal! NI se pa pobiralo v ta namen kakih! mllodarov, kakor se Je to svoičas zgodilo, da se ie poravnala iatalna pomota klerkal-nega švadroneria in tako vsaj deloma povrnilo lastniku tisočake, ki so se na kratki poti od hranilnice v Mariboru do St. Hla zgubili v napačen žep. Take zaslužne može je treba na vsak način poslati v parlament, da nas dostojno znstopaio pred .Macedon-cM Tudi si g. Sfiligoj ni Izposodi! denarja od gostobesednega pok'tik astra, vzornega katoliškega zakonca, ki ga prevroča krščan ska ljubezen do nalhilžje — dekle stane Itak ogromnega denarla. Kadar boste po< metH lastne prage, takrat se loUte sosedovih.
Mali oglasi, ki služIjo v posredovalne In socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5'—.
Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I'—. Najmanjši znesek Din 10-%
Parfum
?»ro!ln» raipraiilnlke In brizTatnire popravlja io *'' M^timpžPa pokvarjena ""'Jpra pihala Ipecialna xrira E.«f"!n!k 1 droff, LJiMjan«. Prelemora a! S d!
(defee)
Šoferja
l^m Izurjene?*, takoj ~Bimfl. — Ponndhe i na-' i ''oserfan.ip-a .lnfl-o-in rtrnffill podatkov.
* robati na nor. «Jntra» «S«rw 3S.. ' 1MP8
rvorazrednl pianist
-finircn in prvi violinist. 1 lafeta za klno-orkester o^.ibe na apravo .Jutra. M tffro .Prvovrstna mo8».
100SS
fetogr. pomočnik
^ je popolnoma irnrjen ej rtplo. lahko takoj na-^ Zaelol.k dober. Pi«-N>nadhe na foMril. 1Vit Ivan Hijanovič. Pan-Banat.	10B0«
Oospodična
1 Wtro in lepo pitavo.
»a nuino delo za sa deielo. Polni. 1 hrana ln stanovanje Ponadbe z navedbo cagrade takoj na '"■o «Jntra» ood mafko 1 ikoj 5026».	10462
Zastopnike išče
zavarovalna dnifba ! 5V,'jo I.ok". Gnrenjo i*- "rt Jezersko. Kokro. "hr. P.ipd. Jesenice. Ra-'"'jii-o in okolico. Zava-'»^ica vodi vse posle ""* tndi nezgodno zava-Sivine. Ponudb« n« .Jutra, pod značko 'J*f;3aje lastopeivo«.
!0«0
Starejšo služkinjo
^'a hiSna dela. ki j '.""a »amostoin* »rednje-fantke kuhinje, zdrava posrena, se sprejme za nastop v veJji J-',T»M hiii na deieli. -: t 'be 2 navedbo dose. l®.'«i.*5 službovanja pod ia pridna« aa npr. ''«»»».	10J40
Služba v Zagrebu
ISSem osebo ta trgovino pohištva. Plafa po dogovoru Kavrije je treba polo-!iti 15.000 Pin. Nastop takoj. Z^lasiti se na naslov: Mizarstvo »Daciea., BreJice (kolodvor).	1037«
Strojnik
za postrežbo parneja stroja električne naprave, se sprejme takoi v tovaml ra klej » Ljubljani. 10444
Žagar ln brtisač
prvovrsten. « dobrimi spričevali. se takoj sprejme. Plaffa no zmoJnosti. L.lnh-Ijana. Prnle 8.	10428
H?šn?ca
??5e se vdova srednje etft-rosti. dorljanska aliea 21.
10419
K učiteljski obrtelil
z dvema otrokoma, ee starejla vdova ali samica, ki bi vodila (ro«po<lini«tvo. »ivala ter bHa zanesljiva pri otrocih. — Ima svojo šolnino, inho sobo s dve. ma nknoma. Krai ob Se-lezniJkl postaji. Smntra «e Jo kot flana dm?.ine. Za te?ja dela se najme dmra oseba. Ponadbe pod znamko «I'tit. par na deželi« na apravo .Jntra«. !044!
tintiio)
Prodajalka
ian?ena v trgovini raeSane stroke, ki je obiskovala me*?ansko in obrtno ?olo. z dobrimi spričevali. i??e mesta, najraje na deMI. Vajena Je vseh hiSnih del Naslov pove opr. .Jutra,
Zidarski pollr
s večletno p.-akso. opora-ben tndi v pisarni. ISČe ■dnfbe. najraie na delelo Cenjene pomtdbe na anravo .Jutra« pod .Zidarcki no-lir«.	10294
Trg. pomočnik
.lobro iznrjen »ejm stro-ke, ravnokar prost vojaščine. Zali premeniti "luiho v kako veSH> treovlno v mestu ali Da deieli. Vastop s 1. junijem ali julijem. — Ponudbe na u|>ravo »Jutra« ped Iilro »Zanoaljiv 4?>l..
