B URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 5 Ljubljana, sreda 5. marca 1975 Cena 25 dinarjev Leto XXXII 176. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o spremembah zanona o osnovan ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letu 1975 Razglaša se zakon o spremembah zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti ha področju družbenih dejavnosti v letu 1975, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 26. fepruarja 1974, in na seji Zbora občin dne 26. februarja 1974. St. 420-40/75 Ljubljana, dne 26. februarja 1975. Predsednik Sergej Kraigher 1. r. ZAKON o spremembah zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letu 1975 1. člen Naslov V. poglavja zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju •družbenih dejavnosti v letu 1975 (Uradni list SRS, št. 39-464/74) se spremeni tako, da se glasi: “-V. ZAČASNO FINANCIRANJE SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI V PRVIH ŠTIRIH MESECIH LETA 1975«. 2. člen V 24. členu se besedilo »do 28. februarja 1975« nadomesti z besedilom »do 31. marca 1975«; besedilo »do 10. marca 1975« pa z besedilom »do 10. aprila 1975«. 3. člen V 25. členu se besedilo »do 15. marca 1975« nadomesti z besedilom »do 15. aprila 1975«. 4. člen V 26. členu se besedilo »po la. marcu 1975« nadomesti z besedilom »po 15. aprilu 1975«; besedilo: »do 15. aprila 1975« pa z besedilom »do 15. maja 1975«. 5. člen 27. 'člen se spremeni tako. da se glasi: »Samoupravne interesne skupnosti smejo za financiranje svojih dejavnosti v prvih štirih mesecih leta 1975 porabiti dohodke iz prispevkov po 25. členu tega zakona največ do višine 33,3 "/o sredstev, predvidenih za izvedbo valoriziranega programa posamezne samoupravne skupnosti za leto 1974. razen samoupravnih interesnih skupnosti na področju izobraževanja, ki smejo porabiti te dohodke do višine 36,3 °/o.« 6. člen V 30. členu se besedilo »po 15. marcu 1975« nadomesti z besedilom »po 15. aprilu 1975«. 7. člen Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 420-40/75 Ljubljana, dne 26. februarja 1975. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r. 177. Na podlagi 335. člena in 42. alinee prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 2. člena odloka o začasnem poslovniku Skupščine SR Slovenije in drugega odstavka 241. člena poslovnika Skupščine ■ Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 26. februarja 1975 sprejela ODLOK o načrtu dopolnitve statističnih raziskovanj iz programa statističnih raziskovanj, ki imajo pomen za vso državo, in o načrtu statističnih raziskovanj, ki imajo pomen za Socialistično republiko Slovenijo v letu 1975 I V letu 1975 se bodo v Socialistični republiki Sloveniji izvajala statistična raziskovanja, ki so dopolnitev nekaterim statističnim raziskovanjem iz programa statističnih raziskovanj, ki imajo pomen za vso državo, in statistična raziskovanja, ki imajo pomen za Socialistično republiko Slovenijo. Načrt navedenih statističnih raziskovanj je sestavni del tega odloka. II Finančna sredstva za izvedbo načita statističnih idziskovanj so zagotovljena Zavodu SR Slovenije za statistiko v okviru dodeljenih proračunskih sredstev. . Raziskovanja po tem odloku, za katerega niso zagotovljena proračunska sredstva, financirajo uporabniki sami. Takšna raziskovanja so: 10. Reprodukcijska poraba, zaloge, nabave in prodaja (Pb-llb) 11. Problematika industrijskega podjetja (Ind-1 priloga) 13. Spremembe v stanju obrtniških organizacij (Obrt-1) 14. Vključevanje učencev poklicnih šol v obrt (Obrt-2) 15. Zasebni sektor obrti (Obrt-3) 16. Družbeni sektor obrti (Obrt-4) 18. Investicije v komunalne naprave za komunalne storitve (K-l) ^ 19. Komunalne organizacije (K-3). Načrt statističnih raziskovanj v Socialistični Ce uporabnik ne zagotovi finančnih sredstev ta posamezno raziskovanje, se to raziskovanje ne bo izvajalo. III Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 05-4/75 Ljubljana, dne 26. februarja 1975. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r. republiki Sloveniji za leto 1975 ,ap Kdo mora Kdaj mora St. Raziskovanje Vsebina dat* dati Prvi rezultati obdelave podatke podatke 1 2 3 4 5 6 DRUŽBENO- POLITIČNA STATISTIKA 1. Zbiranje in poraba samoprispevkov (republiško raziskovanje) Splošni podatki, o samoprispevku (območje, datum, obdobje, namen uvedbe, način odločitve, vsota zbranih sredstev, stopnje plačevanja, učinki samoprispevka (zbrana denarna sredstva, zgrajeni objekti) Občinske skupščine, krajevne skupnosti 31. 3. STATISTIKA PREBIVALSTVA IN REGISTRI 2. Centralni register prebivalstva (republiško raziskovanje) a) verifikacija podatkov popisa prebivalstva in dopolnilni podatki Priimek in ime, registrska številka občana, spol. rojgtni datum, stalno bivališče, državljanstvo, rojstni priimek Matični, prijavni uradi do 30. e b) prepisovanje registrskih številk občanov v regisrtr-ske kartone matičnih ali prijavnih uradov Matični, prijavni uradi do 30. ( c) selitveno gibanje prebivalstva (SEL-1) Priimek in ime, registrska številka, kraj stalnega bivališča (prejšnji in prihodnji), rojstni podatki, spol, poklic, družinski stan, narodnost, državljanstvo, zaposlitev, razlog selitve Matični, prijavni , uradi 5. v mesecu d) spremembe priimkov in imen "Prejšnji priimek In ime, rojstni datum, spol, registrska številka, novi priimek in ime, datum spremembe Pristojni organi notranje uprave Sproti 1 2 3 4 5 e 3. Rojstvo (DEM-1) (dopolnitev k zveznemu raziskovanju) Registrske številke občanov, državljanstvo otroka Matični uradi 3. v mesecu 30. 6. 4. Smrti (DEM-2) (do- Registrske številke Matični 3. V 30. 6. polnitev k zveznemu raziskovanju) občanov uradi mesecu 5. Sklenjene zakonske zveze (DEM-3) (dopolnitev k zveznemu raziskovanju) Registrske številke . občanov Matični uradi 3. v mesecu 30. 6. G. Razvezane zakonske Registrske številke Okrožna * 15. v 30. 6. zveze (RB-1) (dopolnitev k zveznemu raziskovanju) občanov sodišča, matični uradi mesecu 7. Priznanje očetovstva, pozakomtve, posvojitve (DEM1 la) (republiško raziskovanje) Ime in priimek, rojstni podatki, spol, družinski stan, poklic, stalno bivališče, registrska številka o otroku posvojencu, materi m očetu ter posvojitelju Matični uradi, občinska sodišča 3. v mesecu 30. 6. . 8. Kadrovska evidenca republiških organov Identifikacijski in splošni podatki o osebi — — in organizacij (republiško raziskovanje) STATISTIKA DELA in družinskih članih, šolska izobrazba, poklic, strokovnost, zaposlitev, udeležba v narodnoosvobodilnem boju in vojaška obveznost, družbenopolitična dejavnost • Z 9. Osebni dohodki po poklicih (RAD-LDZ) (republiško raziskovanje) STATISTIKA GOSPODARSKIH BILANC Osebni dohodki in število zaposlenih za 200 poklicev glede na prakso in kvalifikacijo Organizacije združenega dela in druge delovne organizacije 30. 4. 15. 9. 10. Reprodukcijska poraba, zaloge, nabave in prodaja (Pb llb) (dopolnitev k zvez- Nabava surovin, materiala, trgovskega blaga in storitve po dobaviteljih ter prodaja Vse gospodarske ter izbrane negospo- 20. 5. 1976 negau raziskovanju) STATISTIKE INDUSTRIJE blaga in storitev po kupcih darske organiza- cije e • 11. Problematika indu- Vrednost proizvodnje Industrijska 0. 4. 20. 4. sirijskega podjetja in prodaje ter faktorji, podjetja 6. 7. 20. 7. (IND-1 priloga) ki vplivajo na proizvod- in obrati 6. 10. 20. 10. (dopolnitev k zveznemu raziskovanju) njo (oskrba z reprodukcijskim materialom, z elektropogonskim neindustrijskih podjetij 6. 1. • 20. 1. 1 materialom, embalažo in prometnimi sredstvi, prodaja, kreditna sredstva, stanja naročil itd.) Stran 194 URADNI LIST SRS St. 5 — 5. UL 1975 1 2 3 4 5 6 12. Prognoza industrijskega podjetja (KT-1) (republiško razisko- Pričakovanje obsega industrijske proizvodnje v mesecu in problema- Izbrana industrijska podjetja 20. v mesecu 26. v mesecu vanje) tika k spremembam v proizvodnji. \ STITISTIKA OBRTI 13. Spremembe v stanju obrtniških organizacij (Obrt-1) (republiško raziskovanje) 14. Vključevanje učencev v obrti v obrt (Obrt-2) (republiško raziskovanje) 15. Zasebni sektor obrti (Obrt-3) (republiško raziskovanje) 16. Družbeni sektor obrti (Obrt-4) (republiško raziskovanje) STATISTIKA GRADBENIŠTVA 17. Indeks gradbenih stroškov (ITG) (republiško raziskovanje) STATISTIKA • KOMUNALE 18. Investicije v komunalne naprave za komunalne storitve (K-l) (republiško raziskovanje) 19. Komunalne organizacije (K-3) (republiško raziskovanje) STATISTIKA PROMETA IN ZVEZ ' 20. Problematika o javnem prometu (SAM-11, priloga) (dopolnitev k zveznemu raziskovanju) Število organizacij in Občinske spremembe v polletju skupščine za družbeno in zasebno obrt Število učencev v obrti Občinske s spremembami v pol- skupščine let ju po strokah Zaposleni po- strokah in Občinske kvalifikaciji skupščine Zaposleni po strokah, po Družbene kvalifikaciji (polletno) obrtne or- ganizacije Cene gradbenih del in Izbrana storitev po vrstah del gradbena za tipske zgradbe in obrtna podjetja Investicije po virih sredstev, namenu porabe in mestih; izdatki občine in mest za kolektivne komunalne storitve 1 / Osnovna sredstva, investicije v osnovna sredstva in sredstva skupne porabe, struktura vrednosti proizvodnje in storitev, zaposleni po izobrazbi, tarifa za komunalne proizvode in storitve Vse občine in mesto Ljubljana Komunalne organizacije * Izkoriščanje prevoznih sredstev, zmogljivost ob prometnih konicah, investicije, stroški in cene Javna prevozniška podjetja in izbrani prevozniški obrati 15. 1. in 15. 7. 20. 1. in 20. 7. 20. 3. 10. 1. in 10. 7. 10. 4. in 10. 10. 20. 3. 10. 4. 10. v mesecu 3. 3. in 3. 9. 10. 4. in 10. 10. 5. 6. 10. 4. in 10. 10. 1. 6. in 1. 12. 20. 6. 5. 7. « 30. v mesecu / i a 3 « S 6 21. Tovorni in potniški promet (Prom-2el-l) (dopolnitev k zveznemu raziskovanju) Prevoz potnikov in blaga v notranjem in mednarodnem prometu Železniško gospodarstvo Ljubljana 30. v mesecu 15. v mesecu 22. Poštne storitve (308 A) » (dopolnitev k zveznemu raziskovanju) Vrste pošiljk, TT storitve, zaposleni, dohodki Združeno PTT podjetje 22. v • mesecu 5. v mesecu 23. Promet potnikov z vlaki, letali, ladjami (S2-3, SP-3, SV-3) (dopolnitev k zveznemu raziskovanju) Prispeli in odšli potniki v rednem in maloobmejnem prometu ¥ Carinar- nice 10. v mesecu 30. v mesecu STATISTIKA GČSTINSTVA IN TURIZMA \ • z 24. Turistične zanimivosti (TU-2) (republiško raziskovanje)' Domači in tuji obiskovalci turističnih zanimivosti, iztržek za prodane vstopnice Izbrani turistično zanimivi objekti 5. v mesecu 18. 1. 18. 4. 18. 7. 18. 11 STATISTIKA ŠOLSTVA * V 25. Vpis študentov v zimski semester 1975/76 (SV-20) (dopolnitev k zveznemu raziskovanju) Podatki o starših ali vzdrževalcih (poklic, zaposlitev, šolska in strokovna izobrazba), podatki o družini (število članov in otrok), podatki o študentu (otroški dodatek, štipendija, kredit, stanovanje in prehrana), registrska številka občana v centralnem registru in šole Slušatelji fakultet, visokih in višjih šol 18. 11. 25. 3. 1976 1 | 26. Diplomirani slušatelji (ŠV-50) (dopolnitev k zveznemu raziskovanju) Starši ali vzdrževalci po poklicu, zaposlitvi, šolski in strokovni izobrazbi, registrska številka občana in šole Slušatelji fakultet, visokih in višjih šol 5. v mesecu 27. 3. 1816 27. Doktorji znanosti (ŠV-70) (dopolnitev k zveznemu raziskovanju) Starši ali vzdrževalci po poklicu, zaposlitvi, šolski in strokovni izobrazbi, registrska številka občana Slušatelji fakultet, visokih in višjih šol 5. 1. 12. 2. 1976 28. Diplomanti podiplomskega študija (ŠV-80) (dopolnitev k zveznemu raziskovanju) Starši ali vzdrževalci po poklicu, zaposlitvi, šolski in strokovni izobrazbi, registrska številka Slušatelji fakultet, visokih in višjih šol 5. 1. 13. 3. 1816 1 2 3 4 5 6 STATISTIKA TELESNE KULTURE 29. Telesna vzgoja Podatki o učencih, Visoke in 15. 1. 13. 3. v šolah in vzgojno učiteljih in pouku višje šole, 19. 6. 9. 9. varstvenih zavodih telesne vzgoje, zdrav- osnovne in 14. 1. t - 1^. 2. (TK-1A, IB in 1C) niških pregledih, športni srednje šole (republiško razisko- dejavnosti in aktivnosti, vzgojno- vanje) šolskih športnih varstveni društvih zavodi 30. Športno-rekreacijska Podatki o športno- Izbrane 14. 2. 7. 5. dejavnost v organi- rekreacijski dejavnosti organizacije zacijah združenega zaposlenih, organizaciji, združenega dela (TK-3) razvitosti, oblikah in dela (republiško razisko- financiranju ", V vanje) 1 31. Šolanje kadrov Podatki o slušateljih, Vse šole 4. 1. 21. 1. za telesno kulturo učiteljih telesne in šolski (TK-4) kulture, šolanju in centri, ki (republiško razisko- doseženih kvalifikacijah izobražujejo vanje) strokovni kader 32. Delo dispanzerjev Podatki o zdravnikih, Vsi šporfni 7. 1. e 25. 1. in ambulant za pregledanih športnikih dispanzerji zdravstveno varstvo in delu in ambu- Športnikov (TK-5) lante (republiško raziskovanje) STATISTIČNA DOKUMENTACIJA 33. Register organiza- Organizacijska sestava, Organiza- Ob konsti- Ob koncu cijskih enot naziv, naslov, šifra cije zdru- tuiranju leta in po — prijava ob vpisu dejavnosti, žiro račun, ženega dela, in ob potrebi organizacije registrska številka druge orga- statusni sproti združenega dela ali druge organizacije v registru (dopolnitev k zveznemu raziskovanju) organizacije nizacije ,ter državni organi, gospodarska sodišča in drugi organi, pristojni za registracijo spremembi 34. Register teritorialnih enot Spremembe in preimenovanja naselij, Občinske skupščine Sproti ' — (dopolnitev k zveznemu raziskovanju) in imenovanje in preimenovnaje ulic. spremembe v oštevilčenju hiš itd. 178. Na podlagi 147., 148. in 149. člena, 9. alinee. 335. člena in prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, četrtega odstavka 6. člena zakona o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39-473/74), 2. člena, odloka o začasnem poslovniku Skupščine SR Slovenije in četrtega odstavka 241. čletla poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin, dne 26. februa-arja 1975 sprejela O D I. O K o pooblastitvi Izvršnega sveta Skupščine Sit Slovenije, da sklene družbeni dogovor o organizaciji kmetijske pospeševalne službe (posvetovalne in razvojne službe) in o zagotovitvi sredstev za delovanje republiškega in sofinanciranje regionalnih pospeševalnih centrov I Izvršni svet Skupščine SR Slovenije se pooblasti, da sklene družbeni dogovor o organizaciji kmetijske pospeševalne službe (posvetovalne in razvojne službe) in o zagotovitvi sredstev za delovanje republiškega in sofinanciranje regionalnih pospeševalnih centrov. II Za podpis družbenega dogovora o organizaciji kmetijske pospeševalne službe (posvetovalne in razvojne službe) in o zagotovitvi sredstev za delovanje republiškega in sofinanciranje regionalnih pospeševalnih centrov se pooblasti Milovan Zidar, član Izvršnega' sveta Skupščine SR Slovenije in republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. St. 320-20/75 Ljubljana, dne 26. februarja 1975. