"WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL." EQUALITY^ Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180,000 SLOVENIANS IN U .S., CANADA AND SOUTH AMERICA. VOLUME VI. — LETO VI. CLEVELAND, O., PONDELJE K (MONDAY), JAN. 22, 1923. ST. (NO.) 18. Single Copy 3c. Entered as Second Class Matter April 29th 1918, at the Post Office at Cleveland, 0., under the Act of Con giess of March 3rd, 1879. Posamezna številka 3c, Nemčija bo dobila premog v Angliji. RUHRSKIRU9ARJI ODIDEJO 1 GENERALNO STAVKO. \ danes prenehajo z delom vsi rudarji in štrajk se morda razširi tudi na železničarje. — železničarji v treh mestih že tudi na stavki. BERLIN, 21. jan. — Danes se je zvedelo tukaj, da nemška industrijalna komisija že napravila kontraktc' 2 angleškimi podjetniki za premog, ki bo pokril polovico Nemških potreb izven ozemlja, ki je zasedeno od francoskih Čet. Izza okupacije Ruhra je produkcija premoga Padla za dva.iset procentov, medtem ko se je produkcija; ostalih rudnikih v deželi povišala in so zaloge večje k°t običajne, kajti Nemčija je s pošiljatvami pr/moga na ^čun odškdnine izza okupacije Ruhra povsem prenehala. Nemški rudarji v Ruhru so odložili orodje,, izjavljajo, da ne bodo delali pod francosko kontrole, dokler se Podjetnikov, ki se nahajajo v zaporu, ne izpusti. Generalna stavka rudarjev bo postala efektivna da-nes, nakar bo najbrže sledila še železničarska in ostalih delavcev v zasedenem ozemlju. Železničarji v Dortmundu, Langendreer in Bochumu poglasili stavko včeraj opoldne, vsled Česar se je to-v°rni in osebni promet v okrožju omenjenih mest ustavil.' i Nedelja je v Ruhru minula povsem mimo, toda povsem oči vidno je, da je napetost med francosko odločnost-da vsili svoj okupacijski program in pa nemško odloč-^stjo, da se miiprotivi s ''pasivno rezistenco,^ jakc ve-^-a, M da pridelaftko do aktivne rezistence ako se niče-3ar ne ukrene., da se razpoloženje ublaži. Fritz Thyssen in ostali nemški industrijalci, ki so bili Otekli teden aretirani, bodo takoj postavljeni pred vo-sodišče, ker niso hoteli poslušati francoskih odredb. ge jih obsodi, je zelo možno, da bodo Nemci povzeli Maščevalne korake. Berlin'ska vlada še vedno vztraja, da je nemška ak-povsem pasivna, toda delavcem v Ruhru se je poslalo ^timatum, da morajo prenehati kopati premog in prevali ga. Obenem se v Berlinu razmotriva predložitev zadeve za odškodnino, ker se je zasedlo ruhrski okraj. karthou bo danes predložil re-komosiji nov načrt ""de nemškega moratorija. '-ondon, 21. jan. — Glasom ^»CCil timrsovega koresponden-** v Rimu, se prizadeva italijan-vlada vplivati pri angleški in vladi z ozirom na pre-1 ^^enje francoske invazije v "'roški teritorij, toda zanikuje 'e v«e vesti, da se misli na aktiv-Zavezniško posredovanje gle-e *uhrakega vprašanja, ^^erlin, 21. jan. — Nemški , d'affaires v Parizu je do-j 1 Naročilo, da protestira pri ^icoski vladi proti aretaciji v»3ena in drugih nemškil) in-t Unl'ijalcev ter< da zahteva njih koj5no izpustitev in zadošče-,' Odredilo se je tudi, da pro-^t'ra radi ustrelitve nemškega .®'4vca Kowalskija, ki je 19. po<^ stre'om francoske '°le v Langendreerju. ^ 21. jan. — Nobena bit-v svetovni vojni ni v Parizu C*** večjega .zanimanja j. povzroča rahrska okupaciji razmotriva j o največ o o-in okrog istega predme-Jj ® tudi večina pogovorov ,S| Po kavarnalh ali na ulicah, bi 8e dalo sklepati, da jc V c,ia edina dežela na svetu, ki v uspešnost PoinCarejeve F,fCl1'5, Ako. je kako večje število ^tozov. ki o tem dvomijo, te-j?® Povedo. si ne more predstavil: ^ko ji j© mogoče izgubiti, da bi bilo Nemčtfi zma-fcr ', Nemčiji ni mogoče poslati °tl četam s«n. DeGoutteja ar- P , — V soboto je bil obstreljen po šolskem plesu v Rice šoli na Budkeye rd. in E. xl5 St. sedem-najisitletni Joseph Lambert. Mia-, denič ni bil na plesu in se je vračal od nekod proti domu z dvema tovarišema, ko ga je zadek ikrciglja. Uistrelil je eden izmed dečkov, ki je prijel prepir med grupo, ki se je vračala od plesa. Šolske Oblasti bodo uivedle v celo zadevo temeljito preiskavo. Že Sad/njič, t. j. skoro: eno leto nazaj, ko je zaklal neki šolar svojega toivariša jn je sledilo na večih šolslkih prireditvah več nemirov, so zaipretile šoMce oblaisti, da bodo kratkomalo prepovedale vse prireditve. Sedaj pa ise zna ta pretnja'uresničiti. made, ki bi iste mogla pognati nazaj, si mislijo Francozi, ki so trdno prepričani, da Nemčija na uspešnost vojaško akcijo niti misliti ne more. Kar pa se tiče ine-vojaške rezistence, si Francozi mislijo, da ako tudi pride do najslabšega, in prenehajo z obratom vsi rudniki v Ruhru, bo Francija kot posledica izgubila vendar le 15,000,000 ton premoga letno, Nemčija pa 100,000,000 ton. Ako gre pol milijona nemških delavcev na štrajk, računajo Francozi, tedaj pošljemo v Ruhr pol milijona vojakov, ki bodo skrbeli, da bodo morrh mirovati. Francozi sicer pravijo, da do tega sploh ne pride, tod® ako pride, tedaj da bo to krivda nemške vlade. Avto-sugestija o« zdravila hromea. OZDRAVITEV HROMCA, KI JE TRPEL ŽE PET LET, JE SKORO ČUDEŽNA. F t. r .ki farmacist, dr. Emile ^..oe, ki je v petek, dospel v ' Cleveland, da pokaže uspešnost | njegove teorije, da |je namreč domišljija najvažnejši faktor v življenju človdka, in da je S pomočjo avto-sugestije, to je, da i mora človek sam sebe uveriti o i , ! nečem, pa se zgodi, mogoče Celo i zdraviti, je v soboto faktično do- i kazal svojo teorijo. Dr. Coue' odločno zavrača in-simiacije. češ, da dela čudeže ali kaj podobnega, ter pravi, da je njegova teorija povsem znanstveno utemeljena. Mali francoski farmacist je dokazal vrednost avtosugestije v hotelu Stadler v soboto pred malo množico oseb, sestoj ečo skoro izključno iz pacijentov, ki so naj-boli zmožni, da povedo o uspeš-n -a dr. Coue-ove filozofije. Pa-nti so bili povečini isti kot v i tek popoldne. Eden izmed navzočih pa je bil prvič navzoč. Bil|je to neki invalid iz Akrona, ki je postal žrtev i paralize pred skoro petimi leti in kije od ti3tega časa postajala čimdalje hujša, dokler ni izgubil uporabe obeh rok in nog. V dvo-r ano je bil i pripeljali v invalidskem stolu. Ko še je dr.! Coue 'ustavil pred invalidskim Stolom, je bolnik pričel živahno govoriti v francoščini. Obraz Coue-a se je nekoliko razjasnil nad nenadnim srečanjem z osebo, ki je govorila njegov lastni jezik, toda ob pogledu na shujšano telo v stolu se mu je lice zopet stemnilo. ' Vzel je rolke 'bolnika v svoje tčr mrmral v francoščini: "Od dne do dne postajam boljši in boljtjši v vseh czirih." Kmalu je bil bolnik v stanu razkleniti prste, akoravno mu Toke preje že sploh niso več služile. Potem je roke s pomočjo dr. Cue-a dvignil visoko nad 'glavo, česar bolnik že ni mogel napraviti več mesecev. Po tem, je bolnik, mrmrajoč pri sebi hitro v franeočini in ,ob živahnem prigovarjanju dr. Coue-a vstal S stola ter sam šel parkrat od enega konca sobe do drugega. Ko je bolnik zopet sedel v svoj stol, se je njegov zdravnik, ki je prišel žnjim, z začudenjem nagnil naprej ter ga pregledal. Njegova sestra, ki je bila tudi navzoča, je veselo zaklicala: "Tako ni hodil že dalje časa." Bolnik sam je bil preveč prevzet od začudenja, da bi kaj rekel. Dr. Coue sam ni bil skoro nič manj psesenečen ter je izjavil, da za slučaju kot je bil omenjeni vzame običajno po več dni J pred* no se doseže kak viden uspeh. In sličnih ozdravitev je do,?v gel dr. Cue še več v petek in so-' boto. Neka žfenska, katere koleno je bilo popolnoma trdo, je