10219
Pnrovrstna šivilja
•rre livat na dom obleke n perilo. Naslov pove npr. .Jutra«.	10499
Potnik
ki potnje po celi Oorenj-ik!, »prejme polejf Jpece-rije še prodalo vina ali kako dru?o dobro vpeljano blago. Ponudbe pod znafko •Provizija« u upr. .Jutra, 1049«
Strokovnjak
tnnoroletro prakso In vsestransko naobrafen v lesni stroki, i i č e primerne namestitve. Nastopi lahko takoi. Ponudbe poJ Šifro •Lesni zastopnik« aa »pr. •Jutra«.	10373
Strojnik
išSe mesto v tvornie! al! parni žatri. Ve85 ie popravljanja pogonskih strojev in avtomobilov. — Prvovrstna spriJevala. — Naslov pov« aprava »Jutra«. 104S8
Žagar
'venecljanar). ki te rarr.rae tudi na vse lesne manipu-laciie. poSten. Jell stalne sluibe. Ponudbe na npravo .Jutra« pod «2a»ir 5i"4v 1046S
Samostojno
eksistenco
I i 5 e SOIetna (jospodifna. Ponudbe ua upravo «Jntra« pod Šifro »Kavelj« imoina« 10458
Drva za kurjavo
kakor hrastovi la bukovi odpadki (olajmkl), se prodalo po 15 par 1 k? ali 1.100 Din rtesettonskl vaiton. franko vaeon Črnomelj, — •Zora«, parna iasra in tovarna lesenih lebljev. ^r
nomelj.
207
Dvokolesa
NajniJia cena ln najvtjla zaloga raznih vrst dvokoles. pnevmatike in delov Prodaja na obroke, ceniki fianko Tribuna F B L . tovarna dvokoles in otroških -ozijkov, Ljubljana. Karlovika cesta itev. 4
Spalnica
dobro ohranjena, se radi selitve takoj po ugodni ceni proda. Naslov pove nprava
•Jutra«.
10380
Knjigovodkinja
in korespondentka « dolgoletno prakso. UCe mesta v kakem vefiern podjeti') tudi izven Ljubljane. Pri»az"e ponudbe na apravo »Jutra« j»d »Dobra bo« 8012«.
10427
Distlngnlrnno gdč.
ki govori slovensko in nemško. Seli spoznati nem* Ski rocpod za konverzacijo proti dobremu honorarju. — Ponudbe na upravo »Jutra« pod »SJovccska konv»r?a-cija«.	10224
Strojepisje
Prlavno konces. zasebno ufllifče O. Peta/. Ljublja-na, Valvasorjev Ir; it. 6 oriiličje.	1044S
Čebtilček nudi
Llublbna
10233
Fotoaparat
9 v Erneman, predvojni izdelek, dobro ohranjen, poceni proda fotograf tilM-r. Valvazorjev trg. 10424
Dvoscdežen avto
rnamke »Opel-Parak«, i dobrim •trolen in pnermatik« se radi boleml lastnika, po ugodni ceni proda — Ponudbe nv Riz'og Franjo. eiatina-Radcacl 23. B7SS
Dvovprežna kočija
o pri " . »Jui
s« ugodno proda. Naslov pove npr. »Jutra«.
102(10
Kuhinjska oprava
kompletna, helo emajllrana. lepa, ponolnoma nova. nizek rde? plifast divan > dvema enakim, stolčkoma elegantna posteljna pretrri-niala ta Set dve postelji, starinski prt t tlato vezenino n« nekaj zlatnine t brfliantl, se telo ugodno proda, Na-lov pov« »prava •Jutra«.	1018»
Poceni nrodam:
1 tovorno novo avto karoserijo In I JestaedeJen om-nlbus limuzino, opremljen * taneclranlmi sedeli in br»-!enim! stekli oken. Naslov pove apr. »Jutra«. 10101
Mizarji, pozor!
Stro I ta pletenje po-teljnlh ličnih v 1 o f k o v (B-tteip. sitze) t vsemi pripravami, se po zmerni ceni proda. Pojasnila daje gosp. Frane Ciuha. mizarski mojster v Ptuju, Dravska olica It^L
Proda se:
stelale, predale in padel za Špecerijsko trrorin (dollina 8 ia Jetrt m — pude! o ln pol m — vilina 2f>ncml; razlii!o« rtelaie in omare, posode ta olj« I« petrolej, stojalo za razgled, nlce (?•! oddelkov). b!ar«j-oa ta knjige, računski stroj »TIra«, registrirna tehtnica ta lOOOk; t listki, 1 Fla. ge! pumpa 1 la t cole). 1 velik i. leze. Štedilnik (193 v 95 cm). 2 registrirni blagajni, oprema za konje in sicer: Ona angleška oprema.