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r. 179 ' Na podlagi 2. točke drugega odstavka 286. člena, 299. člena in prvega odstavka SOO. člena ustave Socialistične^ federativne republike Jugoslavije, 2. točke 326. člena in drugega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 2. člena odloka o začasnem poslovniku Skupščine SR Slovenije, četrtega odstavka 241. člena poslovnika Skupščine Socialistične republike Slovenije in 61. člena odloka o spremembah in dopolnitvah poslovnika Skupščine Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 26-238/72) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah- Zbora združenega dela in Zbora občin dne 26. februarja 1975 sprejela ODLOK o soglasju k predlogu zakona o povračilu dela negativnih tečajnih razlik v zvezi z izvoznimi posli, ki so nastale zaradi spremembe sistema dinarskega tečaja Daje se soglasje k predlogu zakona o povračilu dela negativnih tečajnih razlik v zvezi z izvoznimi posli, ki so nastale zaradi spremembe sistema dinarskega te- čaja, ki ga je Skupščini Socialistične republike Slovenije poslal Zbor republik in pokrajin Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije. St. 0101-2/75 Ljubljana, dne 26. februarja 1975. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r. 180. Na podlagi 2. točke drugega odstavka 286. člena, 299. člena in prvega odstavka 300. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 2. točke 326. člena in drugega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, četrtega odstavka 241. člena poslovnika Skupščine Socialistične republike Slovenije in 61. člena odloka o spremembah in dopolnitvah poslovnika Skupščine Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št! 26-238/72) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 26. februarja 1975 sprejela i ' ODLOK o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji konvencije o- Inšpekciji dela v kmetijstvu Daje se soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji konvencije o inšpekciji dela v kmetijstvu, ki ga je Skupščini Socialistične republike Slovenije poslal Zbor republik in pokrajin Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije. ' . St. 0101-30/75 Ljubljana, dne 26. februarja 1975. Skupščina Socialistične republike Slovenije ‘ Predsednik Marijan Brecelj 1. r. ‘ 181. Na podlagi 17. in 18. člena zakona o republiških svetih (Uradni list SRS, št. 3-113/75) ter v sporazumu z organi in organizacijami, ki sodelujejo v delu Republiškega sveta za varstvo ustavne ureditve, je Predsedstvo Socialistične republike Slovenije na svoji seji dne 20. februarja 1975 sprejelo naslednji SKLEP . 1 V republiški svet ža varstvo ustavne ureditve se imenujeta: za predsednika: Janez Vipotnik, član Predsedstva SR Slovenije; za člana: Stane M a r k i <$. predsednik Družbenopolitičnega zbora Skupščine SR Slovenije. 2 Po položaju sta člana Sveta: Andrej Marinc, Predsednik Izvršnega sveta Skupščine SRS; Marjan Orožen, republiški sekretar za notranje zadeve. 3 Vodstveni organi družbenopolitičnih organizacij v republiki so delegirali za svoje - predstavnike v svet: Franca Šetinca, sekretarja Izvršnega komiteja Predsedstvu CK ZKS, Mitjo Ribičiča, predsednika Republiške konference SZDL Slovenije, Janeza Barboriča. predsednika Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije. St. P 0213-5/75 Ljubljana, dne 21. februarja 1975. Predsedstvo Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r. 182. Na podlagi 4. in 15. člena zakpna o republiških svetih (Uradni list SRS, št. 3-113/75), ter v sporazumu z organi in organizacijami, ki sodelujejo v delu Republiškega sveta za mednarodne odnose, je Predsedstvo Socialistične 'republike Slovenije na svoji seji dne 20. februar j'a 1975 sprejelo naslednji SKLEP 1 V Republiški svet za mednarodne odnose se imenujeta: Vida Tomšič, članica Predsedstva SR Slovenije; za člana iz vrst znanstvenih in s trokovnih delavcev: dr Borut Boh te, predstojnik Inštituta za mednarodno pravo in mednarodne odnose pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. 2 Koordinacijski odbor sestavljajo naslednji ;člani, ki so jih določili organi in organizacije, ki sodelujejo v delu Sveta: Edo Brajnik, predsednik komisije Skupščine SR Slovenije za mednarodne odnose, Rudi Čačinovič, podpredsednik Izvršnega sveta Skupščine SRS, Marjan Osolnik, član Izvršnega sveta Skupščine SRS in republiški sekretar za mednarodno sodelovanje, Jože Smole, član predsedstva CK ZKJ in član komisije za mednarodne odnose izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ, Viktor Repič, član izvršnega odbora Republiške konference SZDL Slovenije, Andrej Skerlavaj, sekretar republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije za mednarodno dejavnost, dr. Boris Zidarič, podpredsednik koordinacijskega odbora za gospodarsko sodelovanje s tujino pri Gospodarski zbornici SR Slovenije". _ St. P 0213-4/75 Ljubljana, dne 21. februarja 1975. Predsedstvo Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r. 183. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je pod predsedstvom predsednika dr. Jožeta Brileja, ob sodelovanju sodnikov Milana Apiha Jožeta Boršt-narja, Marjana Jenka, Rika Kolenca, dr. Mihe Potočnika, Tineta Remškarja in Olge Vrabič v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti določb 183. in 185. člena statuta Turističnega m gostinskega podjetja »Kom-pas-Jugoslavija« z dne 3. 4. 1970 in 29. člena pravilnika o delitvi osebnih dohodkov m dohodkov istega podjetja z dne 24. 1 1969 s spremembami z dne 23. 4. 1971, na podlagi obravnave dne 29. 1. 1975 odločilo: 1) Ugotovi se, da so bile določbe drugega in tretjega odstavka 183. člena in prvega in drugega odstavka 185. člena statuta Turističnega in gostinskega podjetja »Kompas-Jugoslavija« ter določbe prvega in drugega odstavka 29. člena pravilnika o delitvi osebnih dohodkov v nasprotju z določbami temeljnega zakona o delovnih razmerjih. 2) Ta odločba ima glede posamičnih aktov učinek po 415 členu ustave Socialistične republike Slovenije. Obrazložitev I. Ustavno sodišče SR Slovenije je na pobudo skupine voznikov avtobusov, zaposlenih v sedanji temeljni organizaciji združenega dela Avtobusni promet v sestavi Turističnega in gostinskega podjetja »Kompas-Jugoslavija«, začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti nekaterih določb splošnih aktov omenjenega podjetja in sicer: 1) 183. člena statuta, ki je predvideval možnost razporeditve dnevnega delovnega čaša v sezonskih mesecih do 12 ur in da to povečanje delovnega časa odredi upravni odbor; 2) 185. člena statuta, po katerem je bila predvidena potreba po obvezni navzočnosti delavca na vsakem delovnem mestu delno izven rednega delovnega časa, ki terja od njega določeno delovno aktivnost, in da se v takih primerih dve uri obvezne navzočnosti delavca na delovnem mestu štejeta za eno uro dejanskega dela; 3) 29. člena pravilnika o delitvi bsebnih dohodkov, ki je predpisoval, da sc osebni dohodek za opravljeno nadurno delo lahko poveča do 50 °/o. pri nočnem delu pa do 12,50 "/o nad akontacijo, ki se obračunava v mesecu, v katerem je bilo opravljeno nadurno oziroma nočno delo, ter da višino procenta povečanja odobri upravni odbor (pri večji akciji) oziroma generalni direktor (pri individualnih delih). II. Ustavno sodišče je v pripravljalnem postopku in na javni obravnavi ugotovilo: Določbe statuta in pravilnika, katerih ocena ustavnosti in zakonitosti so predmet tega postopka, se ne uporabljajo več, ker so nehale veljati dne 25. 1. 1974, ko so delavci vseh TOZD Turističnega in gostinskega podjetja »Kompas-Jugoslavija« sklenili samoupravni sporazum o medsebojnih odnosih v združenem delu. Z uveljavitvijo zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 22/73) so z dne 27. 4. 1973 prenehale veljati med drugim tudi določbe temeljnega zakona o delovnih razmerjih (prečiščeno besedilo: Uradni list SFRJ, št. 12/70), ki so bile pravna podlaga v tem ustavnem sporu ocenjevanih določb splošnih aktov. III. Po 1. in 4. členu zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu delavci v temeljni organizaciji združenega tlela neposredno in enakopravno urejajo med drugim tudi osnove in merila za delitev sredstev za osebne dohodke ter način obračunavanja in izplačevanja osebnega dohodka delavcev .in osebnega dohodka za nočno delo ali delo daljše od polnega delovnega časa; delavci neposredno in enakopravno urejajo tudi razporeditev deloynega časa, njegov začetek in konec. Ta zakon ne predvideva več podaljšanega delovnega časa, sestavljenega iz časa dejanskega dela in časa obvezne navzočnosti delavca na delovnem mestu, ki terja od njega določeno delovno aktivnost. Ze po prejšnji ustavi je ustavna pravica delavcev do samoupravljanja vključevala tudi njihovo pravico, da na vsaki stopnji in v vseh delih delovnega procesa, ki pomenijo celoto, kar najbolj neposredno odločajo o vprašanjih dela, o urejanju medsebojnih razmerij, o delitvi dohodka in o drugih vprašanjih, ki se tičejo njihovega ekonomskega položaja. V skladu s to ustavno pravico in ustavnim načelom, da ima delavec pravico do omejenega delovnega časa, je temeljni zakon o delovnih razmerjih določal v 49. členu, da mora biti delovni čas vnaprej določen, v 50. členu, da mora delovna skupnost v statutu ali drugem splošnem aktu vnaprej urediti začetek in konec delovnega časa med dnevom ali za daljšo dobo in v 58. členu še posebej, da sme »delovna skupnost razporediti delovni čas v tednu, mesecu ali drugi dobi, ki ne more biti daljša kot eno leto, tako da je dnevni, tedenski, mesečni itd. delovni čas v delu dobe, za katero ga prerazporeja — daljši (večji obseg dela), v preostalem delu te dobe 'pa krajši polni delovni čas. V tem primeru skupen delovni čas v vsej dobi v povprečju ne sme presegati 42 ur na teden, pri čemer mora biti delavcu za gotovljen dnevni in tedenski počitek po določbah tega zakona«. Razporeditev in prerazporeditev delovnega časa mora torej v okviru svojih pravic in dolžnosti urediti delovna skupnost v statutu ali drugem splošnem aktu. Zato je bilo v nasprotju z ustavo in z 49., 50. in 58. členom temeljnega zakona o delovnih razmerjih določilo drugega in tretjega odstavka 183. člena statut^, ki je prerazporedilev delovnega časa delavcev prepuščalo upravnemu odbOru podjetja. Po prvem odstavku 47. člena temeljnega zakona o delovnih razmerjih je smel biti delovni čas delavca v delovni organizaciji tudi daljši od polnega delovnega časa, kot je bil določen v 37. členu prejšnje zvezne ustave in v 37. členu tega zakona, »če je zaradi narave in organizacije dela na posameznem delovnem mestu delovni čas bil sestavljen iz časa dejanskega dela in ča- sa obvezne navzočnosti delavca na delovnem mestu, ki terja od njega določeno delovno aktivnost«. Po drugem odstavku istega člena je morala delovna skupnost v statutu ali drugem splošnem aktu določiti »delovna mesta, na katerih je poleg dejanskega dela potrebna tudi obvezna navzočnost delavca v smislu prvega odstavka tega člena, določiti trajanje te navzočnosti, ki ni smela biti daljša, kot je nujno., da se konča delovni proces, in postaviti merila, po katerih oi se delovna aktivnost delavca med obvezno navzočnostjo preračunavala na ure dejanskega dela za odmerjanje delavčevih pravic iz delovnega časa«. Razen tega je bilo v 46. členu omenjenega zakona predpisano tudi. da je »čas, ki ga je delavec prebil na delu dalj kot poln delovni čas — razen v primerih iz prvega odstavka 45.' člena tega zakona — ppseben pogoj, ki ga delovna skupnost upošteva pri merilih, po katerih odmerja pravice, odvisne od dolžine delovnega časa (osebni dohodek, letni dopust in dr.).« Po oceni ustavnega sodišča določbi prvega in drugega odstavka 185. člena statuta ne vsebujeta nobenih elementov, ki bi jih delovna skupnost v smislu navedenih določb temeljnega zakona o delovnih razmerjih morala v svojih splošnih aktih določno in konkretno opredeliti. Pavšalna razširitev potrebe po obvezni navzočnosti delavca na vsako delovno mesto v podjetju, ki ima za posledico tudi event. podaljšanje skupnega delovnega časa, predstavlja splošno uporabo zakonske določbe, ki le v izjemnih primerih dovoljuje odstop od z ustavo in zakonom zagotovljene pravice delavca do omejenega delovnega časa Razen tega določba 185. člena statuta ne loči časa dejanskega dela od časa obvezne navzočnosti delavca na posameznem delovnem mestu in namesto meril za delovno aktivnost delavca med obvezno navzočnostjo na posameznem delovnem destu določa za vsa delovna mesta enak pavšalen način preračunavanja ur obvezne navzočnosti na ure delovne aktivnosti. Zato tak način določanja obvezne navzočnosti delavca na delovnem mestu in ugotavljanje delovnega prispevka delavca v času trajanja obvezne navzočnosti za odmerjanje" njegove pravice do osebnega dohodka, kakoi je bil predpisan v 185. členu statuta, ni bil v skladu s 37., 4G in 47. členom temeljnega zakona o delovnih razmerjih. V 80. členu temeljnega zakona o delovnih razmerjih je bilo določeno, da delovni prispevek delavce ugotavlja delovna skupnost po osnovah in merilih, ki jih v skladu z ustreznimi določbami statuta samostojno postavlja s splošnim aktom. Spričo tega je ustavno sodišče ugotovilo, da tudi določilo drugega odstavka 29. člena pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, ki je določalo, da upravni odbor oziroma generalni direktor odobri višino odstotka povečanja osebnega dohodka za nadurno oziroma noč- t no delo, ni bilo v skladu z ustavo in 47. ter to. členom temeljnega zakona o delovnih razmerjih. Po 423. in 424. členu ustave SR Slovenije je ta odločba obvezna in izvršljiva ter se objavi v Uradnem listu SR Slovenije in v Turističnefri in gostinskem podjetju »Kompas-Jugoslavija« na način, kakor sta bila objavljena splošna akta. St. Ul 49/73-23 Ljubljana, dne 29. januarja 1975. • Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije dr. Jože Brilej 1. r. 184. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je pod predsedstvom predsednika dr. Jožeta Brileja, ob sodelovanju sodnikov Milana Apiha, 'Jožeta Borštnarja, Marjana Jenka, Rika Kolenca, dr. Mihe Potočnika, Tineta Remškarja in Olge Vrabič, v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti določb 61. člena pravilnika o delovnih razmerjih z dne 22. 12. 1966 in 56. člena samoupravnega sporazuma z dne 24. 12. 1973 o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu organizacije združenega dela Hotel »Metropol« iz Portoroža, po javni obravnavi dne 11. 2. 1975 odločilo 1) Določba 56. člena samoupravnega sporazuma se razveljavi, ker ni v skladu z ustavo Socialistične republike Slovenije in je v nasprotju z zakonom p medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu. 2) Ugotovi se, da določba 61 člena pravilnika o delovnih razmerjih, ki je veljal do 25. 2. 1974 ni bila v skladu z ustavo Socialistične republike Slovenije. 3) Ta odločba ima glede posamičnih aktov, izdanih ria podlagi določb 61. člena pravilnika učinek po 415. členu ustave Socialistične republike Slovenije. Obrazložitev i. ubaini svet Zveze sindikatov Slovenije Koper je vložil dne 21. 6. 1974 pri Ustavnem sodišču Jugoslavije pobudo za oceno zakonitosti v izreku navedenih splošnih aktov organizacije združenega dela. Pobuda je bila vložena v zvezi z delovnim sporom, ki ga obravnava redno sodišče in v katerem služba pravne pomoči sindikata zastopa delavcu, ki ga je direktor organizacije združenega dela Hotel »Metropol« razporedil na drugo delovnp mesto po določbi 61. člena pravilnika o delovnih razmerjih. • Ustavno sodišče Jugoslavije je pobudo odstopilo Ustavnemu sodišču Slovenije potem, ko je dne 18. 9. 