fVTRA! U redništvo in uprava; Maribor, Aleksandrova ce*ta it.,13 Oglasi po tarifu Oglasa sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra" .v Ljubljani, ProSemova Poštnina plačana v gotovTnT CSmiTCfin Maribor, torek 22. maja 1928 izhaja razun nedelje in praznikov V:sak dan ob 16. uri Račun pri poStnem ček. zav. v Ljubljani št. 11.409 Volja mesečno, prejeman v upravi,ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12-Oln Telefon: (Jredn. 440 Uprava 455 Pred demlsljo Marxovega kabineta GLASOVI NEMŠKIH LISTOV O IZIDU NEDELJSKIH PARLAMENTARNIH VOLITEV V NEMČIJI. BERLIN, 22. maja. Vsi današnji listi se obširno bavijo z izidom nedeljskih parlamentarnih volitev. »Tagliche Rundschau« naglasa, da sunek na levo ni presenetil. Položaj pa je postal vsled tega še bolj zamotan in se bodo pojavile največje tež-koče pri sestavljanju nove vlade. Se’ danji dr. Markov kabinet bo demisi-joniral jutri. »Germania« opravičuje nazadovanje centruma z volilno abstinenco ter meni, da so volitve jasno pokazal?, da mora biti konec demagogije nemških nacijonalcev, kajti izid volitev pomeni povratek k politiki pok. zunanjega minitra Rathenaua. "”*Tossische Zeitung« piše, da so šli volilci daleč preko ciljev in da jih je pri tem vodila le misel, da se Nemčija ne sme nikdar več povrniti k nemško-nacijonalnim pustolovščinam. Vsi trezni elementi morajo že vnaprej onemogočiti spletke nemških nacijo-nalcev pri sestavljanju nove vlade. »Vorwarts« naglaša, da je % delavskih glasov dobila socijalna demokracija, pa komunisti. Socijalisti bodo šli svoja pota. Moč, ki jo imajo v novi zbornici, je tako velika, da bo morala postati odločujoča. PARIZ. 22. maja. Francosko časopisje izraža svoje zadovoljstvo z izidom parlamentarnih volitev v Nemčiji ter naglaša, da se je nemški narod pri volitvah jasno izrekel za .nadaljevanje in poglobitev politike žbližanja med nemškim in francoskim narodom. V slovo g. polkovniku Duianu Petkoviču Leto II. (IX.), štev. 116 Naš noui držauljansk! zakon BEOGRAD, 22. maja. Zakonodajni odbor je danes v plenarni seji po kratki debati sprejel v načelu in v podrobnostih novi zakon o državljanstvu. Zakon pride čimprej na dnevni red narodne skupščine, tako, da bo sprejet še pred poletnimi parlamentar nimi počitnicami. Houe težkoče glede našega posojila BEOGRAD, 22. maja. Sinoči sta iineia oba voditelja Kmečko-demokratske koalicije, Svotozar Pribičevič in Stjepan Radič, triurno konferenco, o kateri je bil iz. dan poseben komunike. Radič je poročal o novi grupaciji seljaških strank na Poljskem, v Rumuniji, na Bolgarskem in Češkoslovaškem. Obvestil ga je obenem o zaupnih informacijah, ki jih je dobil iz Londona, Pariz in Ženeve .glede našega investicijskega posojila. Po teh informacijah najetje posojila še ni gotova stvar in je Radič navedel tudi razloge, zakaj pogajanja še niso uspela- V diplomatskih krogih se je pojavila celo namera, da naj se dovoli Jugoslaviji posojilo preko Društva narodov, da se tako prepreči razsipanje denarja s provizijami itd. Oba voditelja sta končno sklenila, da bo treba borbo proti sedanjemu režimu še Poostriti in to ne samo v skupščini temveč tudi med narodom. Radič se vrne jutri v Zagreb. * Strupen oblak nad Hamburgom Težke človeške žrtve. HAMBURG, 22. maja. V kemični tvornici Stolzenbcrg se je pripetila težka nesreča, ki je zahtevala tudi človeške žrtve. Iz dosedaj neznanih vzrokov jc eksplodiralo več sodov, napolnjenih s strupenim fosgenovim Plinom, kakor se je uporabljal v svetovni vojni za napolnitev t, zv. granat z rumenim križem. Katastrofa je kmalu navzela velike in nevarne dimenzije. Prebivalstva se je polastila'silna pa-njkia, ker ni vedelo, kam se bo obrnil °Olak s strupenim plinom. Gasilci, opremljeni z maskami proti plinom, so poskušali najprej spraviti sode pod vodo, kar pa se jim ni posrečilo. Nato so se pričeli boriti proti strupenemu oblaku s pomočjo amonijaka. Bolnice so bile kmalu polne zastrupljenih. Več jih je že umrlo, mnogi pa so še v smrtni nevarnosti. Prebivalstvo ogroženega mestnega okraja Wilhemsbur-ga je bilo za silo nastanjeno v velike izseljeniške barake. Ves promet po mestnih ulicah je ustavljen in policija je zaplenila vse zaloge mleka po mlekarnah, ki se more uporabiti kot pro5 tistrup. Alarmirano jc bilo tudi vojaštvo, da stopi takoj v akcijo, čim bi se izkazala potreba, da se izprazni mesto. Županske i/olitue v Brežicah BREŽICE, 22. maja. Sinoči se je vršila tu volitev župana in je bil izvoljen z večino glasov šolska upravitelj v pokoju g. Ignacij Zupan, podpredsednik krajevne organizacije SDS. Od 4 mestnih svetovalcev so 3 pristaši SDS, 1 pa SLS. Uenizelos zopet u ospredju ATENE, 22. maja.. V grški politiki je nepričakovano nastopil važen dogodek, ki. more imeti še nedogledne posledice za vso notranjo politiko na Grškem. Nekdanji ministrski predsednik in preporoditelj Grške, Venizelos, se je namreč nepričakovano odločil, da