rsna oprema in oprema tu konja (Oubrioletl ln dva sedla pri g. J. Stapica Ljnhijani. S!ora5kova «;.. S »Kartotek« omare ta fakture in korespondenco i 6, 1» in 15 predali (pri t. Mathian v Ljuhljari. Pu-najska eeste). 1 Opaloeraf, 1 Mimeegrai in strojček »Jupiter, za »vininlke (pri r. J. Baraga. Selenburgova ulica), 1 hllrant. stojna en > *8 m cevi po 2 coll. «Scbwitz> aparat. £ eten-•ka telefona ta loterurb. promet la 2 hISna telefona. 1 petrolejska pečica, t «ve-tiliki za gorljivi eplrit (An-rlichO, 1 elektromotor ta St trt P?, 1 stroj ta k a-vo mleti. 1 feleten vot ta skladišč« na Diskih kolesih. 1 vozlč.k ta gumijeve cev, ratlieni gamsovi, srnjakovi in jelenovi rogovi, različne knjig« za knjilnl-c«. 1 puSka 8 m ta iu It Lanraster t daljnogledom. I daljnogled ta putko posebej. 1 j^neaster angleška puška dvocevka kal. 18. Edvard Dolenc v Kranj«.
10432
Kdor !e!l kapiti, dobr« to malo rabljeno
motorno kolo
i BP i dvema sedetema. električno svetilko, tnamke
• Kirchstater.. n«) »1 ga ogleda v OradIM« It. 10 v trjfovial kvljev. 10618
Kopalna banja
skoro nova, »e proda ta
7«0 Din na Emonski cct! K. 10 (Vse).	104!«
Krojači, pozor!
Proda »o več krojaških modelov (pup> H. 4*. 48 in M. Pletacre ponadbe se »rosi na npravo «Ja'r.T» pod »Hodeli«.	10417
otorno kolo
skoraj novo. tramfce Purh. 4 HP. pod garancijo, prodam po ttnerni eenl. Piv a-nlla daje Josip Oorenjak. Celje, Za vodna Itev. 29 10(41
Cnol
M proda v Vegovi
al 12
10483
Glk
ikoro nov. ee poceni proda na Dnnajtkl cesti itev. 25 rplsama dvorISfe). 1<M97
Srebrne krone
se po najvišji eeel km* jejo. Ponudbe ped tnafko »Krone, aa npr. »Jutra.
9808
Priklopni voz
ra k trotomean kolesc, dobro ohranjen. »• kapi. Nulot pove tpr. »Jatra«.
10848
Tovorni avto
ia priklopni vot, «e kepi. Dopi?c pod »1'godna cena« na apravo »Jutra«. 10471
Lena vila
7 »ob. velik vrt. v Ilari-bora. se o,lda takoj v najem. Dopise na po i milile« •Jutra« v Maribora p»d •Vila v čajen«. 10398
V Slovenski Bistrici
•e proda krasaa
moderna vila
v najlepše«! stavbnem st»-ala. obstoječa it kuhinj«, 4 prostornih »ob. kopalnice In obokanih kleti ia drm-arih prostorov, t gospodarskim poslopjem, pred vilo vrt ta evetliee. za vilo vo-lik vrt u z.leajavo. v* lika telo rodovitna ajlva, vs« * skapal površinski meri 1 orala. — V vilo J« vpeljana električna rauvet-11«va. Pojasnila daje Igaae Tkave. uradnik T 3Iove»-tki Bistrici.	10441
Hiša-vila
■ 8 »tanovanji. tik LJab-lj«n«. pred vojno tidaaa. ,e tamenja ta maRjSo aa Rleda. Plsmea« ponadbe aa apravo >J«tm pod iifro •Uiia-vilaa,	10112
Kantina
na vojaSkeo v-tba!|*fa v Ljnhijani, se odda. Vei m izve v kin<inl vojašnic« Krnila Petra (Doiaobran.ka)
Ljubljani.

m
Stanovanje
«ot<o ia kuhinjo, iiče ta-konskl par • 6Mnim otro-kot«. — Mesečno plača 800 do 4M Din Poradbe ped tnačko »Zakonski par« na apravo »Jatra«	10508
2 mali al! I vel. sobo
potrebaje samostojen go-,pod s IS. tnalem ali takoj Sob« morajo MU t hlillni pošte a!l kavarne »Evropa, ter mora Imeti ena »oba popolnoma »epari-tn vbod. Event. vzamem tudi sobe brca oprem?. Cen}, ponadbe pol »IS. »«J»» na apravo »Jatra..	10307
Opremljeno sobo
i I 8 e tako-«ki par brel otrok. Ponndb« na uprav« »Jutra« pod Iifro »Soba 2».
10475
Kabine«
ali nanJSo »obo. • hraao ali br-t nje. I i e soliden aradnik. Poeudbe na utr »Jatra« pod »Stale« 8nSS».
10474
Zamenja se
stanovanje t nizko najemnino. v tredinl aerta. ob-»to|c5e li 2 sob In priti-klln. ta vtčje. Istotako v •re.llsi mesta. — Ponndbe pod »1'godco 5032« Da upr. .Jatra..	10472
Sostanovalec
t tajtrkom ia večerjo, ee »prejme. Katiov pove opr. •Jutrm«.	10487
Soba se odda
solidnemu gospoda ali go-soodični. Ksslov pove upr. •Jatra*.	10418
Majhno sobico
(hahinet) išče ta Ukoj •tarejfta dama. ki M event tadl pomagala pri gospodinjstva. Ponudb na upr. »Jotra« pod »T. L. It 801«.