1974 sprejelo sklep, v katerem ugotavlja, da ni pristojno odločati ali sta navedena splošna akta organizacije združenega dnela v nasprotju z zakonom o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, ker za izvajanje tega zakona niso pristojni zvezni organi. Ustavno sodišče SR Slovenije je na vloženo pobudo začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti določb 61. člena pravilnika in 56. členu samoupravnega sporazuma. Po 61. členu pravilnika je imel vodja poslovne enote oziroipa vodja strokovne službe podjetja pravico, dav primeru, če zahteva delovni proces in če so podani pogoji, ki jih določa pravilnik, razporejd delavce v okviru iste enote. V vseh ostalih primerih, razen v primerih iz 57. člena pravilnika, pa je imel direktor podjetja pravico, da odloča o razporeditvi delavca iz enega na drugo delovno mesto oziroma delo ali iz enega v drug kraj. V 56. členu samoupravnega sporazuma je predpisano, da p začasni premestitvi delavca na drugo delovno mesto odloča direktor temeljne organizacije, če gre za premestitev iz ene v drugo delovno enoto, šef delovne enote pa o premestitvi v delovni enoti. Po mnenju pobudnika je taka ureditev v nasprotju z določbami zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu. II. V pripravljalnem postopku in na javni obravnavi je ustavno sodišče ugotovilo: Določbe pravilnika iz leta 1966 se ne uporabljajo več od dne 25. 2. 1974, ko je podpisalo izjavo o sprejemu pravic in obveznosti iz samoupravnega sporazuma z dne 24. 12. 1973 nad 2/3 vseh zaposlenih delavcev organizacije združenega dela Hotel »Metropol«. Po 1. m 4. členu zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu (Uradni/list SFRJ, št. 22/73) delavci v temeljni organizaciji združenega dela neposredno in enakopravno urejajo med drugim tudi primere in pogoje, pod katerimi delavec sme ali je dolžan delati na drugem delovnem mestu v temeljni organizaciji. V 6. členu istega zakona je določeno, da o uresničevanju pravic in obveznosti iz medsebojnih razmerij v združenem delu odločajo delavci v temeljni organizaciji združenega dela kot celoti, v primerih, ki jih določa samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih v združenem delu, pa tudi v posameznih njenih delih, v katerih so delavci najbolj neposredno povezani z delovnim procesor^. Kadar je v samoupravnem sporazumu o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu določeno, pa odločajo o uresničevanju v njem določenih pravic in obveznosti iz medsebojnih razmerij iz združenega dela organi, ki'jih neposredno izvolijo delavci v temeljni organizaciji. 2e v ustavi iz leta 1963 je ustavna pravica delavcev do samoupravljanja vključevala tudi njihovo pravico, da na vsaki stopnji in v vseh delih delovnega procesa, ki pomenijo celoto, kar najbolj neposredno odločajo o vprašanjih dela, o urejanju medsebojnih razmerij, o delitvi dohodka in o drugih vprašanjih, ki se tičejo njihoVcga ekonomskega položaja. V amandmanih k ustavi SR Slovenije so bile te samoupravne pravice delavcev, kar se tiče neposrednega 'odločanja še bolj opredeljene. Tako je bilo v XIII. amandmanu med drugim določeno, da sme biti kolektivnim in individualnim .izvršilnim organom v organizaciji združenega dela zaupana samo izvršilna funkcija v upravljanju. -Po XXVII. amandmanu pa je neodtujljiva pravica delovnih ljudi, da na podlagi svojega dela v združenem delu odločajo in upravljajo zadeve in sredstva družbene reprodukcije, odločajo o dglitvi dohodka, o ureditvi medsebojnih razmerij in o drugih vprašanjih svojega družbenoekonomskega položaja. Ustava SR Slovenije iz leta 1974 pa tudi v členih 16, 123 in 124 na enak način opredeljuje uresničevanje samoupravnih pravic in obveznosti delavcev v temeljni organizaciji združenega dela. Će delovni ljudje v temeljni organizaciji združenega dela ne želijo sami odločati o razporeditvi delavca na drugo delovno mesto v organizaciji združenega dela, lahko to zaupajo samo delavskemu svetu ali njemu ustreznemu organu, ki so ga neposredno izvolili. Ni pa v skladu z načeli in določbami ustave in je tudi v nasprotju z določbami zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, če je v splošnem aktu urejeno, da ima posameznik pravico odločati o razporeditvi delavca na drugo delovno mesto v organizaciji združenega dela. Ker sta tako pravilnik iz. leta 1966 kot samoupravni sporazum iz leta 1973 v členih 61 oziroma 56 prepustila tako odločanje posamezniku, je ustavno sodišče po 413. členu ustave SR Slovenije določbo 56. člena samoupravnega sporazuma razveljavilo, za določbo 61. člena pravilnika pa, ob upoštevanju določbe 409. člena ustave SR Slovenije, ugotovilo, da ni bila v skladu z ustavo. Po 423. in 424. členu ustave SR Slovenije je ta odločba obvezna in izvršljiva ter se objavi v Uradnem listu SR Slovenije in v organizaciji združenega dela Hotel »Metropol« na način, kakor so bili objavljeni splošni akti. St. UI 47/74-13 Ljubljana, dne 11. februarja 1975. Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije . dr. Jože Brilej/1. r. 185. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je pod predsedstvom predsednika dr. Jožeta Brileja ob sodelovanju sodnikov Milana Apiha, Jožeta Borštnarja. Marjana Jenka, Rika Kolenca, dr. Mihe Potočnika, Tineta Remškarja, Olge Vrabičeve, v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti določbe 4 alihee 37. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih v združenem delu V Splošni bolnici Jesenice z dne 18. 8. 1974 na podlagi 3. alinee 408. člena uštave Socialistične republike Slovenije, po javni obravnavi dne 11. 2. 1975 odločilo: Določba 4. alinee 37. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih v združenem delu v Splošni bolnici Jesenice z dne 18. 8. 1974, je v nasprotju z zakonom o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu m se razveljavi. Obrazložitev Na pobudo Mušiča dr. Borisa z Jesenic, Tavčarjeva ul. 1, je Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije začelo postopčk za oceno ustavnosti in zakonitosti določbe 4. alinee 37 člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih v združenem delu v Splošni bolnici Jesenice, z dne 18. 8. 1974. Določbe 37. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih v združenem delu v Splošni bolnici Jesenice navaja primere In pogoje, v katerih lahko odbor za medsebojna razmerja razporedi delavca na drugo delovno mesto oziroma delo, ki ustreza strokovni izobrazbi določenega poklica oziroma smeri ali stroke in med temi v 4. alinei primer: »zaradi neprimernih medsebojnih odnosov med delavci, ki kvarno vplivajo na uspešnost in strokovnost dela«. Mušič dr. Boris je v pobudi uveljavljal, da je 4. alinea 37. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih v Splošni bolnici Jesenice v nasprotju z 18. členom zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in tudi v nasprotju z ustavo. Splošna bolnica Jesenice dopušča možnost, da je določba 4. alinee 37. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih v združenem delu v Splošni bolnici Jesenice sporna. Ustavno sodišče je v pripravljalnem postopku in na javni obravnavi ugotovilo: Po določbi 4. alinee 37. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih v Splošni bolnici Je- senice lahko odbor za medsebojna razmerja razporedi delavca za nedoločen čas na drugo delovno mesto, oziroma delo, ki ustreza strokovni izobrazbi določenega poklica oziroma smeri ali stroke »zaradi neprimernih medsebojnih odnosov med delavci, ki kvarno vplivajo na uspešnost in strokovnost dela«. Po drugem odstavku istega člena višina osebnega dohodka na delovnem mestu oziroma delu ne more vplivati na razporeditev delavca z enega na drugo delovno mesto in ne more predstavljati niti razloga niti ovire za tako razporeditev. V poglavju o odgovornosti delavcev je samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih v združenem delu v Splošni bolnici Jesenice vrsta določb, ki so v bistvu istovetne s primerom, zajetim v 4. alinei 37. člena samoupravnega sporazuma. Po določbi prvega odstavka 18. člena zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu ima delavec pravico, delati na delovnem mestu, za katero je bil izbran. Po določbi drugega odstavka istega člena določijo temeljne organizacije združenega dela primere in pogoje, v katerih je delavec dolžan delati na drugem delcjvnem mestu, če to mesto ustreza strokovni izobrazbi določenega poklica oziroma smeri ali stroke in drugim njegovim delovnim sposobnostim. Delavci v temeljni organizaciji združenega dela imajo na podlagi L, 4. in 18. člena zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu pravico določati v samoupravnem sporazumu primere in pogoje, v katerih je delavec dolžan delati na drugem delovnem mestu. Primeri in pogoji pa morajo biti objektivizirani in je pri njihovem določanju upoštevati specifičnost posamezne temeljne organizacije združenega dela in njene organizacije oziroma dejavnosti. Ce v temeljni organizaciji združenega dela menijo, da je med temi primeri in pogoji predvideti tudi osebne lastnosti delavca, ki bi privedle do neprimernih odnosov med delavci, ki kvarno vplivajo na uspešnost in strdkovnost dela. bi morale biti tudi te čimbolj objektivizirane. Le s tako objektiviziranimi primeri in pogoji je delavcem varovana njihova z ustavo in zakonom zagotovljena pravica iz združenega dela. Opredelitev, ki jo daje "*4 alinea 37 člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih y združenem delu je po mnenju Ustavnega sodišča Socialistične republike Slovenije premalo objektivizirana, saj ustvarja možnosti za samovoljno uporabo, s tem pa lahko privede do kršitev delavčevih pravic. Zato je Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije določbo 4. alinee 37. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih v združenem delu v Splošni bolnici Jesenice, ker'je v nasprotju z določbo 18. člena zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, ob uporabi 413. člena ustave Socialistične republike Slovenije, razveljavilo. Po 423. in 424. členu ustave Socialistične republike Slovenije je ta odločba obvezna in izvršljiva ter se objavi v Uradnem' listu SR Slovenije in v glasilu oziroma na način, kot je bil pbjavljen samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih v združenem delu v Splošni bolnici Jesenice. St. Ul 54/74-14 Ljubljana, dne 11. februarja 1975. Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije dr. Jože Brilej 1. r. 186. Na podlagi 6. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32/72) v zvezi s 1. členom dogovora o izvajanju politike cen v letu 1975 (Uradni list SFRJ, št. 7/75) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOK o spremembi odloka o natančnejših pogojih za ukiepe družbene kontrole cen iz piistujnosti občin 1. V odloku o natančnejših pogojih za ukrepe (jružbene kontrole cen- iz pristojnosti občin (Uradni list SRS, št. 6/73 in 21/73) .se VI. a točka spremeni tako, da se glasi: »Občinske skupščine so dolžne razen meril in pogojev za ukrepe in spreminjanje cen, določenih s tem odlokom, upoštevati v letu 1975 tudi določila resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije ter neposrednih nalogah v letu 1975 (Uradni list SRS, št. 39/74) ter določila dogovora o izvajanju politike .cen v letu 1975 (Uradni list SFRJ, št. 7/75).« 2. Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-59/70 Ljubljana, dne 25. februarja 1975. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Po pooblastilu predsednika član Izvršnega sveta Miran Mejak 1. r. 187. Na podlagi 2. člena zakona o ukrepih SR Slovenije za pospeševanje proizvodnje mleka (Uradni list SRS, št. 26-88/74) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOK o premijah za kravje mleko za čas od 1. januarja do 31. decembra 1975 1. Organizacijam združenega dela (v nadaljnjem besedilu: organizacije), ki pridelujejo kravje mleko (v nadaljnjem besedilu: mleko) same ali v kooperaciji z individualnimi proizvajalci in ga prodajajo se plačuje premija 0,15 din za liter mleka. Od te premije za mleko, pridelano v koperaciji, pripada: — 0,10 din za liter mleka za stroške organizacije in zbiranje mleka, vodenja matičnega knjigovodstva, selekcije in kontrole proizvodnosti krav; — 0,05 din za opremo zbiralnic in njihovo vzdrževanje; 2. Poleg premije iz 1. točke tega odloka pripada organizaciji za mleko lastne proizvodnje še premija 0,15 din za liter mleka, pri katerem je čas redukcije metilenskega modrila daljši kot 2 uri. Ob pogoju kvalitete mleka iz prejšnjega odstavka pripada organizaciji poleg premije iz prve točke tega odloka še premija 0,15 din za liter prodanega mleka, pridelanega v kooperaciji z individualnimi proizvajalci. Od te premije pripada: — 0,05 din organizaciji za stroške iz 1. točke prve alinee tega odloka; — 0,10 din.za liter mleka pa individualnim proizvajalcem. Znesek iz druge alinee drugega odstavka te točke izplača organizacija individualnemu proizvajalcu mleka s pogbjem, da vsa za rejo sposobna teleta vzreja sam ali jih proda organizaciji ali drugemu kmetu za nadaljnjo rejo na podlagi določil sporazuma o poslovnem sodelovanju in oblikovanju cen goveda, mesa, mleka in mlečnih izdelkov. Če pogoj iz prejšnjega odstavka ni izpolnjen, organizacija uporabi ta sredstva' za gradnjo zbiralnic in za nakup opreme za hlajenje mleka. 3. Premije iz prve in drugč alinee 1. točke ter premije iz drugega odstavka 2. - točke tega odloka se morajo knjigovodsko voditi jako, da je razvidna poraba sredstev za namene, ki jih določa ta odlok. Premije iz druge alinee 1, točke ter premije iz četrtega odstavka 2. točke se morajo knjigovodsko voditi na posebnem računu in se ne smejo uporabljati za druge namene. 4. Premije se izplačujejo za mleko z najmanj 3,2 °/o mlečne mdščobe. Količina mleka, ki vsebuje 3,2 do 4,2 l)/o »Mečne maščobe, se preračuna na količino s 3,2 %> mlečne maščobe. Odstotek maščobe nad 4,2 °/o se ne' preračunava. 5. Premija za mleko se izplačuje samo tisti organizaciji, ki ima vpeljano matično knjigovodstvo, selekcijo in kontrolo proizvodnosti krav. Premija za mleko, pridelano v kooperaciji z individualnimi proizvajalen se izplačuje samo tistim organizacijam, ki imajo z individualnimi jsroizvajalci sklenjene pogodbe o proizvodnji in odkupu mleka (kooperacija). 6. Kakovost mleka ugotavlja veterinarski inšpektor v zbiralnici mleka vsaj enkrat mesečno, in sicer praviloma v prvi polovici meseca. Če ustreza mleko kakovosti iz 2. točke tega odloka, izda inšpektor potrdilo Če pa mleko ob pregledu ne ustreza predpisani kakovosti, pregleda veterinarski inšpektor mleko ponovno v drugi polovici meseca. Če ustreza mleko ob drugem pregledu predpisani kakovosti, pripada organizaciji premija iz 2. točke tega odloka le za količine, oddane v drugi polovici meseča. Če pa mleko tudi ob drugem pregledu tej kakovosti ne ustreza, ne pripada organizaciji premija za količino, oddano v tem mesecu. Vzorce mleka jemlje občinski veterinarski inšpektor posebej iz vsakega vrča oziroma hladilnega bazena organizacije. ’ ^ Organizacija je dolžna voditi evidenco, iz katere je razvidno, kateremu individualnemu proizvajalcu oziroma skupini individualnih proizvajalcev pripada odvzeti vzorec mleka. Če mleko, ki pripada skupini individualnih proizvajalcev ne ustreza predpisani kakovosti, mora organizacija zagotoviti pregled mleka vsakega posameznega, proizvajalca take skupine. * Če organizacija nc vodi predpisane evidence iz 4. odstavka .6. točke, ali če ne zagotovi pregleda vsakega posameznega proizvajalca (četrti odstavek 6. točke tega odloka), občinski veterinarski inšpekor dgotavlja kakovost mleka ,v taki zbiralnici mleka samo enkrat mesečno. Če mleko ob pregledu no ustreza predpisani kakovosti, ne pripada organizaciji premija za količino,, oddano v tem meseCu. 