Poštnina plačana v gotovini. # OBRTNI VESTNIK Strokovni list za povzdigo in napredek slovenskega obrtništva „OBRTNI VESTNIK" M&aja mesečno dvakrat, in sicer : vsakega 1. in 15. v mesecu ter stane celoletno Din 40- — polletno Din 20" — posamezna itev. Din — Oficijelno glasilo «Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani* in «Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru* ter slovenskih obrtnih društev v Sloveniji! Uredništvo In upravnlštvo: Ljubljana, Beethovnova ulica 10. Nefrankirani dopisi ae ne sprejemajo. Rokopisi se n«, vračajo. Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira. Štev. pri poštni hranilnici podružnici v Ljubljani 10.860 XII. letnik. V Ljubljani, dne 1. maja 1929. St. 9. Obrtniško gibanje v ljubljanski oblasti. V nedeljo, 28. aprila t. L, se je vršil v posvetovalnici zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani občni zbor Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani. Ta občni zbor je bil sijajna manifestacija obrtništva ljubljanske oblasti, ki je pokazal, da je obrtništvo v svojih stanovskih zadevah složno in edino. Udeležba na tem občnem zboru je prekašala vse dosedanje. Udeležili so se ga delegati zadrug iz Ljubljane, Novega mesta, Stične, Ribnice, Zagorja, Litije, Trbovelj, Sevnice, Rajhenburga, Krškega, Brežic, Kranja, Radovljice, Lesc, Bleda, Logatca, Zirov, Radeč, Železnikov, Jesenic, Mokronoga. Navzočih je bilo preko 100 delegatov, ki so zastopali 69 zadrug. Občnega zbora so se udeležili tudi zastopniki (Masti in korporacij, taiko za obrtno oblast mag. tajnik g. Fran C e h u n, za Zbornico za trgovino, obrt in industrijo g. dr. Josip Pretnar, za Savez hrvatskih obrtnikov v Zagrebu podpredsednik g. Milan Rosenbergin tajnik modstrokovne zveze g. Anzehn Lesnik, za Splošno zvezo obrtnih zadrug v Mariboru g. Jakob Zadravec, Zveza gostilničarskih zadrug v Mariboru je bila zastopana ipo zvezinem tajniku g. Pr a š e 1 j u. Občni zbor je otvoril in vodil zvezin načelnik gosp. Josip Rebek, ki je uvodoma svojega otvoritvenega govora naglasil veliko zadovoljnost z vladarjevimi energičnimi ukrepi z dne 6. januarja t. 1. Predlagal je, naj izreče občni zbor Njegovemu Veličanstvu kralju svojo zahvalo z naslednjo brzojavko: »Slovensko obrtništvo, zbrano na svoji glavni skupščini, izreRa Vašemu Veličanstvu za zgodovinske ukrepe, ki vodijo k blagostanju naroda, najudanejšo zahvalo in pozdrave. Izreka Vašemu Veličanstvu najudanejšo zahvalo za visoko odlikovanje, ki ga je izkazalo s pokroviteljstvom ljubljanske univerze. — Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani. Josip Rebek, načelnik.* — Občni zbor je sklenil odposlati pozdrave tudi ministru trgovine in industrije g. dr. Želimiru Mažuraniču. Nato se je načelnik spomnil vseh mož obrtnikov, ki jih je smrt iztrgala iz požrtvovalnega in nesebičnega dela: gg. Jakopiča, Oblaka in diugih, ki so se udejstvovali kot agilni obrtniki in zvesti stanovski tovariši. Sledilo je nato načelnikovo poročilo, ki ga v celoti objavljamo: «V pretekli poslovni dobi so izstopili iz zvezinega načelstva bivši podnačelnik g. Fran Ravnikar, Mate’ Oblalk in Alojzij Smerkolj. Za podnačelnika je bil zato izvoljen g. Mirko Krapež, mesto odstopivšega g. Alojzija j Smerkolja pa je bil kooptiran v odbor g. Ivan Dorčec,' mesto g. Oblaka pa g. Fran Batjel. Tudi preteklo leto je živel obrtnik v težki krizi. Čutil se je popolnoma osamljenega in edino zaščito je našel še v svoji stanovski organizaciji. Notranji politični položaj je bil nad vse neugoden, napetost je od dneva do dneva rastla, živeli smo v nekakem političnem deliriju, brez pravega cilja in smotra. Zasejano je oilo med nas sovraštvo in nezaupanje! Čutili smo, da ne najdemo opore pri onih faktorjih, ki so z obljubami izvabljali od nas mandate, z bojkoti in s pretnjami gospodarske propasti se nas je šiloma politično demoraliziralo. Gospodarstvo je propadalo. Vsi protesti, prošnje in rotenja, naj se uredijo važna carinska, davčna, obrtno-pravna in administrativna vprašanja, so ostala brez odmeva. Obrtništvo je tedaj izgubilo zaupanje do državne uprave in vsa teža zahtev in protestov je padla na stanovske organizacije kot edini izhod iz ncpovoljnjega položaja. Naša zveza je najbolj občutila te razmere, ker je stala strogo na stanovskem stališču. In kot talca, ki se ni umešavala v politični metež, je morala občutiti mnogokatero omalovaževanje, marsikatero pikro opazko in zapostavljanje. Toda stala je neomajno in zadrugo so uvidevale, da je edinole njeno stališče pravo, da ima ona prav, ko pravi, da obrtnik išče pomoči v samem sebi, v svoji stanovski zavednosti in svoji stanovski organizaciji. Zato je tudi prebolela te težke čase — ni nazadovala, temveč napredovala — kljub temu, da ni mogla globokeje poseči v obrtniška gospodarska vprašanja in nuditi obrtniku dejanske gospodarske pomoči. V preteklem letu je zveza na slavnosten način proslavila 251etnico svojega obstoja. Bil je to obrtniški praznik, ki je znova navdušil obrtniške vrste in ki je pokazal, da je obrtnik lahko gospod na svoji zemlji, če se zaveda svoje moči. Ob tej slavnostni priliki se je spominjala zveza mož, ki so dolga desetletja — od zibelke te organizacije — stali v obrtniškem gibanju, oziroma podpirali njene cilje in namene ter izvolila gg. dr. Rudolfa Marna, načelnika ministrstva trgovine in industrije, Milko Krapeža, Filipa Ogriča, Ivana Gagala, Ivana Rebeka iz Celja in Jakoba Zadravca iz Središča za častne člane. Ob isti priliki je založila spominsko knjigo, ki naj bi spominjala na trudapolno delo, ki ga je opravita zveza tekom 25 let. Spominska knjiga pa je, žal, zavedla zvezo v težko finančno zagato, ker ni našla odjemalcev v toliki meri, da bi se mogla kriti. Zasnovala je pretečeno leto efektno loterijo, ki