KM14
Vsakovrstne vožnje
zlasti prevot pohištva ob

V upr. «Ji:tra« naj
se dvignejo pisma
pod nastopnimi šiframi: Ootdar 21, Idealni sporazum. Idealist. Itgaba nemogoča. Karikatur«. LJab-ljaaa predmestj«. Mirna gospodinja, Narclta 10. Pre-mogovno pod-etje. Eazva-Ilna 189'. 8reia 42S7. Stanovanje 4588. 8ijajca aspeh, fcmostojna prodajalka, 8i-va'ni stroj, Schimv, Tina, Takoj 6, ' T^peh »igaren. 1* rudnik 446«. Velik« noj lit. Zrtolen S9«. Zmofea 415«, Zanesljiva 27, Podjetje, 0>taaem voda* hva-lelna. Medicine«.
Znanja že!im
t gospodom, starim 38—42 let. Imam majhno stanova-a>. — Dopise n» uprava »Jatra« pol »Saaotsrka«.
10488
Vpeljan trgovec
lepega tttačaja la aaobra-len. okoli 80 let star. t večjem kraju Slovenije, leli tnanja v svrho lenitv« t mlado, iatellgeatao gospodično, rmofno gos poditi,t va. t 2SO.OOO Dia g«, tovine. Le resne ponadbe s sliko na apravo »Jatra« pod šifro »Prijetaa bodoč-aoet«. Ttjco&i lijam'eaa 10484
it A it/ti
Doberman pes
bret znamke, se Je eaiel lastnik ga dobi psi Potrata. FranfUtamka olica H. 8(1.	10430

ti*
Klavir proda
Jaraiac T Oradiiča H. 14.
10390
priliki selKev, prevat premoga. leta in drv • kolo dvarm alt od drugod f vsakovrstne drar- »olajo. ••krM točno, oaibitreje. » aajlepMa reda In po «►•« solidnih rarah KOMAH A. Krakovska aiica št 13 Tam M tadl .prejemajo naročila le ditela ris no ta!onueij» »1
Note
ta salonski orkester, poea-rettae knnu-d« ta cele par tij«. k n p I m. — Natanča« ponadb« aa uprav« »Jntra. pod »Kompletno.. 10807
Šolski harmonij
le rahilea. se kapi. Ponadbe t aavedl.0 cene aaj ,e pošljejo aa šolsko vodstvo D. M. v Polja pri Ljubljani.	1MTT
Rjav planino
dobro ohranjen, križen stranaa, panter plašča, ael« ceao naprodaj. Maalov pov. oprava «Jatra>. 10170
Lovci — petellnarjl
vljudno naprošajo, da Itrtr.ijo fvoj« mnenje t kakšnimi libraml s« strelja petelin la ako J« lovsko pravično, petelina streljati ta tleh? Totadevna pojat-aila pod tnačko .Divji lovec« sa spravo .Jutra«.
10430
KoncesUo
ta trgovino r mi'"anlm blagom, • sodelovanjem, oddam. — Predpogoj potreben loka!. Ponudbe na apravo »Jrtra« pod tnačko »Kon-oesija 8081«.	10478
Na morje!
Prvorazredni hotel
<Rokan« Selce, Hrv. primorje otvorjen!
Lastno mortko kopallK« takoj pred hotelom. Da IS. janlja t« «nre|etaaja e ost Je hret prednaročil. — Se priporoča lastnik Aloic Bertnek.	121
Trgovci zaslužijo
dobro pri patentiranih jr»-vorjevih pralniklh f28 v M r ml, kot elonokolčtni, 'tt-pefnejšl od pločevinastih. so komadov 400 Din — jm povzetja. Vrečke, Polzela.
MM
romane Jutra
Kdor rad rita lepe povesti, naj naroči priljubljena
II

Do sedaj so izšli sledeči:
Romin po uttnlh, pisanih In tiskanih virih
Pater Kaietan
Ceo* Droi. Din vet, Dia 40- po polti 2 Din vti
Tigrovi zobje
Cena broi Din 30.-, vez. Din 40—, po peJfl 2-— Pin vet
JEAN DELA HI Rt.
Lucif er
P tlita stičen mtntn v VI. delih. Cen« brol. Din Cr-vez«!10 Din S5.-. po po«i Din 2"- vti.
F Uit Al. CUtNDAS.
Veliki inkvizitor
Zgodovinski romen Iz d"he španske Inkvizicije Cena DlnSO--, vet. Din 40-, popolU Din 2-— vet
HARRy SHF.FF.
Hči papeža
Zgodovinski roman. M popisuje krvoločnost io nenravno življeti!« papefs Aleksandra VI. njegovega sin« Cett-I« in hčerke Lnkreclj« Borgiie Brailrano Din	veasno Dm po pola
Din 2 — vet
CLAUDE FARRFRF-.
