t.eto ni., štev. 63 PoStnJno. pev£?.!ir»r>6, V Lfabijant, sreda dne 15. marca 1922 Posamezna stev. 50 par*2 K (zhajz ob 4 zjutraj. Stane celoletno , . K mesečno....... K r za inozemstvo . . ¥00 , Oglasi za vsak mm višine stolpca (58 mm) . * K mali oglasi do 30 mm stolpca (68 mmt . i » Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Uredništvo: Miklošičeva cesta št H8fl Telefon it 72. Upravništvo: l1^ Sernova ulica Telefon it 3& Račun kr. pošt ček. urada Stev. 1LM2. Ljubljana, 15. marca. J Minister za izenačenje zakonov je predložil zakonodajnemu odboru projekt zakona o upravnih sodiščih. To je važen korak naprej na potu naše konsolidacije, ker so baš nepri- i stranska upravna sodišča najsigurnejše, in najuspešnejše sredstvo, ki more i dvigniti zaupanje ljudstva v državno Zakonodajni odbor upravo. V bivši Avstriji je bila uredba upravnega sodišča dosti dober ventil proti samovoljnostim in samopašno-stim upravnih oblastev, bodisi avtonomnih, bodisi državnih. Čeprav je bila njegova kompetenca precej omejena, tako da n. pr. ni bilo upravičeno razsojati v zadevah takozvanega »prostega preudarka*, v disciplinarnih zadevah in pri imenovanjih, ali nastanitvah, je vendar strah pred upravnim sodiščem zabranil vnaprej marsikako zakonolomstvo nižjih instanc, ali vsaj povzročil korekturo očividno krivičnih odločb po pritožbenem oblastvu. V živem spominu nam je, kako je upravno sodišče na Dunaju opetova.no kasi-ralo krivične in pristranske odločbe deželnega odbora in celo v narodno-političnih zadevah, kakor n. pr. glede jezikovne uporabe, ali glede uličnih tablic ljubljanskih, smo imeli kljub očitnim germanizatoričnim tendencam avstrijske državne uprave zaznamovati marsikak, čeprav skromen uspeh. Sicer je trajalo postopanje pred upravnim sodiščem prekomerno dolgo, tako da so bile izrečene odločbe često obsoletne, vendar je že grožnja z upravnim sodiščem v kali zatrla marsikako zlorabo upravnih oblasti. Od prevrata naprej take institucije nismo imeli. Dasi smo je včasih zelo pogrešali, vendar moramo objektivno ugotoviti, da je bilo v kaotičnih n pravnih razmerah prvih let po prevratu oživotvorjenje take institucije nemogoče. Premnogokrat so morali upravni organi vsled pomanjkanja j-plošno veljavnih zakonskih predpisov ukrepati na lastno pest in izvesti administrativnim potom marsikak ukrep, ki ga je zahteval nujni državni interes. čeprav za to ni bilo zakonitega predpisa, ali veljavne naredbe. Mnogo administrativnih činov je narekovalo v tej revolucionarni dobi načelo državne samoobrambe in potrebo uveljaviti povsod v javnem življenju princip prepondecanee domačega življa nad tujim elementom. Dasi se je v tej dobi ukrenilo marsikaj pogrešnega. bi bilo vendar napačno, klicati za vsak administrativen ukrep iz te dobe na pomoč upravno sodišče. Danes je stvar drugačna. Imamo vstavo že kmalu leto dni v veljavi, imamo na temelju te ustave vsaj v glavnem izdane veljavne zakone in siredbe, ki so za celo državo nujno enotne. Nadaljno ščitenje uprave prod kritiko upravnega sodstva je ne samo nepotrebno, ampak bi bilo za državo celo škodljivo. Po vidovdanski ustavi se konča administrativna instančna pot v večini slučajev že v oblasti sami, zato je hvalevredno, da je že sedaj vlada predložila zakonski načrt o upravnih sodiščih zakonodajnemu odboru; kajti ničesar ni bolj nujno potrebno, kot to, da se uvede za kontrolo in remeduro odločb upravnih organov kritika upravnega sodišča. Pod nekakim Da-ruoldejevim mečem nevarnosti, da ka-sira upravno sodišče njegovo odločbo, si bo vsak uradnik svoje ukrepe temeljiteje premislil, predno jih bo izdal. Ka drugi strani bo uvedba upravnega sodišča tudi dvignila zaupanje državljanov dodržavne uprave, ko bo krivično prizadeti vedel, da more najti odpomoč zoper nezakonitost pred forumom neodvisnih sodnikov. Beograd, 14. marca. (Izv.) Danes je zakonodajni odbor nadaljeval razpravo o načrtu zakona o srezkih in oblastnih samoupravah- Republikanec Gjonovič je v svojem govoru naglašal, da je delokrog premajhen, če bodo oblasti velike, in prevelik, če bodo oblasti majhne. Zahteval je za samouprave nadaljnjih finančnih virov ter kritiziral ustroj samouprav, v katerih ne bodo mogle priti do besede vse struje ljudstva. Klerikalec dr. Dulibič je polemiziral z izvajanji zemljo-radr.ika Moskovljeviča, demokrat dr. Cubrovič pa je ugotovil, da vodijo samouprave po načrtu vlade račune o vsem narodu. Minister dr. Trifkovič je izjavil, da je nastal načrt samouprav popolnoma ▼ sklada t zahtevami interesov naroda. Govorila sta tudi še dr. Šumen-kovič in Ljuba JovanovkS, nakar je bila seja zaključena. Beograd, 14. marca. (Itt) Danes je finančni odbor obravnavai m sprejel poročilo pododbora, ki je uredil proračun finančnega ministrstva Ljubljanski občinski svet (Glej 2. stran!) Zdravstveno stanje v kraljevini Večne albanske homafije Beograd, 14. marca. (Izv.) Današnja »Tribuna* javlja iz Debra, da je borba oboroženih italijanskih agentov proti tiranski vlaii končno uspela. Zadnje dni se vrše novi krvavi boji med vladnimi četami in četami Hasan bega Prištinca in Bajram Cure. Najhujša borba se vodi o-koli Elbasana in Fierije. Vladne čete se dobro drže in pričakujejo znatne pomoči, vsled česar ni izključeno, da bo to pot Hasan beg premagan. List poziva našo vlado, da naj nikar m ostane samo opazovalec dogodkov, ki so tudi za nag velike važnosti Treba bi Wlo pomagati tiranski vladi proti oboroženim italijanskim agentom, kajti ona pravilno zastopa nacionalni interes in želi voditi balkansko politiko sporazuma in prijateljstva s svojimi sosedi. Rim, 14. marca. (Izv.) Albanski vstaši so zasedli Tirana EPIDEMIJA ČRNIH KOZ. Beograd, 14. marca. (Izv.) Minister za narodno zdravje is raznih krajev naSe države dobiva poročila o slučajih obolenja za črnimi kozami Zaradi tega je ministrstvo izdelalo naredbo za vse zdravnike, po kateri imajo zdravniki poskrbeti, da bodo vsi otroci s 7 leti in pa vsi oni, ki obiskujejo še osnovno šolo pravočasno cepljeni proti kozam. ŠKRLATICA IN INFLUENCA. Beograd, 14. marca. (Izv.) Poročila iz vseh delov naše kraljevine javljajo po- Genovska konferenca Rim, 14. marca (Izv.) Ker so pristale vse vlade, se vTŠi genovska konferenca nepreklicno dne 10. aprila. ZAHTEVE MALE ANTANTE V GENOVI. Beograd, 14. marca. (Izv.) Češkoslovaška in Jugoslavija bosta zahtevali v Genovi revizijo canneških določb. Obe vladi smatrata, da je razdelitev reparacij med zaveznike nepravična. Jugoslavija in Rumunija ne nameravata Avstriji in Madžarski poprej nuditi gospodarske pomoči, dokler jima ti dve ne poplačata vojne odškodnine. Praga, 14. marca- (Izv.) Češkoslovaški tiskovni urad objavlja: Pri pogajanjih v Bratislavi glede zavzetja skupnega stališča v Genovi sta ugotovila češkoslovaški ministrski predsednik dr. Beneš in jugoslovanski zunanji minister dr. Ninčič: Vlade češkoslovaške republike, Rumunije, Poljske in Jugoslavije so se sporazumele, da nastopijo na genovski konferenci s skupnim programom: 1.) Canneške določbe se morajo držati. 2.) Smernice za gospodarsko obnovo, ki se določijo na beograjski konferenci ekspertov, se uveljavijo. 3.) Olajšati se morajo mednarodni trgovinski in transportni odnošaji, pri če- mer pa ne sme biti prizadeta neodvisnost nobene države. 