kmallu stopala .medtem ko je govorila naglas: "Je že boljše; je že boljše itd." In neki deček, ki je jecljal, je po dvakratnem o-bisku pri dr. Coue-u brez vsake hibe govoril: "Ne bom več jecljal, ne bom več jecljal." Dr. Coue je sprejel vsega skupaj Okrog 40 pacientov, katere je poučil o moči avto-Sugestije. Z izjemo enega so vsi poročali o izboljšanju. . Mehikansko delavstvo za politične jetniki. BODO BOJKOTIRALI AMERIKE PRODUKTE, DOKLER ZEDINJENE DRŽAVS NE OSVOBODE VjSEH POLITI- NIH JETNIKOV. Tampico, Mfchika. — Na tisoče mehikanskih delavcev in delavk se je zavezalo ne kupovati produktov., ki so izdelani v Ze-dinjenih državah, dokler ameriška vlada ne spusti na svobodo onih 61 rnOž, ki se nahajajo v ječi, ker niso hoteli podpirati svetovne vojne. Sli ne bodo gledat slik, 'ki so napravljene v Z^dinje-nih državah, kupovali ne bodo ameriških oblek in tudi živeža. T/ bojkot je bil odreijen na Vilkih zborovanjih v Tampico in .'Montterey, ki so se vršile pod pokroviteljstvom mehikanske delavske konfederacije in raznih drugih delavskih organizacij. — Konfederacija (obsega 564 različnih delavskih skupin. Zborovanju v Tampico je. prisostvovalo 3000 oseb, ki so s čestimi izbruhi) srda poslušali govornike, kQ so pripovedovali o trpljenju mož, v katero so bili obsojeni, ker se držali svojega prepričanja 0 razrednem boju brez kompromisa. Koncem zborovanja je bil soglasno sprejet protest, ki je bil izročen ameriškemu konzulu za odpošiljatev na državni department v Washingtonu. ----O-—-- Howat na prostem. KANSAŠKI RUDARSKI VODITELJI SPUŠČENI NA PRO STO. Pittsburg, Kan. 20. jan. — Sodnik Wooley je danes odredil, da se izpusti na prosto Aleksandra Howata in Avgusta Dorchy-ja, bivšega predsednika in podpredsednika premogarske organizacije v tem distriktu ki sta Str nahajala tu v zaporu, ker sta odredila rudarje na stavko navzlic uMzu industrijalnega sodišča, da tega ne smeta storiti. Sodnik je tudi odredil, da spusti na prosto vse ostale člane efk-Sekutivnega odbora United Mine Workers of Amerika v kansaš-kem distriktu, ki so se nahajali v zaporu radi istega prestopka. — Prihodnja seja direiktorija S. N. Doma se vrši v torek dne 30. januarja 1923. Pričetek ob 7:30 zvečer. Bodite pravočasno navzoči vsi. — Tajnik/ — Naš rojak A. F. Svelek iz Collinwooda je napravil .skušnjo za javnega notarja in bo Slovencem lahko oidslej na razpolago v raznih zadevah, kot pri" potrje nju zapriseženih izjav, itd. Dr. Coue je zapustil Cleveland včeraj ob 6:15. Odpotoval je nazaj v New York. Kot se izjavlja, odvisi ustanovitev klinik za pouk o Coue-ovi metodi' zdravljenja povsem od razvoja dogodkov. Kot znano, je že več duhovnov pričelo kampanjo proti dr. Coue-u, čež, da izpodkopavo vero v čudeže in tudi nekateri zdravniki so proti njemu. Župnik in škof. DR. GRANT VZTRAJA NA SVOJI IZJAVI GLEDE BOŽANSTVA KRISTA NAVZLIC SVARILU ŠKOFA. New York, 21. jan. — Dr. Percy S. Grant je danes pred, do zadnjega kotička nabasano cerkvi jo na Fifth Avenue in 1 0th Street ponovno podal izjavo svojih liberalnih naziranj o krščanstvu ter indirektr.o pozival višje oblasti episkopalne cerkve, da nastopijo proti njemu, akQ si drznejo. Poslušalci so njegovim izvajanjem navdušnO aplavdirali. \ Dr. Grant ni v svoji pridigi nikdar omenil imena škofa William T. Manninga, ki je zahteval od njega, da prekliče* Isvoja svobodomiselna naziranja, Iti jih je izrazil v svoji pridigi preteklo nedeljo. Dr. Grant je z današnjo pridigo dal svojim višjim vedeti, da stoji na svojem stališču in da se to boril za svoje prepričanje do zadnj ega. Dr. Grant je posebno povdar-jal, da nauk o brezmadežnem spočetju Marije ne izhaja iz d'ni zgodnjega . kristjanstva, temveč da je plod filozofov in bogoslov-cev, ki so živeli po dobi Kristusa in apostolov. Dr. Grant tudi pravi, da je Kristus sam zanikaval božanstvo in enakost z Bogom in 1 ! da gotovi odstavki y svetem pi- ' smu to dokazujejo. Ločena žena milijonarja W. ' E. D. Stokes in Mrs. Philip Lyd- 1 ing, zaročenka dr. Granta, :sta 1 sedeli v prvi klopi v cerkvi. Dr. Grant je objavil svOjo zaroko ■ pred par meseci, akoravno epi- ' skopal na cerkev prepoveduje po- : noven zakon razporočenih oseb. Skof Manning je pretekli teden pisal dr. Grantu pismo, da prekliče svoje naziranja ali pa Se ga bo postavilo pred cerkveno sodišče radi širjenja krivoverstva. Dr. Grant se je šele koncem svoje pridige indirdktno dotaknil škofovega pisma, ko je dejal: "Jaz svoja naziranja o naukih Kristusa r'aje dobivam od njegovih tovarišev kot pa od teologov. Jaz predpostavljam sv. Matijo, sv. Avguštinu. Prvi trije evangeliji povsem jasno izjavljajo, da Jezus ni bil enak Bogu. Jezus sam je dejal: "Druzega dobrega ni kot Bog." V začetku svoje pridige je dr. Grant povdarjal potrebo večje svobode in večje inteligentnosti v verstvu. "Ali želite svobodo ali oblast?" je vprašal. "Ako hočete svobodo, jo lahko imate. Ako želite ameriško cerkev? Lahko jo dobite. Ali želite duhovščino, ki ne bo imela verig na rokah? Imejto jo. Ali želite resnico, kot jo vidi duhoven, tetli ždlite, da vam zakriva resnico? Ako želite resnico, imejte jo. 'Ali želite cerkev, ki sprejema povelja temnih finančnih interesov? Ali želite, da mladi možje, ki prihajajo iz univerz, ne pohajajo iz univerz, ne pohajajo v cefAev? IKo pravite sinu, ki je prišel z višje šole, da naj grf z vamil v cerkev, ali želite, da vam odgovori: Nikdar ne zahtevajte, da grem poslušat staro šaro." Ob tej izjavi je avdijenca ap-lavdiraila, da se /je slišalo par blokov daleč. Po končanem cerkvenem 0-pravilu je dr. Gramt izjavil, da to ni bil njegov končni odgovor škofu Manningu. Fill NA POTI V POGUBO. BIVŠI ANGLEŠKI PREMIER OPOZARJA, DA JE NEMČIJA PLAČALA ZAVEZNIKOM ŽE TRIKRAT TOLIKO ODČKODNINE KOT JO JE FRANCIJA PLAČALA NEMČIJI 1870. London, 20. jan. — (Piše David Lloyd George.) — Francija je zrt>et skočila na onemoglo truplo Nemčije. Ta <&'nk bo razžalii srca neštetih množic na obeh straneh Atlantica. katerih prijateljstvo napram Franciji je kljubovalo izgubam in trpljenju štiriletne vojne. Sedaj, ke je Nemčija vržena na tla in razorožena, kar je bilo doseženo s skupno sil, Amerike, Italije, vse angleške države in Francija, in so njene reke zvezane s kleščami stroga pogodbe, je vsaki izmed teh s popolno nesramnostjo mogoče plesati po njej. Ta prižor daje oeividno onim, ki najdejo veselje v maščevanju. preteklih krivic, veliko zadoščenje ob vsaki po: nevitvi Nikakega dvoma ni, da je v duhu Človeka, ki nima smisla za kavalirstvo, nekaj veselja, ako mere suvati velikana. ki ga je nekoč trpinčil, in ki bi 'bil storil ravno tako vdrugič, da ;niso prišli na pomoč mogočni sosedi. Toda kakšne dobrote pa bo to prineslo Franciji in njenim Iz davki preobloženimi zavezniki? Dodatni premog, ki se ga bo iztrgalo Nemčiji, bo komaj' pokril direktne stroške iztirjatve. Nemčija sicer nosi izredne stroške toda stroški teh kaznovalnih korakov bodo končno zmanjšali nemško zmožnost, da plača odškodnino in bodo torej padla na zmagovalca: Koliko proučevalcev reparacij-: skega problema se je kdaj zavzelo, da bi preračunali, v koliki me- ' ri je vzdrževanje zavezniških o- 1 knpacijskih armad že Osušilo vire ~ nemških dohodkov? Ako se ra- ' čuna vse direktne stroške v goto- ' vini ter materijal in gradnja vo- i jašnica, tedaj je Nemčijo okupacija veljala že 6,000,000 zlatih , mark, ali približno eh milijon in , pol dolarjev. Koliko bolje bi bilo, če bi se ~ bil večjji del tega 'denarja porabil za delo v