7. Premija po tem odloku se izplačuje iz proračuna SR Slovenije. 8. Premija se izplačuje na zahtevo organizacij, ki jo predložijo republiškemu sekretariatu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Organizacija priloži zahtevi za premijo: a) fakturo o prodaji mleka, v kateri mora biti y naveden odstotek mlečne maščobe; b) obračun premije z dejanskimi in preračunanimi količinami mleka v litrih; c) prepis potrdila kmetijskega inštituta Slovenije o tem, da ima vpeljano matično knjigovodstvo ter selekcijo in kontrolo proizvodnosti krav; č) potrdilo, ki ga izda v njenem splošnem aktu določen organ, da je za mleko, pridelano v kooperaciji sklenil z individualnimi kmetijskimi proizvajalci pogodbo o proizvodnji in odkupu mleka. V potrdilu mora ta organ navesti številka, s katerimi so pogodbe pri njem vpisane; d) izpolnjen prenosni nalog za izplačilo premije v breme računa številka 50100-030-10014, izvrševanje proračuna SR Slovenije, Ljubljana. Zahtevi za premijo iz 2. točke tega odloka priloži organizacija potrdilo občinskega veterinarskega inšpektorja iz 6. točke tega odloka. 9. Zahteva za premijo mora biti vložena najpoz- • ne j e do zadnjega dne v nasleddjem mesecu za mleko, prodano v preteklem mesecu. Organizacija izgubi pravico do premije, če ne vloži zahteve v tem roku. 10. Republiški sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ugotovi, če so pogoji za izplačilo premije izpolnjeni in obvesti o tem Republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun, da odredi izplačilo premije iz 1. oziroma 2: točke tega odloka. 11. Nadzor nad namensko ilporabo sredstev iz 1. in 2. točke tega odloka opravljajo občinski upravni organi, pristojni za kmetijsko inšpekcijo. 12. Ta odlok začne veljati naslednji dan po. objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1975. St. 426-6 68 Ljubljana, dne 25. februarja 1975. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Po pooblastilu predsednika član Izvršnega sveta Miran Mejak 1. r. 188. Na po.dlagi druge točke 127 člena zakona o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 39-474/74) je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije na seji dne 21. februarja 1975 sprejel SKLEP I Zadeve odpravljenih republiških upravnih organov : — republiškega sekretariata za gospodarstvo; — republiškega sekretariata za prosveto in kulturo ter — zavoda SR Slovenije za vodno gospodarstvo, • ki do 31. januarja 1975 niso bile dokončane, se do 28. februarja 1975 predajo v nadaljnje reševanje republiškim upravnim organom, ki po zakomf o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 39-474/74) prevzamejo naloge iz njihovega dosedanjega delovnega področja. O primopredaji nerešenih zadev se sestavi poseben zapisnik. II Arhivsko in registraturno gradivo (v nadaljnjem besedilu: arhivsko gradivo) odpravljenih republiških upravnih organov prevzamejo: — republiški komite za energetiko arhivsko gradivo republiškega sekretariata za gospodarstvo; — republiški komite za vzgojo in izobraževanje arhivsko gradivo republiškega sekretariata za prosveto in kulturo; — zveza vodnih skupnosti Slovenije arhivsko gradivo zavoda za vodno gospodarstvo. Republiški komite za zdravstveno in sočialno varstvo, ki nadaljuje od 1. februarja 1975 delo odpravljenega republiškega sekretariata za zdravstvo in socialno varstvo, preda vso arhivsko gradivo, ki se nanaša na zadeve borcev NOV in vojaških invalidov, republiškemu komiteju za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov. Upravni organi iz prvega in drugega odstavka prevzamejo arhivsko gradivo do 31. marca 1975. III Nadzorstvo nad izvršitvijo sklepa opravlja Republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun. IV Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. St. 021-76/75 Ljubljana, dne 21. februarja 1975. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Andrej Marine 1. r. 189. Na podlagi 86. do 88. in 147. člena ustave SR Slovenije sklenejo — Kmetijska razvojna skupnost Slovenije, — Gospodarska zbornica Slovenije, — Zadružna zvčza Slovenije, — Izvršni svet Skupščine SR Slovenije (ha podlagi odloka Skupščine SR Slovenije o pobblastitvi Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, da sklene družbeni dogovor o uresničevanju dolgoročnega programa razvoja kmetijstva v SR Sloveniji za obdobje 1974—1980; Uradni list, SRS št. 18-194/74), —' Skupščine občin z območja SR Slovenije, — Dolenjska banka in hranilnica Novo mesto, — Jugobanka, filiala Ljubljana, — Kreditna banka Koper, — Kreditna banka Maribor, — Ljubljanska banka, Ljubljana . DRUŽBENI DOGOVOR o uresničevanju dolgoročnega programa razvoja kmetijstva v SR Sloveniji za obdobje 1974—1980 I. NAMEN DRUŽBENEGA DOGOVORA Zaradi uresničevanja resolucije o dolgoročnem raz-vpju SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 13-132/72) in z namenom, da bi zagotovili večjo proizvodnjo hrane in surovin iz kmetijstva, večji dohodek vseh delovnih ljudi v kmetijski proizvodnji, smotrnejše in učinkovitejše izkoriščanje kmetijskega prostora v SR Sloveniji in obenem krepili samoupravne socialistične odnose ter zagotovili neposredno odločanje delovnih ljudi o razširjeni reprodukciji na področju kmetijstva, podpisniki s tem družbenim dogovorom: — uresničujejo temeljne razvojne cilje na področju kmetijstva v skladu z družbenimi plani in programi, — opredeljujejo prednostne usmeritve v proizvodnji in razvoju ter obseg vlaganj, — ddlogajo kriterije za izbor naložb v kmetijstvu, — dogovorijo se o obsegu in strukturi naložb, o virih sredstev in kreditniii pogojih za naložbe, — sprejemajo obveznosti,- da bodo pri naložbah ■upoštevali dogovorjene kriterije in pogoje, določene s tem družbenim dogovorom in s samoupravnimi sporazumi na podlagi tega družbenega dogovora, — spodbujajo skupna vlaganja kmetijskih TOZD med seboj, skupna vlaganja kmetov in skuppa vlaganja kmetov v TOZD, spodbujajo skupna vlaganja kmetijskih TOZD in drugih TOZD — zlasti s področja predelave in prodaje kmetijskih pridelkov, ki so neposredno' zainteresirane za razvoj kmetijstva in so pripravljenje pri tem sodelovati, s svojimi sredstvi, — se obvezujejo, da bodo predlagali in sprejemali ukrepe, s katerimi bodo uresničevali cilje tega družbenega dogovora. II. TEMELJNI RAZVOJNI CILJI DO LETA 1980 1. Zaradi pospešenega uresničevanja programa dolgoročnega razvoja kmetijstva v SR Sloveniji bodo podpisniki tega družbenega dogovora v obdobju 1974-80 usmerjali vlaganja predvsem v govedorejo, prašičerejo, perutninarstvo, ribištvo, sadjarstvo, vinogradništvo, hmeljarstvo, proizvodnjo koruze, krompirja in zelenjave ter v izgradnjo sojarne. Da bi izboljšali izkoriščanje zmogljivosti kmetijskega prostora, se bodo podpisniki posebej zavzemali tudi za urejevanje kmetijskih zemljišč, zlasti za izvedbo programa osuševanja in namakanja kmetijskih zemljišč v SR Sloveniji. 2. Temeljni razvojni cilji so podrobneje določeni v razvojnih programih kmetijstva za obdobje 1974-30 po dejavnostih iz 1. točke, ki so, bili sprejeti v TOZD v kmetijstvu, in ki so. v skladu s potrebami živilske .industrije in tržišča. 3. Na podlagi teh razvojnih programov za celotno obdobje bo razvojna skupnost v skladu z dolgoročnimi tržnimi gibanji in potrebami živilske industrije ter družbenimi razvojnimi plani SR Slovenije dopolnjevala te razvojne programe in podrobneje določala usmeritev naložb. 4! Hkrati z drugimi ukrepi za povečanje proizvodnje naj bi investicije po tem družbenem dogovoru prispevale k temu, da bo v obdobju 1974-80 'dosežena poprečna letna rast proizvodnje okrog 4,0 °/o. III. III. KRITERIJI ZA NALOŽBE 1. Upravljalci bank in hranilno kreditne službe bodo pri odločanju o odobritvi kreditov poleg splošnih ekonomskih in bančnih kriterijev ob upoštevanju prioritet iz I. poglavja dajali prednost naložbam, ki upoštevajo rešitve iz 3 točke tega poglavja, in ki izpolnjujejo naslednje pogoje: — zagotavljajo ustrezno založenost trga z najpomembnejšimi kmetijskimi proizvodi, zlasti tistimi, ki jih dolgoročno primanjkuje, — zagotavljajo boljše izkoriščanje naravnih možnosti kmetijskega prostora v SR Sloveniji, — omogočajo hitrejši razvoj kmetijstva v manj razvitih, obmejnih m hribovitih predelih SR Slovenije,. — imajo dolgoročno usmeritev v mednarodno menjavo, — imajo v -povezavi s TOZD Trgovine - in predelave v okviru skupnih naložb, ciolgoi očnega poslovnega sodelovanja ali skupnih naložb v skladišča in hladilnice ter ob oblikovanju skupnih rizičnih skladov dolgoročno zagotovljen plasman nove proizvodnje. V okviru navedenih kriterijev bodo imele prednost tiste investicije iz 11. poglavja tega družbenega dogovora, ki izpolnjujejo večje število prednostnih pogojev ter rekonstrukcije že obstoječih objektov. 2. Kot splošne pogoje za odobritev kredita za določen namen, bodo banke upoštevale tudi poslovno uspešnost in strokovno sposobnost investitorja, zlasti v dejavnosti, za katero se kredit odobrava. 3. Razvojna skupnost bo določala tehnološke, tehnične in ekonomske .rešitve, po katerih se bodo ravnali investitorji pri pripravi, investicijskih projektov in kreditorji pri odobravanju kreditov. IV. OBSEG IN STRUKTURA NALOŽB 1. Podpisniki ugotavljajo, da je potrebno zagotoviti za naložbe po razvojnih programih v primarno kmetijsko proizvodnjo v SR Sloveniji v obdobju 1974-811 (po cenah 1973) najjtianj 5.400 mio din za vlaganje v osnovna sredstva in 1.340 mio din za vlaganje v trajna obratna sredstva in sicer za organizirane naložbe po razvojnih programih govedoreje, prašičereje, perut-, ninarstva, vinogradništva, sadjarstva, hmeljarstva, skupnosti za proizvodnjo krompirja in koruze, za naložbe v melioracije in izgradnjo sojarne, kar predstavlja približno 75 'V« vseh načrtovanih naložb v primarno kmetijsko proizvodnjo v navedenem obdobju. Od tega bo vloženo približno polovico v družbeno kmetijstvo in polovico v kmetijstvo v kooperaciji. 2. Struktura ndložb bo opredeljena po posameznih namenih (razvojnih programih) na podlagi prioritet iz poglavja III tega družbenega dogovora za celotno obdobje 1974-80 in se bo določala s samoupravnimi sporazumi razvojne skupnosti z bankami. V. VIRI SREDSTEV 1. Podpisniki soglašajo, da je potrebna za izvajanje naložb po razvojnih programih, ustrezna pdeležba investitorjev z lastnimi poslovnimi, sredstvi, ki pa so sama premajhna, da bi z njimi zagotovili potrebni obseg naložb. Zaradi tega se bodo za to namenila še druga sredstya, s katerimi se povečujejo razpoložljivi investicijski viri in krepi reproduktivna sposobnost investitorjev v kmetijski proizvodnji. — združena sredstva kmetijskih TOZD, ki so bila nanje prenesena po določbah zakona o prenosu sredstev. pravic in obveznosti SR Slovenije za investicije v gospodarstvu na določene temeljite organizacije združenega dela (Uradni list SRS. št. 13-92/74), — dopolnilna sredstva SRS za razvoj kmetijstva v kooperaciji po določbi 18. člena medrepubliškega dogovora o skupnih osnovah za razširjeno reprodukcijo v kmetijstvu od leta 1973 do konca leta 1975 in o politiki pospeševanja proizvodnje rta individualnih gospodarstvih (Uradni list SFRJ. št. 26-247/73). — sredstva razvojnih premij po določbi 8. člena medrepubliškega dogovora o skupnih osnovah za razširjeno reprodukcijo v kmetijstvu od leta 1973 do konca 1975 in o politiki pospeševanja proizvodnje na individualnih gospodarstvih (Uradni list SFRJ, št. 26-247/73), — sredstva za pospeševanje razvoja govedoreje po posebnem programu, — sredstva hranilno-kreditnih služb, — sredstva zveze HKS iz' premij za mleko. 2. V kooperaciji se kot lastna udeležba (poglavje VI/1) štejejo lastna -sredstva kmetov, njihovo delo in material, njihova združena sredstva v okviru hranilno-kreditnih služb, sredstva razvojnih skladov zadrug irt sredstva sovlagateljev. 3. V organizacijah združenega dela, ki jih sestavljajo TOZD primarne kmetijske proizvodnje, trgovine in predelave oziroma v primeru skupnih vlaganj ali medsebojnega kreditiranja med kmetijskimi in drugimi TOZD, se sredstva sovlagateljev štejejo kot udeležba investitorjev. 4. V okviru kmetijske razvojne skupnosti bodo TOZD v kmetijstvu združile sredstva iz prve in druge alinee prve točke tega poglavju. Združena sredstva iz prejšnjega odstavka se bodo vodila ločeno za družbeno kmetijstvo .in kmetijstvo v kooperaciji in glede na njihov i^vor. Investitorjem v kmetijstvu se dodeljujejo združena sredstva kot krediti pod pogoji iz VI. poglavja in drugimi pogoji, ki jih določi kmetijska razvojna skupnost. 5. Kmetijska razvojna skupnost bo sodelovala tudi pri usmerjanju: — sredstev razvojnih premij iz tretje alinee prve točke tega poglavja, — investicijska dela sredstev za pospeševanje razvoja govedoreje v hribovitih in gorskih predelih SR Slovenije po posebnem programu, — sredstev za povečanje rodovitnosti kmetijskih zemljišč (13. člen zakona o kmetijskih zemljiščih) v naložbe po tem družbenem dogovoru. — namenskih sredstev premij za mleko za razvoj govedoreje (sredstva zveze HKS iz premij v letu 1972) in — sredstev inozemskih kreditov, ki imajo za kmetijstvo značaj dopolnilnih sredstev. 6. Pri investicijah se štejejo kot lastna udeležba investitorjev vsa sredstva iz tega poglavja, razen združenih sredstev iz točke 4. Investicijski namen ' Kmetijski stroji in oprema Plemenska živina (govedo, svinje) Hmelj in jagodičevje (brez jagod) Vinogradi in sadovnjaki Graditev in preureditev družbenih hlevov in spremnih objektov pri teh hlevih ter kmečkih hlevov v hribovskih in gorskih območjih Graditev in preureditev hlevov v individualni gradnji Objekti za rejo perutnine Graditev in preureditev zbiralnic mleka, sušilnic in skladišč, objektov primarne predelave grozdja, objektov za proizvodnjo močnih krmil za pridelke lastrfe in kooperacijske proizvodnje Komasacije, razširitev kmetijskih zemljišč družbenega sektorja, izgradnja skupnih hlevov, investicijske naložbe za ureditev planinskih pašnikov in osuševanje ter namakanje zemljišč Preureditev kmečkih stanovanjskih in drugih poslopij za potrebe kmečkega turizma v hribovskih in gorskih območjih na moderniziranih kmetijah VI. KREDITNI POGOJI ZA NALOŽBE 1. Podpisniki soglašajo, da je izvedba razvojnih programov mogoča ob naslednji globalni finančni konstrukciji: » lastna udeležba Družbeno kmetijstvo 35 Kmetijstvo v kooperaciji 50 združena sredstva 15 10 bančna 'sredstva . 50 40 Za posamezne namene in sektorje ter za nerazvita območja bodo banke m razvojna skupnost s samoupravnimi sporazumi podrobneje določile deleže bančnih in združenih sredstev. 