Gusarji
Tgodov^ntkl mtntn It ilvljeni« r-orsklh roparjev f XVD. stoletio. Cena brni. Dta
Din 30-. po polt! Din --- »ec.
FR HtLLhR.
Blairalna velikega vojvode
Romia Brsi. Dio iS.-, vet. Din »-, po po5U Din voc
FR. HELLER.
Prigode gospoda Collina
Šaljiv detekt vtki roman It velikega »veta. Cen«
Din 10—, po polti Din t— vec.
Knjig« tt n«roč«!« pri oiratniitva ^Itrtra' « Liubljani, Prefternova alica 64.

afBPamfBrararamrarifOT
Victor Huro:
Gavroche
Konec.
Fant ie bil že v luknji. «Zdaj me pa počakaj!« le rekel Gavroche. «Gospod, izvolite sesti!»
In zlezel je iz luknje na isti način, kakor ie prišel gor. spustil se ie z opičio padel navpik na svoje noge na trato, zagrabil petletnega malčka oknli telesa, drznostio po slonovi nogi navzdol in ga posadil skoraj na sredo lestve, nato js začel stnpatj po niei navzgor za njim in zaklical starejšemu:
«.laz ga bom porival, ti ga boš pa vlekel.*
V trenutku ie bil mali gori. porin'en.
svlečen in stisnjen v lukmo. ne da bi imel časa priti k sebi. in Gavroche. ki ie zlezel za njim. ie sunil s peto lestvns. da ie padla m trato, in zakričal: «/!ivio! Sedai smo pa tu!» Po tem vzkliku je dodal: »Možaka, sedai sta pri meni doma.» Gavroche ie bil zares tu doma.
Odprtina, skozi katero ie b'1 prišel Gavroche. je bila od zunai komaj vidna luknia. skrita pod slonovim trebuhom, in tako ozka. da so le mačke ia otroci mogli lezti skozi njo.
•Povejmo naiprei vratarju,* je rekel Gavroche. «da nismo tu.»
ln izginil je v temi. samozavestno, kakor oni. ki pozna svoie stanovanje, prinesel desko in zakril luknio.
Nenadoma jih ie luč zabodla v oči. Gavroche je užgal vrvico, namočeno v smolo in zvito v Ulopčič. Ta lučka je boli kadila kot gorela in le slabo raz-svetlievala notraniost slona.
Gavrocheova gosta sta g'edala okoli in imela podoben občutek kakor oni. ki bi ga zaprli v velik sod v Heidelbergu. ali še boije. kakor ga ie moral imeti prerok Jona v trebuhu morskega soma. Videla sta. da iu je obdajalo velikansko ogrodje. Visoko seori ie bila hrbtenica.
dolg rjav tram: od njega so	v
gotovih razdaljah mogočna obokana rebra. Stalaktiti in mavca so viseli z njih kakor čreva in od enega konca do drugega so se razprezale široke paičevine kakor zapraše.ie zavese. Tu in tam so smukale po kotih črne sence, kakor da bi bile žive. in se hitro in preplašeno premikale.
Kosi. padli iz slonovega hrbta na njegov trebuh, so napolnili votlino, da se ie dalo po niej hoditi kakor po tleh.
Mlajši se je stisnil k svojemu bratcu ln rekel polglasno: »Tema je.» Pri teh besedah ie Gavroche vzrojil. Preplašenim obrazom je bilo treba malo poguma. ,	. „ ,
»Kai pa mislita?* je zakričal. «Kai se delamo norca? Kaj smo nezadovoljni? Hočeta morda kralievsko sobano? Ali sta bedasta? Le recital Povem vama. da nisem noben osel. Kaj sta vidva tako zatelebana sama v sebe?*
Malo osornosti ie dobro v strahu, ker pomiriuie. Oba otroka sta se približala Gavrochu. Ta ie bil očetovsko ganien od tega zatman:a in se ie v nežnejših besedah obrnil do mla'šcga.
•Tepec.* mu ie rekel kolikor mogoče priiazno. »zunaj ie tema: zunai dežuje, tukai ne dežuie: zimi ie mraz. tukaj ni vetra: zunai so liudie. tu ni nikogar: zunai še lune ni. tu ie pa moia sveča, za vraga!*
Dečka sta začela opazovati stanovame mani v strahu, a Gavroche jima ni dolgo privoščil tega veselia. •Hitro * ie rekel.
fn porinil iu je v kraj. ki bi ga lahko imenovali sobo Tu ie bila niegova posteča. Bila ie popolna, to se pravi, imela ie žimnico in odeio. in tvorila posebe.1 oddelek, zastrt z zavesami.
Zimniea ie b"a iz slame, odeia pa pre-cei široka in skorai nova. iz zelo tople, sive. d?bele volne.
Oddelek ie bil pokrit z zavesami. Vse skupaj na ie bilo kakor šotor Eskima.
Originalne (prave) potrebščine
(fizat, preservat) za	si-« v,
?50pa8agrapEi"
kikoi tudi kompletne apuiate dobite samo pri
v r? A H & £3 & UUBMANA,
L'» Lielenburgova u ica št S1.