opustošenih pokrajinah! Ni brez važnosti, da se seda mandra po Nemčiji vsled tehnične nezmožnosti, da plača razlike med stroški okupacijske armada in vplačili, ki jih je že napravila na odškodninski račun, kot se je izrazil neki ameriški predstavnik v Parizu. Nemčija je namreč plačala zaveznikom že trikrat toli- i k0 kot je Bismarck zahteval od ' Francije po vojni v 1870. Pri tem pa še ni vračunana izguba velikanskih in moond raz vitih kolonij, katere je moral prepustiti. Naj se torej temu pro blemu nihče ne približa, kot d; Ima opraviti z uporno deželo, k premišljeno ne mara priznat svojih obveznosti pod pogodbo katero je podpisala. Do sedaj sem se dotaknil sam< direktnih stroškov teh agresivnih korakov, medtem ko bod< indirektni stroški enako ogromn tako za zmagovalca kot prema I . ganega. Indirektni Stroški se že zbira jo. Ze sama grožnja je znižak vrednost franka in tako zmanjša i la nakupno silo y tujezemstvu Ta izguba bo padla na franco skega konzumenta. Frank si morda opomore, toda prenesečea: bom, ako bo (izbolljšava več koi , začasna. Vse, kar je očividno za sedaj > neSzvežbanemu očesu, je to, da marka vlače s seiboj navzdol tudi francoski »n belgijski frank. Ko se razdalja med marko in ! frankom daljša ill ko »e nevidna . nit, kj ju yeže, bolj in boljj na- > penja, «e lahko zgodi, da se ta r nit končno pretrga in da se frank osvobodi nevarne tovariše z — Tajnik društva Vipavski Raj, št. 312. S. N. P. J., Mr. Lo- uis Jerflrič, sporoča, da se je preselil iz 676 E. 160 St. na 716 E. 160 St. Člane ise opoz. da vpoš-tevajo novi naslov, kadar pridejo (poraviiati društveni aisesment. — Porota je spoznala v soboto Jim Mortona krivega ropa West C level and banke, nakar je sodnik nemudoma izrekel sodbo in sicer je obsodil obtoženca na ?>aipor enega do dvajsetih let 7 ohijisiko državno ječo. V poroti je bilo šest žensk in šest moš kih. Ko- je fiul Morton obtožbo, ie močno zarudel v obraz ter se sklonil v stolu. marko. Da pa se to zgodi, dvomim, kajti bankrotna Nemi. zna-5i deželo, od katere tudi ttajbolj ■jpapolni ne moreljo pričakovati, I da bo poravnala francoski deficit. Ko bo postalo to očividno, se francoski kmet ne bo več hotel ločiti od svojih prihrankov in tedaj bodo prišle prave teškoče francoske finance. Taka politika lorej, ki niža vrednost nemškega denarja, ;je tudi usodna za sol-ventnost francoske finance. Prestrašena nemška marka divja navzdol v prepad, kjer se že nahaja nemška krona, z;a katero sploh ni več pomoči. Dokler »e reparacij ski premog koplje z bajoneti. reparacij ski les pa 9eka z meči, ni govoriti o upoStavitvi nemške marke z ureditvijo nemške finance. Noben tarif, pla že tako prožen, ne more držati koraka z marko. Niti na'jgenijalnejši finančni minister ne more urediti državnega proračuna v soglasju z denarno vrednostjo, ki 'je tako nestalna, da je izginila že preko horizonta, prednD se je vseded k mizi, da spiše svoj načrt, Ako je že sama grožnja povzročila tako i paniko, kakšen bo šele efekt aktualnih korakov? Prerokuje Se lahko s popolno varnostjo, da ; pohod francoskih čet v Nemčijo i ne bo upostavil prestrašene mar« • ke in ustavil njenega bega. i Kaj se torej zgodi z upom za : obnovitev letnih odškodninskih i {odplačil? JANUARY 22Md, 1923. "ENAKOPRAVNOST" STRAN 2. sc.;-1 " ' ---- ^Enakopravnost" : IS3rSD EVERY »AY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS , IZHAJA VSAK DAN TZVZEMŽ? NEDELJ IN PRAZNIKOV. Uvaed i\ v SUBSCRIPTION KATES: %y Carri«r .......................i fe»r «5.50. 8. mo. W.OD. > mo. JUL!) ^»vetand. Collinwood. Newburzh by mail.......1 year «6.00. 6 no. $3.6 H mo. $2.00. :4:,:ed States .......................1 year 12.60. 6 mo. 2.7». S aio. S2.0 ft-, one and Caudft ............................ 1 $7.50, 6 mo. $4.P T POSAMEZNA SlEVILKA 3__SINGLE COPY te. J Lutnje ia jztia.U m Ameriiko-Jugaiiovansku Tiskovna Druibu. 641S S,T. CLAIR AVE. ?,a vsebino Imav odtoftrao aredaižfvo. ae unrnvlBfrti CLEVELAND, P., PONDELJEK (MONDAY), JAN. 22, 1923. Princeton 551 _ Randolph 581).' 1 DRŽAVLJANSTVO OTROK, • ' Novi zakon, ki postavlja ženske glede državljanstva i na isto stališče kakor moške," se ne tiče državljanstva otrok. Isti se glede državljanstva ravnajo še vedno pc onem .svojega očeta oziroma po rojstvu na ameriških tleh Ker ženska, ki se poroči po 22. septembra lanskega leta. ne spremeni več svojega državljanstva vsled poroke, se u tegne zgoditi, da je žena postala Amerikanka vsled natu ralizaeije, dočim je mož ostal inozemec, vsled česar bi o troci te Amerikanke, rojeni na inozemskem, ostali še vedno inosemci, v Poslanec Cable iz Ohio oni isti, ki je predložil zakon o neodvisnem državljanstvu žensk — je sedaj v poslanski zbornici kongresa predložil zakonski načrt gledf državljanstva otrok. On predlaga, da bi se smatralo z; .ameriške državljane tudi inozemske otroke ameriške ma tere in one inozemske matere, ki je kasneje postala ame riška državljanka vsled naturalizacije. Ako je bil le eden izmed starišev inaturaliziran, bi s< v^ak otrok pod 21. letom starosti, živeči v Združenih drža vah, smatral za ameriškega državljana; otroci, rojeni iu inozemskem od inozemskih starišev, bi se smatrali za a ineriške državljane vsled naturalizacije oziroma zopetn; pridobitve ameriškega državljanstva s strani bodisi oče ta ali matere, ako je eden izmed teh poslednjih posta ameriški državljan, tekQro mladoletnosti otroka — drža Pijanstvo tega otroka pa bi pričelo še le od dneva, ko je isti nastanil-v Zdkiženih Državah. P-o sedanjih zakoni! velja ravno isto, ali le z ozirom na naturalizacijo očeta. Kar se tiče otrok, rojenih v Združenih državah, s< po obstoječih zakonih ameriški državljani brez ozira n-državljanstvo starišev. Otroci, rojeni v inozemstvu, se smatrajo sedaj za a ineriške državljane, ako je bil za. časa njihovega rojstvi oče ameriški državljan. Zgoraj omenjeni zakonski načrt pa bi smatral za ameriškega državljana inorodnega otroka, ako sta oče ali pa le mati bila državljana Združenih držav za časa njegovega rojstva. Zakonski načrt nadalje določa, da bi otroci, rojeni v inozemstvu, katerih eden izmed starišev je bil državljan za časa njihovega rojstva, in ki ostanejo v inozemstvu, zgubili pravico do zaščite s strani ameriških oblasti, ra-zun ako se tekom "leta dni potem, ko so postali 18 let stari, 'podajo na kak ameriški konzulat in tam izjavijo j Seiveroiwzni filmski junaki. Filmski tovarnarji, ki so dodo-ora izčrpali vse dramske mogočnosti ter z vednimi uboji, tatvlna--ni in napetimi senzacijami oto-pili živčevje publike, uvidevajo, -ia je treba poseči za novimi iz-/irnostmi, ki naj, še nadalje vzdržujejo interes za kinematografe. Ta potreba je ustvarila "ameri-canski film," čigar glavni an-sambl tvorijo dresirani četvero-:ožni junaki. Filmi, v katerih na-1 itcpijo dresirane živali, so večji lel komični, nekateri pa so tudi 1 Iramatično zaokroženi. Nedavno io v Pc.rizu predstavljali film o svatbi nekega krotilca divjih iveri: nekateri ženinovi prijatelji se sklenili, da se svatbe udeležijo v levjih uniformah. Ko kro-ilec izve njihovo namero, sklene alo povečati s tem, aa pri svatbi spusti v dvorano prave leve n tako preskrbi svojim preoble-'-enim prijateljem neprijetno svi-Jenje. Razumljivo, da šo te Scene /zbucliile in^d kinematografsko >ubliko obilo smeha. Se večje pa e bilo zanimanje za vprašanje, .ako se dajo levi tako dovršeno irenirati za komične filmske ulo-re. Stvar pa ni tako komplicira-ie, kaker se to