naj bi ji olajšala težko finančno stanje. Toda pri obeh teh akcijah obrtnišvo ni pokazalo dovolj zavednosti. Aktivno je sodelovala zveza v važnih vprašanjih obrtnega naraščaja. Skrb za obrtni naraščaj je ena izmed najvažnejših nalog našega gibanja. Dati vajencu kar največ teoretične ter praktične strokovne naobrazbe, to mora biti prva naša naloga. Že leta nas tišči še vedno neurejeno vprašanje obrtno-nadaljevalnega šolstva. Naše šole životarijo, nimajo sredstev za moderno ureditev in nabavo učnih pripomočkov, pa tudi učni načrt sam ni prilagoden praktičnim potrebam naraščaja. Zveza je sodelovala prt razpravi o praviiniku za obrtno-nadalje-valne šole. To delo pa se, žal, v tekočem šolskem letu ni izvršila in zveza bo to delo nadaljevala, dokler obrtno-nadaljevalno šolstvo ne bo postavljeno na trdnejša tla tako glede financiranja, kakor tudi glede učnega smotra. A tudi mi sami moramo posvečati naraščaju pažnjo. Vajenca se vedno bolj omota v mreže raznih delavskih razrednih organizacij, ki ga odtujejo od mojstra. Najti bomo morali sredstva in način, da pritegnemo vajenca k mojstru, da se boi pričel zavedati, da ne spada v) široke proletarske mase, marveč da je nositelj bodočega obrta. V socialnem zavarovanju obrtništva v preteklem letu nismo mogli ničesar storiti. Pač pa se je o tem debatiralo, treba pa bo resno misliti tudi na to, da se obrtnik zasigura za primer onemoglosti in starosti. V strokovnem izpopolnjevanju obrtništva je načela hvalevredno delo Zbornica za trgovino, obrt in industrijo z ustanovitvijo lastnega obrtno-pospeševalnega urada, ki bo prirejala strokovne tečaje. Resno se bomo morali l oprijeti vprašanja modernizacije naših obratov in racionalnega vodstva. Stopati bomo morali z razvojem tehnike. V organizaciji smo v preteklem letu lepo napredovali in vedno več je zadrug, ki pristopajo v krog obrtniške matice. Vse novo ustanovljene zadruge pa postajajo že ob ustanovitvi članice zveze. V pogledu organizacije smo napravili lep korak naprej tudi s ustanovitvijo Vrhovnega obrtniškega sveta. V njem so združene vse po obrtnem redu ustanovljene zveze, ki na skupnih sejah razpravljajo v vseh aktualnih, obeh oblasti tičočih se obrtniških vprašanjih. Taka skupna vez vodi do koncentracije sil, ki mora pripeljati obrtništvo do enotne, solidarne in stanovsko zavedne obrtniške fronte, ki si bo izvojevala v javnem življenju obrtniku primerno veljavo in ugled. Zveza izdaja po posebnem konzorciju »Obrtni Vestnik®, edino stanovsko glasilo slovenskega obrtništva. Dolga leta se je boril list z velikimi finančnimi težkočami, končno pa se je začetkom letošnjega leta posrečilo list popolnoma sanirati. Apeliram na vse tovariše delegate in zadruge, da pridobivajo listu novih naročnikov, da bo mogel res zadostiti potrebam, ki se stavijo na list. Listu manjka danes strokovnih člankov, vsebinsko se mora izpopolniti, kar bo pa možno doseči le ob vsestranski podpori od strani obrtništva in zadrug. Apeliram radi tega na zadruge, da postanejo obligatorne naročnice »Obrtnega Vestnika* za vse svoje Člane. Naročnina 40 Din. letno je tako nizka, da jo zmore prav vsak obrtnik. Vsaka zadruga naj bi radi tega na svojem prihodnjem občnem zboru zvišala zadružno doklado za to svoto in se na list obligatorno' za vse svoje člane naročila. Pred leti ie ustanovila zveza «Obrtniško Samopomoč*, dobrodelno ustanovo, ki priskoči svojcem umrlih članov v najhujši stiski na pomoč. To je idealna ustanova, katere važnosti se obrtništvo, žal, le premalo zaveda. Kako velikega pomena je ta ustanova izpričuje vsota, ki jo je izplačala «Samopomoč» doslej za posmrtnino. Izplačala je 323.000 Din. Uimlo pa je doslej 91 članov. Začetkom letošnjega leta je posvetila zveza vso pažnjo sanaciji svojih financ. Brez zadostnih sredstev, ob nerednem plačevanju jako nizke zvezine doklade, zvezi ni mogoče uspešno delovati. Nekaj zadrug razumeva težek položaj zveze in je zvezi priskočilo na pomoč; apeliram pa na vse gospode zadružne načelnike, na vse tovariše delegate, da zastavijo v svojih zadrugah vse moči, da bodo izvrševale tudi dolžnosti napram zvezi točneje in redneje. Tu nam morajo biti za vzgled delavske organizacije. V teh organizacijah prispeva delavec v splošnem v enem mesecu več kot pa, žal, da moram to konstatirati, obrtnik v enem letu. Končno naj mi bo dovoljeno, da izrečem vsem oblastem in korporacijam, ki so podpirale v preteklem letu stremljenja zveze, vsem gospodom zadružnim načelnikom in zveznemu načelstvu za njih vztrajno delovanje toplo zahvalo s pozivom, da svoje delo nadaljujejo, da budijo od moža do moža stanovsko zavest, da pomagajo krepiti stanovsko organizacijo in s tem ustvarjati lepšo bodočnost obrtništva.a Občni zbor je sprejel načelnikovo poročilo z največjim' odobravanjem. V imenu Zbornice za trgovino, obrt in industrijo je pozdravil zborovanje g. dr. Josip Pretnar, želeč najlepše uspehe zvezi na njeni popolni organizaciji in poglobitvi. Opozarjal je obrtnike na vse važne zakone, ki bodo globoko posegali v gospodarski razvoj obrtništva. Nujno je potrebno, da se ustvari enoten obrtniški zakon za vso državo. Prva naša zahteva je, da pridejo vse obrtniške zadeve v resort ministrstva trgovine in industrije. Važno je tudi vprašanje kreditov, ker se Zanatska banka napram Sloveniji ni izkazala povoljno. V prvi vrsti pa mora obrtništvo gledati na strokovno izobrazbo svojega naraščaja. Zbornica T O I je priredila že več tečajev, ki so jako povoljno uspeli. G. Milan Rosenberg je pozdravil občni zbor v imenu Savezu hrvatskih obrtnikov. Želel je poglobitev stikov z vsemi obrtniškimi organizacijami v državi. G. Jakob Zadravec je pozdravil občni zbor v imenu Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru ter je čestital Zvezi na lepem napredku. G. Anzelm