4.) Vsaka Izmed zavezniških držav se udeleži razpravljanj samo tistih vprašani, na katerih Je neposredno zainteresirana. LJENIN ZAHTEVA JAMSTVA ZA VARNO POT. Rim, 14. marca. (Izv.) Zastopnik sovjetske vlade v Rimu, Vovrovsldj, je danes izročil Schanzerju noto Čičerlna glede genovske konference, v kateri zahteva jamstvo za varnost sovjetske delegacije. Dalje naznanja Čičerin v noti tudi stališče svoje vlade napram zahtevam po ruskih jamstvih. PESIMISTIČNE AMERIŠKE INFORMACIJE. London, 14. marca. (Izv.) »Chlcago Tribune* trdi, da Je skoraj gotovo, da se genovska konierenca sedaj, ko je odpovedala Amerika svojo udeležbo, sploh opusti. «Daiiy Telegraph. poroča, da odpošlje Amerika na genovsko konferenco, če se bo vršila, bivšega predsednika National City banke. Franka Vanderlipa, kot opazovalca. Vanderlip snuje načrt »evro-pejske banke*, katero idejo propagira sedaj po Evropi ameriški senator Owen. ! nehanje škrlatice kakor tudi španske influ-; ence. Do sedaj Je bilo prijavljenih v novejšem času le par slučajev obolelosti za trebušnim legarjem m treh vojakov za legarjem. BAKTERIOLOŠKE POSTAJE. Beograd, 14. marca. (Izv.) Bakteriološke postaje so do sedaj v naši kraljevini v Zaječaru, Splitu, Dubrovniku, Sarajevu, Zagrebu, Osijeku in se Je njih važnost pokazala posebno v pobijanju nalezljivih bolezni. Sedaj se ustanavlja tak institut tudi v Beogradu. Ceško-fugoslovanska gospodarska ankefa v Pragi Zdravstveno stanle min. dr. Žerjava Dubrovnik, 14. marca. (Izv.) Zdravje gosp. ministra dr. Žerjava se je v zadnjih dneh znatno izboljšalo. Merska obsn^na v Zagrebu Zagreb, 14. marca. (Izrv.) V nedeljo je bilo po naredbi nadškofa pri vseh glavnih mašah v zagrebški škofiji proglašeno svečano prekletstvo nad organizatorji in pristaši hrvatske narodne cerkve, ter nad hrvatskimi reformisti in obiskovalci hrvatskih maš. Ta najnovejša »kletev* iz zagrebškega kaptola je iznenadila, ker kaže na srednjeveške nazore, ki vladajo na kaptolu pod vplivom jezuitov. »Kletev* tudi grozi reformistom z državno silo, kakor da so to tol-čn! nrniHržavri liudie! Praga, 14. marca. (Izv.) Včeraj se ie tu vršila anketa jugoslovanskih in češkoslovaških zastopnikov gospodarskih in industrijelnih krogov, kateri je prisostvoval tudi jugoslovenski poslanik v Pragi g. dr. Vošnjak. Generalni tajnik Zvezo industrijalcev dr. Hodač je izjavil, da so trgovski odnošaji med obema državama še premalo razviti in ne odgovarjajo potrebam obeh držav. Obrazložil je transportne težkoče in označil valutne prernembe le kot začasne težkoče. Tajnik beograjske trgovske zbornice je izvajanjem dr. Hod&ča v vsem pritrdil. Nato je inšpektor jugosiovenskega trgovinskega ministrstva dr. Bantič referi-ral o vladni in trgovinski politiki obeh držav. Anketa je bila nato zaključena. Popoldne je povabil poslanik dr. Vošnjak udeležence ankete na čaj, katerega so se udeležili zastopniki gospodarskih korporacij. PRAŠKI VZORČNI SEJEM. Praga, 14. marca. (Izv.) _ Tretji dan praškega vzorčnega velesejma je stal v znamenju jugosiovenskega obiska. Največ se je oglasilo interesentov iz Jugoslavije za poljedelske stroje in draga taka orodja, potem za tekstilna proizvode, obuvala. Največ je bilo zaključenih kupčij v mobilijah, tekstilnih in kemičnih proizvodih, v steklu ter slaščicah. Tudi iz Romunije je došlo precej zastopnikov trgovskih in industrijskih krogov, ki so danes poeetilj vzorčni sejem. Za petek je prijavljen obisk predsednika Masaryka. ANGLEŠKO POSOJILO ČEŠKI Praga, 14. marca. (Izv.) Parlamentarni odsek peterih je pristal na angleške pogoje glede posojila in bo predložil parlamentu tozadevni zakonski načrt. Obresti posojila se bodo krile iz dohodkov tobačnega monopola. Znesek 10 milijonov funtov se razdeli v dva obroka. Iz prvega obroka se poplačajo terjatve državnih dobaviteljev. Posojilo Avstriji bo šlo iz drugega obroka. SCHANZER DESAVOUIRA DELLA TORRETTO? Dunaj, 14. marca. (Izv.) Zdi se, da se bo izjalovil poizkus Madžarske, pridobiti s pomočjo razmejitvene komisije nekaj burgenlandskega ozemlja. Stvar je vzel v roke poslaniški svet Budimpeštanski listi doznavajo, da bo razmejitvena komisija na povelje poslaniškega sveta kmalu ustavila svoje delo. Češkoslovaška vlada je naznanila zveznema kanclerju Schobru, da je poslala pariški vladi noto, v kateri ugotavlja, da bi izpolnitev madžarskih želj v Avstriji škodovala interesom ne samo male antante, ampak tudi Francije. Italijanski zunanji minister Schanzer je naznanil dr. Schobru, da v zadevi Burgenlanda ne bo zasledoval politike de!la Torrette in da ie odločen, držati se ra- I pallske pogodbe ln rešiti vprašanje Bur- I genlanda v sporazumu z Avstrijo. i Reška komedija se nadaljuje Milan, 14. marca. (Izv.) »Corričre della Sera. poroča Iz Reke, da so sklenili tamošnji fašisti, da bodo uporabili tudi silo, če bo Italija branila spreieti imenovanje Giuratija za reškega komisarja. Rim, 14 marca. (Izv.) Giuratti je dospel v Rim. Po posvetovanju z De Fac-to in Schanzerjem se je odločil, da ne sprejme imenovanja za reškega civilnega komisarja Včeraj se je sestal ministrski svet. ki je razpravljal o reškem vprašanju. Sklenil je, da se bo za vsako ceno strogo držal rapallske oocrodbe. Jugoslovanska nota Bolgarom! Pariz, 14. marca. (Izv.) »Matin* do-znava, da je sklenila jugoslovanska vlada poslati bolgarski vladi noto z določenim rokom za odgovor ter zahtevati takojšnji razpust vseh revolucionarnih macedonskih komitaških udruženj, ki ee nahajajo v državi Nova madžarska ne« sramnost Beograd. 14. marca. (Izv.) »Politika* poroča: Kurirja jugoslovanskega vojaškega atašeja v Pečuhu, korporala Zivkovl-ča. Je na madžarski meji ustavil obmejni komisar Antal in ga pozval v svojo pisarno, kjer je zahteval od njega, naj mu izroči listine, katere prenaša. Zivkovič se je hotel poslužiti orožja v svojo obramba toda Madžari so ga razorožili in ga oropali listin. Beograjsko časopisje zahteva, na] vlada pokaže, da ni brez moči. Grška kriza Pariz, 14. marca. (Izv.) Iz Aten poročajo, da je Stratos, kl mu Je bila včeraj poverjena sestava nove vlade, kralju vrnil mandat. ZOPETNA MEZDNA BORBA NA ČEŠKEM. Praga, 18. marca. (Izv.) »Rude Pravo* poroča, da je pričakovati izprtja nadaljnjih 40.000 delavcev. V tekstilni industriji so delodajalci odklonili povišanje mezde za 10%. Ako do 20. t. m. ne pride med obema strankama do sporazuma, izbruhne najbrže približno v 300 obratih stavka. STEKLARSKA STAVKA NA ČEŠKEM. Praga, 14. marca. (Izv.) 70.000 čeških steklarjev je danes začelo stavkati ker so lastniki steklarn z današnjim dnem odpovedali stare pogodbe ter znižali plače. Ministrstsvo za socialno skrb je zajelo posredovati. Lastniki so posredovanje zavrnili in groze za nekaj časa zapreti tvomice. PLAČILNI ODLOG NEMČIJI. Pariz. 14. marca. (Izv.) .Echo de Pariš* poroča, da ie finančni minister pristal na pred'oge reparacijske komisije, po katerih naj se dovolita Nemčiji do Velike noči dva plačilna odloga. Na sobotni seji komisije se sestavi tozadevno obvestilo Nemčiji. JUŽNOAFRIŠKI UPOR. London, 14. marca. (Izv.) Po zadnjih vesteh iz Južne Afrike je odpor vstašev zlomljen. Vladne čete so ujele nebroj vstašev. Z Johannisburga so odstranjeni vsi nevarni elementi. Železniška črta Jo-hannisburg-Pretoria je v rokah vojakov, ki so zavzeli tudi Braktank. Fordsbury še drže vstaši, ki se bodo pa morali v najkrajšem času udati NEMŠKE VESTI O POLJSKIH VPO-N KLICIH. SchneldemShle (Šlezija), 14- marca. (Izv.) Doznava se, da je vpoklicala polj-, ska vlada -so državno brambo do vkliu-I čno letnika 1887. Sedemnajst polkov je odposlanih na rusko mejo. 'Vlaki, ki dohajajo semkaj, so prazni ZLATO AVSTR.