2. Podpisniki se dogovorijo za naslednje pogoje, po katerih bodo kreditirali naložbe pq, razvojnih programih v obdobju 1974—1980: a) obrestna mera Krediti bank iz prve točke tega poglavja bodo dani investitorjem v kmetijstvu za naložbe v družbenem kmetijstvu po obrestni meri, ki se bo v povprečju pri vseh namenih za celotno obdobje gibala okrog 6 “/o. Za posamezne investicijske namene pa bo obrestna mera določena v okviru samoupravnega sporazuma med bankami in kmetijsko razvojno skupnostjo. Pri tem bo upoštevana akumulativnost posameznih usmeritev proizvodnje-in koliko le-te doprinašajo k izrabi naravnih možnosti kmetijskega prostora. • Za investicije za kmetijstvo v kooperaciji Se bodo glede obrestne mere za kredite končnim investitorjem uporabljale določbe zakona o nadomestilu dela obresti za investicije v zasebnem kmetijstvu (Uradni list SRS, št. 26/70). Obrestna mera, po kateri bodo dajale banke kredite HKS, pa bo določena v samoupravnem sporazumu iz prvega odstavka te točke med bankami in kmetijsko razvojno skupnostjo. Obrestna mera za kredite, dane investitorjem iz združenih sredstev (iz poglavja V/4), bo enaka višini manipulativnih stroškov (bančni stroški in stroški skupnosti). b) Doba koriščenja in vračanja kreditov Podpisniki soglašajo, da so okvirni pogoji glede koriščenja in vračanja, bančnih kreditov naslednji: Doba črpanja kredita Cas od izčrpanja kredita do odplačila pr Ve anuitete Doba odplačila ■ kredita Skupaj 0,5 0,5 4 5 0,5 0,5 5 6 2 1 5 8 3 1 5 9 1 1 10 12 1 . 1 6 8 1 1 5 7 1 1 5 7 3 1 16 20 1 1 8 10 Nasadi in skupni objekti, ki jih kmetje napravijo v kooperaciji ati v sovlaganju s TOZD, morajo biti narejeni po enotnem načrtu oziroma v večjih kompleksih — po kriterijih, ki jih določi kmetijska razvojna skupnost po predhodnem mnenju Zadružne zveze Slovenije. Pri posameznih investicijskih namenih se v skupno vsoto kredita računajo tudi stroški pripadajoče vgrajene opreme. Združena sredstva iz V. poglavja se v načelu odplačujejo hkrati z bančnimi krediti, če kmetijska razvojna skupnost ne določi drugače. . VII. UKREPI PODPISNIKOV ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA a) Kmetijska razvojna skupnost bo: 1. Spremljala realizacijo razvojnih programov in na podlagi tega: a) usmerjala združena sredstva iz V. poglavja in b) predlagala upravljalcem bank ustrezne ukrepe v njihovi poslovni politiki glede kreditiranja kmetijstva ter o tem z njimi sklepala ustrezne samoupravne sporazume, da bi zagotovila predvideno dinamiko in strukturo naložb. 2. Zagotavljala na podlagi skupnih interesov TOZli — članic po posameznih razvojnih programih panog: skupno planiranje kapacitet, organizirano proizvodnjo sadilnega materiala (sadik za trajne nasade), kjer bodo nosilci razvoja prevzemali tudi riziko te proizvodnje, skupno nabavo reprodukcijskega materiala in' strojev, optimalno enotno tehnologijo, skupne rešitve in enotne normative izgradnje objektov ter industrijsko proizvodnjo posameznih gradbenih elementov. 3. Oblikovala po panogah stalne strokovne skupine iz predstavnikov organizacij — članic in sodelavcev raziskovalnih ustanov, ki bodo pripravljale skupne rešitve, predvidene v tem družbenem dogovoru, skrbele za organiziranje strokovnega izobraževanja proizvajalcev, za pospeševanje sovlaganj med primarno proizvodnjo, trgovino in predelavo ter spremljale učinkovitost investicij. b) Upravljalci bank bodo: 4. S kreditno politiko dajali prednost naložbam v Kmetijstvo tako z vidika obsega sredstev kot tudi z vidika kreditnih pogojev. Banke bodo zagotovile medsebojno koordinacijo glede eriotnih pogojev kreditiranja in usmerjanja sredstev ter glede enotnega načina priprave in obdelave kreditnih zahtevkov ter spremljanja izvajanja investicij. 5. S selektivno kreditno politiko' skrbeli za zagotovitev potrebnih kratkoročnih obratnih sredstev po ustrezni obrestni meri, kar bo omogočilo racionalno izkoriščanje novoustvarjenih kapacitet. 6. Sklepali z razvojno skupnostjo samoupravne sporazume, v katerih bodo po potrebi vsako leto skupno določili strukturo naložb, usmerjanje združenih sredstev, določili deleže bančnih in združenih sredstev za posamezne namene in sektorje, obrestne mere in druge pogoje za odobravanje kreditov za naložbe po tem dogovoru. 7. Zavračali kreditne zahtevke, v katerih ne bodo spoštovane določbe tega družbenega dogovora in samoupravnih sporazumov, sklenjenih na njegovi podlagi. c) Gospodarska zbornica SR Slovenije in Zadružna zveza SR Slovenije bosta: 8. Poskrbeli za delovanje razvojne skupnosti in se pri tem poslužili predvsem obstoječih strokovnih služb v poslovnih združenjih, zvezi hranilno-kreditnih služb in v poslovnih bankah. 9. Poskrbeli skupno s kmetijsko razvojno skupnostjo, upravljalci bank in zvezo HKS, da se pri usmerjanju naložb: — pospešuje združevanje dela in sredstev med posameznimi TOZD, — pospešujejo skupne naložbe kmetov - kooperantov v skupne hleve, skupne nasade in strojne linije, da bi se tako zagotovile racionalnejše naložbe, rentabilnej-ša proizvodnja in izenačevali življenjski in delovni pogoji zaposlenih v kmetijstvu s pogoji v drugih dejav- * nostih, — pospešujejo skupna vlaganja kmetijskih TOZD in kmetov - kooperantov. d) Skupščine občin z območja Sli Slovenije bodo: 10. Z ukrepi ekonomske politike v svoji pristojnosti zagotovile: — pokrivanje zakonskih obveznosti za nadomestilo dela obresti za investicije v zasebnem kmetijstvu po zakonu o nadomestilu dela obresti za investicije v zasebnem kmetijstvu (Uradni list SRS, št. 20-160/70); — davčne olajšave za naložbe v kmetijstvu v kooperaciji, pri čemer bodo še zlasti podprle hitrejši razvoj skupnih vlaganj med kmeti in med kmeti ter njihovimi organizacijami, kakor tudi proces presmerjanja kmetij in razvoj kmetijstva v gorskih in hribovitih območjih znotraj vsake občine; — sofinanciranje kmetijske pospeševalne službe, o čemer bodo sklenile poseben družbeni dogovor v regiji; — razvoj kmetijstvu dopolnilnih dejavnosti "(kmečki turizem itd.); — razgraditev obstoječega državnega kapitala, s katerim razpolagajo, in sicer na način, ki bo krepil družbeno organizirano kmetijsko proizvodnjo v skladu s tem družbenim dogovorom in družbenimi plani občin. 11. Z neposredno materialno podporo izvajanja kmetijske zemljiške politike, ki jo vodijo kmetijske zemljiške skupnosti, bodo skupščine občin zagotovile smotrnejšo rabo kmetijskih zemljišč, varstva kmetijskih zemljišč pred nekmetijsko rabo in prispevek tistih, ki spreminjajo namembnost kmetijskih zemljišč za izboljševanje in ureditev kmetijskih zemljišč v občini Še posebno skrb bodo posvetile izgradnji vaške infrastrukture in melioracijam ter drugim posegom za izboljševanje kmetijskih zemljišč. 12. V okviru srednjeročnih planov v občinah še posebno pozornost posvetile usmerjanju in usklajevanju razvoja kmetijstva v občini in regiji. - e) Izvršni svet Skupščine SR Slovenije: 13. Prevzema s tem družbenim dogovorom obvezo zagotavljanja dopolnilnih sredstev za razvoj kmetijstva v kooperaciji v letni višini 32 mio din (po cenah 1970) za leti 1974 in 1975. Prav tako bo poskrbel za letno realizacijo obvez SR Slovenije po zakonu o nadomestilu dala obresti za investicije v zasebnem kmetijstvu. 14. V okviru tekoče ekonomske politike bo z ukrepi davčne politike, kreditno-mone^tarne politike in z drugimi ukrepi v svoji pristojnosti pospeševal razvoj, ki je programiran v tem družbenem dogovoru, da bi se zagotovila večja proizvodnja hrane in zmanjševanje strukturnih neusklajenosti v slovenskem gospodarstvu. 15 Si bo prizadeval, da bo v okviru svojih pristojnosti omogočal zagotavljanje meddržavnih posojil oziroma posojil mednarodnih finančnih institucij za oblikovanje dopolnilnih sredstev za uresničevanje ciljev tega družbenega dogovora. VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 1. K družbenemu dogovoru lahko pristopijo tudi druge družbene pravne osebe, če s podpisom sprejmejo pravice in obveznosti, ki iz njega izhajajo. 2. Podpisniki tega družbenega dogovora bodo imenovali posebno koordinacijsko telo, ki bo podpisnikom letno poročalo o izvajanju družbenega dogovora. 3. Družbeni dogovor zavezuje glede pravic in obveznosti samo podpisnike oziroma njihove članice. Ta družbeni dogovor se lahko spremeni ali dopolni le na način in po postopku, kakor je bil sklenjen. 4. Ta družbeni dogovor začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1974. Podpisniki: Kmetijska razvojna skupnost Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, Zadružna zveza Slovenije, Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Skupščina občine Ajdovščina, Skupščina občine Brežice, Skupščina občine Celje, Skupščina občine Cerknica, Skupščina občine Črnomelj, Skupščina občine Domžale, Skupščina občine Dravograd, Skupščina občine Gornja Radgona, Skupščina občine Grosuplje, Skupščina občine Hrastnik, Skupščina občine Idrija, Skupščina občine Ilirska Bistrica, Skupščina občine Izola, Skupščina občine Jesenice, Skupščina občine Kamnik, Skupščina občine Kočevje, Skupščina občine Koper, Skupščina občine Kranj, Skupščina občine Krško, Skupščina občine Laško, Skupščina občine Lenart, Skupščina občine Lendava, Skupščina občine Litija, Skupščina občine Ljubljana Bežigrad, Skupščina občine Ljubljana Center, Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje, Skupščina občine Ljubljana Šiška, Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik, Skupščina občine Ljutomer, Skupščina občine Logatec, Skupščina občine Maribor, Skupščina občine Metlika, Skupščina občine Mozirje, Skupščina občine Murska Sobota, Skupščina občine Nova Gorica, Skupščina občine Novo mesto, Skupščina občine Ormož, .Skupščina občine Piran, Skupščina občine Postojna, Skupščina občine Ptuj, Skupščina občine Radlje ob Dravi, Skupščina občine Radovljica, Skupščina občine Ravne na Koroškem, Skupščina občine Ribnica na Dolenjskem, Skupščina občine Sevnica, Skupščina občine Sežana, Skupščina občine Slovenj Gradec, Skupščina občine Slovenska Bistrica, Skupščina občine Slovenske Konjice, Skupščina občine Šentjur pri Celju, Skupščina občine Škofja Loka, Skupščina občine Šmarje pri Jelšah. Skupščina občine Tolmin, Skupščina občine Trbovlje, Skupščina občine Trebnje, Skupščina občine Tržič, Skupščina občine Velenje, Skupščina občine Vrhnika, Skupščina občine Zagorje ob Savi, Skupščina občine Žalec, Dolenjska banka in hranilnica Novo mesto, Jugobanka — filiala Ljubljana, Kreditna banka Koper, Kreditna banka Maribor, Ljubljanska banka, Ljubljana. 190. Uresničujoč določila resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenijei ter neposrednih nalogah v letu 1974 (Uradni list SRS, št. 45-374/73) in družbenega plana razvoja SR Slovenije v letih 1971 do 1975 (Uradni list SRS, št. 4-23/73) sklenejo Gospodarska zbornica Slovenije, Ljubljana, Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Ljubljana, Skupščine občin z območja SR Slovenije, Ljubljanska banka, Ljubljana, Kreditna banka Maribor, Maribor, -Kreditna banka Koper, Koper. Dolenjska banka in hranilnica, Novo mesto, Jugobanka, sedež Ljubljana, Beograjska banka, filiala Ljubljana, Zavarovalnica Sava. Ljubljana, Zvarovalnica Maribor, Maribor DRUŽBENI DOGOVOR o pospeševanju razvoja malega gospodarstva v obdobju od 1975. do 1980. leta 1 Malo gospodarstvo predstavljajo v smislu tega dogovora organizacije združenega dela s področja obrti, drobne industrijske proizvodnje blaga in storitev (izdelkov, polizdelkov in sestavnih delov, ki se proizvajajo v manjših količinah ali po individualnih naročilih, bodisi kot dopolnitev industrijski proizvodnji ali za popestritev ponudbe blaga in storitev na določenem območju), v katefih združujejo svoje delo največ 100 delavcev; servisne enote trgovinskih in industrijskih organizacij združenega dela, ki imajo status temeljnih organizacij združenega dela in v njih združuje svoje delo največ 100 delavcev; ustrezna poslovna združenja s področja obrti in male industrije; obrtne zadruge; pogodbene organizacije združenega dela; samostojni obrtniki, ki ha podlagi določil obrtnega zakona z osebnim delom in z zasebnimi delovnimi sredstvi samostojno opravljajo obrtno, gostinsko, avtoprevozniško in brodarsko dejavnost ter prodajo na drobno; občani, ki v skladu z obrtnim zakonom v svojih zasebnih gospodinjstvih sprejemajo na prenočevanje goste ter jim nudijo hrano in pijačo in občani, ki opravljajo domačo in umetno obrt (v nadaljnjem besedilu: malo gospodarstvo). 2 Družbeni dogovor obvezuje podpisnike, da bodo v cilju intenzivnejšega pospeševanja razvoja malega gospodarstva v obdobju od 1975. do 1980. leta zaradi odpravljanja strukturnih neskladij v gospodarstvu in v osebni porabi prispevali k vzpodbujanju naložb v deficitarne dejavnosti na posameznih območjih občin oziroma republike, in sicer z uvajanjem prožnejše kreditne in davčne politike, ki naj hkrati omogoči višjo raven strokovnosti in tehnologije dela v obstoječih enotah malega gospodarstva ter vzpodbudi odpiranje novih enot oziroma obratovalnic in organizacij, zlasti ustanavljanje pogodbenih organizacij združenega dela. 3 Razvoj malega gospodarstva temelji na razvojnih programih organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in družbenopolitičnih skupnosti. 4 Gospodarska zbornica Slovenije bo po svojih organih usklajevala razvojne programe posameznih dejavnosti na nivoju kraja, občin, regij in republike ter pri izdelavi teh programov nudila ustrezno strokovno pomoč. 5 Izvršni svet Skupščine SR Slovenije in občinska skupščina bodo z davčno politiko pospeševale razvoj malega gospodarstva v cilju odpravljanja strukturnih neskladij, povečanja zaposlovanja, odpiranja novih delovnih mest, vključevanja ter zaposlovanja zdomcev. 6 Občinske skupščine bodo skrbele za programe razvoja malega gospodarstva ter sprejele ukrepe za njihovo izvajanje. Občinske skupščine bodo vzpodbujale in pospeševale samoupravno združevanje sredstev za razvoj malega gospodarstva. 7 Poslovne banke bodo posojilojemalcem s področja malega gospodarstva odobravale investicijska posojila po merilih tega družbenega dogovora. Pri odobravanju investicijskih posojil v osnovna sredstva malega gospodarstva s področja združenega dela bodo banke odobravale tudi posojila za naložbe v trajna obratna sredstva. 8 V skladu s cilji tega družbenega dogovora bodo poslovne banke odobravale kredite v določenih primerih Udi pod ugodnejšimi pogoji skladno z interesom širše ali ožje družbene skupnosti. Ugodnejše kreditne pogoje bodo imele pri najemanju kreditov tiste organizacije združenega dela s področja malega gospodarstva, ki imajo svoje razvojne programe usklajene z razvojnimi programi malega gospodarstva v občini in drugimi družbenimi plani. Samostojni obrtniki bodo upravičeni do najemanja kreditov pod ugodnejšimi pogoji: — če se ukvarjajo z opravljanjem dejavnosti v skladu z občinskimi razvojnimi programi in če je glede na način in obseg dela ter glede na deficitiranost določene dejavnosti v območju občine ali republike tako določeno z družbenim planom ali — če sklenejo dolgoročno pogodbo o poslovno tehničnem sodelovanju s proizvodnimi, storitvenimi in trgovinskimi organizacijami združenega dela. Zasebna gospodinjstva, ki oddajajo turistične sobe, in osebe, ki opravljajo domačo in umetno obrt ter imajo sklenjene pogodbe o poslovnem sodelovanju z ustreznimi organizacijami združenega dela, bodo prav tako upravičene do najemanja kreditov pod ugodnejšimi pogoji. Do kreditov pod ugodnejšimi pogoji bodo upravičene tudi tiste organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge organizacije, ki bodo prispevale h razvoju posameznih dejavnosti malega gospodarstva in racionalno usmerjale porabo kreditnih sredstev 9 Za investicije, ki so za določeno družbenopolitično skupnost posebnega pomena, da bi odpravili strukturno neskladje v gospodarstvu, omogočili odpiranje novih delovnih mest predvsem na manj razvitih območjih oziroma na manj razvitih obmejnih območjih in za vključevanje in zaposlovanje zdomcev, bodo banke odvisno od. razpoložljivih sredstev odobravale kredite tudi do višine 70% od predračunske vrednosti investicije in z vračilno dobo največ do 10 let. Poslovne banke bodo posojilojemalcem, upravičencem s področja malega gospodarstva, odobravale investicijska posojila tudi po nižji obrestni meri, ki je v skladu s'kreditno politiko poslovne banke, kreditno sposobnostjo posojilojemalca, pomembnostjo in perspektivnostjo obravnavane investicije. 