TVl<'fon M 980	Telefon It !«=n
JANKO DEKLEVA OLGA DEKLEVA roj. CZOCZEK
1
poročena
Stara Moravica
6. maja 1925
Sombor
25P4-a
Gostilna
(gorski hotel) nsšmarietni gori
ee odda s 1. lunilem C. I. na rafun nll v nale-n.
Ponudbe do 12. t. m. na naslov g. Ivana Savnika, trgovca v Kranju.
35618
za večletno dobo v velikem gozdnem reviru i & 6 e Gozda? urad, Gplotnica, Staj.
Srbska Srernska banka
d. d. v Ruml
potrebuje samostojnega knjigo-vodjo-bllanc<sta, ki |e veš* v-eh bančmh p s'>h ter z zran:em srb kega
in nemš egi iezika. Naston s'u*be no možnosti tako), a naj-
kasneie d 1. aveusta 1925. Spričevala, kakor tud osta'e dokumente z navedbo plače je poslat' upravi zavoda do konra maia t 1. V Ruml. 5, maja 1925.
2597-a
Uprava.
Pil
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš predobri oče, stari oče, tast, gospod
posestnik v Kropi
v četrtek, dne 7. maja 1925 ob pol 4. uri zjutraj v 78 letu starosti po dolgi in težki bolezni v L pnici mirno preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 9. maja 1925 ob pol 10. uri z utraj.
Dragega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin.
Lipnica-Kropa, dne 7. maja 1925.
žalujoče rodbine: Ralkovlč. Kocliančič. Sllbar, Kovat
Mreža je nadomestovala zastore.
•Fantie. kar do vseh štirih!* je rekel Gavroche.
Previdno je spustil gosta v kletko, se splazil nato za njima, postavil kamne nazaj in hermetično zaprl odprtino.
Vsi triie so se bili stegnili na slatm. Kakor so bili maihnl. vendar nihče izmed njih ni mogel stati pokonci v šotoru. Gavroche je še vedno držal lučico v roki.
•Sedal pa zaspita!* je rekel. «Jaz bom
ugasnil svečo.*
•Gospod.* je vnrašal stareiši brat Gavrochea la pokazal na omrežje. «Kaj oa ie to?*
•To.* ie odgovoril Gavroche resno, •to ie za podgane. — l-e spita!* Vendar se mu ie zdek> potrebno, da pristavi par besed v pouk tema mladima bitiema in ie nadalieval: «Te stvari so iz Jardina des Piantes.* To je za divje zveri. Tega ie cel kun tam. Treba ie le zlezti čez zid. splezati skozi okno in smukniti med vrati. In ima se potem, kolikor se hoče.*
Med nrlpovedovaniem le zavil s koncem odeie naimlajšrga. ki je mrmral-• O. tn ie nriietno, to je toplo!* Gavroche ie zadovolino pogledal na odeio. •Tudi to ie iz Jardina de« Plantes.* Je rekel «To cem vzel opicam.*
In pokazal ie stare:šemu slamnico. na kateri ie ležal, debelo krasno izdelano slamnloo. in dodal: »To-le ie Pa od žira fe.»
Po odmoru le nadalieval: »Zveri so Imele vse to. laz sem iim vzel Pa niso bile nič hude. Rokel sem iim: To ie za slona » Po kratkem molku je rekel: •Čez zHove ležem in se ne brigam za vlado. Tako ie.»
Pečka sta gledala s Preplašenim ob-čttdiovaniem to neustrašeno in iznaidlil-vo bitje, ki ie bilo postopač, kakor ona dva. sam. kakor ona. revež, kakor ona.
Veliki pariški zverinjak.
hi je Imel na sebi nekaj občudovanja vrednega in vsemogočnega.
Otroka sta se stisnila drug k drugemu. Gavroche je na ležišču vse lepo uredil, jima potegnil odeio do ttšes in potem tretjič ponovil: «Spita!» ln upihnil je luč.
Komaj je luč ugasnila, je začelo čudno škrebetanie pretresati omrežie. pod katerim so ležali trlie otroci. BiVj je nemo drgnjenie. kl ie dajalo od sebe kovinski zvok. kakor da bi kremplji in zobie glodali bakreno žicn. To ie spremlialo vsakovrstno slabo, a ostro cviljenje.
Mali. pet let stari deček je slišal ta ronot nad svojo glavo in ves trd od straha ie sunil s komolcem svoiega sta-reišega brata, toda ta ie že spal. kakor mu je bil Gavroche zapovedal. Tedai pa si ie upal mali. ves iz sebe od straha, vprašati Gavrochea. ali čisto tiho. s pritajenim glasom: »Gospod?*
•Kai ie?» je vprašal Gavroche. ki Je bil ravnokar zanrl očL
»Kaj pa je to?*
»To so mdgane.* je odvrnil Gavroche in spet položil svoio glavo na slamnico.