se zopet vrne v politično življenje in da prevzame vodstvo vseh liberalnih strank. Zato se pričakuje, da se bosta poslanski klub napredne liberalne stranke in klub' liberalnih konservativcev združila z ostalimi liberalnimi frakcijami v novo strank«, kateri bo stopil zooct na čelo Venizelos. Kot prvi korak k ustvarjanju te kombinacije se smatra odston finančnega ministra Kafandarisa, s čemur je otvor jena kriza Začmirovega kabineta. Venizelos hoče s tem izsiliti rekonstrukcijo vlade, ako na se rrttf to^ne bo posrečijo doseči, pntem bo skušal izsiliti razpust parlamenta in razpis novih volitev, pri katerih uoa dobiti večino, S tem pa bi bila tudi zasigurana njegova Izvolitev za predsednika republika, Maribor, 22. maja. Te dni zapusti Maribor po vsem mestu popularni g. polkovnik D u š a n P e t k o-v i č, da prevzame poveljstvo 48. pešpolka v Plevlju. Ta odlični in nad vse simpatični častnik, rodom iz Beograda, kjer je dovršil gimnazijo in vojno akademijo, je prišel v Maribor že koncem avgusta 1. 1919 v činu majorja. Prej je pa v Ljubljani s polkovnikom Švabicem pripravljal tla za organizacijo naše vojske. Bil je član naše delegacije, ki se je z Italijani pogajala za demarkacijsko črto. Pozneje je poveljeval vojaškim postojankam na Kranjski gori in v rudniških revirjih. V Mariboru je prevzel poveljstvo kadrovskega bataljona, ki je štel 1800 mož ter služil v rezervi obmejnih postojank. 45. pešpolk tedaj še ni bil formiran. Leta 1919 in 1920 je vršil g. Petkovič težko in delikatno službo v Apaški kotlini in Prekmurju. Ko je izvedel okupacijo Apa-ške kotline, mu je delala težave mednarodna komisija pod vodstvom nekega angleškega polkovnika. Nemci so pri komisiji na vso moč črnili naše vojaštvo, pri tem so se pa sami pripravljali na oborožen odpor. Proti vsem spletkam je ostal noveijnik g. P e t k o v i 6 mirno prevda-ren, pridobil si je popolno zadoščenje in tudi komisiji je močno imponiral. Ko je odhajal iz Apač, je pripravljenim tolpam upadel ves pogum. Padlo je le nekaj redkih strelov. V Prekmurju je v sestavi 36. pešpolka izvedel zasedbo od Murske Sobote do Hodoša. Ko je bilo to dovršeno, ga je pa čakalo še težko in odgovorno delo na dru-gi meji. Postal je poveljnik čet od Bohinjske Bistrice do Dravograda. V Maribor se je vrnil po plebiscitu ter postal zastopnik komandanta 45. pešpolka, za katerega ima g. Petkovič velike zasluge po svoji visoki strokovni kakovosti in po svojih človeških vrlinah-Vsa dolga leta je njegova vnema in "delavnost daleč presegala meje službenfli dolžnosti. Predaval je ponovno Sokolom, rezervnim častnikom, deloval je v 'Jugo-slovensko-češkoslovaški ligi, v odboru za postavitev spomenika kralju Petru i. i d. Vrhu tega se udejstvuje tudi publicistično. Slovenska vzajemnost mu je visok ideal in ima v slovenskem svetu mnogo prijateljev. Soproga njegova je vnukinja velikega češkega narodnega voditelja Riegerja. \ Ob težkem slovesu se ne da Izraziti dovoljna zahvala gospodu polkovnika za njegovo delovanje in njegovo prijateljstvo. Mnogoštevilnim prijateljem je v veliko uteho, da se je g. Petkovič sam večkrat izrazil, da smatra službo v Ma* riboru za svojo najlepšo dobo. Drevi, ob 9. prirede narodna društva «v restavraciji Nar. doma g. polkovniku, odličnemu vojaku in javnemu delavcu od-hodnico, h kateri so vabljeni vsi njegovi prijatelji »Gorski ptiči” na Kozjaku POROČILO ČLOVEKA, KI SE JE Z NJIMI SREČAL. — OPIS VNANJO-STI 7 ROKOVNJAČEV. — OTEŽKOČENO PREGANJANJE. — DEZERTERJI? Zg. Dravska dolina, 22. maja. G. Franc Volmajer, pd. Časov iz občine Brezno je dal našemu listu sledeče poročilo: Približno pred enim tednom sem srečal na poti na Ožbolt pri Leder-gaškem mostu (nad Ledergaško gra-bo) — t. j. nekako v sredini ceste med Breznom in Sv. Ožboltom dva čudno oblečena moža. Imela sta mornariške majce in običajne športne kape ; okoli pasu sta imela pas z naboji, kakor jih nosi srbska vojska; vsak je imel po eno palico bolj podobno koničasti sulici, kakor gorski palici, ob boku pa velik samokres. Pozdravila sta me: »Dober večer!« nakar sem jima jaz odgovoril: »Bog daj«! Šla sta dalje, ne da bi me ustavila. Po govorici soditi, nista ta dva haj-duška neznanca Slovenca. Ta dejstva sem sporočil tudi orožnikom, katerih je v našem kraju zelo malo. Napotila sta se proti Sv. Ožboltu, ter je podoba, da sta šla za drugimi tovariši na Kozjak. Tam so kakor, znano — pečine in ? ri ter gosta šuma, kar otež-koča zasledovanje. Predvsem verjetno je, da jc vseh sedem »gorskih ptičev« mahnilo čez Kozjak v Avstrijo. Eden od teh rokovnjačev je pustil oz. najbrž v begu pozabil svoj nahrbtnik. Pri »Ferdaceku« so vlomili v klet in so se tam prav dobro Imeli.