-OGRSKE BANKE. Dunaj, 14. marca. (Izv.) Pogajanja glede likvidacije avstro-ogrske banke so j prinesla akr.iona.rjem precejšnje presene-ičenje. Konferenca nasledstvenih držav v iRimn namreč je sklenila, da se razdeli I ves preostali zlati rnklad banke me«! na-isledf.tvene države. ANTANTINI ZASTOPNIKI PROTI AVSTRIJSKI KRIZI. Dunaj, 14. marca. (Izv.) Angleški finančni kontrolor Young je danes posetil kancelarja Schobra in mu izjavil, da vpliva vladna kriza škodljivo na kreditno akcijo Avstriji. Tudi francoski poslanik na Dunaju Lefevre Pontalis se je v svojem pismu kaneelarju izrazil podobno. Parlamentarne stranke bodo najbrže zahtevale, naj dr. Schober ▼ prime ru, da se krizi ne najde izhoda, vodi manjšinsko vlado. ZA JUGOSLOVANSKE UPNIKE BANKE DI SCONTO. Beograd, 14. marca. (Izv.) Centrala udruženje upnikov Bance di Sconto v Rimu je izdalo svojemu odboru v Trstu naredbo, da zbere vse prijave denarnih zavodov ali privatnikov, ki imajo terjatve do te banke, za katero je bil kakor znano proglašen dne 29. decembra 1981 moratorij. Vsi taki upniki naj svoje zahteve naznanijo temu odboru, čigar naslov je: Preko tvrdke Gianni Ruzzier et Comp., Trst Via Madonna del Mar« 40 NOV MINISTER ZA PRIMORJE. Rim, 14. marca. (Izv.) Senator Ferrari je imenovan za ministra za twvve resoluciji proti draginj?. Nato je bila soglasno sprejeta resolucija za reformo izvoza. Prepove naj se tudi barfkam trgovanje z živili. Soglasno je bila sprejeta tudi resolucija občinskega svetnika Kralja, ki zahteva, naj se vsaj večjim avtonomnim občinam, kakor Ljubljana, Maribor itd. prizna pravica določanja cen. Draginjski zakon naj se uveljavi v prvi vrsti proti velikim firmam, ki so bile povzročiteljice ogromne draginje. Župan o svojih intervencijah v Beogradu. Na očividno najeto vprašanje občinskega svetnika dr. Sianovnika, ki ga je koalicija porabila za demonstracijo, naperjeno predvsem proti ministru dr. Žerjavu, ie župan med drugim poročal, da je bil slede aprovizaciie Ljubljane pri poljedelskem ministru Puclju, ki je takoj obljubil uvoz rumunske živine brez carine, kar pa ie zaradi raznih zaprek še neizvedljivo. Cilede podržavljenja mestnega dekliškega jiceja je prosvetni minister Pribičevič obljubil že za prihodnjo leto primemo podporo. Tudi minister dr. Žerjav je priznal napram županu potrebo podržavljenja li-eeja, a izjavil je, da sedanja koalicija v iiubljanskem občinskem svetu zaradi svojega zadržanja napram vladi ne more za-l.tevati podpore od — njega. V tem trenutku je nastalo v zbornici viharno razpoloženje. Koalicija je vpila prekinprek: Korupcija!* Občinski svetnik Rnpnik: 'Naj gre dr. Žerjav tožit sedaj še občinski svet!» Demokrati so z burnimi protesti odgovarjali: «V Ljubljani hujskate proti sedanji vladi, v Beogradu pa zahte-potem pa pri njih klečeplazite.* Obč. svet. vali demokrati in pa nar. socialist prof. Peterlin in je dobil torej večino, kar je povzročilo med koalicijo silno konster- gostaščina za 100 odstotkov. Izvajanja : nacjj0 in razburjenje. Klerikalci so kri-dr. Pestotnika so zadele zlasti klerikalce; ^ prekinprek, obč. svet. Kremžar pa *•________h-i!/ftf erJonl rwv HvO. •__;________:i--ni-nf DAiAri; v živo in so sikali kakor sršeni po dvorani. Dr. Pestotnik je med drugim izvajal: »Stoodstotni povišek gostaščine po tem predlogu znaša pri srednjevelikih in večjih stanovanjih v celoti 47 odstotkov do-klad, kar bo hudo breme tako za najemnike, kakor za hišne gospodarje. Pokrajinska uprava je odklonila iz tehtnih razlogov celo vrsto v tej zbornici sprejetih finančnih predlogov. Menim, da nima zaupanja do vas od večine niti pokrajinska uprava, niti osrednja vlada v Beogradu. Načelo vaše gospodarske politike je: ,mnogo zahtevati od davkoplačevalcev pa jim zato malo ali ničesar dati/ Človek bi pričakoval, da boste del ogromnih stroškov krili iz dohodkov novih občinskih podjetij, socialnih naprav itd., toda pri vas ni videti nfkakšnega pozitivnega produktivnega gospodarskega smisla. Davčni vijak je vsa vaša modrost. Cisto naravno je tudi, da ne morete pričakovat! podpore od države, dokler jo podirate v svoji politični praksi in dokler klerikalno časopisje, shodi in prižnice podirajo državne temelje. Reagirati moram tudi na besede g. župana glede izjave ministra dr. Žerjava. Po mojih informacijah se je g. minister izjavil, da koalicija ne more pričakovati posebnih simpatij pri centralni vladi, ako delovanje koaliranih strank dosledno želi škodovati koristim mlade države.* (Nastane viharno prerekanje, klici: »Kaj je počel dr. Šušteršlč in bivši deželni odbor proti naprednemu občinskemu svetu v Ljubljani!*) V klopeh koalicije je vladalo veliko razburjenje, ki se je le polagoma poleglo, nakar se je sklenilo predlog vrniti odseku ter zaslišati zastopnike gospodarjev in najemnikov. Davek na gostilniške in kavarniške goste. Na gostilniške in kavarniške goste se uvede občinska davščina, ki se bo pobirala v gostilnah ob 22. uri, v kavarnah ob 23. uri in znaša za goste v gostilnah po 2 K, v kavarnah po 1 K. V kontrolo se uvedejo posebni bloki, po katere morajo gostilničarji sami. Eventualna goljufija se naznani državnemu pravdništvu, globa pa je določena na 5 do 50.000 kron. Davek na igre. Na vse igre za denar, kakor karte, do- p. „„ „,„, ______________mino, biljard, balinanje itd. se določi na vate od nje podpore. Naše ministre žalite,! posamezno osebo občinski davek po 8 K; Pire proti dr. Pucu (beguncu): »Vi vži-1 prost je samo šah. Davek se pobira na vate v LJubljani gostoljubnost, in ste pro- enak način., kakor davek na gostilniške i i njenim interesom!* Predrzni napad na občinskega svetnika dr. Puca je ponovno izzval ogorčene protestne vzklike s strani demokratov. Dr. Puc: »Jaz sem Ljubljančan, vprašanje pa je, če ste tudi Vi!* Dr. Triller: »Imenom demokratskega kluba najodločneje protestiram proti nečuvene-riiu napadu na našega tovariša, ki so ga pregnali Italijani Iz Gorice in se mu sedaj očita, da vživa gostoljubnost Ljubljane, ue glede na to, da je povrh še Ljubljan-Jan.* Občinski svetnik Turk napram Pir-;u: «To je nesramnost prve vrste!* O. župan: »Pokličite občinskega svetn. Pirca k redu!* Po dve minuti trajajočem viharju je župan poklical k redu obč. svetn. Pirca in Turka. Personalno-pravne zadeve. V LJubljani se ustanovi občinski posredovalni urad. Vodstvo se poveri pogodbenemu uradniku, vpokojenemu sodnemu uslužbencu, ki ga imenuje župan in mu določi tudi plačo. Ugovor občinskih svetovalcev demokratske stranke proti kaznovanju klubo-v ih članov, ker so se na zadnji seji odstranili iz dvorane, je bil po kratki debati zavrnjen. Pokrajinska uprava ni odobrila sklepa občinskega sveta glede 5 do 60 odstotkov občinske doklade na osebno dohodnino. Občinski svet vloži priziv. Vlada tudi ni odobrila lOOodstotno povišanje davščine na prevozila, kar se vzame na znanje. Zopet nova bremena. — Debata o povišanju gostaščine. — Novi burni prizori Sledila je zanimiva razprava o pred-V.gu finančnega odseka, da naj se poviša in kavarniške goste. Zgradba novega magistrata. Za zgradbo novega magistratnega poslopja se dovoli 50 milijonov kron kredita z dodatnim predlogom inž. Turnška da naj razpiše konkurenco. Zvišanje prejemkov mestnih uslužbencev Vsem občinskim nameščencem in tehniškemu osobju elektrarne, plinarne in vodovoda in upokojencem se izpreme-ni temeljna plača v dinarje, draginjske doklade pa izenačijo z onimi državnih nastavljencev, veljavno od 1. januarja 1922. Diferenca se izplača 8 1. aprilom, Isto razmerje velja za prejemke razredno neopredeljenih kategorij. Za gradnjo Dečjega doma se preskrbi stavbi šče. Komični prizori. — Kremžar oSteva prof. Peterlina. Do silno komičnih prizorov je prišlo v priliki o ponudbi učiteljstva tehnične srednje šole za odkup mestnih stavbišč v izmeri 15.000 kvadr. metrov za Bežigradom. Odsek je predlagal, naj se ponudba zaradi pomanjkanja mestnega sveta zavrne, nakar se je razvila dolga debata. Dr. Puc in dr. Pestotnik sta se imenom demokratov odločno zavzela za sprejem ponudbe. Pridružil se jima je tudi prof. Peterlin (NSS). Klerikalni govorniki so z vso odločnostjo pobijali demokratski predlog, soc. demokrati pa so 'bili rezervirani. Med splošnim hrupom je majestetično stopil pred prof. Peterlina in ga oštel kakor žolarčka. cVaš nastop je bil čisto navadna demagogija. Vi ste krivi da so prodrli demokrati!* Prof. Peterlin: »Kakšna demagogija? Kdo to pravi?* Kremžar oblastno: »To Vam pravim jaz!