Nekaj o stanovanjski samoupravi
Izgleda zapleteno, pa ni...
Kdor pravi, da v stanovanjskih soseskah ni potrebe po samoupravnem organiziranju sta-novalcev, nikakor nima prav. Česa takega vsaj ne bi mogli trditi za stanovalce Gotske 9, 11 in 13. Oni se lahko pohvalijo. da pri njih hišna samouprava in organi hišne samo-uprave delujejo. Kako, zakaj in od kdaj de-luje, nam je pripovedoval Lojze Poglajen, ki ves ta mehanizem dobro pozna.
•  Ideja  o   tem,   da  bi  se  stanovalci  samo-uipravmo  organizirali, je bila med nami že ne-kaj  časa in ko je bil novi zakon o stanovanj-skem   gospodarstvu   še   v   razpTavi,   smo   mi imeli že pripravljen statut. Ko ipa je bil zakon sprejet,   smo   tudi   mi   na   zboru   stanovalcev sprejeli   sklep   o   ustanovitvi   skupnos-ti  6tamo-valcev  in po predhodni javni razpravi še sta-tut skupnosti  stanovalcev.
•  V  čem je   sploh  bistvo   delovanja  skup-nosti stanovalcev?
•  Gre za  to,  da  bi   stanovalci skupno   go-spodarili z vsemi stanovanji, ne glede na last-nino le-teh. Pri nas je 209 stanovanj, od kate-rih je 51   družbenih, ostala pa so v lasti etaž-nih lastnikov.
•  Katere   organe   samoupravljanja  pa  ima-te?
•  Najprej so  to zbori stanovalcev  in hišni sveti   posameznih   stoipnišč   in   ipa   zbor   vseh stanovalcev in hišni  svet,- v katerem so dele-gati posameznih hišnih svetov.
•  Dokaj   zapleteno   a   v   toistvu   zelo   eno-stavno. Kakšne pa'so njihove pravice in dolž-nosti?
•  Njihove   pravice   indolžnosti  ter   s.odelo-vanje z DPO v KS  so opredeljeni s statutonii. Hišni   sveti   so   zadolženi   za   naposredmo   go-spodarjenje   s   sredstvi,  za  popravila  in  vzdr-
ževanje- sktipnih naprav in prostorov. Poleg tega vsalke tri .mesece pripravljajo finančna poročiila in jih obesijo na oglasne deske, da so stancvvaleem na vpogled, letna finančna po-ročila pa dobi vsak stano.valec. To so naloge stopniščnih hišnih svetov. Skupni hišni svet pa se ukvarja z zadevami, ki so skupne in zadevajo vsa tri sLopnišča, na pritaer popravi-lo strehe in podobne reči.
•  In   kako   hišni   sveti   delujejo   v   praksi?
•  To pa je odvisno, na žalost, od njihovih predsednikov.  Naš  hišni  svet  ima  zelo  aktiv-nega predsedmika, Dušana Sijakova, ki se moč-no   zavzema,   da   bi   le-ta   čim   bolje   deloval. Večino   akcij   izpeljemo   kar  udarniško.   Tako smo preplesikali stopnišča, očistili okolico. Naj povem še to, da na tch akoijah delajo vsi, od 7 do 77 let in z enako vnemo.
•  Kar spodbudno, ni kaj. Prej ste omenjali sredstva,   s   katerimi   hišni   sveti   razpolagajt). Qd  kod pa' »pritekajo«   ta  sredstva?
•  Dobimo jih oid stanovalcev, ki pač vsak mesec plaoujejo stanarino, ki gre stanovanjski skupnbsti, račune za ogrevanje, toplo i.n mrzlo vodo, ki jih do!binno od toplarne ter prispevke za  skupne  obratovalne  stroške,  tekoče  in  in-vesticijsko   vzdrževanje.   Ti  zadnji   so na  raz-polago  hišnim  sveto.ra.  Stanovalci plačujejo   s položnicami,   mi  pa  imamo   finančno   poslova-nje    organizirano   prek   avtomatske   obdelave podatikov.
•  Pri tem se najbrž srečujete tudi s števil-nimi   problemi.   Katerimi?
•  Probleme    imamo,    vsakakor.    Dolžnikov nimamo   dosti,   v   zadnjem   letu   so  bili   sanio trije.  Poleg  tega  se  pa  že  nekaj  časa  »dcpi-sujemo«   s   stanovanjsko   skupnostjo.
•  Zakaj?
•  Izpolnjujemo že vse pogoje, da bi lahko sami   upravljali  tudi   s   sredstvi. za   stanarino, s katerimi sedaj  razpolaga stanovanjska skup-nost.  Imamo   svoj   statut  in  poslovnik   dela,  s čimer  se  stanovanjska  skopnost  ne tnore  po-hvailiti,   finančaio   poslovanje   pa   poteka,   kot sem že prej omenil, prek avtomatske obdelave podatkov. Nobenega raziloga ni, da tega ne bi zmogli. Tudi s Staninvestom  imamo problerae, ker nam ne dostavljajo računov za opravljena popravila. Z  DO  Hišne  storitve  smo prekinili pogodbo, ker njihov delavec (hišnik) ni^oprav-ljal hišnih opravil, ki so bila s pogodbo dolo-čena.  Zdaj  za vsa  popravila  skrbimo sami  in to. je   veliko   ceneje.  Naša   »notranja«   težava pa je, da pri stanovalcih še vedno ni pravega odziva.  Toda,  to je stvar časa.
•  Saj,  sčasoma bodo spoznali pomen delo-vanja  hišne  samouprave,   ki   je   bila  p>ri   njih vipeljana med prvimi  v Ljubljani. Mogoče bo-do  iz   tega,   kar je  bilo  tu  napisanega,  to   še kje  ispoznali.   Če   bodo,   bo   tudi   namen   tega pogovora dosežen.
Vilma Prezelj