« Tako poročilo imenovanega domačina. Iz teh podatkov sledi, da so čudni »gorski ptiŠl« občutili, da so jim v naši državi tla prevroča ter je mož’ nost. da so jo preko Kozjaka mahnili po skrivnih potih v Avstrijo . *. Preganjanje zločincev, ki so ie-dinstven pojav v naši idilični Dravski dolini, pa je radi težavnih razmer y, naši žendarmariji zelo otežkočeno;' kajti javnosti je še dobro v spomina, kako zelo se je z redukcijo skrčil sta-lež našega orožništva in kako zelo skrčeni so tozadevni krediti za javno varnost. Po avtentičnih poročilih opne zujeta le po dva orožnika skrita na raznih točkah a pri težavni službi prepuščena usodi. Gorovitost Kozjaka s tistimi tipičnimi pečinami in čermi ter gosta šuma na obeh straneh Drave silno otežkoča preganjanje teh »gorskih ptičev«. En leteči bataljon pod zelo spretnim vodstvom orožniškega častnika bi mogoče dosegel uspeh. Vidijo se tudi škodljive posledice splošne prepovedi nošnje orožja za obrambo osamelih domačij. Na Pohorju, kakor na Kozjaku ni velikih občin, ampak tu pa tam male naselbine In zelo mnogo posameznih gospodarstev. — Tekom »udejstvovanja« teh čudnih »goskih ptičev« je prišlo prebivalstvo do prepričanja, da Isti napadajo le premožne hiše, a siromašne »hube« puščajo v miru. Splošno se domneva,In ne neupravičeno — da so to vojaški begune! — »dezerterji«. Govore hrvatski cttfa-lekt, pomešan z germanizmi. Iz tega bi se moglo tudi sklepati, da so tb ln-ternacijonalni klateži, ki poznajo tfuj-nost naših gozdov ter nedostopna skrivališča v teritoriju Dravske doline med Sv. Lovrcncom In Sv. Ožbaltom. Mariborski in dnevni drobiž Dunajska razstava „Mati in otrok1* v/ 1 - * Dunaj, maja 1928. Pravijo, 'da je povojni Dunaj »mesto brez bodočnosti«, kar pa Dunajčani ne slišijo radi. Saj je pa tudi današnji Dunaj temeljito revidiral svoje nekdanje »cesarsko čustvovanje« in le malo je onih, ki mislijo, da je Dunaj brez cesarja življenja nezmožen. Zato pa skuša ob vsaki priliki dokumentirati svoj industrijski in kulturni napredek. Vsakoletni dunajski velesejem je postal že stalna revija avstrijske produkcije, ki resno tekmuje z ostalimi državami. Prav tako je tudi na kulturnem polju s permanentnimi umetnostnimi razstavami in drugimi prireditvami Dunaj postal važen faktor nove dobe. Pravkar je pri »Mariahilferci« — v bivši cesarski konjišnici — posebna razstava, posvečena — materi in detetu. Velikanski Messepalast je do zadnjega kotička obložen z vsem, kar odgovarja paroli razstave: »Zdravi otroci — srečen narod!« In res se je s pomočjo draždanske-ga higienskega muzeja zbralo tu izčrpen pregled, ki nudi nebroj naukov posamezniku in rodbini. Doba pred rojstvom in ob rojstvu, otroška in pubertetna doba, mož in žena v rodbini, v človeški družbi... vse to se ti pokaže v modelih, preparatih, statistikah in slikah. Ogromen jebigljeni-čni oddelek, ki nudi praktičen pouk. kako živeti in kako se varovati pred škodljivci našega zdravja in življenja- S svojo temeljitostjo in natančnostjo ti ogled nadomesti študij mnogih zdravstvenih knjig. Posebno pozornost vzbuja kirurgična raz stava,kjer vidiš celoten razvoj te panoge od najstarejših Časov do danes: stari in novi instrumenti, operacije nekdaj in danes, znameniti kirurgi itd. Sploh pa najdeš tu vse, kar se dandanes more za telesno zdravje otrok in odraslih storiti: ustroj modernih bolnic, skrbstvenih zavodov, otroških vrtcev, zavetišč in šol. In baš tu lahko današnji Dunaj marsikaj pokaže! Načrti in modeli idealnih stanovanjskih hiš s posebnimi o-troškimi igrišči, moderno družinsko stanovanje v dunajskih mestnih hišah, nova otroška zavetišča in ambulatoriji so priče izredne delavnosti na polju socljalnega skrbstva. Poseben oddelek predstavlja moderno 'dunajsko šolstvo, ki se je takoj po preobratu preuredilo- Model idealnega razreda znači prelom s srednješolsko šolsko preteklostjo. Šolske sobe v starem smislu ni več, nadomestila jo je velika, svetla in zračna soba, polna zelenja in cvetja, o-premljena z mizami in stolčki, razvrščenimi v četverokotu in to od I. osnovnošolskega do najvišjega srednješolskega razreda. To niso več proslule »učilnice«, to so prijetne sobe-delavnice, kjer se de-ca vzgaja v samostojno misleče osebnosti, ne muči se več s kasarniškim »dri-lom«! Taka mladina ima bodočnost! Tudi otroška zabava in šport imata svoj oddelek, ki dokazuje, da je nemška mladina tudi v tem oziru na novih potih. Šport se goji sistematično, brezobziren boj je napovedan »rekorderstvu«, ki bi mladini le škodovalo. — Da je razstava vsestranska, dokazuje dejstvo, da zavzema velik del v 1. nadstropju slikarska razstava, urejena v smislu devize »Mati in otrok«. Slike otrok in mater iz vseh časov in najrazličnejših mojstrov poveličujejo materinsko ljubezen in otroško hvaležnost, kar na gledalca mogočno vpliva in celoten vtis razstave še izdatno poglobi. V okvirju razstave se je znašla tudi Industrija, ki v posebnem oddelku razkazuje vse, kar bi moglo koristiti domačemu ognjišču: električni in plinski štedilniki, pohištvo, igrače, nove iznajdbe itd. Tudi državna tobačna režija kaže v posebnem oddelku delo žene v tobačni tovarni- 4 delavke na licu mesta izdelujejo cigare, kar vzbuja ogromno pozornost in učinkuje kot najboljša reklama za domače smotke. Tudi oddelek za živila obsega polno zanimivosti. Značilna je akcija »Trinkt mehr Milch!