* ŠE EN NOV DAVEK. Mestna trošarina na alkohoL Vžitnina na vino v sodčkih se poviša od 200 na 400 K za hI za vino v steklenicah od 5 na 10 K, za šampanjec od 20 na 80 K. Nato je bila seja prekinjena in se nadaljuje jutri popoldne. $ht»d dr. Kukovca ob madžarski meji (Dodatno k našemu včerajšnjemu telefonskemu poročilu.) V pondeljek se je nadaljevala turneja ministra n. r. in nar. poslanca dr. Kukovca Prekmurju. Ob 10. dopoldne se jo vršil shod v Nuškovi v gostilni g. Nekiša, Kljub delavniku pa se je zbralo toliko ljudstva, da se je moralo končno vršiti zborovanje na prostem. Shod je otvoril načelnik krajevne organizacije, notar Koder, nakar je dr. Kukovec v stvarnem govoru podal sliko položaja in poživljal narod k smotrenemu delu na gospodarskem, kulturnem in socijalnem polju, da pridemo tako do uresničenja in razmaha vidovdanskega programa. Obširno je razpravljal tudi o vprašanju, kako od-pomoči neznosni draginji, ki tlači vse ljudstvo in ga spravlja v nezadovoljstvo To je mogoče le s povzdigo kmetijstva in obrti. Kljub velikim finančnim težavam naša država ni pozabila na Prekmurje, ampak je zajamčena gradnja železnice, s katero se prične takoj, kakor hitro bodo izvršene vse predpriprave. Ljudstvo je z velikim zanimanjem sledilo izvajanjem govornika in mu stavilo nato več vprašanj, na katera je odgovarjal temeljito in v splošno zadovoljstvo vseh navzočih. G. ministru in demokratski stranki je bila izrečena soglasno zaupnica. Ob 4. popoldne se je vršilo istotako sijajno uspelo zborovanje pod milim nebom v Križevcih, na katerem je g. minister opozarjal na stvarno in resno delo demokratske stranke in pobijal demagoštvo in frazerstvo nekaterih strank. Tudi na tem shodu je bila med viharnim odobravanjem 6oglasno sprejeta resolucija, ki izreka dr. Kukovcu zaupnico in ga prosi, naj bi še večkrat posetil prekmursko ljudstvo. Značilno je dejstvo, da je bDo na vseh shodih dr. Kukovca navzočih tu.li mnogo pristašev klerikalne stranke, ki so ploskali njegovim izvajanjem in glasovali tudi za resolucijo. Demokratska stranka dobiva v Prekmurju vsled smotrenega dela očividno vedno več pristašev., Politične beležke -j- Vzgledno pisanje je na primer to, ki se čita v današnjem »Slovencu*: »Zdi se, da vladni organi, ki dovoljujejo vedno nove žganjarne, za vsako ceno hočejo naš narod — svoje lastne rojake! — korumpirati, zastrupiti, uničiti. Zoper to demoraliziranje našega ljudstva od ctrani vladnih krogov hočemo nastopiti itd. Ko čitaš takšne zaslepljene izbruhe obrekovalske strasti, se ti naše ljudstvo ros zasmili. Ali imajo podivjani pisači pri »Slovencu* res ta list brez vsake kontrole v rokah? Ne moremo verjeti da bi g. škof glasilo se drzne nam očitati Iat hi ▼ isti 6api lagati, da gosp. dr. Kukovca ni bilo v Beogradu! V zadevi bolnic v Sloveniji je pa stvar ta: Ali je Hohnjec vložil svojo interpelacijo »prvi* ali »drugi*, je vsoeno. Mi sploh nismo trdili, da je ni vložil. Za vsakega pa- Sokolstvo! Zopet nas je zapusti' brat, ki je posvetil vse svoje življenj? delu za veliko sokolsko idejo. V torek ob 12. uri je preminul brat Janko Kova- --, — _ _ ^ - |čič, član tehniškega odbora Jugosloven- metnega človeka je dovolj, te pove- gkcga ^kriškega saveza. Kruta, neiz- mo, da je Hohnjec vložil pač le interpelacijo. d očim je dr. Kukovec brez interpelacije opravil vse potrebno pri finančnem ministru, pri dr. Stamparju v ministrstvu za narodno zdravje, dalje v demokratskem klubu in končno poskrbel, da se je zadeva v ministrskem svetu rotila brez odloga. Trditev, da se je dr. Kumanudi napram Hohnjecu ali Brandneriu branil dovoliti potrebne kredite in »so ga morali naravnost prisiliti*, je bedarija. Kako sta ga pa ^naravnost silila*? Žalca j se pa dLr. Kumanudi napram dr. Kukovcu ni branil? Pa menda ne zato, ker sta Hohnjec in Brandner že prej »izsilila* od njega vse potrebno? Še to naj »Slovenec* trdi, pa mu bomo še nekaj povedali, česar on ne ve. »Slovenec* ima eno samo pavovo pero, s katerim se skuša dičiti, pa mu bomo še to izpulili Smešno, ta klerikalna »politika in kultura*. (Končno dostavljamo: »Slovenčevo* poročilo, da je Kumanudi Hohnjecu obljubil znesek 1 milijon 600.000 dinarjev, je napačno. Hohnjecu sploh ni nič obljubil. Znesek, Id se je likvidiral, znaša 500.000 dinarjev ali 2 milijona kron, t. j. toliko, kolikor znaša deficit bolniških uprav v Sloveniji Ta znesek je dr. Kukovec izposloval pri finančnem ministru, kakor smo javili v svojem prvem poročilu. Pozneje smo vsled soglasnega poročanja drugih listov, Id so imenovali znesek 1,600.000, bili mnenja, da smo pri telefonskem poročanju napačno slišali. Sedaj se je izkazalo, da je točno naše prvotno poročilo o 500 000 dinarjev, — to dejstvo pa še celo jasno označuje klerikalno hvalisanje kot lažnjivo.) Prosvefa LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE. Drama. Sreda, 15. marca: »Prekrasne SabInke».E. Četrtek, 16. marca: Dramska predstava v opernem gledališču. Izv. Petek, 17. marca: »Hamlet*. E. Sobota, 18. marca: »Maryša*. C. NedeJja, 19. marca: »Hamlet*. Izven. Ponedeljek, 20. marca: »Prekrasne Sabin-ke D. Torek, 21. marca: Zaprto* Opera. A Sreda, 15. marca: »Boheme*. A. Četrtek, 16. marca: Dramska predstava »Žlahtni meščan*. Izv. Petek, 17. marca: Zaprto. Sobota, 18. marca: »Madame Bntterflv* Red B. Nedelja, 19. marca: »Plesna legendica*, »Cavallerla rusticana* Izv. Ponedeljek, 20. marca: Zaprto. Torek, 21. marca: »Werther*. E. * prosna smrt ga je iztrgala po dolgi mučni bolezni iz naše srede ravno v času. ko si je tako iskreno želel voditi naše vrne do novih ?mag. Poživljamo vse brate in sestre, da 6e v kar rajvečjem številu udeleže pogreba neumorno delavnega brata, ki se vrši v četrtek ob pol 4. uri popoldne iz mrtvašnice deželne bolnice. Zbiramo se točno ob tri če trt na 3. uri pred »Narodnim domom*. Zdravo! — Starešinstvo Jugoslovanskega sokolske-ga saveza. Telovadišče ra sokolski zlet Stavbni odsek je izdelal na podlagi odobrene si-tuacifeke razdelitve zletnega telovadišča detajlne načrte za tribune. Razpis za zgradbo teh tribun, se tudi že pripravlja in bo v prihodnjih dneh objavljen. DeU planiranja in ureditev zletnega telovadišča je oviral dosedaj neugoden zimski čas, vendar so vse predpriprave izvršen"* in se začne sedaj takoj z delom. Amerikanski Sokoli za zletnl fond Saveza. Med amerikan3kim jugosloven-skim Sokolstvom je zavladalo živahno zanimanje za vsesokolski zlet. Od ver društev prihajajo poročila, da odpošljejo na zlet deputacije, nekatera se zanimajo celo za tekme, katere se nameravajo u-deležiti. Pred par dnevi smo prejeli celo izdatno vsoto za zletni fond Saveza v znesku 2500 Din. Ta znesek je poslal neumorni sokolski delavec v Clevelandu brat Frane. Hudovernik. Znesek so nabrali tamošnji Sokoli vzlie neugodnim razmeram, v katerih žive. Bratom iskren3 zahvala! Spori Češka zmaga v Parizu. V pariškem stadionu Pershing se je vršila pret. ned. nogometna tekma med reprezentanco mesta Prage in moštvom mesta Pariza. V tekmi kateri je prisostvovalo približno 40.000 gledalcev, je praško moštve porazilo pariško s 2:0 (1:0). Pred odmorom je Dvoraček (Union, Žižkov) s prvim golom dosegel vodstvo za Pražane. nakar je Janda (Sparta) v drugi polovici zabil še en gol. Francozi niso imeli nobenega uspeha. O tej velezanimivi tek mi bomo še poročali Otvoritev nogometne sezone v Zagrebu. V nedeljo se je v Zagrebu pričela pomladanska nogometna sezija. Prekrasno vreme in nastop obeh prvakov, HaSka in Gradjanskega, so privabili na. maksimirsko igrišče neštete množice, ki so morale biti zadovoljne s številom za bitih golov. Hašk in Gradianski sta bila v izberni formi. Zlasti je Gradjanski v drugi polovici svoje tekme s šparto pokazal igro, pri kateri se je jasno videl uspeh dolgega treninga, ki ga vodi znani angleški trener Gaskell. Izidi so bili nastopni: Hašk: Viktorija 11:0 (5: 0, Gradjanski: Sparta 10:0 (8:0) Železničarji: Kiparsko razstavo v Beogradu Je otvo- * ril te dni dalmatinski akademični kipar Prano Kršinlč, ki je dovršil praško akademijo in Je že večkrat z uspehom razstavil v Zagrebu in Pragi. Spominska plošča Andriji Fijanu. V nedeljo je bila v Gunduličevi ulici v Zagrebu v Ljubljani z našo »Ilirijo* ter odpotuje nato na Špansko, kjer igra več tekem. »Ilirija* bo imela gotovo težko stališče in bo morala napeti vse sile. da ne doživi prevelikega poraza. Na nedeljski mednarodni plavalni vaška vlada koncentrirala vse količine radija, ki se nahaja v češkoslovaški republiki, na enem kraju. V to svrho ustanovi v Pragi bolnico in institut za zdravljenje z radijem. Institutu bo dala vlada odobraval takšna blazna hujskanja in ijenje z raaijem. msuiuiu uu imia »uja podla podtikanja, ki spominjajo na na razp0!ag0 3.1 grama radija. To bo .... ,„„, K„, .,„,.