zdi na prvi pogled. Predvsem se filmski levi ielijo v dve panogi: junake in ;omike. Junaške luloge zasedajo ' ečinoma mladi, živahnejši levi, nedlem ko starejši kralji pušča-e uživajo S tem, da v filmu ži-ijo kakor penzionisti s solidnim ivotarer.jcm in ugodnim filozo-rranjem. Neko ameriško filmsko podjet-e ima izbornO dresiranega leva laavyja, ki vj filmu iz<^aja najne-crjetri'ejse komedije, ki "so'mu" ripomogle do splošne priljub-enosti, podjetju pa nagromadile žke tisočake. Haary ne razpo-ga več z ostrim zobovjem, kre-\nlje so mu odškrnili, gl'ivo po-rigli in nadomestili z dostojno lasuljo. Haary menda instinktivno občuti, da bi mu zopeina divja svoboda prinesla le propast, zato se trudi, da kot umetnik izvršuje in izpopolnjuje svojo filmsko kariero. Med svojimi človeškimi tovariši uživa splošno pri-'ljubenost in dnevno sprejema o-biske. Toda navzel se je že tolika egoizma in samoljubja, da iz svoje kletke brez pardona pože-I ne vsakesfa obiskovalca, ki pride praznih rok in naj je to tudi najlepša in najslavnejša filmska u-metnica. Napram onim pa, Iki ga posetijo z okusnim koščkom mesa, je galanten in ne prezira niti* statistov. — Tako tudi posta(ja jasno, kako se ustvarjajo filmske scene z divjimi zvermi. Niso pa vedno tako nedolžne, kakor se predstavljajo, ker tudi najbolj dresiraine zveri tuintam ne morejo zatajiti svojega bivšega in- j stinkta in je treba cesto eksperimentirati z mladimi razbrzdanimi krvoločneži. Tu si filmska podjetja pomagajo z raznovrstnimi tehničnimi pripomočki. Na kak način — to ;je njihova "po- j slovna tajnost. | -o—- Iz stare dciiio rine. MARIBORSKA POROTA. - 1 "Ce je božja volja, bo Bog že dal, da bo boljše." Tako je zagrozil dne 6. sept. svoji ženi pristav Peter Sahernik v Zg. Kaplji, tik. ob državni meji. Zakonca sta se prepirala, ker je imel Sahernik onstran meje v Hrastu Sjubavno razmerje z ne-: ko deklo Elizabeto Berdonošek. t PliStavil je še "Ne bo več dolgo' • in s tako silo sunil žello v prsa, da je odletela par korakov na-i zaj. Za Ivano SahernikovO je res l kmalu prišla zadnja ura. Zakonca ) od tega prepira naprej nista več , govorila. Cez tri dni, dne 8. sep. - je prihitel Peter Sahernik k orožnikom na Kaplji in tam javil, da je imel tatove ki so mu baje po-: kradli 6000 K, čevlje in usnje j in ubili ženo. Sodna komisija je ; našla v Sahernikovi kuhinji na tleh mrtvo truplo Ivane Saherni-. kove. Pod glavo je imela okrva-i vljetlo brezo ^o^ojeno, nad obrvmi pa široko zevajočo rano. O-: rožniki so jirvotno verjeli obdol-. ženčevemu fingiranemu ropu in ■ ga pustili ma projtem. Nadaljno . poizvedovanje pa je kmalu vrglo > sum na Sahemika samega. Pri . ponovni hišni preiskavi so namreč . našli orožniki na podstrešju globoko v plevah zakopane čevlje . umrle, ki bi naj bili ukradeni, . ko3 podplatov in za tramom sliko Elizabete Berdonšek. V noči pred umorom je pri . Sahernikovi Sosedi neikdo moč-. nQ zaropotal na okno, zjutraj pa j so našli pred oknom ostrv last . Petra Sahernika, ki je s tem hotel ugladiti pot "tujemu ropar- ju." Kovček, iz katerega 'bi naj neznani ropar ukradel denar, je bil nepoškodovan, ključ pa je nosila vedno umrla. Kritični dan je bil obdolženi sam doma. Sin je odšel na božjo pot, hčerko pa je poslal na pašo in sam odšel k svoji sestri Jeri Sahernikovi, le da se je odhajaje za nekaj ča-' sa 'še vrnil v hišo "vole napajat." Hčerka je Ikmalu nato slišala na pašo neko Stokanje in tudi pes pri hiši je lajal. Ko je opoldne prignala živino domov in pogledala skozi okno, ie videla na tleh krvavo mater in dogodek sporočila sosedi Ditigerjevi. Kol se je s to vrnila domov, pa jima je že prišel nasproti obdolženi rekoč: '"Okraden sem in žena je ubita." Sahernik je še pri poroti od-I | ločno tajil umor. Novega tudi I priče niso nič povedale. 'Porotni- j ki so z S glasovi proti 4 potrdili c vprašanje umora in Sahernik Je bil obsojen v smrt na vešalih. .......... Cestna roparja........... j Končno nekaj izpremembe v j porotni dvorani: po številnih kr-! vavih umorih in ubojih je prišel na vrsto rop. Dne 8. novembra se je pripeljal Ervin Vavpotič iz • Zg. Kungote nad Mariborom na : večer 5 kolesom v gostilno Ivane Pahernikove po meso. Pred hišo je naslonil kolo in čakal v veži, da mu odtehtajo meso. V bli- j žini gostilne je videl nekega moškega in tudi v gostilniški sobi je sedel moški, ki je k malu nato pridružil možu, ki je bil zunaj na cesti. Kc1 se je pozneje izkazalo, Sta bila t0 Herman Burdian in JTranz'• Juhart, delavca iz Sp. Kungote. Ko se je Vavpotič vračal s kolesom proti domu, sta naenkrat skočila iz cestnega jarka Herman Burdian in Franz juhart. Burdian je zagrabil Vavpotiča za nahrbtnik, ga vrgel s kolesa, mu pripeljal dve zaušnici in mu zagrozil, da ga 'ubije. komu pove, da sta mu vzela kolo. Juhart je med tem odpeljal kolo. Vavpotič je k sreči zdrav pribe-žal v Pahernikovo gostilno in jo-kaje pripovedoval, kaj se mu Je, zgodilo. Roparja so orožniki kmalu izsledili. Burdian je najprej tajil, potem pa dejanje priznal. Orožniku je Burdian tudi povedal, da Se nahaja oropano kolo v sadonosniku njegovega gospodarja, kjer so kolo res na šli. Na sodišču pa sta obdolženca začela naenkrat tajiti in se izgovarjati tudi s popolno pija-nostno, česar Pa nobena priča ni mogla potrditi. V zagovoru obeh obdoilžencov, kar mrgoli protislovij, dočim slikajo Vavpotiča kot dobrega in resnicoljubnega fanta. Obtoženca B'irdian in Ju- ■5voio namero, da hočejo ostati državljani Združenih dr-'.av. in se tam nastaniti, in zaprisežejo zvestobo Združenim državam tekom Ma dni potem, ko so dosegli 21. let> starosti. hart Sta tudi pred porotniki vztrajal?. pri svojem zagovoru, kar ji m?, pa nič pomagalo. Porotnik, so soglasno potrdili hudodelstvo ropa. Sella t je obsodil obdolženca vsakega na 9 lat težke jece. --0-- Clevelandske novice — Neki mladi deček, star 17 let je priznal, da je oikradel od 35 do 40 istanovanij pod nadzorstvom nekega jzvežbanega tatu. Vise tatvine, ipraivi da je iavršil v zadnjih trideisetih dnevih An skupen plen je znesel Ikaikih tisoč dolarjev v dblačililh in zlatnini. Oba, deček in mjetgoiv učitelj, sta bik prijeta cd detektivov Zalew-slki in Sdhweideman. Fant praivi, da je pobegnil od doma v Berea, Ohio, in da jo delal ikot komij in razvažalec pri neki optikalni družbi v mefstu. Sumnja je pad- la nanj, ko so izginile iz blagaj-le parkratt male svoite denarja. enournem izpraševanju, je fanit vse priznal ter izdal tudi ivicjega učitelja. — V soboto sta trčili na Buck-aye Rd.' v bližini E. 91 St. in Buckeye rd. tri kare, pri čemur ie /bilo poškodovanih deset ciseb, • nekaj |pa jih je bilo' hudo pretresenih. Na kraju, kjer se je pripetila nezgoda, je precej velik klanec. Kot se domneva, so bile -.atvomice pri eni izmed kar nekaj pokvarjene, kajti kara je 7.drčaila p0 klancu navzdol, zadelo v karo pred'seboj, nakar sta obe kari zadeli v tretjo karo. Ne- , ki človek, ki pravi, da je videl, kako se je cela stvar savršila, pripoveduje., da je prišla prva kara ravno na vrh klanca, ko je pričela drveti nazaj ter zadela v drugi dve kari. i S .....TELEFON'^Main.....i 441...........................................................Central" 20 i -R j Mihael C. Cerrezin HRVAŠKO-SLOVEr.SKI ODVETNIK 413 Engincj-s Bid g. || St. Clair Ave. & Ontario St- blizu Public Square. l»lni»liii»ini«ninmiiMniiBnii»nii«niinininininini«ni-^Mii»|iii»|Hi»iii|Oiii[»iiii»|iiiMLiiiaii>i»i«ii»i|ii|aL»i|B[i>[» ^v^iilalnlalnltiliilalntaliilMliilBliiialiilaliiTKliiIiariilalti,__^italiilaliilalitlalii!aUilH!cilBlit!iBlii!B[iilBlitlHhi!n]iiT3 a|5 i šji I M Main 2119 M ■jl ___ _ i{! | Harry F\ CHieJk | | Bert e£ Glide j I SLOVENSKA ODVETNIKA S ap |j| |t| bosta premestila svoj urad p M iz sofbe 102 Engineers Bldg. m M M v • ,: H •1 sobo št. 214 Engineers Bldg. |. ■jn ' , | 15. januarja, 1.1. 