«, ki jo širi neka — od oblasti podprta — družba po celi Avstriji. V vseh dunajskih šolah pije v odmoru deca % litra mleka, ki ga stavlja Duhaj brezplačno na razpolago. Uspeh: čvrsti in zdravi otroci tudi v industrijskih okrajih. Vodstvo razstave je poskrbelo za velikopotezno propagando širom Avstrije. Širše plasti ljudstva kažejo za to razstavo nepričakovano zanimanje in tukajšnje časopisje to z veseljem ugotavlja. Brezdvomno bo razstava ogromno koristila in bi bilo želeti, da bi se tudi naši merodajni krogi zanimali za to dunajsko prireditev, ki bo trajala še do meseca julija. Marsikaj bi prišlo tudi naši domovini v prid! S—or. mariborsko gledališče REPERTOAR: Torek, 22. maja ob 20. uri »Svet« ab. A. Kuponi. Sreda, 23. maja. Zaprto. Četrtek, 24. maja ob 20. uri »Grofica Marica« ab. D. Kuponi. Znižane cenc. Zadnjikrat. Petek, 25. maja. Zaprto. Sobota, 26. maja ob 20. »Lepa pustolovščina« ab B. Kuponi. Predavanje „Žene, dekleta In moški današnjega časa In ».Ljudska univerza" Na rovaš zadnjega predavanja »Žene, 'dekleta in moški današnjega časa« sta bili objavljeni v »Večerniku« in v »Slovencu« dve kritiki, ki ne odklanjata samo gori označeno predavanje, temveč se pečata tudi z vodstvom mariborske Ljudske univerze. Iz poslednjega vzroka moramo odgovoriti-Strinjamo se manj ali več z dopisnikom »Večernika« glede karakterizacije omenjenega predavanja, vendar ni on zadostno upošteval dejstva, da vodstvo ne more prevzeti odgovornosti za kakovost vsakega predavanja. Večinoma se moramo zanesti * na priporočila, dokler ne pridemo do lastne sodbe. Zaradi tega je popolnoma napačno in naši stvari le škoduje, če se izrabi kako morda res nekoliko ponesrečeno predavanje — posebno, če se popolnoma molči o tolikih lepo u-spelih predavanjih. To je negativna kritika. A na drugi strani se moramo zahvaliti temu dopisniku, da upošteva vsaj našo potrebo, da si ustvarimo lastne finan-cijeine vire, ker ne dobimo več nobene denarne podpore niti od mesta niti od oblasti. Gre pač za biti ali ne biti. Hvaležni smo tudi za pripombo, kako malo razumevanja najde pri našem občinstvu lastna domača umetniška zgodovina. Mi bi mogli našteti še mnogo drugih primerov naše kulturne zaostalosti. A to ne spada več k današnji temi. Kar se tiče dopisnika v »Slovencu«, moramo njegovo opazko (»očividno ni »Ljudski univerzi« toliko za prosvetno dviganje ljudstva, ampak bolj za dobiček«) najodločneje zavrniti. Naj nam vendar navede, kdo se okoriščuje s tem kulturnim delom? Očividno nima niti pojma o našem delu. Brezdvomno je tudi popolnoma napačno tolmačil dopis »Večerni-ka«. Želeli bi pač namesto blatenja resnično strokovno kritiko- Vsaj to vendar zasluži naše veliko kulturno in požrtvovalno delo, ki obsega samo v tekoči seziji okoli 60 prireditev v Mariboru, 15 v Studencih in pet strokovnih tečajev— Vodstvo Ljudske univerze. Ljudska univerza v Mariboru. Danes, v torek 22. maja ob 8. predavanje ge Cornett-Ashby z Londona in ge Ma-laberrc-Sellier iz Pariza, predsednice in podpredsednice internacionalne ženske a-lianse o angleški in francoski ženi v njih borbi za enakopravnost. Kdor se zanima za veliki moderni ženski pokret — naj ne zamudi izvanredne priložnosti, da sliši izjave dveh žen, ki vodite na prvem mestu ta svetovni pokret- Ga. Ashby bo go* govorila v nemščini. — Zveza privatnih nameščencev Jugoslavije priredi 3. junija izlet na Pohorje. Odhod z jutranjim vlakom ob 5.38 do Ruš, odkoder se bo šlo po skupinah na Smolnik, Klopni vrh, Glažuto, Smolnik, Činžat na Falo. Članice in člani se že danes opozarjajo na izlet. Izleta se najbrže udeleže tudi privatni nameščenci iz Zagreba. — Odbor. . , . _ Smrtna nesreča v 5t. liju v 5Iov. goricah Danes se je pripetila v Št. liju v Slov. goricah smrtna nesreča, katere žrtev je postal komaj 27 letni Josip Breznik iz Sv. Jakoba. Ubil ga je namreč električni tok in je obležal na mestu mrtev. Breznik je bil zaposlen pri popravljanju hiše znanega gostilničarja in mesarja in poštarja g. Gabrijela Sfiligoja v Št- liju. Prišel je danes prvič na delo in je stal na zgrajenem odru ter pleskal. Domači so ga zjutraj opozorili, da naj bo previden in posebno pazi, da se ne dotakne električne žice. Nesreča pa je hotela, da je Breznik kljub temu prijel za žico, kar je postalo zanj usodepolno. Sledil je kratek, obupen klic na pomoč, nakar se je Breznik zgrudil nezavesten na tla. Njegov tovariš je takoj priksočil, prerezal žico in s tem je lektrični tok ukinil, a bilo je žal prepozno. Električni tok je bil namreč tako močan, da .je Breznika na mestu ubil. Pokojnik zapušča ženo in dva nepreskrbljena otroka. Tragična njegova smrt je vzbudila po vsej okolici splošno sožalje s kruto prizadeto njegovo rodbino. Filmanje In fotografiranje aeromitinga Odbor aeromitinga je odredil filmiranje prireditve, ki se bo vršila dne 27. tm. Fil-mali se bodo vsi dogodki ob prireditvi, počenši-s prihodom aeroplanov v soboto popoldne do konca prireditve v nedeljo zvečer. Oni, ki ne bodo imeli sreče, da sami vidijo Maribor iz zračnih višav, bodo imeliipriliko vživati ta pogled v kinu. Filmiranje opravita gg. Bethke in J. Ro-glič. m Za Člane aerokluba, ki so amaterski fotografi,-razpisuje odbor nagrade ža najlepše fotoposnetke prireditve in sicer: 1. Za najlepše posnetke aeroplanov na zemlji Din 50, 25. 