Lesnik je kot zastopnik in tajnik Medstrokovne zveze hrvatskih obrtnikov želel slovenskemu obrtništvu najlepše uspehe ter se spominjal obrtniškega zbora leta 1919. v Celju, kjer so bili zastopani vsi delegati obrtništva naše države in kjer se je ustanovil poseben centralni urad vseli obrtniških zvez, ki pa ni mogel aktivno posegati v obrtniške aktualne zadeve. Zatem je podal tajnik Zveze g. 1. Kaiser obširno tajniško poročilo, ki ga v celoti prinašamo: «Leto 1928. je bilo zgodovinsko leto. Praznovali smo desetletnico obstoja naše države — desetletnico osvobo-jenja. Ko pregledavam poročila zveze v teh zadnjih desetih letih, najdem v njih sicer muogo razveseljivega — stalen naprodek v organizaciji — na drugi strani pa se vleče kakor rdeča nit v zgodovini zadnjih let žalostna slika, povsem drugačna kakor pa smo si jo zamišljali leta 1918. Po prvih letih konjunkture in zaslužka je nastopila doba sedmih slabih let... Nočem obujati spominov na težke čase, ki jih je preživelo naše obrtništvo, konstatiram le dejstvo, da ob tej prvi desetletnici obrtništvo ne more zaznamovati nikakega posebnega napredka v gospodarskem 'pogledu. Borilo sc je predvsem zato, da obdrži, kar je že imelo, da se brani pred posledicami, ki jih je povzročilo nerazumevanje obrtnikovega položaja v našemi gospodarskem življenju ter da obdrži v hudi krizi ogroženo eksistenco. Prizadevanja organizacij so naletela na neprodirno steno, ki so jo predstavljali s strankarsko zagrizenostjo prenasičeni režima. V teh letih so prestale zlasti naše osrednje, prostovoljne obrtniške organizacije težko preizkušnjo, in z veseljem poudarjam, da so jo dobro prestale! Tudi zveza je prestajala krize, imela je prijatelje pa tudi mnogo sovražnikov, a sledila je vodno verno svojemu cilju, združiti obrtništvo v močno solidarno četo, ki bo, stanovsko zavedna, uveljavila obrtnika tudi v javnem življenju! Danes pa podaja obračun v svojem delu v preteklem letu. (Dalje prih.) Občni zbor »Obrtniške samopomoči" Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani se je vršil v nedeljo popoldne v posvetovalnici trgovske zbornice. Občni zbor je »tvoril načelnik tov. Krapež ter povedal, da je bilo leto 1928. leto čiščenja in se je s tem število članstva zmanjšalo, navzoči naj pazno slede poročilom, posebno pa poročilu tajnika. Povedat je, da se je že iz vsega poeetka mimo drugih napak napravila ta, da se posmrtnine niso takoj fiksirale za vse enako, ker po 5 Din. od člana ni mogoče dajati podpor pri tako počasnih plačnikih kakor je obrtništvo. Ako pa so podpore v naprej določene in za vse enake, potem se tudi lahko takoj izplačujejo, seveda pod pogojem, da je kaj rezerve v blagajni. Nadalje poroča, da jih je po lanski kalkulaciji umrlo v 11 mesecih mesto 22 kar 36, torej 14 več kakor je bilo predvideno. Za plačujoče članstvo je to nekako žalostna novica na eni strani, na drugi pa vesela, ker smo se toliko starih članov iznebili. Deloma so pomrli, deloma pa so izključeni, tako da se nam ni treba več bati presenečenj in smo menda najhuje že pretrpeli. Zato upa, da se počasi vendar približujemo normalnim razmeram. Kar je blagajna več izplačala, ji bo treba to povrniti, in alko ne vse, vsaj deloma, ker smo porabili vso rezervo in pa aprilske in majske prispevke, katere je članstvo vplačalo že marca mesca. O tej stvari bomo še kesneje govorili. Ako bi mi imeli dobro vzgojeno obrtništvo, katero bi imelo smisel za socialne potrebe, potom bi ne bilo treba takih presenečenj, ker bi Samopomoč imela tako lepo število članstva, da bi pri malih prispevkih dajala lahko zadovoljive podpore in bi se povrhu nabiral še rezervni fond. Kakor vidimo, članstvo noče samo sebi dobro in ne posega po ugodni priliki, ki se mu nudi. Ako bi pa te dobrodelne ustanove ne bilo, bi pa vsepovsodi bilo vpitje, zakaj se kaj takega ne ustanovi in pravi nadalje, da naj, m ti nikar ne pride eden ali drugi z nabiralno polo, kakor se je to že večkrat zgodilo, in ne bo dal nobene pare več, ker vidi, da s popustljivostjo ni nič doseči pri obrtniku, ampak mu treba naravnost pokazati in povedati: «ker ti je bilo prej toliko za tiste dinarje, jih pa sedaj vzemi, kamor si jih spravil in krij ž njimi stroške*. Malomarnost in umazanosti podpirati ne kaže več. Kakor sem že omenil, smo še polovico tistih, ki so bili priglašeni, izgubili, in taki ljudje niso vredni prav nobenega usmiljenja. Ker je še mnogo gradiva, je prešel k dnevnemu redu, odnosno je prvo točko že obravnaval in pozval tajnika tov. Hribarja, da poroča. Poročal je sledeče: «Cenjeni zborovalci! Lani na občnem zboru o številu članstva sploh govorili nismo, ker smo ga imeli po številu mnogo, plačujočih pa samo polovico, zato je bilo leto 1928. leto čiščenja. Radi tega smo seveda na številu članstva nazadovali, zato ipa vsaj vemo, koliko nas je zanesljivih in kaj radi tega lahko ukrenemo. Kakor ste že čuli, jih je bilo veliko, kateri bi samo vlekli, plačali pa nič in se nekateri niso niti sramovali pokazati, da jim je »Samopomoč« le miolzna krava. Kakor hitro so dobili posmrtnino, so ali izstopili ali se pa niso nobenemu opominu več odzvali, kakor bi jih vse vkup sploh nič ne brigalo. Človeka je kar sram, ako kaj takega sliši. Torej veliko jih je izstopilo in še več smo jih morali pa izključiti. Nekateri so, recimo, danes pristopili, čez tri tedne pa zopet izstopili. Na tak način smo pač dobili število članstva, pa nič denarja, ker je pri prvi terjatvi že izstopil. Zato pa nismo pri tej nezanesljivosti nikoli vedeli, koliko je zanesljivega članstva, odnosno koliko prispevkov bomo dobili za smrtne primere. To je bilo za odbor zelo mučno, ker ni mogel dati na razna vprašanja jasnih odgovorov. Kakor je že na svetu, imamo tudi mi prijatelje in sovražnike, kateri iz raznih