1 | tji ........ , - lwilrtl«liil«lii'iliili»'iil«lii[»liil«liilB'iil»liil«liililiilr T-m,iilTitrilr-'-TlT1friflTrl-"^^'rr'rF"'-l"'nlTiliT1iiT»iTir=T' gr^jg-y— ~ —- ZA ZABAVO IN POUK — čitajte — "V močvirji! velemesta'' Roman iz življenja priseljenke v Ameriki CENA 50^. Naročite pri I Ameriško-.Iugoalovar.ska Tiskovna Družba 6418 ST. CIil in si natlačil pipo. Ko jo je prižigal, bo se mu tresli prsti, VNekcč;" je nadaljeval Odvetnik, "sem si bil iz nekega spisa prepisal ljuba v no pismo, iki je bilo priloženo med doks^nimi prilogami." Iz žepa je poit'dgnil beležmeo in je bral: "Preljubi moj Jože! Meje srce te čalka vise tide noči,'tebe p» še in al ni.: In presim Boga, da ti pravo spoznanje da. Ker čakam zastonj tudi nocoj, mi teko iz oči solzice, same ghvnke vodice. Če me ti zapustiš, mi veliko žalost storiš. Zdaj si moram scuze iz cči izbrisati in ti potlej dalje piisati. Na mojem vrtu štiri rože cveto. : Prva roža je beia : — da Ibi najina ljubezen cvetela. Druga roža je zelena: — da bi bila najina ljubezen poštena. Tretja roža je rdeča: — da bi bila r ijifci ljiubezein goreča. Četrta rdza je pisan cvet: — ti si zame več kot vels svet! In%daj ne m rem več nisati, ker si moram zmerom eči m,tu postelji bom pokleknila in bom gereče molila, da bi !>|1 srečen in zdrav in zmerom tako kakor je prav; da ms b; p:.t. t j a mu ni pripisoval. Duh ;t jo p< :asi epravljal beležnico in sevajočih oči iakil na Pa\ lin ipogled. Zakaj samo njej še je spo- vedoval, samo zanjo je govoril ves večer, _ vse «sa- mo za iPavio, ki jo je izgubljal. ' Pavla je drhtela od raizburjenja in strahu. Natanko je vedela, ida veljavo vse Jernejčičeve odkrite in skrite besede le njej. Strah jo je vrgel pokonci. Da jo iboli iglava, je rekla in je sla. Besede, ki jih je izgovorila, iso bile komaj slišne. Jerin jo je spremil, Jernejčič je žalostno gledal za njima. Jerin ise je hitro vrinil in se je-poislovil. Tako 8© je razdirala druščina. Saimc Briigita in nadučitelij sta še posedala pri Grcizinlifcu, Jernejlčilč je pa kar po sili Ispremljal' Jerina. Luna je sijala, črički tso peli, daljni fantovski vriski iso vzdihovali v belo prijetnchladno noč. Gospoida sta imolče in počasi šla po nekoliko napeti cesti. Jernejčič je imel drdban, neenakomeren korafk; zakaj vino se ga je bilo malo prijelo. Jeri« jo ibil zamišljen; v razburjenosti si je prižigal cigareto za cigareto. Jernejčičeva druščina mu ni bila kaj prijetna. "Gcspcid profesor," je Jernejčič nazadnje ogovoril molčečega tovariša, "nikar mi ne zamerite, da bi tudi z vaimi rad govoril moško besedo." Jerin ise je nehote ustavil in ga je mirno gledal. ''Gospold profesor, (prosim, kakor mož z lcožefl1 govorita; Oprostite, ali imate gospodično Pavlo zarefl radi?" j "Vraaanje za vprašanje: Kaj to ibriga vas?'' ''Odgovor za odgovor; Briga me, ker jo imam m1' j-tir ' j v I "Priznanje je moškj in odkritosrčna Povejte le: Ali vas ima Udi. ona rada?'' "Ljubosumij — N*> prav: Ne morem trditi 1 r tovc)3tjo; mislim ra da bi m« r.neio r.',d;., če hi •c umeknili vi." (Dalje prihodnjič.) _"ENAKOPRAVNOST' -............'j ■". - ' 1 - STRAN 9 JANUARY 22iud, 1923. Josip Koslanjevec: KOTANJSKA ELITA. _ln oprijemati se je moral za [ ko je lezel tako potrt dalje j v svcjo sobo. Ko je odprl vrata, j Mu je zazevala najprej nasproti i odprta bkgajnica.. Hripavo se ■ie. nasmejal ter pristopil. Manjkalo je v njej večje- svote denarja in mnogo vreianostnih papirjev. Soba se je zavrtela cikali njega, .stopil, je proti mizi, a kole-na so se mu šibila. Tedaj pe je zagledal na miz' droben., popisan listič. Vzel ga je v roke. Strmečemu vanj, so mu Plesale-črt;e pred oek rdeče krvi je brizgnil po pi- , Sa'M, s cvetjem pretkani preprogi... Ko, je kmalu nato dospel Mak-80 do njega, ga je yedignil in ne-Sel kakor otroka ma bližnji di-Van ter ga je irkušal obuditi k . zavesf. Vzel mu je iz roke listič ir . poluglasno: "Vn Tebi-nisem uživala šre- j ce> ki sem po njej hrepenela! 4; [ Oprosti tedaj, da je iščem drugod! Ne kclni me, pač pa mi odpusti — usoda je hotela ta-j ko! Matilda. Makso se je bridko nasmehnil, Ko je videl pred seboj iežeče-ga, bolestne zvitega Travna — njeiga, ki si ni upal razžaliti najmanjšega otroka — tedaj ga je oiblšk nepopisna žalost. Tema se mu je dekla pred očmi, obšlo ga je največje usmiljenje. In solza i za s:feo mu je kapala iz oči, ko si je dajal Gpraviti s Travnom. "Prehuda., preistrašna kazen za 'ako zaupanje!" je mrmral venomer sam s seboj * * * Tisti' večer sta se izprehajak v Trstu po peronu na postaji južne železnice kjtnant Joisipcvič in nadiporočnik Ljubic ter pričalko--a!a brobvlaka. Sablji sta jima •■'ožlijaili po tlaku in se jima zapletali med noge, ki sta jih spričo tega vtsak hip visciko privzdignila in hitiia na stran, zdaj na levo, zdaj na desno. Pri tem pa ^-tsj se koketmo vila in.obračala na vse strani ter predrzno zrla v vsako gospcidično, ki jima je prišla blizu... Ko je, pridrčal vlak in'so se u- i - ;uli potniki proti izhodu, sta se oast,ay;la tik vrat in 'metrik vsa-i kega prišleca. In ,tedaj ista tudi zagledala !že od daleč Pavloviča, ki je prihajal skoz izhod — z visoko — elegantno damo. Jasipcvič se je zidrzinil in dregnil s kcniolteem Ljubica. "Vrag — častna beseda — piramidalno! Ali iga 'ne vidiš? — Kaj sem bil prorokoval? Častna belseda!" Ljubic, ki je bil v istem tre-no,tku zagledal Pavloviča, (pa je siknil: ''Impertinentno!" Mimo njiju gredoč, jima je Pavlcivič v naglici stisnil roke, iin Oblasten nasmieth mu je krožil okoli uistnic. Takoj nato je pomogel gospe v eleganten, pokrit voz. Imenor val je ulico in hišno številko, in izginil je voz, a njega ropotanje. po trdem mestnem tlaku se je čulo še dolgo. "Častna beseda! __, Še čudne reči boš videl! — Ona, je tudi tukaj, z iGitrokoim — že dvakrat je vpraševala p0 njem! Častna beseda — oči si bodeta izpraskali!" ie 'govoril Jclsipovič Ljubiču, ko sta stopa,k v metso..."„ XV. Drugo popoldne je razkazoval Pavlovic Travnovki imenitnosti trza'ske. 3£o sta si bik že ogledala najvažnejše reči, sta, se Se odpravila na izpr&Tiod proti ljudskemu vrtu. Travrovka je stopala molče zraven nadporočnifca. Nehote is o. •ii silile vedno misli tja daleč v vilo — tja v 'senčni ,gaj pod zelena drevesa — tja me!d solnč-nate, grozdja polne vinograde... Iin po široki, z drobnim, belim prodcem posuti vrtni poti je videla v duhu a ozkimi koraki koraka jocega suhljatega, (neznatnega moža* ustavljaj očega se pri vsakem drulgem koraku in brišo-čega si solze iz meGIi-h, že ®Koro izjokanih oči... Tam je sanjala 0 sreči in si je slikala življenje zraven moža, ki je mislila 0 njem da ga, 'ljubi nad v;se;. A ko je zapustila s temi imtežem domovino, zapustila soproga in mater, ko je zavrelo okoli nje šumno-tulje življenje — tedaj teo hipoma izginile vse iluzije, in začutila ise je samo, tako samo! Moj Bog, kakšna je bik njena noč v tujimi! Pavlovič je bi1 poizkusil, da bi jo razvedril, a vse zaman! Kakor mora ji je leglo na prsi jn ja ni puistilo niti sep-sti. Neki gkltf ji je pravil, da je storila korak, (ki bode zanjo u-soden. In začela je natančneje rszmišljetvati o isvcji lahkomiselnosti. Spanec ji ni bčtel na oči celo noč. In konec njenega razmišljanja je Ibil, ida se je namab zavedela, da njena ljubezen do Pavloviča ni istinita, da je gola fikcija, izvirajoča iz- žaljenega samaljiuibja. 