2- Za najlepše zračne slike Din 100 50 25. 3. Za najboljše slike publike Din 100, 50, 25. 4. Za najboljše druge slike Din 50 in 25. Nagradijo se samo kopije, ki so velike najmanj 4X6. Vsak konkurent mora oddati aeroklubu negativ in od vsakega negativa dve kopiji. Vsi člani, ki se hočejo udeležiti te konkurence, se morajo prijaviti do sobote opoldne pri načelniku foto-amaterskega odseka g. Ivanu Rogliču, Grajski trg št. 2, kjer je oddati do 4- junija opoldne tudi vse slike. Od Aero - meetinga. Ker vlada radi obsežnega programa aero-meetinga veliko zanimanje tudi na deželi, in je pričakovati velikanski obisk iz okolice, prosi uprava, da po možnosti kupijo vsi interesenti vstopnice že v pred prodaji, da se dnevne blagajne razbremenijo- Razen tega se tudi v predprodaji do petka dne 25. tm. opoldne prodane vstopnice izžrebajo, katere imajo pravico za brezplačno vožnjo nad Mariborom. Te dni izide tudi natančen program z vsemi potrebnimi pojasnili in poročili, kot imena in znaki vseh letalcev i. dr. Program stane 1 Din in se dobi v vseh predprodajah. Umrl je danes po dolgi bolezni železniški uradnik g- Josip Vrhovnik. Pogreb bo v četrtek ob 17. uri iz hiše žalosti Koroška cesta 43 na pobreško pokopališče. Pokojniku vačen mir, rodbini pa naše sožalje. — Obrtna vajenška razstava v Celju. Slovensko obrtno društvo v Celju priredi o binkoštnih praznikih 27. in 28. maja v vseh prostorih Narodnega doma veliko obrtno vajenško razstavo. Nad 300 vajencev in vajenk iz vse Slovenije In vseh strok bo razstavilo svoje izdelke, izdelke bo ocenila posebna komisija, ki bo najboljše tudi nagradila. Razstava Ima namen, pokazati veliki napredek naše obrti, zlasti naraščaja. Občinstvo opozarjamo na zanimivo razstavo in pričakujemo, da jo v čim večjem številu posetL Falska elektrika v Varaždinu. V varaždinski okolici se z veliko naglico vršijo dela za priklopltev mestne elektrarne na falski tok. Drogi za napeljavo so že postavljeni. Za ta dela je bil otvor-jen pri Narodni banki kredit štirih milijonov dinarjev. Popolnoma končana bo naneliava šele do leseni. Pretep 5 smrtnim izidom Iz Gornje Radgone nam poročajo: Pri nas je vkoreninjen prastari običaj, da fantje skozi ves mesec maj postavljajo mlaje ali »majhe« kakor pravijo tukaj. Taka ceremonija je vedno zvezana z na-hitro improviziranimi veselicami. Prošlo nedeljo je bila taka majska »slavnost« v gostilni Janžekovič na Plitvičkem vrhu blizu Lomanoš pri Gornji Radgoni. Navada, je, da pridejo k takim prireditvam tudi fantje iz sosednih vasi. Ko je nekaterim udeležencem stopila proslula »šmarnica« v glavo, se je začel tisti žalostni »hec«, ki je sramotna točka na imenu slovenskega naroda. Kakor je to običajno tudi pri cerkvenih žegnaujib — so se fantje stepli. Topot prav usodno: Ravtarjev fant je ustrelil Antona Kranjca, ki je takoj izdihnil... Drugi fantje pa so takoj planili po Ravtarjevem bratu ter ga z noži tako »temeljito« obdelali, da najbrž zanj ni več rešitve. Tako je nesrečni alkohol zopet dobil prav dostojen tribut. Vlom v Poljčanah. Danes zjutraj so v Poljčanah pri Ma-litschevi zalogi piva našli v spodnjih prostorih svoje hiše vlomljeno in izropano veliko železno blagajno. Vlom je bil izvršen strokovnjaško z luknjami okrog ključavnice in odvitimi zapahi. Delalo se je z dletom in močnim železnim drogom. V blagajni je bila nad 15.000 Din, hranilna knjižica in nekaj dokumentov. Vrata v hiše so si zločinci odprli skozi line. Od njih je moral eden razmere natančno poznati, drug, ki je prevrtal blagajno, je pa gotovo prišel od drugod, ker kraj nima takega strokovnjaka. V Poljčane se je odpeljal danes dopoldne policijski daktiloskop. Borza dela ima na razpolago službo za slaščičarja in starejšega tapetnika. — Električna luč v Mariboru in okolici je vzrok vsakoja* kih pritožb. Ni niti teden tega, ko je v Studencih odpovedal tok v precejšnjem predelu občine. Interesenti, ki točno plačujejo tozadevne pristojbine, so se obrnili zvečer na občinski urad, kjer je krajevni telefon, — pa so zvedeli, da ne smejo več telefonirati. — Včeraj pa so vsled kratkega stika ugasnile ne samo vse stu-deniške zasebne in javne luči, ampak celo mesto je bilo vdeto v egiptovsko temo. — V Studencih samih pa so defekti v električni luči skoro vsaktedenski pojav, kar je zelo neprijetno. — Odbor