„ Iiruuuill najbolj surove Štefetove čase! In tij največji radioterapevtični zavod v Evro- T^T^^r^l Uudje Vore o balkanizmu! L a tretji na svetu. Do sedaj so večji r l \, „ _______,: no. «K zatvoritvi bolnic v Sloveniji.* zavodi za zdravljenje z radijem samo v Za »Novim Časom* in »Jugoslavijo*: Ameriki, in sicer v Baltimoru in Ne\v-je prišel danes še »Slovenec*. Škofovo i yorku. kov predlog so glasovali klerikalci, nekateri nar. socialisti in nekateri soc. demokrati. Za dr. Pucov predlog so glaso- Irat Janko Kovačič — mrtev Danes dopoldne je sledil nepričakovanemu ukazu neizprosne Morane naš dobri brat Janko Kovačič, kot žr-i. v grozovite, svetovne vojne. Z bratom Kovačičem je legel v prerani grob naš dobro poznan, požrtvovalen sokolski delavec; bil je član tehničnega odbora Jugoslov. Sokolskega Saveza. Pokojnik je rodom iz Prema pri Ilir->-ki Bistrici. Gimnazijske študije je dovršil v Ljubljani, juridične pa v Pra-s»I. Od leta 1919. je bil v službi pri ln^stnem magistratu v Ljubljani Ko se je decembra meseca leta 1914 r mikala avstrijska armada iz Srbije, i f~ preplaval br. Kovačič v polni vojaški opremi deročo reko Drino in -a neueii»hi iucuiiuuuiu v hiši, kjer je umrl, odkrita spominska tejamega respekta kar pod klop zlezli, če izrazita n. pr. Adamič ali Peterim aii kdorkoli svojo jezico. Upamo, da takšno smešenje samega sebe ne postane moda v ljubljanskem občinskem svetu! * Javne zgradbe v Beograd«. Ministrstvo za prosveto je dovolilo za zgradbo konservatorija v Beogradu naknadni kredit v znesku 1,500.000 dinarjev, ministrstvo za javna dela pa za gradnjo ambula torija in kirurgične klinike v Beogradu kredit v znesku 1.849.708 dinarjev. * Imenovanja v državni službi. Pri direkciji za gradnjo novih železnic so bili imenovani: Vladimir Cerin za višjega in-r.enjerja drugega razreda, Vojteh Fugina in Blaž Pristovšek pa za inženjerja četrtega razreda. na je bila nabito polna in poslušalci so sledili dobro uro trajajočim izvajanjem g. predavatelja z največjo pozornostjo. V gladkih besedah nam je podal predavatelj splošni pregled o tuberkulozi in tu-| berkelbacilu, kažoč na medicinske prido- bitve novega časa. Opozarjal je na živ-ljensko moč tega para sita. na njegovo voščeno lupino in na to, kako klubuje posebno zaradi te lupine navadnim des-infekcijskim sredstvom. Navedel je, kako pozorni so drugod, posebno v Nem- TtZPlAČEVANJE KUPONOV INVESTICIJSKEGA POSOJILA. Slovenski konzorcij za 7odstotno državno investicijsko posojilo objavlja: Prvi kupon obveznic državnega investicijskega posojila zapade dne 15. marca t L in se bo izplačal prinoscu. — Glasom naredbe iMinistrstva financ — generalne direkcije državnih dolgov D. br. 4099 od dne 1. marca 1922. fungirajo kot vnovče-valna mesta za kupone gornjih obveznic: 1.) Generalna direkcija državnih dolgov v Beogradu; 2.) Oblastna iinancijska direkcija v Novem Sadu; 3.) Okružne in sreske financijske upra- v6* 11 i) Blagajne finančnih delegacij in davč- NAZADOVANJE ŽITNIH CEN Zagreb, 13. marca. | = Padec cen pšenici in koruzi na na« cu "o"1 r--------------j . .. Piii na te bolezni in koliko zdravilišč in , ni uradi; okrevališč taajo ondi tako za odrasle 5.) Poštna hranilnica v Sarajevem ln kakor za mladino, koliko gozdnih šol in čekovni uradi v Zagrebu in Ljubljani po-kako Be skrbi n"adno za praktični pouk ! tom poštnih uradov njihovega področja; tuberkuloznih ljudi, da so preprečuje Sir- | 6.) Občinska sodišča v Srbiji in Črni * Preklic omejitve sprejemanja v bolnicah Slovenije. Vsled odloka zdravstvenega odseka v Ljubljani se z današnjim dnem zopet uvede v bolnicah normalni sprejem bolnikov. * Delovni čas v državnih pisarnah. f>elovni čas v pisarnah državnih administrativnih oblastev je najmanj 7 ur na dan: ako pa se dela zdržema, traja delovni čas 6 in pol ure na dan. Ob sobotah se dela šest ur, cb nedeljah pa dela samo potrebno število državnih uradnikov. Minister sme odrediti vsako leto največ za 20 dni, da traja delovni čas 1 ali 2 uri več brez posebne nagrade. Ako zahteva potreba službe, sme ministrski svet delovni čas tudi podaljšati. jenje bolezni. Kazal je ca potrebo pri mernih stanovanj in na nevarnost oku-žitve otrok v šoli. posebno po učiteljih. Drugod, kakor n. pr. na Nemškem, se pošlje na prsih bolne učne osebe dotlej, da ozdravijo, ex offo na dopust in se jih do popolnega ozdravljenja sploh v šolo ne pusti, še več: učne osebe, ki kažejo sama nagnjenje do tuberkuloze, se od časa do časa zdravniško preiskuje in se jim d&, če so obolele, takoj prilika za lečenje. Pri nas pa poučuje na eni in isti šoli kar po več tuberkuloznih učnih oseb obenem. In ne le, da se za te nič ne stori in se pusti, da se učenci dalje inficirajo, temveč pri nas se morajo tuberkulozne učne osebe s privatnim zdravnikom vred na vso moč truditi, da dobijo 72 zdravljenje kak mesec dopusta. — I. K. * Ženitbcne kavcije bivših a.-o. oficir-ie-f. Vojaška intendanca za Slovenijo v Ljubljani (St. Peterska vojašnica) razglaša v zmislu dopisa našega poslaništva na Dunaju, da naj čimpreje vpošljejo intendanci vsi bivši a.-o. oficirji, oziroma njih pravni dediči, ki bivajo sedaj v Sloveniji in ki so položili svoječasno ženit-beno kavcijo pri bivšem a.-o. vojnem ministrstvu, odnosno pri domobranskem ministrstva na Dunaju in je še niso dobili vrnjene, sledeče podatke: Ime in priimek polagatelja kavcije, sedanji natančni naslov, dokazilo našega državljanstva, kdaj je bila položena kavcija, v katerem iznosu in v katerih vrednostnih papirjih. * Velika povodenj v jugoslovanski naselbini Puelila. V severoameriški državi Colorado je velika povodenj uničila jugoslovansko naselbino Puebla. Kakor poročajo ameriški časopisi, je preplavljenih in uničenih mnogo hiš, šola. cerkev in zemljišča. Mnogo naših ljudi je utonilo. Prebivalci te naselbine so večinoma delavci, ki so zaposleni v tamkaj-šnj!l topilnicah. * Afera kapitana Mlakarja v Mariboru je rešena tako, da je stanovanjski senat v Ljubljani ugodil Mlakarjevemu rekurzu v zadevi stanovanja. * Pasji kontumac v Celju razveljavljen. Celjski magistrat razglaša, da se razveljavi pasji kontumac za mesto Celje. Predpisi glede pasjih znamk in pasjih katastrov pa ostanejo še nadalje v veljavi. * Pod vlak je padel. Avgust Jarh, strojevodja na Zidanem mostu, se je peljal domov v Rimske Toplice. Ker je bilo v vozu preveč potnikov, je stal na pločniku. Na ovinku, kjer se vlak nagne, je Jarh zgubil ravnotežje in padel pod vlak, ki mu je odtrgal obe nogi. * Nesreče in nezgode. Mariji Petrov-čič, k a Marici v Brezovici se je pri nakladanju drv v gozdu podrla skladovnica in jo podkopala. Petrovčičeva si je zlomila hrbtenico in levo nogo in dobila tudi notranje poškodbe. — Antonu Ku-bobu. delavcu v strojnih tovarnah v Ljubljani je pri delu stroj poškodoval