razlogov rujejo proti «Samopomoči» in najdejo vedno ljudi, ki jim verujejo v svojo lastno škodo in izstopajo ali,pa ne plačujejo radi tega prispevkov. Kakor povsodi, imamo tudi mi polno nergačev, katerim ni prav nobena stvar po volji. Enim je vse predrago, drugim jih preveč umrje, tretjim je podpora premajhna in četrti pa trdijo, da ne zaslužijo toliko, da bi lahko pogrešali 10 Din. na mesec. Našel sem tudi ljudi, ki so bili priglašeni in so več smrtnih primerov tudi že plačali, potem pa trdili, da se sploh niso nikoli vpisali. Eden se je celo oglasil čez eno leto in pol, da ni bil še nikoli naš član, plačeval pa je eno leto redno. Bil je obrtnik, mlad in sam zavarovan. Torej ga ni kak drugi zavaroval. Nekateri člani so pa odkritosrčni ter povedo, da so na več straneh zavarovani in ne zmorejo toliko pristojbin. Naša rak-rana pa je, da od obrtnika na eni strani ni dobiti denarja, na drugi pa vsak vleče na svojo stran in zabavlja čez vse drugo. Ustanavljajo se male Samopomoči, katere radi maloštevilnosti članstva ne morejo nič nuditi, mesto da bi se še tiste ustanove, katere so, recimo, že preji obstojale, pridružile glavni in bi se lahko pri mesečnem prispevku 5 Din dobilo lepo podporo, ako bi bilo strnjeno vse v enem društvu. Podam torej obračun za leto 1928 in poročam najprvo o članstvu ter sem vzel celo dobo od ustanovitve Samopomoči: Po prijavah bi imeli lahko danes 1123 članov, umrle . s?m seveda že odštel. Do konca leta 19^7. jih je že izstopilo in bilo izključenih 157. Leta 1928. smo pa sprejeli novih članov 37, izstopilo jih je 105, izključnih je bilo 193, vseh smrtnih slučajev imamo pa do danes 91; tako nam še ostane 774 članov, od katerih jih bo pa še kakih 150 odpadlo, tako da moramo računati samo na 600 zanesljivih članov. Je sicer še vedno lepo število in se da s takim številom marsikaj doseči. Nazadnje sem imenoval 91 umrlih, in sicer jih je umrlo leta 1926. 10, 1927. 30, 1928. 37, 1929. v prvih treh mesecih 14. Imena umrlih bomo članstvu naznanili potom okrožnice. Poslovno dobo smo lani določili od 1. junija 1928. do 31. maja 1929. in ta nas bo danes najbolj zanimala, ker imamo v 11 mesecih 36 smrtnih primerov namsto 22, kakor je bilo predvideno, po dva na mesec. Umrlo jih je torej 14 več. V letu 1929. jih je pa umrlo v prvih treh mesecih 14 namesto 6. Teh številk se pa ni treba preveč ustrašiti in hočem v naslednjem podati statistiko, ki je za premnoge smrtne primere vendar razveseljiva, ker nam kaže, da prehajamo počasi vendar v redne razmere. Ker nas zanimajo vedno le starejši člani, sem vzel v statistiko tudi samo člane čez 50 let stare, in sicer iz statistike, podane lansko leto. Lansko leto smo torej imeli od 50—60 let starih 232 članov, od 60—70 let 156, od 70—80 let 93 in od 80 let naprej pa 18. Te številke so bile tisti bavbav, katerega se je marsikdo ustrašil in že naprej trepetal, koliko jih bo umrlo in koliko bo treba plačati. Saj jih je res precej umrlo, za naprej se jih pa ne bo več treba bati, ker so precej izginili, kar je razvidno iz sledeče statistike: Umrlo Izstopilo Izključenih Ostane od 50—60 let jih je 13 15 67 137“ „ 60—70 „ 13 6 55 82 ,, 70—80 ,, 28 5 37 23 „ 80 naprej 10 3 5 Iz navedenega imate tu vsaj eno razveseljivo točko, in sicer' v tem1 smislu, da so se starejši letniki vsled smrti, še bolj pa vsled izključenja, tako skrčili, da se nam jih ni treba več bati. Posebno skrčeno število imamo sta-rejih letnikov, in sicer od 70 let naprej. Od 70—80 let smo jih imeli 93, danes jih imamo samo še 23, tako da smo jih zgubili tri četrtine, ravno tako je pa število čez 80 leta starih padlo od 18 na 5. Zato upam, da bomo kmalu v čisto normalnih razmerah, to se pravi, da ne bomo imeli več toliko smrtnih primerov, in se bo dala stvar potem res lepo urediti brez presenečenj. Sedaj pa še nekaj o podporah: Podpor smo izplačali v letu 1926. Din 35.892’—, v letu 1927. Din 102.080—, v letu 1928. Din 142.995'— v letu 1929. Din 42.000-—; skupaj Din 32.2967’—. Gospoda! 323.000 Din ni kar tako in moram reči, da je to ogromna vsota, ki smo jo v tem kratkem času izplačali, in akoravno sem tudi jaz veliko prispeval, imam namreč tri člane zavarovane, me vendar veseli, da smo v tolikih primerih bednimi tovarišem priskočili na pomoč in jim pomagali. Tako je naš denar zopet prišel nazaj med obrtništvo. Je sicer res, da človek rad pozabi na take prispevke in gre denar nerad od nas, saj smo v tem pogledu precej enaki, vendar bi pa tudi plačeval, ako bi bilo še enkrat toliko, ker denar ni vržen proč, in ako bi ga Samopomoči ne dal, bi ga tudi ne bilo. Ce se pa že zgodi nesreča, je pa tu sigurna pomoč. Jadikovanje radi velikih prispevkov je pa popolnoma nepotrebno, ker ipo 10 Din na mesec mora človek štediti ravno 25 let, da spravi 3000 Din skupaj. Sedaj pa še nekaj prav važnega. Kakor sem že povedal, nam jih je v poslovni dobi umrlo 14 več kakor je bilo predvideno. Oo je stalo 42.000 Din. S tem je pa tudi vsa rezerva izčrpana in ne samo rezerva, članstvo je tudi že plačalo prispevke za april in maj, zato smo lahko te podpore izplačali. Na lanskem občnem zboru smo sklenili, da si ustvarimo nekako rezervo iz dveh razlogov: prvič mora biti denar v blagajni, da se lahko izplačajo podpore, ako jih umrje več po vrsti, večkrat nam jih je že umrlo po pet, šest in tudi sedem na mesec, drugič je pa treba misliti na člen 10. pravil, ker brez denarja se 201etni člani ne morejo oprostiti plačevanja pristojbin. Lani smo zelo dobro kalkulirali, da si ustvarimo rezervo in smo jo tudi nekaj nabrali, drugače bi bili pa še danes na dolgu za podpore, kar bi povzročalo samo upravičene pritožbe. Zato pa Vas, gospoda, že sedaj opozarjam na navedene podatke, da kesneje, ko pride ta predmet zopet j v pogovor pri določevanju podpor, smatrate zadevo iz obče koristnega vidika in ne kratkovidnega sebičnega, da ne bodo lepe lanske kalkulacije padle popolnoma v vodo in bo društvo za naprej- zaradi te napake vedno bolehalo.