Jadranske straže pripravlja z vso vnemo veliko veselico, ki se bo vršila na praznik dne 7. junija popoldne v parku vojašnice kralja Petra, Po zanimivosti in obsegu bo spored prekašal vse dosedanje. Sodelovala bodo pevska, telovadna in športna društva. Rekruti v Mariboru so po stari tradiciji vedno veseli. UkaJC po ulicah, kakor da korakajo v — Obljubljeno deželo. Največ pozornosti je vzbudil rekrut z leseno nogo (protezo), ki je v vrsti številnih postavnih fantov kričal do hripavosti. Gotovo je imel svoj tehten razlog za svoje razpoloženje. Vendar je treba povedati, da tisto rjovenje rekrutov po ulicah ni vmestno in napravlja na vsakogar zelo mučen vtis! Esperantski družabni večer. V sredo 23. tm. ob 8- zvečer prirede tukajšnji esperantisti v klubovi sobi hotela »Zamorc« družabni večer s sledečim vsporedom: 1. Predavanje o razvoju moderne opere (v esperantskem jeziku). 2. Proizvajanje arij modernih oper s pomočjo izvrstnega gramofona, ki ga Je daia tukajšnja tvrdka F. Perc na razpolago. Besedila so slovenska, nemška in espe-rantska. Vstopnine ni; gostje dobrodošli. Grajski kino. Danes v torek se predvaja še zadnjikrat »rdeča črka A«. Zadnjikrat poje še danes ruski zbor. Jutri v sredo je Grajski kino radi predpriprave za veliki monumentalni film »Sv. Frančišek Asiški« zaprt. V četrtek svečana premijera Sv-Frančiška, ter naprošamo občinstvo, da si vstopnice pravočasno preskrbi. Za četrtek je prva predstava ob 4. url že razprodana. Gojzer)!, lahki M težki in original kakor tudi nad 30 modelov promenadnih čevljev nudi Karo. Koroška c. 19. — ** Mesto, kjer se ne ženilo GREŠNO ITALIJANSKO MESTO CAMPORGIANO. Udarilo je kakor bomba. Neki rimski dnevnik je prinesel senzacionalno vest o malem italijanskem mestu, po imenu Camporgiano, kjer grešijo prebivalci v največji meri proti sveti zapovedi Mussolinija o pomnožitvi italijanskega naroda. List je namreč ugotovil, da v tem grešnem mestu že od 24. oktobra 1925 ni bil sklenjen niti eden zakon. Moško prebivalstvo mesta ne kaže nobene volje za družinsko življenje in za potomstvo. Poročevalec lista je ugotovil celo strašno dejstvo, da se možje tega mesta norčujejo iz raznih proglasov o raz-množitvi italijanskega naroda. Vest so posneli tudi drugi ljsti ter dvignili silen hrup. Župan mesta Cam porgiano, Mihael Rutini se je znašel naenkrat v silno kočljivem položaju. Z dušo in srcem je bil tudi sam na strani zakonu np^-Mnih sovrstnikov, kot inoZ postave bi pa moral odgovarjati. zakaj se v njegovem področju ne skrbi za potomstvo. Že to je velik greh, da je mnogoštevilne patetične oglase brez vsega vtaknil v arhiv, višek njegovih zadreg in težav je bil pa ta, da so po objavi rimskega dnevnika prihajali zaporedoma uradni spisi z vprašanjem in nalogom, kaj je z zakrknjenimi samci njegove mestne občine in zakaj jih še ni spreobrnil. Župan si je razbijal glavo, kako bi ljudem najuspešnejše zabičal smisel za zakon in potomstvo. Radi službe in časti je bil pripravljen dati najboljši vzgled, a kaj pomaga vse to. Mofžje. ki se smejijo visoko donečim Proglasom duce Mussolinija, mu seveda niso mogli pomagati pri številnih urgencah in pozivih, ki jih je dobil radi spreobrnitve grešne občine. V svojih velikih stiskah in zadregah je župan še ugotovil, da bi njegovo mesto bilo lahko idealno torišče za iz* vajanje vseh vladnih naredb o po-rrmožitvi naroda. Za družinsko življenje in številno potomstvo so mestu Gamporgianu dani vsi pogoji in to predvsem radi tega, ker je okolica rodovitna in ker spada mesto samo po sebi med najcenejše kraje Italije. Tudi prebivalstvo tega srečrto-ne-srečnega mesta je po veliki večini v dobrem premoženjskem stanju in bi vsi zakrknjeni samci lahko prehranili številne družine. Tudi žensko prebivalstvo mesta ima vse pogoje za zakonske zveze, kakoršne želijo vladne odredbe. Ko je bilo vse to ugotovljeno, se je pa zgodilo sledeče: Neki angleški list se je slučajno zavzel za problem samskega življenja v tem mestu ter priobčil daljši članek o mladenkah, ki doma ne najdejo moža. Priobčil je tudi fotografije mladih deklet da bi s”etu še bolj pokazal, k Mike dobrine i;t lepote zametuje trdovratni itilijan-ski samski svet. Angleški list je s svojim člankom vzbudil vsesplošno pozurncst. Slike prisiljeno samskih deklet so izšle tudi v drugih listih in župan Rutini je uvidel, da je postal proti svoji volji in v svojo škodo svetovno popularna osebnost. Iz Anglije, Španije, Portugalske in Grške je dobival dnevno pisma, naj uradno opozori lepotice svojega območja, da je drugod dovolj ženinov. Nekaj takih pisem je prišlo celo diplomatičnim potom in to je naneslo nesrečnemu županu še več oblastnih ukorov, zakaj ne skrbi, da bi njegova občina — če že ne more usmeriti svojega življenja po nared-bah o razmnožitvi italijanske nacije — skrbela vsaj, da ne bo delala svetu sramote. Zapovedati je lahko. Izvršiti pa težko. Župan je z vso vneno in natančnostjo