'Prikaszal se ji je Makso, in sitraihoma ise je, zavedela. 1 a ljubi 'same: njega —'©amo njega na visem širokem svetu. Stresla se je in prisiliti se je hotela1, da Ibi pozabila, vse te vsiljujoče se ji spomine, da bi mislila samo na onega, ki se je zaradi njega izpcizalbila tako daleč In res se je črez dolgo jzispet prisilila, da je pregovorila za tre-notek sama 'sebe, da ljubi Pavlo- , viča, a, da je ljubezen do Maksa 1 ■ sama fikcija. Tako ji je minila ■ prva noč v vedniih dvomih in du- j ševnih bojih, in šele proti dnevu ' ■ je ibik zatisnila oči. A ko se je i zbudila, tsi ni upala več premišljevati. Ždela je v neki omotici 1 in se vdala v svojo usodo. Pavlovič je videl, da je treba v tem slučaju razvedrila, dasi se n; prav upal v mesto z njioi. Posvaril ga je bil neki prijatelj že danes zjutraj, rekoč: "Ti, varuj . se — tista je tukaj! Bodi previden". — Vendar se je bil popoldne odločil, da jo pelje v mesto nekoliko v razvedritev. Zdaj -sta torej .stopala, proti ljudskemu vrtu. Ona je Ibik še vedno redkobesedna, vedno zamišljena in je odgovarjala prav na kraitko, t&ko. da se je -Pavlovič že zalčel jeziti... Toda pralv ko sta bila -zavila proti vratom ljudskega vrta iz , neke stranske ul ce, je stala pred i njima tuja ženlska, kakor bi ibi-k zrasla iz tal. — Zastavila jima je pot. Pavlovič je prebledel. Hotel se je ženlske ogniti in je stopil na stran. Toda v tem hi- j ou je krenila na isto stran tudi i tujka. \ | Še predno se je Travnovka do\ I ddbrega zavedela, se je usula na- I ni o in na Pavloviča ploha ne baiš J 'zbranih priimkov. Pavlovič se je strahoma o~ri- J ral, ali jih kdo ne opazuje, to- j da ulica je bila slučajno prazna, j Stopil je tedaj naglo naprej in potegnil Travnovko za seboj. Toda tujka se jlu je držala ka- j kor klop kože in je stopala ved- I no Ob njiju strani. Moj Bog, kaj je morala Trav- j novka vse slišati! Srce se ji je krčilo v prsih, in tema se ji je j delala, pred očmi. Zdaj je zve- j dek, da je Pavlovič popolnoma 1 moralno propala oseba... In ta- | kemu ničvrednelžu ise -je vdala o-na! A tujka ni samo oštela Pav- j loviča, ampak ise je obrnila tudi j prati Travnovki. Kakšni so bili f priimki, ki. jih je morala le-1 a | oreislišati! Rdečica ise ji je me- f njavala na obrazu z mrtvaško l bledoto, in venidar si ni upala j tujki odgovoriti niti besedice, j Najrajša bi se Ibik, pač vdrla v f tk! | Pavlcivičise je razjezil i'n je ho- j tel odjpraviti ženskoi zlgrda. Toda | tu je bil slabo naletel! Začela se I ie peniti, in dočim je prej govo- \ rila raihlo in skoro tiho, je zdaj j uprla roke olb ibok in začela vpiti f glalsno iin nepretrgano. I Toda tudi to ni bilo dovolj! Od bei3ed je prestopila k deja- S nju, in — PavlOviču je izazvene- i la okoli ušes krepka zaušnica. Pavlovič je bil v strašni zadregi. Nedaleč od njih je prihajalo nekaj ljudi, in teidaj je že mislil Pavlovič, da je po njem. | Toda v hipu je pridrdral mimo f njih prevošček. Pavlovič se hipo- > ma odloči in migne prevozniku, S na|j ustavi. Ko se je to zgodilo, . je 'skočil v voz in iakušal noter spralviti še Travnovko! Toda ta se ni ganila z mesta. Bleda in prepadla je stala na mestu kakor pribita, in si ni želela v tem hipu drugega nego _ smrti , (Dalje prihodnjič.) P Pre želite bolečino! BOLEČINA! Toda vdrpnito »jckoliko PAIN-EXPELLERJA iia bolečo povrSino, in bolečina bo hitro izginila. Pain-ExpeDivr in bulečliia sta si smrtna i.orr.'WiiL'i-Uobito ta danos sto-klenioo pri svojem lo-karnarju, 35e. in 70e. Glejte, da bo nu •/.Br s'{ ejffir- V5 vijjčku tvoraiSka ".nam- l.j ka SIDRO. Zavrnite [\ M vse ponaredbo. F. AP. RICifTER ,1 CO. SSfe-.^ 1C4.I14 Scu'Ji 4>li St. Brooklyn. N.Y. j« ! ---"! ■ i Dnevnik B i ' s I Enakopravnost 1 i | S' i JE LAST SLOV. DELAVCEV, KATERI SO GA PRI- m, £ CELI IZDAJATI ZA NAPREDEK SLOV. NASELBJ M ^ NE V CLEVELANDU IN DRUGOD p i "W1! i I MU g H JE NAJBOLJ RAZŠIRJEN LIST v Clevelandu in ogla- ^ B sevanje v tem listu je uspešnejše kot v kateremkoli H drugem listu. Trgovci naj upoštevajo delavski list, jjjf ^ ker tudi oni so odvisni od delavcev. Zato naj ogla- JI fjg§ šajo v listu, katci je njih lastnina. W P DRUŠTVA SE BODC POVZDIGNILA na članstvu, ako 9 8 bodo oglašala v našem listu. Dokazano je, da je en sam oglas pripomogel, da so bile društvene pri-|jp reditve polnošteriino posetene. ' TISKOVINE VSAKE VRSTE izdeluje naša tiskarna H Priporočamo društvom, trgovcem in posamezni j dal policaju Mocku, da je delal j ko| Itežak ter služil po 35c na u- j. ro, kar ni bilo dovolj za zabavo , in drulgo in zato, da se je namenil napraviti malo "ekstra de-,narja" in je pričel ropati. Da pa je-bil čimbolj korajžen, se je rz-alival z žganijem. To ga je po-idiVjalo in pričel je letati po okolici kot nor ter prizarjoti napade (brez premisleka. Mrs, Car-mela Coco, 2566 E. 39 St., kate ro je napadalec dvakrat cbstre-lil, se je obrnila na bolje. Rane 1 maso tako nevarne kot se je mislilo od početka. — Javna pogajanja glede pli-novne cene. Pravdni direktor Laimlb je dal v soboto zatrdilo, da b& imela v tem kočljivem vprašanju glede določitve cene naravnemu plinu, javnost zadnjo' ' besedo, in da se ne bo ukrenilo ničesar, kar ne bo po volji večini prebivalstva. Ravno sedaj se vršijo taljni sestanki potsefbnega komiteja, ki celo Istvar površno £< prerešetal, nakar bo prinesel i istvar pred mestni koncil, in tu, j pravi Laimib, se bo že skrt>elo, da i pride do jaivnih shodov, na katerih se (bo dalo priliko ljudstvu izraziti svoje mnenje. Za sedaj^ pa pravi, da nima komitej nika-ke pravice sklepati pogodbe, pač pa le delati zaključke in priti s temi pred mestno zbornico za o-ddbritev. — Skoro deset tisoč oseb je prišlo na avtomobilsko razstavo tekom sobote popoldne in zvečer navzlic deiževnamu /vremenu. Razstava se vrši v novi mestni dvorani in pa v Central armory nasptoti. iNa Razstavi je na stotine avtomobilov ramih družb in izdelkov. Razstava bo trajala o-sem dni in 'se bo zaključila v soboto zvečer. — Governer Donahey bo sprejel v avdijenco enkrat ta teden odvetnika za Charles Habiga, Roland A. Baskina. Raskin je izjavil sinoči, da je dofbil od go-[ vernerja piismo v odgovor na ! njegovo prošnjo, da ga sme o-j biskati. Skušal bo dobiti pomilostitev za Habiga, ki je obsojen na smrt. --o- Darovi za rojaka Louis. Stipiča:— Po $5.00 so darovali: F. Ivančič. A. Grdin-a, Slov. Dom, društv. Kras, dr. Mir. Veselo omizje F. Trebešan $7.10 Po $2.00: J. Vogel, A. Anžlovar, J. Pikš, A. Potjet, J. Tomažič, M. Jalovec. Po $1.30 J. Intihar. Po $1.00: F. Klančar, A. Vidergar, A. Fir, F. škrobut M. Intihar, J. Rogel, A. Gubane. F. Jelaršič, J. Kos, B. Jura-tovac, L. Pineolič, F. Hočevar, M. Roe-el, A. Golob, F. Koci, J. Centrik, J. Kernc. A. Pirnat. F. Butala, T. Pe-trovčič, M. Pirmoš, L. Nagode, M. Nagode, I. Mohorčič, P. Zupin, L. Av-sec, A. Baznik, J. Božič, J. Oražem, A. Juratovac L. Žagar, L. Rosmanc, F. Zbačnik. F. Rendar, M. Klemene, M. Stefanič. J. Šepic, A. Knaus. J. Knaus. A. Brežic. J. Paulič, S. Štefani?. F. černe. M. Ulovič. J. Vogel-A. Blaško, J. sabat, M. Maeaila, J. Vrabič, J. Banik. C. Smrek ar, M. Leonary, F. Pečjak. M. Sultz, J. Avsec J. Kaučič, M. Artil, R. Per-dan, V. Gorjup. J. Jalovic, A. Mlakar. P. Banich. L. Samsa, A. Tekalec, j