« (Nadaljevanje.) Zaključek elektromonterskega tečaja. Dne 19. aprila t. 1. zvečer sc je zaključil elektromoii-terski tečaj, katerega je priredil Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani sporazumno s strokovno zadrugo kon-cesijoniranih elektrotehnikov za Slovenijo v Ljubljani. Tečaj je vodil zelo uspešno g. ing. Ditrich Anton, šef elektrotehničnega oddelka gradbene direkcije v Ljubljani. — Zaključka tečaja sta se udeležila gg. ravnatelj Urada za pospeševanje obrti ing. Gulič Gvido in načelnik strokovne zadruge koncesioniranih elektrotehnikov Mihelčič Ivan. Ravnatelj g. ing. Gulič je frekventantom čestital na uspehu v izbranih besedah. Opozoril jih je, da se priredi v jeseni zopet sličen tečaj, na koncu katerega pa se bodo polagali izpiti in se bodo o položenih izpitih izstavila spričevala, katera bodo udeležencem v izvrševanju njihovega poklica nudila gotovo različne koristi. Po nagovoru je razdelil spričevala o obisku tečaja. Zadružni načelnik g. Mihelčič se je v imenu zadruge zahvalil g. ravnatelju za njegovo naklonjenost, bodisi v gmotnem kakor tudi v moralnem oziru, in predavatelju g. ing. Ditrichu za ves njegov trud in vztrajno delo, ki bo gotovo rodilo dobre sadove. V imenu obiskovalcev se je zahvalil elektromonter g. Bernot Jože obema činiteljema kakor tudi zadružnemu načelniku za nudeno jim teoretično strokovno izobrazbo. Nato so priredili udeleženci v restavraciji pri g. Mrakovi na Rimski cesti zaključni večer. Tu sc je dogovorilo, da se priredi v nedeljo, dne 5. maja t. 1., ekskurzija v Tržič, kjer se bodo ogledale moderne naprave v predilnici podjetja Glanzmann & Gassner. Ekskurzije se poleg udeležencev tečaja udeleže lahko tudi. drugi interesenti. Odhod z ljubljanskega glavnega kolodvora z jutranjim gorenjskim osebnim vlakom. V lepi harmoniji se je zaključil družabni večer proti polnoči. Pravila za podporni fond zadruge urarjev, zlatarjev, optikov, pasarjev in graverjev za ljubljansko oblast v Ljubljani. Cl. I. Namen podpornega fonda je, podpirati onemogle in za delo nezmožne obrtnike urarske, zlatarske, aptiške, pasarske in graverske stroke ter potujoče brezposelne pomočnike. * Cl. II. Podpora iz fonda se podeli enkratno ali pa tudi trajno do smrti, če to dopuščajo sredstva fondu. Cl. III. Višino podpore in kdaj se ima le-ta podeliti, t. j. enkratno ali trajno, določa zadružni odbor. Potujočim brezposelnim pomočnikom, ki se izkažejo s pravilnimi listinami, da pripadajo navedenim strokam, pa izplačuje zadružni načelnik enkratno podporo v znesku 10 Din. proti potrdilu. Cl. IV. Do trajne podpore imajo pravico le bivši člani zadruge, ki so brez sredstev in ki so izpolnjevali vse zadružne dolžnosti in obveznosti. Cl. V. Dohodki fonda obstoje iz: a) prostovoljnih daril članov in drugih oseb, b) iz redovnih glob v smislu § 24. zadružnih pravil, naložene zadružnim članom. Cl. VI. Premoženje fonda upravlja zadružni odbor, blagajniško knjigo pa vodi vsakokratni zadružni blagajnik, oziroma tajnik. Cl. VII. Dohodki in izdatki podpornega fonda se zabeležujejo v glavni blagajniški knjigi zadruge, vendar pa se mora voditi posebni blagajniški seznani za ta fond, iz katerega mora biti vedno točno razvidno stanje tega fonda. Tudi mora biti premoženje fonda plodonosno naloženo posebej v kakem denarnemu zavodu, t. j. ločeno od zadružnega imetja. Cl. VIII. V kake druge namene, kakor je v čl. I. pravil določeno, se imetje fonda ne sme uporabljati. Cl. IX. V primeru opustitve fonda preide njegovo imetje zadrugi ali pa kaki obrtniški dobrodelni instituciji, kakor to pač določi občni zbor zadruge. Ljubljana, dne 10. aprila 1929. Načelstvo. I. Steinman: Splošno o poklicni vedi čevljarja. Učno mesto in učna doba. Ko se je deček odločil za čevljarski poklic, je za starše posebne važnosti, dobiti primerno učno mesto. Pouk naj bo obsežen in natančen. Pri nezadostnem pouku je delavcu težko dobiti dobro in stalno mesto. Marsikdo se že pri prvi priložnosti oprime drugega poklica in učna leta so izgubljena. Slab pouk vpliva za poznejše življenje jako neugodno, dočim prinese dober pouk plodonosne uspehe. Vsak mojster tudi ni prikladen za učnega mojstra. Od učnega mojstra se mora predvsem zahtevati, da ima sam popolno izobrazbo, kajti kdor se sam ni pravilno izučil, ta ne more, četudi bi hotel, drugega učiti. Zadruga bi morala paziti na to, komu izroči vajenca, in mojstrom; ki niso sposobni vzgajati naraščaja, vzeti pravico sprejemanja vajencev. Tudi značaj in družinske razmere mojstra se morajo vzeti v pretres. Posebno neprikladne za strokovni pouk so ustanove V hitrih izdelavah ali mehaničnih delavnicah. V takih delavnicah je vsaka zadovoljiva izobrazba vajenca nemogoča. Od lastnikov takih delavnic in trgovin se ne smemo dati zapeljati radi skrajšane učne dobe, višje mezde ali nižje učne takse. V zadnjem času je navada, da dobiva vajenec hrano in stanovanje med učno dobo pri starših. To se dogaja posebno v mestih in večjih trgih. So pa vzroki, ki govore za in proti temu. Dobe se primeri, da je učenje na deželi pri mojstru, kjer ima vajenec tudi hrano in stanovanje, četudi je zvezano z večjimi stroški, veliko priikladnejše. Mladeniča sc lažje pri vzgoji nadzoruje. Priključek na dobro urejeno gospodinjstvo vpliva na njega vzgojevalno, ga obvaruje pred zapeljivostmi m ga zbližuje z mojstrom. Današnje društveno in športno življenje odvrača vajenca od pouka, zato zahtevajo nekateri mojstri povsem upravičeno, da vajenci brez njihovega dovoljenja ne strnejo pristopati v društva. Pouk se vpelje s poskusno dobo. Slednja naj bi trajala 4 ali 6 tednov. V tej