odgovarjal na pisma, povzročena od angleškega in drugih listov. in tako je v kratkem času ve* čina deklet njegove občineshašlo može v daljnem svetu Mesto je postalo s tem zelo nopularno. kar je pa za župana in občino usodepobio. ker se vsiljujejo s*d?i v mesto ir drugih krajev mo/a željna dekleta. To prvotnega stanja seveda ne spremeni ter žtinana nred obla?tio Javili smo že, da je določil MO v sporazumu z darovateljem krasnega pokala za nogometno moštvo g. Jlgerjem binkošti kot termin prvega leta za odigranje pokalnih tekem. Ker pa pade na binko-štno nedeljo ravno finalna tekma za prvenstvo Slovenije, v kateri se srečata ASK Primorje in ISSK Maribor, bodo odigrali klubi, ki se udeleže tekmovanja za Jlgerjev pokal, prvo kolo na binkoštni pondeljek, finale pa drugo nedeljo dne 3. junija. Kakor doznavamo iz MO, se bodo borili za prekrasno darilo g. Jlgerja ISSK Maribor, SK Železničar, SK Svobode in SK Ptuj. — Rapid hoče biti torej dosleden svojemu sklepu, da ne nastopi dve leti proti »Mariboru«... URUGVAJCI V MARIBORU po vseh prilikah sodeč ne bodo mogli nastopiti. Da pa ne bo naše športno občinstvo preveč godrnjalo in si po nepotrebnem razlivalo žolča, so merodajni krogi poskrbeli za sijajno in docela enakovredno nadomestilo za nedeljo dne 7. junija, ko bomo praznovali v ljudskem vrtu višek nogometne sezone. Kakšno presenečenje bo to? Ne bomo to pot pozdravljali v svoji sredi ne profesijonalov, ne amaterjev iz kakega znanega nogometnega centra Evrope ali Južne Amerike, -ie bomo videli kakih slavnih senjorskih igralcev niti kake četrte mladine. Tu pojde za vse več: mariborski gledališki igralci so sprejeli rokavico, ki jim jo je vrgel u-pravni odbor ISSK Maribora izzivajoč junake odra na boj v ljudski vrt. Kakor se čuje, dela najnovejšim zvezdnikom-nogo-metašem sedaj ogromno preglavic le še vprašanje treninga, trenerja in pa sodnika. Če bomo o tajnih pripravah še kaj izvohali, bomo pravočasno poročali.. \ MOLNP službeno. V igri za Jlgerjev pokal nastopita na binkoštni pondeljek naslednji dvojici: ob 14.30 SK Železničar—SK Svoboda in ob 16-30 ISSK Maribor—SK Ptuj. Službujoči odborniki vsi gg. odborniki MO. Vsak klub postavi dva reditelja, ki se javita pol ure pred tekmo pri službujočih. Tenis-tekma STK Ptuj—SSK Maribor 10:9. V nedeljski revanžni tekmi so agilni igrači Slov. teniskluba Ptuj odnesli nepričakovano pičlo, a zasluženo zmigo nad Mariborom, kar je pripisati v prvi vrsti njihovi vzgledni borbenosti. Zlasti sta ugajala gdč. Mara Majžer ter gg. Sa-kotnik. Od domačinov so bili zopet na višku ga Babič, gdč. Stergar, gdč- iri-bar, gdč. Reisinger in gg. Gasparin, Bergant in Mastek; Zadovoljivo igro na mreži sta pokazala edinole gg. Šepec in Voglar. Ekshibicijske tenis - igre. Jutri, v sredo dne 23. t. m. odigrata najboljša tenis-igralca Jugoslavije Schaffer in Leyrer, skupno z domačini dr. Blanke in Hitzl nekaj ekshibicijskih tenis-iger. Prireditev se vrši ob 16. na prostorih Rapida. Hazena. V nedeljski prvi hazenski tekmi za točke ‘je v Zagrebu zmagala družina ASKa nad Gradjanskim 5:1 (4:0). S turneje »Jugoslavije«. Po zmagi v Kasselu je beograjska Jugoslavija v Frankfurtu podlegla 4:6 (1:2) moštvu F. S. V. Frankfurta. Bojkot Angleški. Izvršilni odbor mednarodne nogometne federacije je sklenil, da je od včeraj 22. tm. vsem članom Fife zabranjeno igra ti s katerimkoli angleškim klubom. — Še ta mesec se bo vršil v Amsterdamu kongres Fife, ki bo moral rešiti marsikatero težko točko v mednarodnem razmerju nogometnih zvez; saj odkrito grozijo z izstopom iz federacije avstrijski, češki in madžarski savezl n 11 'ii.i—' "■ n—— Po domače. Sodnik: »Tole se mi pa ne zdi preVeS verjetno!« Priča: »Koliko greva..stavit, da je resnično!« • ŽmCm, do; i«wwj* k> *gia-4 ‘ti l/govtk&f* ti riW«—»na . vuJt* b«M4t 50 p, MjiMnlU tmHk D« tO'—1 MoH g&mA U tfeCijov poar*-dovnl«« ia »ocijam* nama«® obUnatra: vaaka banda 30 p, ■ajmanjii cnaask Oia 6— dobite vsaki dan in čtez celo poletje edinole v Prvi dalmatinski kleti, Mesarska ulica Si. o Danes skombii, sardele, raki, ribja salata, ribja marinada vse po jako nizki ceni. Za obilen obisk se priporoča Josip Povodnik Gramofon s 40. ploščami, tremi zvočnicami po ceni naprodaj. Franjo Purgaj, Pesnica. 1032 Šivani sandali in čevlji se vam podplatijo najceneje in najhitreje v mehanični delavnici Vrtna ulica št- 8. ________________________________________ 948 Damske nogavice znamke »Mravlja«, nudi Srečko Pihlar, Maribor, Gosposka ulica 5. 895 Sandale, dvakrat šivane, lastni izdelek, kupite najceneje v mehanični delavnici Vrtna ulica št. 8. _____________949 Pisalne stroje Remington — najnovejše modele — prodaja na obroke J. Gustinčič, Maribor, Tat tenbachova 14. Zahtevajte ponudbe. 969 Lepa soba se odda solidnemu gospodu. Naslov pove uprava »Večernika«. 