levo roko. * Huda gospodinja. Jakob Bricelj je služil za hlapca pri posestnici Ivani Skerlj v Klečah pri Ljubljani. Pred kratkim se je spri z gospodinjo Ln zapustil službo, ne da bi naredil z gospodinjo obračun. Včeraj se je vrnil h gospodinji. Kmalu se je razvil med obema prepir. Ker je postajal Bricelj nasilen, ga je gori; 7.) Banke, ki so vršile podpisovanje 7odstotnega posojila. Za Slovenijo pridejo v poštev predvsem pod 4, 5 in 7 označene ustanove. Zavodi, ki po točki 7. fungirajo kot vnovčevalnica za kupone 7odstotnega državnega Investicijskega i>osoiila so v Sloveniji siedeči: 1.) Jadranska banka; 2.) Ljubljanska kreditna banka: 3.) Mestna hranilnica ljubljanska; 4.) Slovenska eskomptna banka; 5.) Kreditni zavod za trgovino in industrijo; 6.) Kmetska posojilnica: 7.) Kranjska hranilnica; 8.) Zadružna gospodarska banka; 9.) Slovenska banka; 10.) Ljudska posojilnica; 11.) Jugoslovenska Union banka; 12.) Kranjska deželna banka; 13.) Splošna prometna banka. Banke in ostala vnovčevalna mesta imajo izplačevati kupone v vsaki višini; Ste-dionica v Sarajevu in čekovni uradi pa smejo izplačevati kupone samo onim do-nosllcem, ki kot posestniki obveznic po 100 dinarjev prezentirajo kupone v skupni vrednosti do 35 dinarjev, in pa onim, ki kot posestniki obveznic, ki glase na večji nominale kakor 100 dinarjev prezentirajo kupone v skupni vrednosti do 70 dinarjev. Objave • Demokratska starešinska organizacija je zbrala do seuaj za naše akademike na Češkoslovaškem skupno vsoto 51.150 K. Ta vsota dokazuje, da naša javnost ume-va položaj našega dijaštva v sedanjih razmerah in starešinska organizacija upa, da se bodo odzvali še drugi prijatelji naše akademične mladine, da ji bo mogoče s svojo akcijo izdatno podpreti nadaljevanje študij v češkoslovaških vseučiliških mestih. — • Usposobljenosini izpiti za obče ljudske ia meščanske šole pred državno iz-praševalno komisijo v Mariboru (na drž. moškem učiteljišču) se prično dne 2. maja 1922. Prošnje naj se vpošljejo pravočasno potom okrajnih šolskih svetov, da bodo do 23. aprila t L v rokah izpraševalne komisije. Prošnja naj se piše na celo polo in naj bo kolkovana z 2 Din, vsaka priloga pa s 50 p. • Slovensko trgovsko društvo cMerkar* v Ljubljani naznanja svojim članom, da se vrši v nedeljo dne 19. t m., točno ob desetih dopoldne v društvenih prostorih, Gradišče 17/1, XXI. redni občni zbor s sledečim redom: 1.) pozdrav predsedstva; 2.) poročilo tajnika; 3.) poročilo blagajnika; 4.) poročilo preglednikov računov; 5.) volitev odbora; 6.) poročilo in predlog glede uprave fonda za »Trgovski dom» in 7.) slučajnosti. Gg. člane prosimo, da se občnega zbora v čim večjem številu udeleže. • Moka za vojne invalide in vdove. Prejeli smo: Člane splošne organizacije vojnih invalidov, vdov in sirot, poverjeni-štvo za Ljubljano in okolico, opozarjamo, da zaključimo z razdeljevanjem moke upravičencem po znižani ceni nepreklicno . dne 17. t. m. Po tem dnevu moke ne bo-j mo več delili. Pretečeni teden je na žitnem trgu vendar enkrat prišlo do spremembe in so koncem tedna cene padle. K padcu cen je mnogo pripomogla nova naredba o prometu z devizami ln valutami, ki ie povzročila, da se je kurz dinarja znatno popravil. Izgleda pa, da je med vzroki nazadovanja cen tudi obetajoča se dobra letina. Navzlic temu, da je potreba v pasivnih krajih še znatna, so kupci precej rezervirani in kupujejo le blago v roke. Ponudbe prevladujejo povpraševanje. Težko pa je sklepati o tem, če bodo cene žitu še znatnejše padle, ker na drugi strani cene industrijskim izdelkom vkljub zboljšanju valute še naraščajo. Pšenica se je tržila koncem tedna v Novem Sadu in Somboru po 1900 do 1950 kron. Tekom tedna je nazadovala v ceni za 100 do 150 kron. Danes pa se je tržila pariteta Zagreb že po 1700 do 1750 kron. Koruza je v početku pretečenega tedna notirala 1470 kron. Sedaj jo ponujajo po 1400 kron franko postaja. Po ječmena je živahno povpraševanje za setev. Notiral je koncem tedna 1350 kron pariteta Zagreb. Cena ovsu je tudi nekaj nazadovala in je bila koncem tedna 1330 kron pariteta Zagreb. Rž notira nominelno 1630 do 1650 kron pariteta Zagreb. Ponudba in povpraševanje neznatno. Cene moki so tudi nazadovale. Povpraševanje ni bilo živahno. Za prvovrstno moko št. 0 se Je zahtevalo 26 do 26.50 kron pariteta Zagreb. Otrobi so se ponujali koncem tedna živahnejše. Zahtevala se je cena 1050 K z vtovome postaje. Največja dosežena cena je bila v početku tedna 1250 kron. Vsled znižanih cen se obeta zopet ži valmejši izvoz. Po raznih poročilih skle pati, je pri nas še mnogo za izvoz razpoložljivega blaga, zlasti moke, koruze in ječmena. * Javno predavanje »Splošnega ženske----- ----— ■ " • , ga društva» bo v četrtek dne 16. t m. ob zgrabil novi hlapec Lojze za roke, go- ■ osnlih zvečer v .Mestnem domu*. Preda-spodinja pa je tekla po gnojne vile m ; ya gačna Alojzija gtebi »O razvoju žen-udrihala potem z vso silo po njem. tako - - da mu je prizadejala močne poškodbe po glavi. 4 Umor v železniškem vagonu. V bližini postaje Jurkovci je bil te dni v železniškem vagonu zaklan trgovec Sve- ŽIGOSANJE OBVEZNIC OGRSKIH PREDVOJNIH POSOJIL. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani objavlja uradno: Gospod iinančni minister je v zmislu odloka reparacijske komisije s svojim re-šenjem z dne 4. marca D br. 4112 odredil: 1.) da Imetniki obveznic ogrskih predvojnih posojil, ki teh obveznic v odrejenem roku niso dali žigosati to lahko še do vštetega 31. marca 1922. naknadno storijo. 2.) Obveznice je poslati s prošnjo vred pred pretekom tega roka neposredno Generalni direkciji državnih dolgov v Beogradu. 3.) Predložitev obveznic zaradi žigosanja je obvezno tudi za tuje državljane; vendar pa le-ti lahko hkratu zaprosijo, da se obveznice samo zaznamujejo kot svojina tujega državljana. V tem primeru je treba priložiti prošnji potrdilo o državljanstvu in dokazati lastnino. 4.) Naši državljani, ki bivajo na ozemlju naše kraljevine, ki pa imajo svoje obveznice shranjene v inozemstvu na Madžarskem, ali v kateri nasledstvenih držav bivše Ogrske, morajo, ako tega doslej še niso storili, do vštetega 20. marca /922. pri Generalni direkciji državnih dolgov v Beogradu vložiti prošnjo zaradi protesta proti žigosanju. Take prošnje je vlagati v zmisiu naredbe D br. 1683 z dne 24. januarja 1922. (Uradni list št. 10 t. 1.) in jim priložiti potrdilo o državljanstvu. o.) Naši državljani, ki žive izven mel naše kraljevine, pa imajo svoje obveznice deponirane na Madžarskem ali v kateri nasledstvenih držav bivše Ogrske, morajo sami vložiti protest proti žigosanju pr! vladi dotične države. O vloženem protestu morajo takoj obvestiti kr. poslanstvu v dotični državi ia hkrati navesti vse podatke, ki so potrebni zaradi evidence. 6.) Na prošnje, vložene po preteklem roku, se ne bo oziralo. Imetniki nežigosanih obveznic naj sam! | sebi pripišejo posledice, ki bi utegnile i nastati. j vosadski borzi. I r. Novega Sada poro- čajo: Na tukajšnji produktni borzi so začele padati cene pšenici in koruzi. Ker se pričakuje še nadaljnje padanje, ne pride skoro do nobenih zaključkov. Med vojvodinskim kmeti so še ogromne zaloge pšenice in koruze. Te zaloge sedaj ponujajo, a jih nihče ne kupuje. = Hmeljarsko društvo v Žalcu javlja, svojim udom in drugim hmeljarjem, ki bi hoteli pristopiti k društvu, da se b" letnina za letošnje leto določila Šele na. glavni skupščini, ki se vrši dne 25. mar oa v Žalcu. Na dnevnem redu bo med drugimi važnimi točkami tudi izpre-memba praviL = Nabava različnega materiala za izdelavo invalidskih protez. Državna pretežna delavnica v Ljubljani želi nabaviti večje množine materiala. Interesenti s -opozarjajo na tozadevni natečaj v \ -radnem listu št. 22. > Nova moderna opekama v Bosni. V Lučanih pri Derventi je zgradila tvrdka Aleksandar Gvozdarevič in drug moderno opekarno. = Dobava drv. Komanda dravske divizijske oblasti v Ljubljani razpisuj« na dan 30. marca ob 10. uri dopoldne v pisarni intendanture Dravske divizijske o-blaeti v Ljubljani, nadalje istega dne in ob isti uri v pisarni komande vojnega okrožja v Mariboru in Celju ter komande mesta Ptuja in Slov. Bistrice ustu» licitacijo glede dobave drv za garnizi-je, Maribor, Celje. Ptuj in Slov. Bistrica. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani, pogoji pa pri navedenih vojaških komandah n* vpogled. = Prodajo novih velikih konjskih podkev (54.000 komadov) razpisuje Artilerijsko odelenje m. armijske oblasti v Sko-lju na dan 10. aprila ob 11. uri dopoldne v svoji pisarni v Skopi ju. Predmetni prodajni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. = Obtok bankovcev v AvstrijL Po izkazu Avstro-ogrske banke z dne 15. februarja se je v predidočem tednu povečal obtok bankovcev v Avstriji za 5971 milijonov na preko 238 milijard a. K. ..... .. „ . . , Nabavke na račun reparacij. Na t------ . . - ~ - . iva gdčna. Alojzija Stebi »O razvoju zen- vnraSania »lede nabavk na račun udrihala potem z vso silo po njem. tako ske voli]ne pravice. Prostovoljni doneli T^T^vS^^T in in- dobrodošli. Justrije poslalo trgovski in obrtniški * Splošnega ženskega društva seje so j zbornici v Ljubljani sledeča pojasnila: _ ______ i__ i-.l« r»ni4n M Ao/tm« Pl,. __ _ _ tozar Pantič iz Samoša. Zločinec je po izvršenem zločinu skočil iz vlaka in po- 4 Iz »Uradnega lista«. »Uradni list* i begnIL pokrajinske up.ave za Slovenijo objav- * Dvakratni morilec Iz Otaleza pod ija v številki 23 »Zakon o proračunskih dvanajstinah za meseca marec in april leta 1922.* 4 Kupovanje in prodajanje srebrnega denarja. Na mnoga vprašanja, ali je dovoljeno kupovati in prodajati srebrne dinarje, krone in perperje, pojasnjuje ministrstvo financ, da je člen 4. tozadevnega pravilnika treba razumeti tako. da je v notranjem prometu svobodno tržiti s srebrom, zlatom in tujimi valutami po določenih pogojih, toda ne tudi s srebrnimi dinarji, kronami in perperji. Srebro. iz katerega je skovan državni denar je že z dejstvom, da je postalo denar, ključem. Kakor smo svojedobno poročali. je neznan storilec dne 19. februarja v Otaležu nmoril in oropal posestnico Marjano Gostiša in njenega 8Hotnega t.v sta. Morilec, je tastu zadrgnil vrv okoli vratu ter ga potem ubil. in ko je prišla pol ure pozneje posestnica iz cerkve domu, jo je s sekiro pobil. Varnostne oblasti so sedaj izsledile morilca v osebi Vincenca Lapajneta iz Otaleža. Lapaj-ne je nujno sumljiv, da je izvršil še več roparskih umorov. * Obsojen Nazarer.ee. Pred vojaškim sodiščem v Sarajevu je bil v pondcljek obsojen vojak Božidar Milakovič iz Vu- ze z uejMvuui, ™ r-"----- ——v ------— ...____ prestalo biti blago. Po svojem namenu j kovara zaradi zločina nepokorščine na mora biti to srebro samo denar in se I dve leti ječe. Kot Nazarenec je odlomi vsako prve in trejo sredo v mesecu. Do brodošle so tudi namestnice odbora in sploh vse članice društva. V. oddelek za izvršitev mednarodnih poizvedb naznanja: 1.) Na dobave na ra- - -----------čun reparacij imajo pravico samo pred- Začasna delavska zbornica za Slo-! vojni podaniki kraljevine Srbije in Cr-venijo v Ljubljani sporoča, da se bo vrši- ne gore. 2.) Na podlagi ministrskega re-la II. skupščinska seja zbornice v nedeljo | šemja imajo pravico za dobavo strojev dne 19. marca t. I. ob 14. uri v sejni dvo- i \z Nemčije oni industrijalci in trgovci, rani mestnega magistrata. • — - ......... * O. Z. javnih nameščencev in vpoko-jencev Ima v sredo dne 15. t. m. ob 6. uri popoldne nujno sejo širšega odbora v običajnem lokalu. Dnevni red: Volitev odsekov na podlagi predsedstva. Polnoštc-viinol — Predsedstvo. * Tranzitni promet na progi Mariboi-Ljutomer ovirajo naši carinski organi, ki najbrže nimajo natančnejših navodil. Vse interesente, ki ne dobe blago od tam, po-zivlje mariborska ekspozitura trgovske in obrtne zbornice, naj se ji še tekom današnjega dne javijo, kojim so bili v teku vojne ali odnešeni ali pa uničeni potrebni stroji. Osebe, ki bi prišle v poštev, naj bi sklenile kupno pogodbo glede strojev z gotovo nemško tvrdko v višini iznosa, ki ga določi odbor za "ojno odškodnino. Nato naj se pošlje gori imenovanemu oddelku: a) prošnja v tem zmislu, b) prepis razsodila za vojno odškodnino, c) dva originalna prepisa dogovora in štiri kopije. — (--------,---- Oddelek bo vse to dostavil reparacijski , york 274.72 komisiji v Parizu na odobritev. 8.) One ! 2397.40, Švica 5319.65 osebe, ki imajo razsodila o vojni od- ' " ™ AO i škodnini, a njih zadeva ne bi bila ob- mora Din to sreoro niu™ uou.,1 ro .v.. +-------- - - ,. .. mora kot tak sprejemati in dajati po i prisego kralju in domov,m ter n hotel se uveljavile v vrednosti, katero mu je določila država, i prevzeti puške. za c'oinlce- isniega ane javiju. , - •■j— ------- - • , • Mariborska bolnica zopet sprejema i »Sena v citiranem rešen.,u ministrskega bolnike Ukinjene so vse omejitve, ki so i-ta, naj p^, da se ^ nje raz™ Borza Zagreb, devize: Berlin 120 — 13ft Bukarešta 222 — 225, Milan 1430 — 1460 London 1340 — 1360, London (ček) 132- — 1330. Pariz 2550 — 2625, Praga 5?f — 540, Švica 5550 — 5700, Dunai 4.15 -4.30, Budimpešta 39 — 0, Newyork (ka' bel) 275 — 280. Newyork (ček) 270 — 271. Banka za Primorje 700 — 715. Trgovska obrtna banka 280 — 282. Brodska banka 340 —345. Eskomptna banka 790 — 795. Jadranska banka 1000 — 1100. Jugoslovenska banka 490 — 495. Ljubljanska kreditna banka 940 — 950 Slavenska banka 505 — 515. Praštediona 5490 — 5500. Rečka pučka banka 460 — 470 Srpska banka 720 — 730. Dubrovačka paropi. družba 5350 — 540* Goranin 0 — 675. Narodna šumska industrija 0 — 550. Našička industrija drva 500 — 510. Gutman 1400 — 1500. Slavonija 595 — 635. Union 2900 — 0. Ljublj. strojne tovarne in livarne 0 — 875, Trbov. premog, družba 1000 — 1030. Beograd, devize: London 315, New-york 70 in pol, Ženeva 390, Milan 340, Berlin 31, Dunaj 1.02 — 1.04; valute. leji 55, levi 44, madžarske krone 0 — 12. Praga, devize: Berlin 20.671/i, — 21.07V2, Curih 1083 — 1087, Milan"27:! — 274, Pariz 492 — 494, London 2401.. — 242-'/o, Newyork 56.071/. _ 5S.57' ~ Beograd" 70.-0 — 71,50, Sofija 36.60 — 37.40, Dunaj 0.581A — 0.78^ Varšava 1.231/, _ I.431/0, Budimpešta 6.60 — 7, valute: marke 20.671/, — 21.071.,, švicarski franki 1078 —" 1082, Ure ^ — 271, francoski franki 489 — 491, fur. ti 2391/. — 2411/, amer. dolarji 55?2' -j — 56421/3, dinarji 67.50 — 68.50, levi 35.35 — .36.25, avstrijske krone 0.583 .. — 0.781/, poljske marke 1.2S1/ — 1.431/, madžarske krone 6.60 — 7. Curih, devize: Berlin 1.92, Newyork 5.19, London 22.23, Pariz 45.25, Mila;-25.17, Praga 9.20, Budimpešta 0.63, Za greh 1.75, Varšava 0.12, Dunaj 0.07, avstrijske krone 0.06 in tričetrt. Dunaj, devize: Zagreb 2548 — 255:?. Berlin 2934.50 — 2910.50, Budimpeši 961 — 964, London 344.90 — 345.10, Milan 389.90 — 390.10. Newyork 80.73 — 80.77. Pariz 701.80—702.20, Praga 144.7J — 144.78, Sofija 53.45 — 53.55, Vartar. 