10 Poslovne banke bodo v svoji poslovni politiki določile pogoje, pod katerimi bodo posojilojemalcem, malemu gospodarstvu s področja osebnega dela s sredstvi v lasti občanov, odobravale posojila tudi na podlagi depozitov. 11 Poslovne banke bodo malemu gospodarstvu odobravale posojila na osnovi enotne metodologije in dokumentacije, za katero se podpisniki posebej dogovorijo. 12 Zavarovalnice bodo zavarovale posojila posojilojemalcem, malemu gospodarstvu s področja osebnega dela, pod najugodnejšimi pogoji 13 Izvajanje tega dogovora bo spremljal poseben odbor, sestavljen iz predstavnikov podpisnikov. Odbor daje v spornih primerih mnenje o tem, ali posamezna organizacija šteje za malo gospodarstvo po tem družbenem dogovoru. Odbor bo po potrebi, a najmanj enkrat letno, poročal podpisnikom o izvajanju dogovora in o morebitnih problemih. 14 K družbenemu dogovoru lahko pristopijo tudi druge družbene pravne osebe, če s podpisom sprejmejo ustrezne pravice in obveznosti, ki iz njega izhajajo. 15 Ta družbeni dogovor se lahko spremeni ali dopolni le na način in po postopku, kakor je bil sklenjen. 16 Ta družbeni dogovor šteje za sklenjenega, ko ga podpiše najmanj deset občinskih skupščin, Gospodarska zbornica Slovenije, Izvršni svet Skupščine SR Slovenije in po eden od ostalih dveh skupin podpisnikov. Ta družbeni dogovor začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 1975 dalje. Ljubljana, dne 21. februarja 1975 PODPISNIKI družbenega dogovora o pospeševanju razvoja malega gospodarstva v obdobju od 1975. do 1980. leta 1. Gospodarska zbornica Slovenije — Predsednik izvršnega odbora zboru delegatov združenja TOZD obrti Dušan Brekič, dipl. ek. 1. r. . 2. Skupščina SR Slovenije Izvršni svet — Član Izvršnega sveta, republiški sekretar za industrijo Ivo Klemenčič dipl. inž. 1. r. 3. Skupščina občine Cerknica — Član izvršnega sveta Miroslav Hren 1. r. 4. Skupščina občine Črnomelj — Upravni delavec uprave skupščine Niko Flajnik 1. r. 5. Skupščina občine Domžale, — Član komisije za gospodarstvo pri izvršnem svetu Franc Zajc L r. 6. Skupščina občine Gomj a Radgona — Sekretar skupščine Rihard Ovček 1. r. 7. Skupščina občine Ilirska Bistrica — Predsednik skupščine Bojan Brozina, inž. 1. r. 8. Skupščina občine Koper — Predsednik izvršnega sveta Darjo Valentič 1. r. 9. Skupščina občine Krško — Predsednik skupščine Niko Kurent, dipl. inž. 1. r. 10. Skupščina občine Ljubljana Bežigrad — Podpredsednik skupščine Rajko Bašclj, 1. r. . 11. Skupščina občine Ljubljana Šiška — Predsednik skupščine Stane Plemenitaš, dipl. inž. 1. r. 12. Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik — Podpredsednik izvršnega sveta Janez Vrhovec 1. r. 13. Skupščina občine Ljutomer — Predsednik zbora združenega dela Slavko Zalar, dipl. inž. 1. r. 14. Skupščina občine Novo mesto — Načelnik oddelka za gospodarstvo Marjan Simič 1. r. 15. Skupščina občine Postojna — Predsednik izvršnega sveta Jože Simšič 1. r. 16. Skupščina občine Ptuj — Podpredsednik skupščine Oton Polič 1. r. 17. Skupščina občine Sevnica — Predsednik skupščine Valentin Dvojmoč 1. r. 18.,Skupščina občine Šentjur pri Celju — Predsednik skupščine Vinko Jagodič 1. r. 19. Skuščina občine Šmarje pri Jelšah — Član izvršnega sveta Franc Štrimf 1. r. 20. Skupščina občine Tolmin — Načelnik oddelka za gospodarstvo Ivan Kos, inž. 1. r. 21. Skupščina občine Trbovlje — Predsednik skupščine Janez Ocepek 1. r. 22. Skupščina občine Velenje — Član izvršnega sveta Ivan Gaber 1. r. 23. Skupščina občine Vrhnika — Namestnik predsednika zbora krajevnih skupnosti Stane Savič, dipl. iur. 1. r. 24. 'Skupščina občine Žalec — Član izvršnega sveta Stanko Dolar 1, r. 25. Ljubljanska banka Ljubljana — Predsednik izvršilnega odbora banke Gregor Klančnik 1. r. 26. Kreditna banka Maribor Maribor — Generalni direktor Rudi Vračko, dipl. ek. 1. r. 27. Kreditna banka Koper Koper — Glavni direktor Milan Jakac 1. r. 28. Jugobanka sedež Ljubljana — V. d. generalni direktor Milan Voglar, dipl. inž. 1. r. 29. Zavarovalnica Sava Ljubljana — pom. gen. direktorja Gregor Tršar 1. r. 30. Zavarovalnica Maribor Maribor — Direktor Marjan Dajčman, dipl. pol. 1. r. 191. t Na podlagi 54. člena zakona o repuDUSKih upravnih organih (Uradni list SRS, št. 39-474/74) in 14. člena zakona o društvih (Uradni list SRS, št 37-429/74) izdaja republiški sekretar za notranje zadeve PRAVILNIK o registru društev 1. člen Register društev (v nadaljnjem besedilu: register) vodi organ, ki je po 9.(členu zakona o društvih (v nadaljnjem besedilu: zakon) pristojen za zadeve društev (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ). .Register vsebuje rubrike za naslednje podatke: zaporedna številka; ime društva; sedež; območje delovanja; organ, ki je izdal odločbo, številka in datum odločbe, s podrubrikami za podatke o vpisu društva v register, o spremembi pravil in o prenehanju društva ter rubriko za opombo, kamor se vpišejo spremembe nastale po ustanovitvi društva. Obrazec registra je objavljen skupaj s tem pravilnikom in je njegov sestavni del. 2. člen Register se vodi v trdo vezani knjigi z oštevilčenimi stranmi, ki jo pristojni organ overi s svojim pečatom in podpisom uradne osebe, preden začne.društva (zveze) vpisovati. 3. člen Podatki, ki so vpisani v register, so javni. Pristojni organ, ki vodi register, mora dovoliti vpogled vanj in izdati izpiske iz registra vsakomur, ki ima za to upravičen interes. 4. člen Zahteva za vpis društva v register se vloži pri pristojnem organu pismeno in vsebuje sporočilo o ustanovitvi društva, seznam ustanoviteljev, sporočilo oziroma izkaz, da je bila o zasnovi programa in pravil organizirana razprava v okviru socialistične zveze delovnega ljudstva, zapisnik z ustanovnega občnega zbora, na katerem je bil sprejet sklep o ustanovitvi društva' in so bila sprejeta pravila, ter dva izvoda pravil, podpisana od predsednika, in tajnika društva. Seznam ustanoviteljev iz prejšnjega odstavka mora vsebovati: priimek in ime, datum in kraj rojstva, naslov stalnega prebivališča in overjen svojeročni podpis vsakega posameznega ustanovitelja. , Zahtevo za vpis zveze društev v register podpišejo predstavniki društev, ki zvezo ustanavljajo. 5. člen Društvo, ki spremeni svoja pravila potem, ko je že vpisano v register društev, mora v sporočilu' pristojnemu organu navesti, v čem jih je spremenilo. Sporočilu mora priložiti zapisnik z občnega zbora, na katerem je pravila spremenilo, dva izvoda novih pravil in izkaz, da je bila o njih organizirana razprava v okviru socialistične zveze delovnega ljudstva. 6. člen Ko pristojni organ ugotovi, da so pravila društva v skladu z zakonom, izda odločbo, s katero odredi vpis društva v register Oziroma odredi vpis spremenjenih pravil društva. Odločba, s katero pristojni organ odreja vpis društva v register, mOra navajati ime društva, njegov sedež in območje, na katerem deluje ter zaporedno številko, pod katero bo društvo vpisano v register. 7. člen izvezla društvenih pravil pristojni organ overi s klavzulo »Ta pravila (statut) so (je) v skladu z določbami zakona o društvih (Uradni list SRS, št. 37-429/ 74).« Klavzula mora biti opremljena z nazivom pristojnega organa, opravilno številko, datumom in podpisom uradne‘osebe. En izvod prešitih in s pečatom opremljenih pravil pošlje pristojni organ društvu skupaj z odločbo o vpisu društva v register ali vpisu spremenjenih pravil društva. 8. člen Za vsako društvo, ki se vpiše v register, mora biti izpolnjenih prvih pet rubrik registra (zaporedna številka; ime društva; sedež; območje delovanja in organ, ki je izdal odločbo, številka in datum odločbe o vpisu društva v register). 9. člen Društvo-, ki je po sklepu občnega zbora prenehalo z delom (20. člen zakona) ali mu je bilo delo prepovedano (19. člen zakona), oziroma, ki kljub opozorilu ne uskladi svojih pravil z določbami zakona (22. člen zakona), se na podlagi 'odločbe izbriše iz registra društev. . Odločba iz prejšnjega odstavka vsebuje podatke iz drugega odstavka 6. člena tega pravilnika in razloge za izbris iz registra. 10. člen Društvo, ki preneha z delom ali mu je bilo delo prepovedano, se na podlagi odločbe izbriše iz registra tako, da se v njem prečrta njegovo ime, v pod rubriko »o prenehanju društva« vpiše organ, ki je izdal odločbo ter številko in datum odločbe, v rubriko »opomba« pa zapiše razlog za izdajo odločbe. 11. člen Poleg registra društev se vodi indeks društev, ki vsebuje naslov društva in zaporedno številko • registra. 12. člen Društvo, ustanovljeno po predpisih, ki so veljali do uveljavitve zakona, se vpiše v register, ki se vodi po tem pravilniku, ko predloži Sporočilo, da je svoja pravila uskladilo z zakonom (prvi odstavek 22. člena zakona). Za sporočilo iz prejšnjega odstavka in za-postopek pri vpisu usklajenih pravil se primerno uporabljajo določbe 5., 6. in 7. člena tega pravilnika. Za društvo iz prvega odstavka tega člena se v podrubriko »o' vpisu društva v register« vpišejo podatki iz odločbe, s katero je bila po prejšnjih predpisih dovoljena ustanovitev društva oziroma podatki iz odločbe, na podlagi katere je bilo društvo prvič vpisano v prejšnje registre društev, v naslednjo podrubriko pa podatke o odločbi, s katero je bil odrejen vpis usklajenih prgvil. 13. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan no ohiavi v Uradnem listu SRS. St. 01/1-S-010/3-75 Ljubljana, dne 22. februarja 1975. Republiški sekretar za notranje zadeve Marjan Orožen 1. r. Obrazec registra društev Zap. št. IME DRUŠTVA Sedež Območje delovanja \ I Organ, ki je izdal odločbo, številka in datum odločbe OPOMB/1 o vpisu društva v register o spremembi pravil o prenehanju društva / • 192. Na podlagi 60. člena zakona o socialnem skrbstvu' (Uradni list SRS, št. 39/74) izdaja predsednik republiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo v soglasju z republiškim sekretarjem za pravosodje, organizacijo uprave in proračun NAVODILO o prenosu zadev socialnega skrbstva I V enem mesecu po objavi tega navodila morajo organi občinskih skupščin, pristojni za zadeve socialnega varstva odstopiti krajevno pristojnim občinskim skupnostim socialnega skrbstva vse zadeve socialnega skrbstva v skladu z določbami zakona o socialnem skrbstvu. II Organi občinske skupnosti izročijo zadeve, urejene po letnikih in ločeno po predmetu s pripadajočimi kartotekami in drugimi evidenčnimi pripomočki. 1. S posebnim seznamom, ki se napravi v trojniku, se izročijo nerešene zadeve, ki so v tekoči obravnavi z navedbo stanja postopka (ugotovitveni ^postopek, roki, pritožbe, upravni spor) in sicer ločeno po klasifikacijskih znakih. 2. Zadeve, ki so sicer v upravnem postopku končane, .vendar se na podlagi izdanih odločb izvršujejo določeni ukrepi (skrbništvo, rejništvo, vzgojni ukrepi ipd.), dajejo denarne pomoči oziroma druge dajatve ipd., se izročijo v urejenem stanju. 3. Dokončane (arhivirane) zadeve in dosjeji se prav tako izročijo v urejenem stanju oziroma na podlagi posebnega dogovora dajejo na razpolago zaradi eventualnega vpogleda oziroma uporabe. III III Prevzem spisov opravi tričlanska komisija, ki jo sestavljajo: predstavnik izvršnega sveta občinski skupščine, predstavnik izvršilnega odbora občinske skupnosti socialnega skrbstva in predstojnik upravnega organa, pristojen za zadeve socialnega varstva. IV Spise v zadevah po zakonu o varstvu nekaterih kategorij žrtev fašističnega nasilja, civilnih žrtev vojne, žrtev vojnega materiala in njihovih družinskih članov (Uradni list SRS, št. 37/68 in 51/71) in zakonu o pomoči družinskim članom, katerih hranilec je v obvezni vojaški službi (Uradni list SRS, št. 42/66 in 7/72) prevzamejo upravni organi občinskih skupščin, pristojni za zadeve borcev NOV in vojaških invalidov. Izročitev spisov se izvrši s primerno uporabo določb tega navodila. V Strokovne službe občinskih skupnosti socialnega skrbstva oziroma centri za socialno delo uporabljajo pri opravljanju pisarniških poslov do izdaje novih predpisov, veljavne predpise o pisarniškem poslovanju. VI Od dneva konstituiranja občinskih skupnosti socialnega skrbstva, dosedanji organi ne smejo več reševati zadev, ki spadajo v pristojnost občinskih skupnosti socialnega skrbstva. VII To navodilo začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. St 55t2/75 Ljubljana, dne 6. februarja 1975. Soglašam: Namestnik republiškega sekretarja za pravosodje, organizacijo uprave in proračun Vladimir Tance 1. r. Predsednik republiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo prim. dr. Anton Fazarlnc 1. r. 193. Na podlagi 54. člena zakona o republiških upravnih organih (Uri list SRS, št. 39/74) ter drugega odstavka 2. člena zakona o najmanjšem osebnem dohodku (Ur. list SRS, ŠL 17/73) izdaja direktor Zavoda SRS za statistiko ODREDBO o višini poprečnega čistnega mesečnega osebnega dohodka v letu 1974 Poprečni .mesečni čisti osebni dohodek zaposlenih delavcev v SR Sloveniji v letu 1974 je znašal 2815 dinarjev. St 010-7/75 Ljubljana, dne 18. februarja 1975. Direktor . Zavoda SRS za statistiko Franta Komel 1. r. Na podlagi četrtega odstavka 17. člena zakona o Narodni banki Slovenije (Uradni list SRS, št- 3/73) in 4. člena odloka o uporabi sredstev ,posojila, najetega pri Narodni banki Jugoslavije v znesku 244.220.000 dinarjev (Uradni list SRS, št. 33/72 in 54/72) izdaja Narodna banka Slovenije ODLOČBO o spremembi in dopolnitvi odločbe o pogojih za dajanje kreditov poslovnim bankam iz sredstev posojila, najetega pri Narodni banki Jugoslavije 1. V 1. točki odločbe o pogojih za dajanje kreditov poslovnim bankam iz sredstev posojila, najetega pri Narodni banki Jugoslavije' (Uradni list SRS, št. 34/72, 40/72, 52/72 in 1/74) se za sedmim odstavkom doda nov osmi odstavek, ki se glasi; -Narodna banka Slovenije bo spremenila vračilne roke iz prejšnjega odstavka tako, da so banke dolžne vrniti Narodni banki Slovenije reeskontne kredite iz prvega odstavka" te točke v roku 12 let, računano od leta 1972, in sicer v desetih letnih odplačilih, ki zapadejo v plačilo 14. marca vsakega leta, začenši s 14. marcem 1975. leta. Prvo letno odplačilo znaša 20 °/o od skupnega zneska kredita, naslednjih osem odplačil po 9 "/o, a zadnje letno odplačilo 8 u/g od skupnega zneska kredita. Pri tem pa je pogoj, da banke končnim uporabnikom teh kreditov, ki bodo do 31. marca 1975 to zahtevali, enako podaljšajo vračilne roke kreditov, danih iz sredstev reeskontnih kreditov iz prvega odstavka te točke in o tem najpozneje do 30. apjrila 1975. leta predložijo Narodni banki Slovenije podpisane dodatke h kreditnim pogodbam s končnimi uporabniki.1 Končni uporabniki kreditov ki ne tele. da jim banka podaljša vračilne roke, morajo dati banki o tem do 31. marca 1975. leta pismeno izjavo.« Dosedanji osmi odstavek, ki postane deveti odstavek, se spremeni in se glasi. -Poslovne banke plačujejo za reeskontne kredite iz prvega odstavka te točke obresti in druge stroške, ki jih Narodna oanka Slovenije plača Narodni banki Jugoslavije za inozemsko posojilo, sorazmerno njihovemu deležu v skupnem znesku posojija, ki ga je SR Slovenija najela pn Narodni banki Jugoslavije, poleg tega pa še nadomestilo Narodni banki Slovenije za opravljanje agencijskih poslov za SR Slovenijo, ki znaša 0,1 »/o na leto od poprečnega stanja reeskontnega kredita.