J. Podrezaj. M. Božič. A. Stanič, F. ■ Knapel. J. Kogen, F. Budič, A. Ogrin, I Satkovič. Po 75c M.ike Vouk. Po 50c: I M. Vinšek, F. Malihar, F. Požar, A. Kaučič. J. Zalar, F. Fende, A. Ornich, F. l)olšak, A. Osredkar. J. Jevnikar, F. Zibema, A. Natrlič, F. Martič, F. Kepic, K. (Jermovšek, P. Vinter, L. ._.Mohar, M. Goiobič, J. Pineolič, T: Milavee, F. Baškovič, J. Balay, F. Kranz, J. Korenta, A. Planinšek, F. Valtar, L. Jalovec,1 J. Novosel, J. Rayc, A. Ferjanoič, V. Verhovnik,. R. Hočevar, J. Peklač, E. Jekš, Cimper-man, J. Pungačar. J. Mish, M. Vin-tar, L. Žagar, L. Hren, L. Malaužič, F. Pičman, J. Bambič, J. Jalovic, M. •Jalovic, H. Zemik. J. Deržaj, M. Ja-komin,' T. SuhadoLnik, J. Zdešar, J. Rakar, M. Laurie, J. Petroveič, A. Stefanič, A. Svete, F. Pleško. M. Za-gorc, A. Zrimšek, F. Debeljak, C. Lisjak, J. FirLin, A. Fir, M. Janežič, J. Kučič. R. Man del, L. Urbas, M. Sla-novič, ,A. Palčič, A. Agrinc, J. Jevnikar, J. Adamič, _F. Potrebuješ, J. Ra-bič, J. Biskupič, M. Vasič. A. Horvat, S. C., F. Kmetič, J. Kučič, B. Modie, J. Mesojedec, P. Milakovič, M. Jalovic, Neimenovan, M. PodeoTelec, M. šuštaršič, F. Gour. Po 30c: J. Lunder. Po. 30c: F. Bitenc. J. Jura-čič, Neimenovan. Po 25c: M. Poljane, L. Reja, T. Topolak. J. Novak. J. Ostanek. J. Urbančič, M. Gerdatič, M. Benjamin, M. Fab.ian, E. Dorsi, 2 neimenovana, J. Mah. F. Šuštaršič, F. Verhovc. A. Kodelja. M. Smaltz. C. Skibi. A. Jankovdč, .T. StefančiŽ, M. Cebron. J. Klemenčič, ■ .T. Pavh. J. Kodri*. F. Salmič, F. Ka-prol, tT. Urbančič. M. Trampuš, .T. Der-mosa, A. Ijaurlč. L. Samsa. F. Zlobec, L. Mermole, F. Bajuk. F. Malnar, L. Travnik. J. Bohinc. H. Robida, J. TTnetič, J. Gabave. F. Jel'har. T,. Mn-. Lazar. .T. 7p,'tz. .TiOiia Bre^ovar. A. Jerman. Jo-Levstik. John Straus. John No-"ak. .Tos. Žele, Frances Aw«i I". Slapnik. no 7Bc: Marv GlinšpV. Dmi-+av .TarVo, A^n.t'a Se'H no KOc: Fn ^arn. A?. A'idnar, T^hn Pul'ivniv. ■p*. A mbro7ič M»"v Talen. V. PeWHe T^r. iframs' Vr. Foi^ar. Ak Rn^ A« Al. ž^-fran. -Tohn P»trovčič, A k Vpkovšnik, Vine. Straus, "Prances Jer-rvinri. M. H-ovnt J«, T^mvat. Ge" M^aeak. .Tis. Ve-rHič, .Tn^i. Tfarlini^er, Fr. Vesel. J. Ladiha, John 7u-oančič,' Mike Pikš Rozi Adamič, Henry Lavrič, Rozi Smole, F. Gran-dovec, Vene. Lampreht, Fr. Lampe, Fani Lukjari, John Ivančič, Frances Prah. L. J. Zupančič, Jos. Vidmar, John Grill, po 35c: F. Zaviršek, po ?0c: Tonie Colarič, po 25c: Fr. Debe-liak, Frančiška Japel. Ig- Verbič, And. Gajhem. Jos. Turk, Helena Ogrinc, A. Kos. Cecilija Benčina, John Firilc, Mary Kastelic, Ana Cimoš, Stev« Anžič, Martha Gale, Mile Jurčet, Ant. Bek, John Strmec, Fannie Budan, S, Turk, Al Knaus, J. Skulj, F. Hrovat, Kait. Gak, Fr. Oštir, Mary Bogataj, Mai-y Svete, Mary Petek, F. Braskvar, Rosie Brady, Cec. Eustaehe, Antonija Wekorja. Jos; Midiaek, Neža Lagi-nja, Mary Sajovy, Antonija Rasputnik Anton Premora, Jos. Zupančič, Mary Mehle\ Mary Zupančič; Mary Mačerol, L. Kastelic, Karolina Pire. Johana Crehek, Karolina Vovk, S. Jadrich, Jos. Gabiel, Mary Sporar, Jane Jart, Ciril Maverl, A. Sever. J. Duša, Ste- I ve Lunder, A. škrjanc, Helena Scfn". rak, Ana Kuhar, Rosie Seitz, Jennie Sešek, Mary Langus, Jennie Puselj, neimenovana, Katarina Rogar, Sahor-eky, Fr. Majer, Mary Jarc, Fr. Stru-mbel, Dick Koščak Mary, Pagon, Martin Pokar, Antonia Vidervol, Jos. Markovič, Fannie Pust, Ijeopoldina Jazbec, John Steklasa, Jos. Japel, Angela Kristan. Fran Sang, Anton Jarc, Ana Krnc. Jos. Hrast, Mary Kolman, Agata Skoida, Agnes Zadnik, Zofi Turk, Frank Černe, Antonija Zupančič. Ana Strle, Johana Toporiš, NAZNANILO! Opowrjahi cenjeno občinstvo na mojo novo opremljeno delav-: nico Za popravo čevljev in vsega dela spadajočega pod to stroko. Postregel bom vedno i vsem odjemalcem kot dosedaj. Z mojim delom ip trpežnim blagom sem vedno zadovoljil vsakogar, kdor me je obiskoval in tako bom gledal, da lbo> vsak zadovoljen tudi v bodoče. Moje delo je lično in močno, cene primerne Dobiti me bo mogel vsak ter vsak ker se nahojam v po- i slopju slovenske posojilnice na St. Clair Ave. in E. 63. St. — stranska vrata 1026. Se vsem priporočam vam vedno na razpolago JOHN GABRENJA Slovenski čevljar 1026 E. 63. St. Martin Jerančič, Steve Lovrin, Fr. Kralj, Fr. Vehovec, Rose Sintich, Ant. Samsa, Jos. Bobnar. ZAHVALA. Zahvalim se vsem darovalcem v imenu nabiralcev. Prisrčna hvala vsem ki so imi pomagali v tem bednem položaju. Ako bi bila kaka pomota v I imenih, naj se vsakdo zglasi. > • LOUIS STIPIČ. DEBELI PRAŠIČI naravnost iz kmetov. Vseh velikosti, živi ali osna-j ženi, pregledani od-mesta, pripeljani kamorkoli. Nizke cene. Pridite ob pondeljkih ali četrtkih in si izberite vaše prašiče. H. F. HEINZ, Stop 150 Shore Line, Willoughby kara. Telefon Wickliffe 106-L Izredno poceni Hiša za 2 družini, 8 sob. 2 kopališča: lot 40x140 blizu E. 140. Str. Cena $5.000.00; lot ali mort-i gage se vzame kot delno vplačilo. Moses Realty Co. 15505 Waterloo Rd. EDDY 7841 WOOD 370-R SLU2BO DOBI slovensko dekle za splošna hišna opravila. Poizve ' se na 1 196 Norwood Rd. 19) FARME naprodaj! Naznanjam, da imam vsakovrstne farme naprodaj od 10 do 180 akrov velike; z vso opremo; ob tlakovani cesti. Zamenjajo se tudi za. hiše v mestu. Več pojai&-nila dobite pri Mike Uicteivich, R.D. 5, Box 46, Painsville, O. (20)_ ODDA SE MODERNO opremljeno sobo za enega ali dva fanta. 8307 Carl Ave. ali pa na 1145 E. 60 St. (19) DEKLE dobi službo za opravljanje hišnih opravil. Naslov se izve v uradu tega lista. POCENI SE iPRODA GROCE-RIJA s celo zalogo in opremo. Vpraša se na 697 East 152nd Street. NAZNANILO! Članstvu dr. Lipa št. 129 S. N. P. J. naznanjam, Ida bom pobiral asesment v S. N. Domu v sobi št. 6. in sicer vsakega 24. v mesecu. Z bratskim 'pozdravom Joe Ban, tajnik, 6513 Edna Ave. Naznanjam članicam dr. Svobodomiselne Slovenke št. 2. S. D. Z., da imajo čas za plačati asesment do 24. januarja ker drugače bom primorana suspendirati vse, ld do omenjenega dne ne oddajo asesmenta. S sesterskim pozdravom Antonija Jevnik, tajnica 1051 E, 72nd St. v ozadju, zgoraj NAZNANILO! Naznanjam v&elm osebam, katerim je bil pokojni Vinko Blaškp dolžan velike ali male svote denarja, da »bom Bddaj prodal njegovo posestvo na 643 East 160 St. Posestvo ise cena na $12.000,-00 Torej, kateri izmed dolžnikov se ne strinja s to ceno, naj se blagovoli zfglalsiti v moji pisarni, ne poaneije kot do 15. februarja, 1923 ter miu dam priliko, da lahko plača več, tako, da ne bo potem, ko bo posestvo že prodano kričal, jaz bi bil dal več, pa imi ni nihče povedal. Da je to posestvo vredno več kot $12,000.00 t0 je resnica, ker pa ni kupca, da bi plačal več kot $12,000.00 torej se mora prodati za toliko kolikor hoče kdo plačati, da se plačajo dolgovi. JOSEPH ZAJEC, upravitelj 15605 Waterloo Rd., Vlahov 4 ŽELODČNA GRENCICA Je narejena in zape- ZARA (Dalmacija) iz«a leta 1861 ROMANO VLAHOVA Naprodaj po vseh lekarnah, sladščičar-nah in grocerijah. Edini zastopniki v Združenih državah. V. LANGMANN, Inc. 97-99 Sixth Ave., New York, N. Y. Don't Fuss With Mustard Plasters Musterole, made of pure oil of mustard and other helpful ingredients, will do all the work of the old-fashioned mustard plaster — without the blister. Musterole usually gives prompt relief from bronchitis, sore throat, coughs, colds, croup, neuralgia, headache, congestion, rheumatism, sprains, sore muscles, bruises, and all aches and pains. It may prevent pneumonia. All druggists-35c and 65c jars and tubes-hospital size $3. Better than a mustard plotter IČČEJO SE TEŽAKI za staln0 delo. Dobra plača, Zgla site se pri ' .'jI DIALOSKY BROS. CO., 8120 Kinsman Rd. i-—— , IPRODA se lot v West Parku, prav blizu šole. Lot ima številko 217, je 175 čevljev dolg in 40 čevljev širok. Proda se prav poceri zaradi odhoda od tukaj. Zglasiti se je na 1048 E. 70 St. : IŠČE se dva delavca za. pri iz-i delcvanju cement blokpyv Biti I morata dobro izurjena. Služba j se nastopi takoj. Oglasite se ! pri Math. Nemec, Noble,O. Pis meno, Box 132, Noble O. (18) FORD AVTOMOBIL v dobrem stanju se poroda poceni. Zglasiti se je na 14410 Sylvia Ave. Collinwood. (18) ________ POZOR AVTOMOBILISTI Carbon Remover za čistiti avtomobilske cilindre. Knead-it za popravo tajerjev in tu-bov in Grease za umivanje rok brea vode. se dobi pri JOHN INTIHAR 16002 SARANAC ROAD. aDlHBnnfBBIBIElRBBimilV HIŠE — FARME LOTI! Hiša 9 sob, za 2 družini; gafl, elektrika, kopališče, velik lot; ce< | na $4,800.00. Gotovine $1.400. Hiša 7 sob za 2 družine; gas, elektrika, kopališče, velik lot; Cena $4,500.00, gotovine $1,20Q. Enakih posestev imamo na i2-bero. Oglasite se takoj pri < Collinwood Realty Cp 15813 WATERLOO RD. J. KRALL & D. STAKICH. i > t . ..... Imamo tudi ve£ trgovin naprodaj. nmBBHStHKUUBlUiUHi i --— '' ....... 11 ' 11 1 1 ■ ' JOS. FISCHER Prodajalec' tolstih pra&čoT krmljenih s koruzo za družine. Vzemite Corlett-Randall omnibus v North Solon, O., ali pokličite po Ohio State telefonu: Suburban— Chagrin Falls 284-G. SLOVITO STARO ZDRAVILO POMAGA MNOGOTERIM. • Na tisoče ljudi trpi vsled želodčnih nadlog, in vsi ti so ozdraveli s po* močjo Evropski3 Krvnega čaja. DO" rtikrat drugo bolezni, kakor napri* mer Žolčni kamen, Rak, Zaprtje, SI* bo prebavanje, Izguba tl»3td, Bre* spečnost, izvirajo iz želodčnih nadlog Ce se počutite oslabele, če imat« slabo slast v svojih ustih, pokrit jea& slabo slast in nobene posebne ener gije, viivajte Evropski Krvni C»J. To je naravno zdravilo ter izvaja svoj« blagodejno delovanje na želodec, ta'1 jetra in ledvice ter jih pripravi, d« opravljajo svoj posel. Cena Evropskemu Krvnemu CaJ je $1.00. Pošljemo ga takoj po prej* mu denarja. Naslov: Guenther Remedy Co j Randolph 2J29-J. Ceatral" 1373-W^ GRAMOFONSKE PLOŠČE j I4MBMM} zahtevajte ^ii^^^Sk nori ccnJk i sESŽIr Slovenske PLOŠČE Wot preje $1.00 sechj 75c VELIKA H zaloga •<• ...r,- ■ UR IN """•"•'H ZLATNINE. H Sitter Jgi 5809 St. CW« aillll I tiri JIC3I1II III I IIli^-31l)lltllilllC3lll»It j I (111C3EIIIT1I lllIIC3Itl!lflllt!fC31ir]II JllITIE3i;tl i ililltiza llilllllll IIC3 J91 iltllf »I1E3IIIII1IIII1IC21I1 llllllf 1IE311I ' Frank J. Lausche slovenski odvetnik Uraduje po dnevi v svoji odvetniški pisarni 1039 GUARDIAN BI_DG. Zvečer od 6:30 do 8. ure pa na domu. Cent. 710. 6121 ST. CI .AIR AVE. Main 2S2T Itll C3IIII Mill Llicail IfllllllllCSIItlltlllll IC311IIII1I1IIIC3 lil Illllil: IUlli:iiUIItlC3if! llltl llllUllUlIllIlliC3lltIIEtri11tC3I! IIIJI :•] ILC3 111 Mi:MT:lC3EIIIiilUMIC< i ZA OČARLJIVE OCl ' Se navadite rabiti dnevno MURINE. IfM To osvežujoč^ |sh$ivAlna voda napravi «,-; IM?! p5i, čistke, bliŠ.čece« in :krasne! Enjoyalle, V^-;^.-- [žZŽ&S&ŠEjBi mm^MSm M & ~ fo» you. EVES — ^ ' Murine Coi, 0 East Ohio St., Chicago Beautiful" -- JOHN L MIHELICH, odvetnik 902 Engineers Building. Cleveland, Ohio. Podružnica: 6127 St. Clair Ave. Uradne ure: v mestu cel dan, na podružnici pa od 7. do 8. ure zvečer razun ob sredah. Stanovanje: 1200 ADDISON RD. Tel. Princeton 1938-R ^■iaiia.MiiiiaiiilHIiilaliilBliilBIiiisnilMli.'vliilait iTSIr T To Ti il wTi T^STi 11 ■ 11 it t; I j itijti iTSl t r!^rri tfSfti : | OBČINSTVU V OBVESTILO. S | Jaz George Kaupa, naznanjam, da sem bil v zvezi z John | m Zupancom in da je bilo ime naše firme znano kot Zupane & Kau- Š 3 pa Foreign Exchange and Steamship Ticket Agency, 6603 St. Clair = | Ave., Cleveland, O. | S Nadalje naznanjam, da sem odkupil mojega partnerja John S | Zupanca fn bom sam vodil isto podvzetje, tujezemsko denarno g I pošiljalnico in parobrodno agencijo, na istem naslovu, 6603 St. = S Glair Ave., Cleveland, O. Nudil bom najboljšo postrežbo pri po- I i šiljanju denarja v Jugoslavijo in kar se tiče parobrodnih listkov 3 | Ako hočete dobiti sem vaše brate, sestre, sorodnike ali prijatelje, = | pridite k meni. Napravil bom vse potrebne listine, da se pride iz 3 Hi Jugoslavije direktno v Cleveland. Tudi ako mislite potovati v Ju- 1 | goslavijo. pridite k meni in izbral vam bom najbolj pripravno pot | in najboljšo ladjo. 'Z. mojim uradom je zvezan tudi zmožen odvetnik. Pridite z S = vašim slučajem n vsemi postavnimi zadevami in prihranili boste gj š čas in denar. ' g 5 Kadar hočete kupiti hišo ali trgovino ali ako hočete proda- S | ti vašo hišo , ali hočete isto zavarovati proti ognju, pridite k me- e š ni in prihranili si boste denar. Geo, KAUPA and Company S FOREIGN EXCHANGE & STEAMSHIP TJCKET AGENCY ■ 6603 St. Clair Ave., blizu E. 66 St. Cleveland, Ohio, A. F. SVETEK Co. r------1 PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V COLLIWOODU. ^ Se priporočam cenjenemu občin-sbvu v slučaju nesreče ali smrti, da me pokličete ker bom gledal, da W^SP^ bom vsakomur dobro postregel. '' *• Ambulanta in avtomobili za vse slučaje. -fe^V^i Podpirajte domače podjetje. ' 15220-26 Saranac Road. j^ .JHL ' ' O. S. Wood 44 Eddy 4031 ______ DR. L. E. SIEGELSTEIN 1 Zdravljenje krvnih in kroničnih bolezni je naia specijaliteta. [1 308 Permanent Bldg. 746 Euclid ave. vogal E. 9lh St. Uradne ure v pisarni: od 9, zjutraj do 4. popol. od 7. ure do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. do 12. opoldne. —----T----—-----it^.--1—I—^------...A. ... * ---W-LUJJ!.' mi/J^..sx—^TL—»-J.—jg Zahvala. I^j^fl neutolažljivi žalosti in potrtim srcem izrekam na tem mestu is-^^R kreno zahvalo vsem sorod nikom, prijateljem in znancem, ki so MM&i: mi "bili v pomeč in tolažbo ob uri skrajne žalosti, ko mi je 'kruta smrt ugrabila predragega in ljubi je nega soproga in očeta Anton Pirnat dne 12. januarja v najlepši moški do bi, v istarosti 30 let. Teška je bila ločitev od njega ,ki je bil tako blag in dober in sedaj mi je bridko pisati te poslovilne Ibesede. Vam vsem pa, ki ste bili njegovi prijatelji in znanci in ki ste okrasili njegovo krsto s tako 'lepimi cvetlicami v izkaz vaše ljubezni do njega in ga spremili k zadnjemu počitku, na jiskrenejša hvala. Ne morem najti besed, da bi se dovoli iskreno zahvalila za dadovane vence družinam F. Drobič, Vavpotič, Fidel, Pustotnik, Levstik, Znajdar, S. Medved, Hu-mar, Tom Žele, Urh Cok rič. Prijatelj. Stupar in Stampfel. Hvaležna sem članom društva Srca Jezusovega za tako lepo vdeležho'in lep sprevod pri pogrebu ter Division 268 Pleasur e Club, delavcev od Atlas Bolt & Screw Co. za darovani 'vonec. Enako hvala tudi pogrebniku Jos. Zeletu za taiko lepo voden pogrebni isprevod itn Rev. Ponikvarju za pogrebne Obrede. Torej še enkrat vsem skupaj prav srčna hvala, vsem, (ki ste nacl vse ljubljenega in nepozabljenega sonroga obiskali na mrtvaškem odru in ga spremili k večnemu počitku. Zahvala tudi mojim dragim sestram, ki so mi bile v toliko pomoč ob pokoj nikovi bolezni in smrti. Za vse kar ste mi storili ob tej žalostni uri vam ostanem hvaležna do konca mojih dni. Ti predragi soprog i;n oče pa počivaj mirno, dokler se zopet ne vidimo ter se združimo za vekomaj nad zvezdami! Ostala žalujoča / FRANCES PIRNAT, soproga in FLORENCE PIRNAT, hčerka • V starem kraju zapušča stariše, 7 s ester in 4 brate.