1030 Kupim staro zlato srebrni denar, umetno zobovje po najvišjih cenah. — Ilger-jev sin, urar in ju-velir, Maribor, Gosposka ulica 15. X Kovčke za potovanje vseh vrst, vseh velikosti od najmanjšega do največjega nudi po najnižjih cenah Ivan Kravos, Aleksandrova 13. 863 Snažna soba v pritličju z dvema posteljama se takoj odda. Vprašati: Miklošičeva ulica št. 2 II. nad. vrata št. 4. 2 1007 Za 141etno deklico se išče mesto vajenke kakega obrta z o-skrbo. Naslov: M. Kosi, Varaždin, Kuku-ljeviceva lil. 8. 1031 3sobno stanovanje blizu kolodvora se menja za 2—3 sobno v Magdalenskem predmestju- Ponudbe pod »Sohičho 30« naj se vpošlje na upravo lista. 1029 v slovenskem prevodu? Knjiga je v jako lični o-premi in velja broširana 46 Din, v platnu vezana 56 Din. Naroča se v Ljudje, ki delajo', nosijo PALMA KAUČUK PODPETNIKI, kor %o najconejii In trajnejši od usnja In dalajo tudi pr)|*tno hojo, kar Vam varuje živce. Maribor, Aleksandrova c 1$ S potrtim srcem javljamo vsem znancem tužno vest, da je Vsemogočni poklical našega preljubljenega soproga, brata, svaka in zeta, gospoda Josipa Vrhovnika železniškega uradnika po dolgi mučni bolezni, previden, s tolažili sv. vere dne 22. maja ob Vi 2. uri v boljšo bodočnost. Pogreb blagega pokojnika bo v četrtek, dne 24. maja 1928 ob 17. uri iz hiše žalosti, Koroška cesta št. 43 na mestno pokopališče v Pobrežje. Sv. maša zadušnica bo. darovana 25. maja 1928 ob 7. uri v Stolni cerkvi. V Maribora, dne 22. maja 1928. Anica Vrhovnik, soproga in ostali sorodniki. 1035 Rešite svoj najlepši kras »voje ltsel Podelite te pa najboljšega in najprelskuSneJSega sred-»t»a za laie to Je pomada Ane Cilag. Cilag-pomada ae uporablja le «M!et po vaera svetu od miljonov ljudi z najboljšim uspehom 5o bo tudi Vamgotovo pomagala. Veliki lonček stane Din 80-— dvojni pa Din Str—. K uporabi pomade je potreben: apecijalnl Shampon ki zadostuje za 20 kratno izpranje glave.ter stane Din • Poštnina se posebej zaračuna. Naročite s točnim naslovom: vAURORA*' Abt 19, Novlsad, ŽeleznKka 47. 958 Stran f.\ * Warn>orski VtCCRNlK jTuTfž* Viktor Mčric: Pomlajeni Poželjenje starcev. I. del NastaVil je slušalko. »Kaj! Kaj ste rekli? No, no, to je še lepše ... Kaj? ... Prišel je iz vojašnice? ... Da razumem ... rodbina misli, da so ga odvedli . •. Dobro I V redu!« S širokimi odprtimi očmi me je pogledal. »Moj dragi Doucet, sedaj pa verjamem, da ste na pravi sledi Zopet je eden izginil. Tokrat neki vojak, ki je bij na dopustu. Stariši pravijo, da je ta strašni človek — vaš učenjak, resnično ali izmišljeno bitje — v zvezi s to zadevo. Vsekakor imamo že dva slučaja laikov. Serija duhovnikov je prenehala. Le napravite, moj dragi, napišite nekaj Izbornega!« ' Nervozno si je mel roke. Kar se tiče mene, sem pa čutil, kako mi kri sili v glavo. Planil sem v redakcijo ter brskal po korespondenci, ki se je v moji odsotnosti nakopičila. Nič posebnega. Večinoma čitatelji, ki so bili razočarani in ogorčeni: Sama priporočila, nasveti, pritožbe. Naenkrat sem vzkliknil v velikem začudenju. Zdelo se mi je, da poznam pisavo. Odprl sem omot ter potegnil ven zganjen papir z naslednjimi preprostimi vrsticami: »Moje pismo ste priobčili. Storili ste napako. Čuvajte se! Neznani učenjak.« Spreletelo me je po hrbtu navzgor do ramen. Potem sem se ujezil. Norec in ne učenjak! Zločinec ali šaljivec — kot moj nasprotnik bo že videl! Z grožnjami se ne dam ostrašiti. In napisal sem to stvar, da bi popravil svoj sloves in norcem zavezal jezike- Pisal sem, kako sta izginila dva mlada človeka, od katerih je bil eden vojak in stavil ironično vprašanje? »So mogoče sedaj duhovniki, ki, žro nevernike?« Ta beseda je bila nepričakovano srečno izbrana. Ponavljali so jo v vsem Parizu od enega konca do drugega. To je zadostovalo, da se je mnenje spremenilo tako, kakor sem računal. Kmalu so se beležila zopet nova odvajanja. Nekatere od odvedenih so pa pozneje zalotili v nežnem spremstvu. Vendar pa splošen strah radi tega ni nehal. Koliko nesmiselnih domnev se je slišalo! Zdaj je bila ideja o neki nenasitni Messa-lini: zdaj se je govorilo zopet o tropi ljudožercev. Policijski predsednik je izdal lepake s sledečim besedilom: »Mladi možje, Čdvajte se! Ne dajte se premotiti od kake sleparke!« Vsakdo si je namreč vbil v glavo, da igra v tem skrivnostnem rv M a" rt poru, Une 22. v. I5zS. — 1 odvajanju glavno ulogo bataljon žensk, ki imajo nalogo, moške privabiti. In vsepovsod, v vseh listih, na vseh ustnicah isto vprašanje: »Kaj počne ž njimi?« On, Mino.taurus, to čudno bitje, ta učenjak — ropar, ta velika in strašna skrivnost! Ali usmrčuje mlade ljudi? Ali jih žre? Se napaja z njihovo krvjo?« Vse bedarije pretečenih mesecev, obdolžitev Judov in Nemcev, vse to se je razblinilo kot dim v viharju strahu, ki je ljudem obtežil glave in srca. « In tedaj sem našel besedo, označilo, krvavo ime, ki se je prijelo monstruna. »Ali jih žre?« — so vpraševali. Odgovoril sem: »Da, žre jih!« — ter zaklical v svet krvavo ime: UGOL1N! Dalje prihodnjič. Ip@misiiaife se