dobi se bo pokazalo, če je mladenič sposoben ali ne. 7,e pred vstopom poskusne dobe sklenejo starši ali varuhi z mojstrom učno pogodbo. Sprejeti vajenci morajo dokončati polno 14. leto starosti in dokončati osnovnošolski pouk. Telesno nerazviti dečki ali umobolni se k temu poklicu ne sinejo pripuščati. Šolsko in zdravniško spričevalo se mora doprinesti. Učna doba traja 3 do 4 leta. Zadruga naj bi kontrolirala stalno učno razmerje in po preteku polovice učne dobe izvedla tako zvano medskušnjo. Višina učne takse, odnosno delne mezde, odškodnine za vajence, ki imajo prehrano pri starših, se posebej določi v sporazumu. Ko je po dokončani poskusni, 4 do 6 tednov trajajoči dobi učno razmerje stalno, mora dobiti vajenec kot zasebno orodje: kladivo, klešče, ščipalke, klešče nate-zalke, nož, rašplo za lesene cveke, rašplo za brušenje šila, šila i. t. d. Nabaviti mu morajo to starši ali varuh. Tudi izdatki, ki so zvezani z obiskovanjem obrtno-nadaljevalne šole (trgovske), plačajo starši. Stroške zavarovalnine proti nezgodi plača mojster. Iz organizacij. Obrtno društvo v Zagorju ob Savi bo priredilo v nedeljo 12. maja 1.1. svoj majniški zlet na Sv. goro pri Litiji. Društvo vabi vse bližnje obrtnike, zlasti pa tovariše iz Litije in Šmartna, da se zleta v čim obilnejšem številu udeleže. Odhod iz Zagorja ob 7. uri zjutraj od tovariša Polca na Toplicah. Litijski tovariši pa imajo bližnjo pot iz Litije. Zlet se bo vršil le ob ugodnem vremenu. Zadruga sobo-, črkoslikarjev, pleskarjev in ličarjev v Ljubljani naznanja cenj. tovarišem na deželi, da ima vedno v zalogi «Normalni cenik», ki vsebuje cene za soboslikarstvo, črkoslikarstvo, pleskarstvo in ličarstvo. Podeželskim mojstrom teh strok bo ta cenik vedno dobrodošel pri kalkulaciji proračunov itd. Zadruga apelira zaradi tega na tovariše, da se cenika v lastno korist poslužujejo. Cena za 1 izvod znaša 15 Din in se naroča pri zadrugi. Poročilo o rednem občnem zboru Zadruge brivcev, frizerjev in lasničnrjev v Ljubljani, ki se je vršil dne 25. februarja 1929. v posvetovalnici Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Točno ob pol 15. uri popoldne otvori načelnik tov. Ivan Dorčec občni zbor, kon-štatira sklepčnost, pozdravi navzoče člane, katerih je po številu 65, in se jim zahvali za tako velik obisk. Dalje pozdravi prisotnega zastopnika obrtne oblasti g. Cehuna kakor tudi zastopnike tiska listov «Jutra» in «Slovenca». Nato zaprosi prisotne naj se v znak žalosti po umrlem članu Matkoviču Dragotinu dvignejo s sedežev in s tem počaste njegov spomin, kar navzoči store. Za zapisnikarja imenuje tov. Nikolaja Komana, za overovatelja zapisnika pa tov. Janka Meznariča in Viktorja Pavliča, nato pa sporoči naslednji dnevni red: 1) Nagovor načelnika. 2) Čitanjc zapisnika zadnjega občnega zbora. 3) Poročilo o zadružnem delovanju. 4) Poročilo blagajnika. 5) Poročilo računskih preglednikov. 6) Proračun in določitev zadružne doklade za leto 1929. 7) Spremembe pravil. 8) Nadomestne volitve (2 odbornikov tn I namestnika). 9) Določitev termina za plačilo zadružne doklade. 10) Ustanovitev lastne sorodne zadruge za srez Celje, Laško in Brežice. 11) Raznoterosti. K 2. točki dnevnega reda: Čitanje zapisnika zadnjega občnega zboia predlaga načelnik, da se z ozirom na to, ker je vsak član prejel tiskan zapisnik, to opusti, a se ga odobri, kar je bilo soglasno sprejeto. Takoj nato je podal besedo zadružnemu tajniku tov. Albinu Šinkovcu, ki je k 3. točki dnevnega reda: Poročilo o zadružnem delovanju, podal naslednje tajniško poročilo: •Visoko spoštovani zbor! Zopet se nahajam med vami na starem prostoru, katerega sem moral pred letom dni, v času splošnega razburjenja, neprostovoljno zapustiti. Verjeli mi bodete, da me je ta odslovitev zelo zabolela in to tem bolj, ker sem si bil svest, da se mi godi krivica, in ker Vam tega momentano nisem mogel dokazati. Ko pa se je to razburjenje nekoliko poleglo, in ko je sedanji odbor i>regledal vse moje delo, storjeno za zadrugo, je uvidel, da se mi je storila krivica, ki pa jo Je poravnal na način, ki se ga nisem nadejal, to je, ponudil mi je zopet tajniško mesto. S sprejemom tega mesta me je sedaj doletela že šestič prijetna dolžnost, da Vam morem podati poročilo o zadružnem delovanju preteklega poslovnega leta. Preden pa pričnem s svojim poročilom, moram omeniti, da v času, odkar sem zopet zadružni tajnik, nisem nikdar opazil, da bi sedanji odbor storil kake nered-nosti Vsi, tako načelnik kakor tudi odborniki, so ves ta čas izpolnjevali svoje dolžnosti vestno in z zavestjo, da mora biti vse njih delo v prid skupnosti in vsakega posameznega člana. Zadruga brivcev, frizerjev in lasničarjev v Ljubljani je štela koncem upravnega leta 1928. 161 članov In članic s 160 odprtimi poslovalnicami, to je s 156 brivnicami in 3 specialnimi damsko- f r i z e r sk i m i saloni. Onih članov, ki posedujejo poleg brivnic tudi damsko-frizerske salone, nimamo v posebni evidenci, kajti zadrugi ne plačajo nikakih posebnih pristojbin, in zato jih smatramo, da imajo le eno poslovalnico. Poleg glavnih obratovalnic vodi 20 članov še podružnice, tako da je bilo preteklo leto 180 odprtih poslovalnic. Zadruga brivcev, frizerjev in lasničarjev v Ljubljani obsega ves okoliš ljubljanske oblasti in združuje vse člane iz 14 sreskih poglavarstev, ki so porazdeljeni takole: Mestni magistrat ali v mestu Ljubljani je 54 članov, med njimi je 8 vdov, v sreskem poglavarstvu za ljubljansko okolico je 16 članov, med njimi 1 vdova, v sreskih poglavarstvih: Brežice so 4 člani, Črnomelj 4 člani, Krško 7 članov, Kamnik 8 članov, med njimi 2 vdovi, Kočevje 8 članov, Laško 10 članov, Logatec 5 članov, Novo mesto 9 članov, Litija 8 članov, Radovljica 17 članov, med njimi 1 vdova, Kranj 9 članov, med njimi 1 vdova, in