« 2. Narodna banka Slovenije bo v osmih dneh po objavi te odločbe v Uradnem listu SRS pismeno obvestila končne uporabnike kreditov o podaljšanju vra-čilnih rokov iz 1. točke te odločbe. 3 Ta odločba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. O. 2/75 Ljubljana, dne 17. februarja 1975. Narodna bauka Slovenije Gu verne, Svetko Kobal, dipl. ek. L r. ORGANI IN ORGANIZACIJE V'OBČINI CELJE 195. Na podlagi 3. člena zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij (Uradni list SRS. št 26-237/73) ter na osnovi 146. •'•lena statuta občine Celje sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Celje na. seji dne 13. februarja 1975 sprejela ODLOK o določitvi kmetij po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij 1. člen Na območju občine Celje se s ten) odlokom določijo kmetije, za katere velja posebna ureditev dedovanja po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij. 2. člen Kmetije, za katere velja posebna ureditev aeuova-nja iz prvega člena tega odloka, so po krajevnih skupnostih naslednje I. V krajevni skupnosti DOBRNA: 1. Blažinšek Karl in Marija. Pristava 18 2. Božnik Stefan in Kristina. Dobrna 66' 3. Božnik Stefan in Rozalija Vrba 6 4. Božnik Viktor in Angela. Loka 8 5. Bračič Franc in Ana. Strme/ n - ■' Dobrno 25 6. Brecelj Stanislav in Stanko Brdce 2 7. Cvikl Ivan in MprVa. Brdce 7 8. Crep Franc ml.i Strmec nad Dobrno 8 9. Crepinšek Viktor in Stanislava. Vinska goi a 31 10. Dergajner Pavel iti Marija. Lokovina 21 11. Dobovičnik Matevž. Loka 7 12. Felicijan Jože. Parož 14 13. Gerl Pavla in Anton, Zavrh 49 14. Golob Janez, Brdce 5 15. Grobelnik Vera, Strmec 15 Iti. Habe Jakob, Lokovina 38 17. Klinc Franc in Leopoldina, Klanc 84 18. Korenak Alojz in Jožeta, Zavrh 38 19. Korenak Stanko in Angela, Vrba 25 20. Kramer Frančiška, Vrba 21 21. Lešnik Martin in Olga, Pristava 20 22. Majcen B'ranc in Matilda, Lokovina 5 23. Marovšek Karl, Loka 4 24. Pesjak Stefan in Ivanka, Vinska gorica 13 25. Podpečan Karl in Marija, Lokovina 26 26. Podvršan Anton. Klanc 69 27. Pogladič Franc in Angela, Loka 5 28. Polenik Anton in Rozalija. Klanc 12 29 Potočnik Vinko in Ana. Lokovina 25 30. Ramšak Cecilija, Strmec nad Dobrno 2 31. Rehar Janez, Vinska gorica 37 32. Šibane Anton, Pristava 17 33. Svent Leopold in Ivanka, Klanc 10 34. Stimulak Marija, Klanc 51 35. Štravs Ivan in Terezija, Brdce 17 36. Štravs Pavla in Martin, ml. Brdce 19 37. Verdel Franc in Marija. Pristava 27 38. Višner Franc, Lokovina 24 39. Zakrajšek Anton, Vrba 23 40. Zagrušovcem Stefan, Zavrh 37 41. Žužek Pavel in Martina, Parož 16 II. V krajevni skupnosti FRANKOLOVO- 42. Bezenšek Vlado, BukoVje 6 43. Borovnik Martin in Franščiška, Lipa 28 44. Blazinšek Štefanija in Anton, Brdce 15 45. Čretnik Ivan, Lindek 46. Esih Pavel in Marija, Bukovje 8 47. Fijavž Ignac in Neža, Lipa 4 - 48. Goršek Ljudmila in Jože, Lipa 9 49. Gorenšek Edi, Lipa 5 50. Košič Anton in Frančiška, Podgorje 9 51. Kračun Cita, Češnjice 1 52. Kračun Martin in Marija, Bukovje 9 53. Marzidovšek Vinko in Ana, Dol 17 54. Medved Marija, Frankolovo 22 55. Medved Anton, Verpete 24 56. Mirnik Marija in Franc, Dol 32 57. Operčkal Alfonz in Marija, Lindek 12 58. Operčkal Vili in Marija, Lindek 15 59. Pan Avgust in Barbara, Beli potok 5 60. Petek Ignac, Lindek 4 61. Petrej Rudolf in Marija, Dol 29 62. Pinter Jože, Lipa 22 63. Potnik Anton in Roza, Frankolovo »b 64. Potočnik Ferdo in Marija, Zabukovje 8 65. Pristovnik Dominik in Štefanija, Brdce 8 66. Pušnik Franc in Amalija, Rove 15 67. Ravnak Ivan in Neža, Lipa 16 68. Repas Alojz in Štefanija, Stražica 18 69. Senegačnik Jože in Marija, Rove 12 70. Sodin Marija, Verpete 15 71. Slerrienšek Alojz in Cecilija, Podgorje 15 72. Srebot Ivan in Jožica, Verpete 7 73. Škoflek Anton, Rakova steza 6 74. Stante Marija in Ivan, Karel in Cecilija, Podgorje 24 75. Turk Jože in Anica, Crešnjice 3 76. Vezenšek Anton in Roza, Bukovje 1 77. Vinter Ljudmila, Nada in Jelka, Rakova steza 10 III. V krajevni skupnosti LJUBEČNA: 78. Avžner Alojz in Ana, Zepina 14 , 79. Crepinšek Vinko in Antonija, Ljubečna 75 80. Hohler Alojz in Angela, Razgor & 81. Jesenek Karl in Franc, Bovše 7 82; Jošt Julijana in Ivan, Lipovec 5 •83. Mastnak Franc, Razgor 10 84. Naglič Ludvik in Cilka, Leskovec dz 85. Kpšec Martin in Marija, Glinško 2 86. Pušnik Ivan in Štefka, Glinško 3 87. Rečnik Slavko, Žepina 17 88. Rezar Franc in Rozalija, Ljubečna 74 89. Špes Karl in Justina, Smiklavž 21 90. Špes Miha in Lucija, Smiklavž 17 91. Trobiš Ignac in Marija. Ljubečna 73 92. Vrečko Jože, Martin, Dragica, Stane, Ancna, Lipovec 6 IV. V krajevni skupnosti MEDLOG: 93. Pišek Ivan in Marija, Medlog 67 V. V krajevni skupnosti OSTROŽNO: 94. Golavšek Ivanka, Lokrovec 60 95. Lešar Jože in Frančiška, Lopata 54 96. Mernik Rudolf in Jožica, Lopata 44 97. Medved Ivan in Marija, Dobrava 77 98. Šribar Štefan in Bogomila, Dobrava 56 99. Turnšek Marija in Ivan, Lokrovec 53 100. Vinter Anica, Lopata 55 101. Verdelj Milan, Ul. heroja Sarha 22 VI. V krajevni skupnosti POD GRADOM: 102. Belaj Jože in Marija, Pečovnik 53 103. Cencelj Ivan, Tremarje 11 104. Dolenc Ivan in Angela, Košnica 81 105. Gaber Jože, Tremarje 7 106. Esih Stefan, Tremarje 2 107. Mravljak Anton in Jožefa, Zagrad 126 108. Ocvirk Franc, Frančiška in Jože, Košnica 76 109. Podrgajs Anton in Marija, Zagrad 1 110. Šlander Rudi in Frančiška, Košnica 64 111. Štor Franc, Osenca 6 112. Štor Jakob in Ana, Tremarje 8 113. Trbovc Jože, Polule 64 114. Vrečar Anton in Jožefa, Pečovnik 7 115. Vrečar Anton in Jožefa, Zagrad 3 116. Završnik Ivan, Franc in Amalija, Zagrad 4 117. Zeme Berta in Alojz, Zagrad 102 VII. V krajevni skupnosti STRMEC PRI VOJNIKU 118. Blazinšek kari in Pavla, Trnovlje 15 ' 119. Borko Jože in Marija, Polže 5 120. Božnik Vinko in Marija, Hrenova 34 121. Božnik Vinko, Hrenova 35 ( 122. Cehner Franc, in Ana, Vizore 7 123. Delčnjak Branko in Marija, Trnovlje 15 124. Divjak Ana, Homec 7 125. Flis Anton in Emilija, Vine 16 126. Goričan Karl, Marija, Minka in Drago, Razdelj 4 127. Gorečan Karl, Socka. 7 128. Guček Karl in Jožefa, Socka 8 129. Kramar Frančiška, Creskova 29 130. Iskrač Matija in Angela, Socka 23 131. Klinc Jože in Vera, Vine 11 132. Klinc Terezija in Ivan, Landek 22 133. Kok Jože in Ana, Homec 13 134. Kolar Ivan in- Pavla, Razdelj 19 135. Kolar Janez in Marija, Novake 13 136. Korošec Viktor, Kristina, Socka 49 137. Kotnik Jože in Marija, Trnovlje 25 138. Kotnik Viktor in Marija, Trnovlje 28 139. Kranjc Anton, Ivan, Roza, Zlateče 1 140. Kuzman Marija, Hrenova 1 141. Landekar Stane in Ivana, Selce 12 142. Lebič Franc in Pavla, Vizore 18 •>. 143. Marovšek Alojz in Neža, Landek 23 144. Mastnak Ignac in Angela, Zlateče 24 145. Matek Katarina, Strmec 35 146. Ovčar Amalija, Landek 6 147. Pesjak Karel, Landek 7 148. Plešnik Franc in Anton, Vine 3 149. Pogladič Marija in sol., Velika raven 7 150. Pogorevc Virgilij in Alojzija, Novake 20 151. Potočnik Marija in 9 sol., Selce 5 152. Preložnik Marija, Franc in Ivan, Razdelj 7 153. Preložnik Jože, Straža 3 154. Rakovnik Marija, Straža 2 155. Rihter Boltežar in Štefanija, Polže 6 156. Sivka Franc in Daniela, Strmec 53 157. Skočir Miroslav in solast., Strmec 57 158. Smrečnik Jože, Čreskova 15 159. Strmčnik Franc ml. in Frančiška, Hrenova 16 160. Soster Maks in Frančiška, Selce 21 161. Stepihar Rudolf, Neža in Pavla, Strmec 5 162. Stimulak Stefan, Velika raven 6 163. Štravs Martin in Ana, Razdelj 18 164. Švab Anton in Matilda, Čreskova 30 165. Tratnik Dominik in Marija, Hrenova 14 166. Trbovšek Ivan in Frančiška, Hrenova 25 167. Trnovšek Matevž in Julijana, Hrenova 23 168. Vivod Vinko in Frančiška, Hrenova 21 169. Vrenko Slavko, Anica, Silva in Ida, Novake 17 170. Zorko Ivan in Marija, 'Vizore 12 171. Zurej Jože in Matilda, Vizore 9 VIII. IX. VIII. V krajevni skupnosti SVETINA: 172. Bezgovšek Franc in Rozalija, Kanjuce z* 173. Cesar Anton in Katarina, Kanjuce 27 174. Jager Angela, Javornik 6 175. Jelenc Alojz in Ana, Javornik 16 176. Jelenc Marija in Karel, Javornik 14 177. Klinar Alojz in Ana, Svetina 12 178. Klepej Franc in Frančiška, Kanjuce 15 179. Mlakar Franc in Marija, Svetli dol 17 180. Rozman Jože in Rozalija, Svetina- 5 181. Starki Justina in Martin, Javornik 7 182. Videc Andrej in Jožefa, Kanjuce 12 183. Zajc Franc in Marija, Svetli dol 2 IX. V krajevni skupnosti STORE: 184. Buser Marija, Prožinska vas 53 185. Gobec Stefan ml. ih Katarina, Laška vas 186. Gobec Vlado (Martin), Šentjanž 26 187. Horjak Ivan in Marija, Šentjanž 1 188. Jezovšek Jože in Zora, Ogorevc 5 189. Kovač Franc in Terezija, Šentjanž 8 190. Kovač Neža in Anton, Marjana. Kompole oo 191. Kovač Stefan in Gabrijela, Kompole 69 192. Kramperšek Karel, Prožinska vas 51 193. Krulc Franc in Justina, Pečovje 25 194. Lubej Ivan in Kristina, Ogorevc 11 195' Mravljak Ivan, Šentjanž 5 196. Ocvirk Viktor in Marija, Kompole 67 197. Rom Jurij, Ogorevc 4 198. S uhelj Pavel in Terezija, Laška vas 22 199. Šuhelj Marija, Jožefa ih Stefan. Pečovje 23 200. Vrbovšek Alojz in Katarina, Kompole 61 X. V krajevni skupnosti ŠMARTNO V ROŽNI DOLINI 201. Blazinšek Jože, (Rudolf, Elizabeta), Konjsko 1 202. Dimeč Jože in Štefka, Rožni vrh 25 ' 203. Golež Anton in Jožefa, Brezova 33 204. Grobelnik Martin, Šmartno 18 205. Jezernik Jože in Ana, Brezova 31 206. Jezernik Vinko, Rupe 1 207. Klenovšek Jože in Ljudmila, Gorica 20 208. Kovač Jože, ndl., Jože in Marija, Brezova 8 209. Koželj Rudi in Marija, Gorica 14 210. Koželj Franc ndl., Marjan. Šmartno 17 211. Kranjc Franc in Antonija, Rožni vrh 3 212. Krajnc Milka, Šmartno. 38 213. Kresnik Jožica, Slavko, Gorica 47 214. Kugler Jakob in Marija, Šmartno 43 215. Osetič Alojz in Frančiška, Otemno 16 216. Pogladič Marija, Šmartno 3 217. Šmarčan Franc, Brezova 18 218. Smodej Jožefa in Alojz, Šmartno 39 219. Stagoj Franc, Konjsko 6 220. Stremčan Bernard, Jezerce 3 221. Trobiš Ivan in Marija, Konjsko 8 222. Turnšek Alojz in Frančiška, Šmartno i 223. Videnšek Andrej in Marija, Ivica, Loče 5 224. Voh Ana, Branka in solast.. Gorica 36 225. Vozlič Rozalija, Vida in Milica, Šmartno 13 XI. V krajevni skupnosti ŠKOFJA VAS: 226. Bincl Alojz in Jožefa, Škofja vas 18 227. Čater Rozalija, Mariborska 216/a 228. Grad Terezija (Samec Roza), Runtole 3 229. Klinc Franc in Julijana, Škofja vas 6 230. Hojnik Karel, Ivan in Marija, Zadobrova 43 231. Koželj Ignac in Vida, Škofja vas 22 232. Krušič Alojz in Terezija, Zadobrova 132 233. Medved Vojko in Marija, Škofja vas 13 234. Okorn Franc in Ljudmila, Škofja vas 49 235. Pajman Edi, Škofja vas 61 236. Pajman Jakob in Ana, Škofja vas 11 237. Pajman Martin, Škofja vas 16 238. Vidmar Jurij, Katarina, Lahovna 16 239. Zagožen Ana, Albin in Gabriela, Zadobrova *•* XII. V krajevni skuphosti TRNOVLJE 240. Hojnik Jože, Emil in Valburga, -Trnovlje 93 XIII. V krajevni skupnosti VOJNIK: 241. Adamič Marija in Marjan, Ivenca 14 242. Bezovšek Franc in Stanislava, Arclin 66 243. Blazinšek Franc in Štefka, Črešnjevec 3 244. Brglez Jože in Helena, Vojnik 211 245. Brezovšek Dominik in Roza, Pristava 7 246. Brezovšek Jože in Neža, Razgorce 1 247. Brezovšek Jurij in Julijana, -Male dole 4 248. Brenko Marija, Male dole 41 249. Dobrotinšek Milan, Karl, Veronika, Globoče 8 250. Feldin Albin, ndl., Alenka, Jurij, Tomaž 7 251. Jelen Slavijo in Ljudmila, Lešje 7 252. Jošt Anton, Črešnjevec 7 253. Jurček Vinko In Terezija, Vojnik 208 254. Kolar Slavko, Razgorce 3 255. Kovač Avgust in Marija, Arclin 60 256. Korošec Ivan in 3 solastn., Globoče 6 257. Kožuh Marija, Arclhi 12 258. Kožuh Marija, Jankova 7 259. Kožuh Jakob, Antonija, Pristava 10 260. Knafelc Jakob, Bezovica 5 261. Krajne Jože in Marija, Višnja vas 22 262. Lebar Rudi in Marija, 2elće 2 263. Lipovšek Anton, Jankova 10 (Ljudmila) 264. Lipovšek Stanislav. Bernarda, Razgorce 2 265. Mastnak Anton in Marija, Arclin 50 266. Melanšek Martin in Marija, Višnja vas 24 267. Ofentavšek Avgust, Tomaž 6 268. Pirš Cilka, Pristava 6 269. Preložnik Martin in Marija, Kladnart 1 270. Prekoršek Konrad, Višnja vas 6 271. Pezdevšek Ignac in Branislava, Male dole 2 272. Rebenšek Vinko in Matilda, Vojnik 114 273. Sitar Jurij in Kristina, Gabrovec 9 274. Skamen Alojz in Fani, Ivenca 15 275. Smole Ivan in Jožica, Ilovca 9 276. Špes Jože in Elizabeta, Male dole 53 277. Špes Andrej in Marija, Male dole 54 278. Vrisk Matilda in Anton, Ivenca 16 279. Zerovnik Ivan in Katarina, Ivenca 13 3. člen Zemljeknjižni in katastrski podatki za navedene kmetije v drugem členu tega odloka so podani v posebni prilogi, ki je sestavni del tega odloka. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 320-22/1974-3 Celje, dne 13. februarja 1975. Predsednik občinske skupščine Celje Jože Marolt 1. r. Na podlagi 56. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 119. člena statuta občine Celje so zbori občinske skupščine Celje na svojih sejah dne 13. februarja 1975 sprejeli odlok' o prenehanju nekaterih skladov občine Celje 1. člen Ugotovi se, da so z 31. decembrom 1974 po zakonu Prenehali naslednji skladi občine Celje: > 1. sklad za zadeve invalidov in borcev NOV, ki je bil ustanovljen z odlokom o ustanovitvi občinskega sklada za zadeve invalidov in borcev NOV (Uradni vestnik Celje, št. 22-205/64), 2. sklad za pospeševanje turizma, ki je bil ustanovljen z odlokom o ustanovitvi sklada za pospeševanje turizma v občini Celje (Uradni vestnik Celje, št. 17-262/66), 3. sklad za postavitev spomenika Slavku Šlandru, ki je bil ustanovljen z odlokom o ustanovitvi sklada za postavitev spomenika Slavku Šlandru v Celju (Uradni vestnik Celje, št. 27-381/66), 4. sklad za financiranje narodne obrambe, ki je bil ustanovljen z odlokom o skladu za financiranje narodne obrambe (Uradni vestnik Celje, št 22-248/69), 5. kmetijski sklad, ki je bil ustanovljen z odlokom o ustanovitvi kmetijskega sklada (Uradni list SRS, št. 22-494/72). Sredstva, pravice in obveznosti skladov iz prvega odstavka tega člena se po zaključnih računih za leto 1974 prenesejo v občinski proračun. • Ne glede na določbo drugega odstavka tega.člena se sredstva, ki so se namensko zbirala za gradnjo zaklonišč v skladu za financiranje narodne obrambe, prenesejo na poseben račun, s sredstvi pa razpolaga svet za ljudsko obrambo občinske skupščine, sredstva bivšega družbenega investicijskega sklada občin. Celje, namensko določena za pospeševanje kmetijstva, v kmetijskem skladu, pa prenesejo v finančni načrt kmetijske zemljiške skupnosti. 2. člen Preneha občinski socialni sklad, ki je bil ustanovljen z odlokom o ustanovitvi občinskega socialnega sklada (Uradni vestnik Celje. št. 22-203/64). Sredstva, pravice in obveznosti občinskega socialnega sklada se prenesejo v finančni načrt skupnosti socialnega skrbstva občine Celje. 3. člen Preneha sklad za financiranje določenih družbenih potreb, ki je bil ustanovljen z odlokom o skladu za financiranje določenih družbenih potreb v občini Celje (Uradni vestnik Celje, št. 12-140/70). Sredstva, pravice in obveznosti sklada za financiranje določenih družbenih potreb se prenesejo v finančni načrt samoupravne interesne skupnosti za izgradnjo objektov posebnega družbenega pomena v občini Celje. 