Na tisoče podgan je mrgolelo v ogrodiu slnna. Dokler ie gorela luč. so se ie bale. ko pa ie bila ta iama njih bivališče. v temi. so zadnhale to. kar Imenujejo pravliice »človeško meso*, in cela množica se iih ie pripodila na Gavro-che:ev šotor, splezala dn vrha in grizla mrežo, hoteč io raztrgati.
Mali še vedno ni spal. »Gospod!« je spet začel.
»Kai ie?» ie odgovoril Gavroche.
»Kai pa so to podgane?*
»To so miši.*
Ta razlaga ie malo pomirila Otroka. Enkrat v svoiem živlieniu ie bil videl bele miši in teh se ni bal. Vendar je še enkrat vprašal: .Gospod?*
»Kai je?» ie odvrnil Gavroche.
»Zakai Pa nimate mačke?*
»Imel sem eno.* je odgovoril Gavroche. »prinesel sem jo, oa so » požrle.«
Ta druga razlaga .le pa popolnoma uničila utis prve in mali se ie spet začel tresti. Pogovor med niirn in Gavroche-jem se ie četrtič ponoviL »Gospod!* «Kai je?* »Koga so požrli?* »Mačko.*
•Kdo ie požrl mačko?*
»Podgane.*
»Miši?*
»Da. podgane.*
Otrok, ves v strahu pred temi mišmi, kl žro mačke, le nadalieval:
•Gosood. ali bi te miši tudi nas požrle?*
•Seveda.* »e odvrnil Gavroche. Strah otroka ie prik'pel do vrhunca. A Oavroche ie pristavil: »Ne boj se! Saj ne morejo noter. Sicer sem na jaz tukai. Tu. primi me za roko. Mnlči in zaspi!, Zaiedno Je prijel Oavroche otrokovo roko čez niegovega brata. Otrok je stisnil to noko k sebi in se čutil pomiriene-ga. Pogum ln moč imata izreden utis. Molk ie spet zavladal okoli niih. glasovi so bili preplašili in odgnali podcrine: četudi so čez nar minut snet prišle in razgrajate, iih otroci v spanju že nisi več slišali.
Nočne ure so potekale. Tema Je pokrivala ogromni Basti'lski trg. leden ve-ter se ie mešal v ploho in nihal sunkoma. stražniki so pregledovali vrata, drevorede. ogra'e. temne kote in iskali po-nočne postopače. Korakali so nemo mi-mo slona. Oriak ie stal nepremično, strmel z očmi v temo. kakor da bi sanial zadovoljen s svojim dobrim delom in skrival pred nebom in ljudmi tri speče revne otroke.
Oz «Les Mlsčrables*.)
Izdajatelj In lastnik: tKnnzorcif *]utra».
Odgovorni urednik: Fran BrozoviS.
Tisk Narodna tiskarne v Ljubljani.
□□UiJGnDULlU!JLLlLlLOXlLlLJU JJULJCEPT t
Distinpirana osebi
2S87-«
v b»sedi In psavl zmožna italljanš^ne aH francoščine, in ki razori a?a z Izbor-nimi trgovskimi zvezami zlasti med lesnimi producenti, se išče za takoi. Pismene ponudbr ob ls'očasnl navedbi referenc in s sprčevall |e nasloviti na Soeleift Anon. Nanl A Co, Genova (italla), Vico S. Raffaele 4,111.
juuuuuuuiijuuliuuliliuce:
L. Mikuš "
LJUBLJANA, Mestni trg 19
1 z delo v a teli dežnikov
Na drobno I	Na debelo I
Zaloga sprehajalnih pallo
Stari dežniki se nanovo preobl«-* e.
2600-1
' '. -i - v, ' .' ■ , ■ „i',.	.. -.•*>' '-v -' A- r ■ . - .. X	3 " .CT
v i .	, ■„. '■ •■ r	■	vi.,	" isA-s.s
„AUGOLATOR"
intia acijski aparat ae sme manjkau » aebea' dr i,t,ni, nabavili »■ ga mora vsak posameznik, iko skrbi ia svo.e idravje ^ j 601.AtOH', Intiaiacijskl aparat, idravl t BaJsignrsejšim nspe-Bom »se Ooieial sapnik organut. met: prt&l«-|gnia. kašelj, otiottkl luiell. mduho. go.Untnl lo broo-hijainl kitar, »r.tn« la Hlatae bolezni, »neti« Pjiu^nlb kenit. posledic« Int.uence. astma Bd. Itd. PfednosU aptrata: Razblapuje oljnate 1» vodene tekočine Ni i ntkatti »veti a korjiv«. torej ognja »area Komodno te mora uporab jati mdi v pustelji Takoj po upetabl ie pab/eat lahko poea n mrili irak tei je papolnuoia tavato.ao pred po aovnin prebujenjem. Presenetljiv utir.ek takoi po uporatiL Cen« takoj opo abijueg« ia popolnega ipa.au ..AOCOLATOa ' I3S 0 n. poiunaa ia o«e,aiaa te urataua posebej.
Zahtevajte takej breipiateik prospektot.