v sreski izpostavi Škofja Loka 2 člana. Kakor razvidite iz navedenega, se nahaja med člani 13 vdev, ki izvršujejo obrt na podlagi vdovske pravice s pomočjo poslovodij. Vsi ti člani zaposlujejo 122 pomočnikov, 17 pomočnic, 168 vajencev in 44 vajenk, torej skupaj 351 pomož-•nih moči. Spremembe v članskem stanju so bile sledeče: Nanovo je priglasilo obrt 23 članov, in sicer: 1) Štalcer Ivan v Žužemberku, 2) Perkonig Angela v Ljubljani (obrt izvršuje skupno z Oradinski Ljudmilo), 3) Valentič Mate v Ljubljani, 4) Polanc Ivan v Ljubljani, 5) Markič Vladimir v Novem mestu, 6) Flere Leopold v Lokah pri Zagorju. Križka Jakob v Kandiji pri Novem mestu, 8) Šinkovec lernej v Ljubljani, 9) Mahovič Stanislav v Ljubljani, 10) Juvane Štefan v Starem trgu pri Trebnjem, 11) Planička Ferdinand v Zgornji Šiški, 12) Rakovec Ivan na Jesenicah, 13) Orobcljšek Ivan na Vrhniki, 14) Pirman Viktor na Javorniku, 15) Gjurin Ivan v Kamniku, 16) Germšek Marija v Kamniku, 17) Demak Pavel na Javorniku, 18) Hodalič Martin v Ljubljani, 19) Novak Franc v Novem Udmatu, 20) Celič Ivan (ni pričel z obratovanjem), 21) Djukič Josip v Radečah, 22) Vodopivec Ivan v Zidanem mostu in 23) Hofinger Alfonz v Kranjski gori. Obrt je premestilo 7 članov, in sicer: 1) Valentič Mate iz Ljubljane, Vošnjakova ulica, v Ljubljano, Kongresni trg; 2) Šiljakovič Mate iz Novega Udmata v Ljubljano, Prečna ulica; 3) Langus Jakob z Jesenic v Ljubljano, Einspilerjeva ulica, od tam' v Gregorčičevo ulico, iz te pa na Tržaško cesto; 4) Zajc Franc ml. iz Ljubljane, Pražakova ulica 13, v isto ulico 15; 5) Hočevar Jakob iz Ljubljane, Gregorčičeva ulica, v Igriško ulico; 6) Miletič Josip iz Ljubljane, Karlovška cesta, v Florijansko ulica in 7) Mahovič Stanislav iz Ljubljane, Ahacljeva cesta, v Zalog. Obrt je opustilo 8 članov, in sicer: 1) Briški Franjo v Ljubljani, Prečna ulica (ni dobil obrtnega lista); 2) Nežič Marija v Ljubljani, Vošnjakova ulica (vsled smrti); 3) Kennendi Dušan v Ljubljani, Dunajska cesta (se je izselil); 4) Vica Marko v Radečah (obrt prodal vsled bolezni); 5) Matkovič Maks v Gra-dacu. Bela krajina (obrt opustil); 6) Hregorič Josip v Metliki (obrt opustil); 7) Kelšin Stanko v Ljubljani (obrt prodal); 8) Markič Vladimir v Novem mestu (ni dobil obrtnega lista). Podružnice je priglasilo 16 članov, in sicer: 1) Matkovič Maks v Toplicah pri Novem mestu, 2) Mežan Marija na Bledu, 3) Meznarič Janko na Javorniku, 4) Godnov Mihael v Kranjski gori, 5) Vranešič Josip v Lokah pri Trbovljah, 6) Delbelo August v Dobu pri Domžalah, 7) Gradinski Ljudmila na Bledu, 8) Boštar Franc v Mojstrani, 9) Kelšin Stanko na Bledu, 10) Do-ležal Karol v Gameljah, 11) Mrnuh Josip na Lokah pri Aržišču, 12) Petkovič Ilija v Dobu pri Domžalah, 13) Lisae Dragotin v Hrastniku, 14) Puškar Slavko v Trbovljah II, 15) Rakar Josip*v Dolu pri Hrastniku in 16) Jurman Rudolf v Ljubljani. Podružnico je premestil 1 član, in sicer Mekine Pavel z Bleda, Rotenbachov paviljon, na Bled, Vidovdanska cesta 28. (Nadaljevanje.) Avtogenski in mizarski tečaj v Mariboru. V ponedeljek 22. t. m. je Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani otvorila v Mariboru obrtniški strokovni tečaj za avtogensko var en je in tečaj za mizarsko luženje. Poleg zborničnega zastopnika g. dr. Pretnarja so bili navzoči tudi načelnik Zveze obrtnih zadrug g. Bureš s tajnikom g. Senico ter zadružni načelniki gg. Munda, Sirak, Kumerc in Peklar, ki so s priznanjem pozdravljali prizadevanje Zbornice TOI, za povzdig strokovnega napredka obrtništva. Mizarski tečaj traja 8 dni, avtogenski pa 10 dni. Za oba tečaja je vladalo veliko zanimanje, tako da je bilo prijavljencev za mizarski tečaj 76, za avtogenski pa 54, dočim se jih je mogla sprejeti komaj polovica, tako da je v prvonavedenem tečaju 31, v drugem pa 27 udeležencev. V mizarskem tečaju poučuje znani strokovnjak g. Tratnik luženje raznih vrst lesa v najraznovrstnejših barvah, pri čemer se udeleženci upoznavajo s številnimi recepti za pripravo lužil. V avtogenskem tečaju predavata gg. inž. Šlajmer in varilni mojster Gjurakovič, ki ju je dala na razpolago Tvornica za dušik v Rušah. Poučuje se najmodernejši način varenja, ki ista ga imenovana dva pred nekaj tedni študirala v specialnem tečaju na Dunaju. Aparate najnovejše konstrukcije je dala na razpolago znana tvrdka Tscharre iz Maribora. Zbornica TOI namerava prirediti še nadaljnje podobne tečaje, ker so tečaji, ki jih je doslej priredila v Celju in sedaj v Mariboru pokazali najlepše uspehe in ker zanimanje zanje med obrtništvom vedno bolj narašča. Bolniško podporno društvo čevljarjev v Ljubljani proslavi na Vnebohod dne 9. maja 1.1. petdesetletnico svojega obstoja. Proslava se bo vršila na omenjeni dan ob 5. uri popoldne v salonu restavracije Mrak na Rimski cesti s sledečim sporedom: 1.) Slavnostno zborovanje. 2.) Družabni večer. K obilni udeležbi vabi odbor. Zadruga dimnikarjev v Ljubljani vabi na svoj petindvajseti redni letni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo dne 12. maja 1929. ob 9. uri dopoldne v restavraciji hotela Lloyd v Ljubljani, Sv. Petra cesta. Dnevni red: 1.) Poročilo načelnika in čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2.) Tajniško in blagajniško poročilo. 3.) Poročilo računskih preglednikov. 4.) Sprememba pravil. 5.) Proračun za leto 1929/1930. 