176.50 — 178.50, Curih 1549.75—1550.25. valute: dolarji 80.48 — 50.52, levi50.9." — 51.05. marke 29.57 — 29.63, funti 341.90 — 342.10. francoski franki 699.80 — 701.20, lire 384.90 — 385.10, dinarji 101.90 — 102.10, poljske marke 177 --179. švicarski franki 1534.75 — 1535.2". češke krone 144.47 — 144.53. madžarske krone 970.50 — 973.50. Berlin, devize: Italija 1323.75 — 1326.25, London 1178.80 — 11S1J20, Nen -275.28, Pariz 2392.00 — ___________ 5330.35, Dunaj 3.38 — 3.42, Praga 496.50 — 497.50, Budimpešta 33.96 — 31.04, Zagreb 90, So-fija 182.80 — 183.20. ;|JC OU » »»V K• 11V.J 11 T V| ll> "V • - , « ■ sled redukcije v proračunu, tudi na druge prunere. O razširjenju ga rešenja se ze razpravlja. Odgovorni urednik Vit. F. Jslene Lastnik in izdajatelj Konzorcij »Jutra- BRANI SLA V NUŠIČ: Devetstopetnajsto (Tragedija naroda. «PriŠli», odgovorim, sedem na vrečo ter postavim svetilko k nogam. Oficir prične pripovedovati o boju pri Cačaku. Mnogo je tvoril, verjetno, da si nisem vsega zapomnil. Drugi dan sem sicer zapisal nekaj datumov in par poedinih dogodkov. Iz teh i:i po spominu, kolikor sem ga ohranil, pišem danes to zgodbo. Oficirjevo popisovanje boja je bilo najbrže bolj enostavno in prirodno, jaz pa ga naslikam le v glavnih potezah, kakor se ga spominjam. Boj. V Gučo, na Bjeiici, pod planino Jelico, prihaja 17. oktobra i:večer baterija; pred njo iaše plečat oficir, upadlega obraza, ostrih ir. trdih potez, kakor v bron vlitih. Zvečerilo se je že, trgovine in delavnice te male vasice so že davno zaprli in vse se je poskrilo po liišah. Velika topovska kolesa zagrme na mrtvem trgu, vznemirijo samotno vasico, razburjenje preplaši prebivaice. Baterija odhaja skozi vas ter se ustavi zunai na majhni ravninici, kjer razjašejo in odhiti vsak po svojih opravkih. Živahno gibanje nastane med vojaki, nekateri tekajo po seno, po drva, drugi izlagajo, tretji zabijajo količe, da privežejo živali, četrti hite po vodo, izpirajo kolesa in topove, na katerih ss je nabralo na debelo blata, ki so ga gazili od Arilja sem. Mirno sopejo jarma osvobojeni voli, čakajo, da jim polože seno. Oiicir odhiti nazaj v vas, da poišče telegraf. f Mala poliska baterija ftrinske divizije prihaja od Drine, iz petne podatke, da se vrše Borbe pri Valjevu ah pa tik naa Suhe gore. Ko ie 27. septembra sovražnik po večdnevni bitki, Valievem. Da so Avstrijci istočasno prekoračili Kolubaro m prekoračil Drino, je bilo bateriii zapovedano, da se takoj j prodirajo zdaj preko Osečine, to bi bilo največ, kar more umakne na Dobrun - Vardi*če, cd koder je preko Šardana 1 verjeti. Če je to resnica, je Valjevo padlo. Zato je računal, da dospeia v Užice. Takrat pa je sovražnik že globoko prodrl v se v Guči konča njegovo umikanje in najbrže ga že pričakuje:-. Srbiio in morala se je od Užic hitro umakniti na Požego, v! povelja, ki vsmere baterijo na novo fronto. Arilje in od tam v Gučo. ! Ves prevzet od teh misli, ni poslušal nadaljnega pripo\ c- Oficir se zravna, potisne čepico na tilnik ter odkoraka po dovanja pisača, capliajočega za njun po blatu, temveč se podal netlakovanih in umazanih ulicah. Niti ne ozre se na radovne! v sresko poslopje, kjer je molel iz zidu šop žic. V telegrafski ............' J'--! scbi 3e sedela telegrafiska, čitajoča staro številko beogradskih časopisov. Prosi jo, naj poišče zvezo, da zve, kje se nahaja poveljstvo užiške vojske. Nato sede, napiše telegram, da sc nahaja v Guči ter prosi podporočnika naj počaka zveze in ga takoj odpošlje; sam pa odide, da poišče sobico. V kavarni so mu pripravili skromno ležišče, kjer je ves ubit takoj zaspal. Po polnoči potrka parkrat nekdo na njegova vrata. Podporočnik je pripeljal s seboj ordonanco. Kapetan še poglede prestrašenih prebivalcev, do katerih sc tako redko prikrade preko visoke Jelke iz čačaka sem kaka vest o položaju. Prihod baterije v osrčje Šumadije jih navdaja s težko skrbjo in z zločestnimi slutnjami. Policijski pisač se mu pridruži. Umazan, neobrit, vaški tip. Poskuša z vsemogočimi vprašanji, toda kapitan odgovarja z j zaaiahljaji roke. Ko vidi pisač, da ne dobi odgovora, prične i pripovedovati, kar ve in zna, kar se je dosilidob pritihotapilo, -----------— ------------- - _ - , v QU£0 I ves utrujen in neprespan, sede na posteljo, uzge svečo, odpre .Slabo je tukaj, službenih poročil ne dobimo, ali tako pripo- j kaverto, ki mu jo jc slednji izročil. Prebere enkrat, dvakrat vedujeio. Pravijo, da je sovražnik že na potu iz Valjeva, da. molče podpiše ter vrne ordonanci, ki pozdravi m odide. Nato prihaja preko Trbušana in Ljubiča. Poslali smo konjenika, j vstane, zapove podporočniku: »Takoj zbudite moštvo.» razgovarjali smo se tudi telegrafsko s Čačakom. Imam pismo . «Naprej?» izprašuje iznenadem podporočnik, ki se m legel od prijatelja, ki mi ga je prinesel konjenik, tam pravi, da i niti za trenutek. izpraznujemo. Že pred tremi dnevi. Bog zna, kako stoje stvari;! «Da!», odgovarja suhoparno kapetan, «takoj, takoj, se nobenih vesti ni več. ! nocoj.» Kapitan ni bil pri volji, da bi se spuščal v pogovor; tiho | «V katero smer?» poslušal popolnoma netočne novice, ki so pa vendarle »Boste videli, povem pozneje!. »Ampak živina je utrujena.* cVem, storite, kakor sem vam zapovedal.» (Dalje prihodnjič.) je vzbujale v njem različne sumnje. Razmišljajoč o njih, jih je prikrajšal za tisti procent strahu, s katerim civilno prebivalstvo vse pretirava. Tako je dobil približno vsaj deloma ver- »DRAGICA" francoski roman spisal G. M. de Bievre. Šesto poglavje. Gospodje so si šli oblačit frak, brez katerega ne morejo živeti, dasiravno so v njem kakor veliki črni hrošči; vsak čas si v strahu, da ti odbrenče s svojimi dolgimi perutnicami. Marie-Fleur in jaz sva šli v sobo za tujce; nanovo se je bilo treba počesati iri jaz sem morala obleči obleko, ki mi jo je teta prinesla. Gospa du Roylet želo pazi na to. da se mlada dekleta pošteno napravijo. Ne smejo se mazati in slikati kot gotove dame moje družbe. Najbolj oboževane dame velikega sveta so ponavadi le navidez lepe. Njih stisnjeni modrčki in obleke so krive, da jih ima človek za lepo vzra-šene; in marsikdo, ki mu je le za zunanjost, se tudi v jame na te limaniee. Gospe, ki so nad štirideset, naj se oblačijo dosledno črno; že zato, ker naj žalujejo za svojo odevetelo mla-d ostjo. Toda ni lepše paše za oko kakor gledati družbico lepo oblečenih mladih deklet. 6edečih za mizico, okrašeno s cvetjem, srebrom in kristalom. Povabljenih je bilo okrog dvajset oseb, skoro vsi iz sosednjih krajev. Klavdija se je prikazala v globoko in ostro izrezani družabni obleki. Rekla roj je, da je med nama že zopet vse dobro in da jo bo zelo veselilo, ako bom večer veselo užila. O nikakor ne bi mogla živeti v prepričanju, da sem komu kaj hudega storila. Če malo zdivjam, je mogoče, da se sebi sami izneverim; toda vedo-ina in namenoma svojemu bližnjemu kaj žalega storiti — nikdar! Za to sem preveč odkrite narave. Klavdija je odzdravliala na pozdrave in poklone, s katerimi so jo obsipavali s tako nepričakovano gracijo, da je osvojila srca vseh: take ljubke koketnosti bi se jaz nikdar ne mogla naučiti in če bi se še tako trudila. Jaz je nimam v krvi, to je tista napaka: pri meni bi vsakdo opazil, da je naučena. Klavdija se je zahvaljevala svojim častilcem s takim izrazom, kot da bi hotela reči: «Saj to je le vaša dolžnost, da me obožavate; predobro vem, kako lepa sem.» Med kosilom ni bilo nič posebnega. Na Lipu sem opazila, da je silno zadovoljen, zdelo se mi je, da radi onih ga-lantnoetij napram Klavdiji tam na bregu Viveta. Najraje bi mu jih par gorkih povedala, pa sem se premagala že radi družbe. Lip je očividno opazil, kaj se v meni kuha; kajti pogledoval me je od spodnjega konca mize tako, kakor bi se' gotovo ne upal, če bi sedel v moji bližini. Tako bi ga sunila v nogo, da bi se takoj naučil, kako se je obnašati napram mlademu dekletu, ki se hoče poročiti, ki je dobilo že dve ljubavni ponudbi — on pa se še ene ni upal napraviti Tista storija s mokrim čeveljčkom pa na noben način ne šteje, čeprav se baha ž njo. Šli smo v salon, kjer so nam nudili čaja in likerjev. Potem so od vseh strani začeli prositi Klavdijo, «da naj ataaa!« «0 ao beted) 01» S*—, tnklk a«dal|n|tb S fc««e. 676 Spretna prodajalka, popolnoma iznčena v papirni stroki, se Bprejme. Oferte je poslati na upravo »Jutra* pod št. 691. 594 najemnino. Stanovanje je za dobiti t treh mesecih. Pismene ponudbe ca upravo