JOŽE CEBULJ
■santura-komisU. te*«'« M Gorenjske« Generalno zastopstvo u SHS. ss-,
Ka io entla
fcino v ml M Toni teta
lutljana. D orr.i trst
Oglasni zavod
KOPITAR
LJUBLJANA. Copov«2l eskrbaje ta trgovce la obrtnike vse inserate is vte časopise
S« prijarao pri porod«
KOPITAR Ul a___
Modistka
Z. Gorianc
& Co.
lidbtana. Sv. Pe^ra f. 17
pote* hotela TrmtnlV priporoča svrje veliko zalogo vsakovrstnih na'modsrne'ith
damskih klobukov
n m
Sprejema sbmnike v ptekroievanj' ter vsa popravila. Z*l028 Spater e oblik Postrežba točna
Cene najnižje
164 a
samo prvovrstne znamke z ali brez [ priklopnim vozom proti ta-ko!šnemu ob-fciltt. Naslov pove I upr. Jutra 2547-a.|
XKXXXXXXKXXXXXKXXKKXg^
XX
N
X X X X
X *
X X
Ljudske knjižnice
opozarjamo na najnovejfie zvezke zbirke
yyProsveti in zabavi"a
Puškin • Prijatelj, Kapetanova hči. PovesL Broš. 24 Din, vez. 29 Din, po pošti 1-25 Din več.
Bodal Andrej, Križev pot Petra Kuolje-
u nik a. Povest. BroS. 17 Din, vez. 22 Din, po Q pošti 1*25 Din več.
Kersnik Janko, Cyclamen. Roman. Broš. 22 Din, vez. 27 Din, po pošti l 25 Din več.
Kersnik Janko, Agitator. Roman. Broš. 18 Din' vez. 23 Din, po poŠti 125 Din več.
Zejer - Bradač, Tri legende o razpela.-Vez 20 Din, po pošti 1-25 Din več.
Naročila sprejema:
£ Tiskovna zadruga v Ljubljani. £
v	Prešernova ulica 54.
XX
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
X X X X X X X
*
XI
X
X
X
X
X X
X *
X X X X X X X
IVAN ZAROTNIK LJUBUANA j
MESTNI TESARSKI MOJSTER
Vsakovrstna tesarska dela. moderne lesene (tavbe, •sireSJa ia palače, b še. vile, tovarne, cerkve to tioaike; »tropi, ritna tla. »topnlce. ledenice, pavi-Ijatil, veiande. lesene i g »je i. t. 4. Čudba iCMaik »ostov. Je^oi io mlioov.
Parna Zaga.
DUNAJSKA C 46 t Telefon lt S79 I
Zahvala.
Za vse toplo sočustvovanje, cvetje in mno-gobrojno spremstvo ob izgubi našega predobrega soproga, očeta, starega očeta, brata, strica, tasta ln svaka, najiskrenejša zahvala.
Zlasti se zahvaljujemo č. gospodu župniku F. Finžgarju za mnogobrojne obiske in tolažilo, g. dr. A. Brecelju za ves trud v dolgotrajni težki bolezni in pevskemu društvu Krakovo-Trnovo za v srce segajoče žalostinke.
Vsem spremljevalcem na njegovi zadnji poti Bog plačaj l
Ljubljana, 7. maja 1925.
Žalujoča rodbina Vreček.
Za vse dokaze toplega sočutja ob nenadni in težki izgubi našega nepozabnega, predobrega soproga, brata, strica itd., gospoda
Josipa Seidla
trgovca« gostilničarja in posestnika
kakor tudi za častno spremstvo na njega zadnji poti izrekam vsem prijateljem in znancem najiskrenejšo zahvalo.	.
Posebno zahvalo pa izrekam vsem ge. zastopnikom civilnih oblasti, načeHtvu SDS in vsem naprednim dtuštvom. N jpresrčneje se pa zahval|uiem Citalniškcmu pevskemu zboru v Šiški in pevskemu društvu ..Liubljanski zvon" za genljive žalostinke, gg. Cimermanu in Dedeku za poslovfne govore ob odprtem g-obu, vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja ter vsem prijateljem in znancem iz daljnih krajev, ki so prihiteli v tako obilnem številu, da spremijo ptedragega pokojnika na njegovi zadnji poti. Sprejmite vsi globoko zahvalo 1 SPODNJA SlSKA, dne 6. maja 1925.
Žalujoča soproga.
Romat
Ulens->ie?e1 in Lam Dobrin
Junaka vesellaka Ii dežele Flan^erske. Stane broš Din 60 — vez. Di • 70"— brez poštnine. Naprodai v i<n i-garni Tokovne zadnigt v LjuHjanl, Prešernova ul ca 54. (Nasproti gl-poMe.l
Prlporo6»«io
novo izdajo
\m iMoiiii
romanov i
Cyclamen
Broš. 22 Din, vez 27 Din, coiL 1-25 Din
Agitator
Broš Ifl Din. vel 23 Din. poJl 1 -25 D n
Izdala flh |S
Tiskovna ta 'ruga v Ljubljani