6.) Raznoterosti. Člani se vabijo, da se tega občnega zbora gotovo udeleže. Proti članom, ki bi neopravičeno izostali, se bo postopalo po § 24. zadružnih pravil. V primeru, da bi ta občni zbor ob napovedani uri ne bil sklepčen, se bo vršil občni zbor eno uro pozneje, to je točno ob 10. uri dopoldne, ne glede na število navzočih članov. Načelnik: Udovič Andrej. Razno. + Anton Petruna. Dne 22. aprila je preminul v Stični ključavničarski mojster in načelnik Skupne rokodelske zadruge g. Anton Petruna v najlepši dobi svoje starosti. Pokojnik je bil kremenit značaj in zaslužen delavec v zadrugi. Pred enim mesecem je ponesrečil pri vožnji z avtom v Muljavi in si zlomil roko. Nastopilo je zastrup-Ijenje krvi in pozneje pljučnica, kateri je po mukepol-nem trpljenju podlegel. Bodi mu lahka zemljica! Velika mizarska razstava bo prirejena v okviru letošnjega velesejma v Ljubljani od 30. maja do 9. junija. Ugled in sloves naše domače mizarske industrije in obrti je že itak velik. Razstavljeni izdelki bodo pričali, da je res na višku. Res, čudimo se, da se še najdejo naši ljudje, ki hodijo v inozemstvo po pretirano drago pohištvo. Razstava, ki bo pravi pohištveni sejem, bo obsegala vse nijanse od najfinejšega modernega pohištva pa do preproste spalnice. Razstavi veliko število samih prvovrstnih in solidnih mizarskih tvrdk, ki se morejo v vsem kosati z inozemstvom. Poljedelski stroji bodo na letošnjem Ljubljanskem velesejmu od 30. majn do 9. junija v veliki izberi postavljeni na ogled. Večina strojev bo obratovala, da se vidi njih delovanje. Med stroji bo več uovih izumov, ki bodo tu prvič razstavljeni. Društva, organizacije itd., ki imajo za letošnje poletje predvidene svoje kongrese in slične prireditve, prosi uprava Ljubljanskega velesejma, da jih postavijo v čas letošnjega velesejma od 30. maja do 9. junija. Svoje sklepe naj društva sporoče naravnost upravi velesejma, ki jim bo v vsakem oziru šla na roko. Zvonovi na letošnjem Ljubljanskem velesejmu od 30. maja do 9. junija. Lepo ubrani zvonovi, uliti od Strojnih tovarn in livarn v Ljubljani, bodo tudi letos peli svojo kovinsko pesein na velesejmu. Na to posebno opozarjamo naše podeželsko ljudstvo in že sedaj vabimo vse one, ki nameravajo svojim cerkvam preskrbeti nove zvonove, da si jih pridejo ogledati na velesejem. Za izvoz črešenj in drugega sadja. Naš konzulat v Celovcu vpraša potom jninistrstva inostranih del za informacijo, kje bi se dobile črešnje za izvoz, katere vrsto so pripravne za prevoz, koliko časa traja in koliko stane prevoz od nakladalne postaje do Jesenic, koliko znaša cena za to blago in kdaj bi moral biti kupovalec na mestu nakupa. Pri konzulatu se je prijavila večja firma, ki bi hotela uvažati sadje iz naše države. Informacije glede črešenj so nujne. Ponudbe naj bi se poslale neposredno konzulatu v Celovec. AVGUST AGNOLA Jugoslovanska zavarovalna banka Ravnateljslvo v Ljubljani Zaloga stekla, porcelana, kamenine, zrcal In Sip. Kompletne opreme za gostilne, restavracije, hotele, kavarne In bare Luksuzni predmeti. Stavbno in umetno steklarstvo. T®l«*on 2478 LJUBLJANA Dunajska cesta tO Talefon 2478 Podružnice: Beograd, Zagreb, Ljubljana, Sarajevo, Novi Sad, Osijek, Split Ekspoziture: Maribor, Skoplje, Veliki Bečkerek Prevzema zavarovanja vseh vrst Lastne palače v Sarajevu, Ljubljani in Osijeku Ph. Mr. R. Sušnik Lekarna pri „Zlatem jelenu*0 Moderno urejena lekarna, zaloga vseh domačih in tujih zdravilnih sredstev, mineralnih voda, obvezil, kirurglčnih in toaletnih predmetov. Zdravniške ordinacije se izvršujejo točno po predpisih. Oblastveno koncesijonirana oddaja strupov. PoStne poStljatve obratno. LJUBLJANA, Marijin trg Telefon štev. 2115. Obrtnikom se priporočam pri nakupovanju vseh vrst barv, firneža, lakov, steklarskega kleja, čopičev in vseh drugih potreščin za te stroke. IVAN JANČAR, Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 4. L. Hikui tvornlca dežnikov Ljubljana Mostni trg 25 UstuorLIeno 18 8». Skrbno izdelovanje: Majveiji izbor! Najnižje cena! Preobleka! Popravila! Oobro znana mr""—1" gostilna Pri „Tratoiku“ Sv. Petra cesta 25 v Ljubljani toči izborna pristna dalmatinska vina. Mrzla in gorka jedila. Vsak teden trikrat morske ribe in Bakala (Stockfisch), prirejene na dalmatinski način. Lastnik: A. Sumara. v Restavracija .Ljubljanski dvor* vljudno vabi vse cenjene kolege-obrtnike, nadalje trgovce, trgovinske potnike 11 vse slavno občinstvo k obilnem obisku. Izborna domača in primorska kuhinja ter izvrstna samo pristna vina. Abonenti se sprejemajo. JEf' Najsolidnejše cene! Z odličnim spoštovanjem M pgTR1£ Dvokolesa najboljših svetovnih znamk v veliki izberi zelo <03 poceni. Najnovejši modeli otroških vozičkov od preprostega do najfinejšega in igračni vozički v zalogi. Več znamk šivalnih strojev najnovejših modelov, deli in pnevmatika. Ceniki franko. Prodaja na obroke. U* „TRIBUMAm F. B. L. tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LJUBLJANA, Karlovška cesta 4. ELEKTROINDUSTRIJA BERGODAC& C° d. z o. z, LJUBLJANA Šelenburgova ulica štev. 6, Največja izbira splošnega elektro-instalacijskega materiala, žarnic, svetilk, elektro-aparatov in strojev. Sortiran RADiO-oddelek. PRIPOROČAMO KOLINSKO CIKORIJO Domači izvrstni izdelek. 1 1 OBRTNA BANKA v L Centrala: Kongresni trg 4. ani Podružnica: Ljutomer Telefon št. 2508 '1'elefon št. 2508 Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 12.051 Daje kredite v obrtne svrhe, pospešuje ustanavljanje obrtnih in in-' dustrijskih podjetij, izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje. Vloge na knjižice in na tekoči račun se obrestujejo kar najugodneje, vezane vloge po dogovoru primerno više. KREDITNO DRUŠTVO MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE DOVOLJUJE POSOJILA NA MENICE IN KREDITE V TEKOČEM RAČUNU VSEM KREDIT A :možnim osebam in tvrdkam zts vrs/13 -- 11 "' —— TEODOR NOVOTNY prva Ljubljanska higijenična parna izdelovalnica vseh vrst slaščic, medic, keksov itd. LJUBLJANA \ vogal Masarykove in Jegličeve ceste (na Friškovcu) p Kreditni zavod za trgovino in industrijo ^ Ljubljana, Prešernova ulica št. 50. (v lastnem poslopju) Brzojavni naslov: Kredit Ljubljana — Telefon št. 2010, 2457, 2458, 2809 in 2806 ♦ ♦♦ t *