4. člen Preneha sklad za štipendiranje in kreditiranje, ki je bil ustanovljen z odlokom o skladu za štipendiranje in kreditiranje (Uradni list SRS, št.. 22-494/72). Sredstva, pravice in obveznosti sklada za štipendiranje in kreditiranje se po zaključnem računu za leto 1974' prenesejo v finančni načrt združenih sredstev za štipendiranje v občini. 5. člen Preneha gasilski sklad, ki je bil ustanovljen z odlokom o ustanovitvi gasilskega sklada (Uradni vestnik Celje, št. 22-198/64). Sredstva, pravice in obveznosti gasilskega sklada se prenesejo na samoupravno interesno požarno skupnost. 6. člen Prenehajo' skladi občine Celje: 1. Cestni sklad, ki je bil ustanovljen z odlokom o ustanovitvi cestnega sklada (Uradni vestnik Celje, št. 47-873/65), 2. sklad sredstev, zbranih iz prispevka za uporabo mestnih zemljišč, ustanovljen z odlokom o ustanovitvi sklada sredstev, zbranih iz prispevka za uporabo mestnih zemljišč (Uradni vestnik Celje. št. 17-263/66), 3. sklad za komunalno urejanje zemljišč, ki je bil ustanovljen, z odlokom o skladu za komunalno ure- janje zemljišč občine Celje (Uradni vestnik Celje, št. 5-87/69). Sredstva, pravice in obveznosti skladov iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena se prenesejo v finančni načrt komunalne samoupravne interesne skupnosti. Sredstva, pravice in obveznosti sklada iz 3. točke prvega odstavka tega člena se prenesejo na enoto za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč v komunalni samoupravni interesni skupnosti. 7. člen Odpravi se račun, na katerem se vodijo sredstva jobčine Celje za pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti in izravnavanje v gospodarstvu, ki je bil ustanovljen z odlokom (Uradni list SRS, št. 22-599/73). Sredstva s posebnega računa se prenesejo v finančni načrt samoupravne interesne skupnosti za izgradnjo objektov posebnega družbenega pomena v občini Celje. 8. člen JSklađi od 2. do 6. člena ter posebni račun iz 7. člena tega odloka prenehajo z zadnjim dnem tistega meseca, v katerem bo ustanovljena samoupravna interesna skupnost, na katero se prenašajo sredstva, pravice in obveznosti. 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-3/75-1 Celje, dne 13. februarja 1975. , Predsednik občinske skupščine Celje Jože Marolt 1. r. 197. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Celje sta po 26., 28., 29. in 55. členu zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 7/74) ter 146. člena statuta občine Celje na svojih sejah dne 13. februarja 1974 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o določitvi števila delegatskih mest in določitvi enot za delegiranje delegatov v zbor združenega dela občinske skupščine Celje 1. člen V odloku o določitvi števila delegatskih mest in določitvi enot za delegiranje delegatov v zbor združenega dela občinske skupščine Celje (Uradni list SRS, št 11-254/74) se v drugem odstavku 2. člena črta besedilo: »8. Železarna — delovna skupnost skupnih služb 2 delegata«. 2. člen V prvem odstavku 4. člena se za 2. enoto doda nova 2.a enota z naslednjim besedilom: 2.a enota Železarna — TOZD Energetika Železarna — TOZD Vzdrževanje in transport Železarna — TOZD Gradbeno, komunalno in stanovanjsko gospodarstvo Železarna — TOZD Družbena prehrana, gostinstvo Železarna — Delovna skupnost skupnih služb 2 delegata V 31. enoti se črta beseda »Avtomotor«, napiše pa naslednje besedilo: Slovenija avto — TOZD Avtomotor Slovenija avto — TOZD Cimos, Kmetijska mehanizacija V 35. enoti se črta besedilo: Restavracija Pošta, Ljudska restavracija, Majolka, Ojstrica, Zvezda, in napiše: Gostinsko podjetje Celje — TOZD Majolka Gostinsko podjetje Celje — TOZD Na-Na Gostinsko podjetje Celje — TOZD Ojstrica Gostinsko podjetje Celje — TOZD Delovna skupnost skupnih služb V 32. enoti se črta besedilo: »-Ljubljanska banka — podružnica za kmetijstvo«. 3. člen, Ta odlok začne, veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 020-4/1974-1 Celje, dne 13. februarja 1975. Predsednik občinske skupščine Celje Jože Marolt 1. r. 198. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Celje sta po 126. členu statuta občine Celje na svojih sejah dne 13. februarja 1975 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o določitvi števila delegatskih mest v tboru krajevnih skupnosti Skupščine občine Celje in številu delegatov, ki jih v ta zbor delegirajo posamezne krajevne skupnosti 1. člen V odloku o določitvi števila delegatskih mest v zboru krajevnih skupnosti Skupščine občine Celje in številu delegatov, ki jih v ta zbor delegirajo posamezne krajevne skupnosti (Uradni list SRS, št. 15-349/74) se v 2. členu prvi odstavek spremeni in se glasi: V zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine delegirajo posamezne krajevne skupnosti naslednje število delegatov: — krajevne skupnosti Karl Destovnik Kajuh Savinja Slavko Šlander — krajevni skupnosti Dolgo polje Nova vas — krajevna skupnost Gaberje-Hudinja — krajevna skupnost Center — krajevna skupnost Store — krajevna skupnost Vojnik — krajevna skupnost Pod gradom 3 delegate 3 delegate 3 delegate 3 delegate 3 delegate 2 delegata 2 delegata 2. člen . Ta odlok začne veljati osmi dan do objavi v Uradnem listu SRS. St. 020-6/1974-1 Celje, dne 13. februarja 1975. , Predsednik občinske skupščine Celje Jože Marolt 1. i. 199. Občinska skupščina Celje je po 20. členu zakona o sodiščih združenega dela (Uradni list SRS, št. 38/74) in 146. členu statuta občine Celje na seji zborov dne 13. februarja 1975 sprejela ODLOK o določitvi števila sodnikov pri sodišču združenega dela v Celju 1. člen Za sodišče združenega dela v Celju se določi 30 mest sodnikov, od katerih imata predsednik in en sodnik lastnost delavca v združenem delu v sodišču. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 021-50/1974 Celje, dne 13. februarja 1975. Predsednik občinske skupščine Celje Jože Marolt 1. r. 200. Izvršni svet pri Skupščini občine Celje je na podlagi določb 140. člena statuta občine Celje ter na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) na svoji 27. seji dne 12. februarja 1975 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi predloga spremembe zazidalnega načrta »Polule«« I Javno se razgrinja predlog spremembe zazidalnega načrta Polule; predlog spremembe grafično ponazarja lokacijska dokumentacija, št. 103/75, ki jo je izdelal ZNG Celje, januarja •1975. Predlog spremembe obravnava prizidek k osnovni šoli na Polulah, kakor tudi okolico te. II Predlog spremembe zazidalnega načrta Polule bo javno razgrnjen v prostorih oddelka za gradbene in komunalne zadeve občine Celje, soba, št. 23/11. III Predlog spremembe zazidalnega načrta Polule se razgrinja za čas 30 dni, računano od dneva objave tega sklepa. V časi* javne razgrnitve lahko dajo svoje pripombe na predlagano spremembo občani, delovne in druge organizacije. St. 351-822/74-2 Celje, dne 13. februarja 1975. Predsednik IS SO Celje Ašič Marjan 1. r. 201. Občinska skupščina Celje je po 6. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74) in po 146. členu statuta občine Celje na 7. seji zbora združenega dela in na 7. seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. februarja 1975 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih ' občanov 1. člen V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 24/74 in 1/75) se v 2. členu črta 1. točka, dosedanje 2., 3., 4., 5., 6., 7. in 8. točka pa postanejo 1., 2., 3., 4., 5., 6. in 7. točka. • 2. člen Crta se naslov »II. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ DELOVNEGA RAZMERJA« ter 4. in 5. člen. 3. člen V 15. členu se črta besedilo »nad 100.000 45« in doda besedilo, ki se glasi: »od 100.000 do 200.000 45%. nad 200.000 50 ®/o« 4. člen K V 16. členu se stopnja »30,86« nadomesti s stopnjo »30«. 5. člen V 20. členu se črta besedilo »nad 100.000 45« in doda besedilo, ki' se glasi: »od 100.000 do 200.000 45 Vo nad 200.000 50 »/o« 6. člen V 21. členu se stopnja »30,86« nadomesti s stopnjo »30«. 7. člen 52. člen se črta. 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1975 dalje. St. 422-16/75 Celje, dne 27. februarja 1975. Predsednik Skupščine občine Celje Jože Marolt 1. r. z CERKNICA 202. Na podlagi 6., 11. in 14. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74 in 39/74), 1. člena zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov za leto 1975 (Uradni list SRS, št. 39/74) in 163. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela dne 28. februarja 1975 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. -februarja 1975 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Cerknica 1. člen V odloku o davkih občanov občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 12/73, 17/74 in 38/74) se v 5. členu črta točka 1 točke 2 do 8 pa postanejo točke 1 do 7. 2. člen Poglavje »Davek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja« ter člena 6 in 7 se črtajo. 3. člen V 10. členu se za 2. odstavkom doda novi 3. odstavek, ki se glasi: »Davčni zavezanci, ki se jim ne odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov in kmetje, ki niso kooperanti, ki so zdravstveno zavarovani kot osebe v delovnem razmerju, plačujejo poleg davka po 8. in 9. členu tega odloka še občinski davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti po stopnji 24°/o od katastrskega dohodka negozdnih površin in od dohodkov iz gozdov:« 4. člen 14. člen se črta. 5. člen V 16. členu se stopnja 29,80% nadomesti s stopnjo , 29,60 %. 6. člen 21. člen se črta. . 7. člen V 23. členu se stopnja 29,80% nadomesti s stopnjo 29,60 %. 8. člen V 25. členu se stopnja 8 % nadomesti s stopnjo 20 odstotkov, stopnja 10% pa se nadomesti s stopnjo 35 %. 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1975, razen določbe 8. člena, ki se uporablja od dneva uveljavitve. St. 422-18/72-1 Cerknica, dne 28. februarja 1975. Predsednik Skupščine občine Cerknica Slavko Tornič, dipl. oec. 1. r. GROSUPLJE 203. Na podlagi 180. in 183. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/74) in 5. ter 10. člena zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 42/66 in 70/71) je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega dela dne 5. februarja 1975 in zbora krajevnih skupnosti dne 6. februarja 1975 sprejela SKLEP 1 Pridobivanje, urejanje in odajanje stavbnega zemljišča se poveri Stanovanjsko-komunalnemu podjetju Grosuplje. 2 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SPiS in začne veljati 1. julija 1975. St. 464-3/75 Grosuplje, dne 6. februarja 1975. , Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r. 204. Na podlagi 180. in 183. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/74) in 5. ter 10. člena zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 42/66 in 70/71) je Skupščina občine / Grosuplje na seji zbora združenega dela dne 5. februarja 1975 in zbora krajevnih skupnosti dne 6.. februarja 1975 sprejela SKLEP 1 Stanovanjsko-komunalno podjetje Grosuplje se pooblašča za izdelavo lokacijske dokumentacije. 2 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati 1. aprila 1975. St. 351-3/75 Grosuplje, dne 6. februarja 1975. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r. 205. Na podlagi 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74 in 39/74). 1. člena zakona o podaljšanju rokov za.določitev stopenj in osnov davkov za leto 1975 (Uradni list SPS, št. 39 74) ter 21. in 183. člena statuta občine Grosuplje (Uradni Ust SRS, št. 10/74) je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. februarja 1975 sprejela ODLOK o spremembah In dopolnitvah odloka o davkih občanov 1. člen Odlok o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 10/72, 42/72, 12/73 in 16/74) se spremeni in dopolni kot sledi: 2. člen V 3. členu odloka se točka 1 črta, točke 2 do 8 postanejo točke 1 do 7. 3. člen Dosedanji 3.a člen postane 4. člen. 4. člen Poglavje »Davek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja ter dosedanja člena 4 in 5 se črtajo. 5. člen Dosedanji členi 6., 7. in 8. postanejo 5., 6. in 7. člen. 6. člen 8. člen odloka se glasi: Davčnim zavezahcem, ki nimajo svojstvo zavarovanca iz kmetijskega zavarovanja in tudi niso kmetje kooperanti zavarovani kot osebe v delovnem razmerju se odmeri še davek po stopnji 24 0/o od katastrskega dohodka negozdnih zemljišč in od dohodkov iz gozdov. ’ 7. člen 15. člen odloka se spremeni tako, da se glasi: Občani, ki z osebnim delom opravljajo obrtne ali druge gospodarske dejavnosti kot glavni ali postranski Poklic in presegajo višino dohodka, ugotovljenega po 10. členu zakona o davkih občanov, plačujejo davek od obrtnih dejavnosti po naslednjih progresivnih stopnjah: presežek do 10.000 stopnji •/. 25 od 10.000 do 20.000 30 od 20.000 do 30.000 35 od 30.000 do 50.000 40 od 50.000 do 100.000 44 od nad 100.000 200.000 . do 200.000 48 50 Občani, katerim opravljanje obrtnih ali drugih gospodarskih dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo do višine osebnega dohodka, ugotovljenega po 10 členu zakona o davkih občanov poseben davek po stopnji 29,60 "/o. 8. člen V prvem odstavku 2L člena se stopnja »8« nadomesti s stopnjo »20«. V drugem odstavku 21. člena se stopnja »10« nadomesti s''stopnjo »35«. V tretjem odstavku 21. člena se stopnja »8« nadomesti s stopnjo »20«. 9. Člen V 31.a členu se namesto besedila »Svet za finan-Ce« vstavi besedilo »Izvfšpi svet«. Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi: Izvršni svet lahko za opravljanje nalog iz prvega odstavka imenuje posebno komisijo. 10. člen ■ Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1975 dalje, razen določbe 8. člena, ki se uporablja od dneva uveljavitve. St. 422-6/72 Grosuplje, dne 26. februarja 1975. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r. IDRIJA 206. Na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) ter 230. člena statutg občine Idrija je Skupščina Idrija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 23. januarja 1975 sprejela ODLOK o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Idrija za I. trimesečje 1975 1. člen Dokler ne bo sprejet občinski proračun za leto 1975 se bodo proračunske potrebe občine Idrija financirale na podlagi trimesečnega plana dohodkov in izdatkov po splošnih določbah proračuna občine Idrija za leto 1974. 2. člen Trimesečni plan za I. trimesečje 1975 ne sme presegati četrtine občinskega proračuna za leto 1974. 3. člen Dohodki in izdatki po tem odloku so sestavni del proračuna občine Idrija za leto 1975. 4. člen Manjkajoča sredstva za proračunske izdatke, ki bodo nastala zaradi neenakomernega dotekanja v razmerju z izdatki, se krijejo z najemom kratkoročnega posojila iz rezervnega , sklada občine. 5. člen Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati od 1. januarja 1975. St. 400-13/74 Idrija, dne 23. januarja 1975. Predsednik Skupščine občine Idrija Cveto Sulgaj 1. r. 207. 2. člen Na podlagi drugega odstavka l. ciena zakona o dimnikarski službi (Uradni- list SRS, št. 16/74) in '229. člena statuta občipe Idrija je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 23 ianu-arja 1975 sprejela O DI. O K o spremembah odloka o določitvi dimnikarskih okolišev na območju občine Idrija 1. člen V odloku o določitvi dimnikarskih okolišev na območju občine Idrija (Uradno glasilo' okraja Gorica, št. 14/61) se 2. člen spremeni tako, da se glasi: »Glede na razmere, število kurilnih naprav, dimnih vodov in prezračevalnih naprav ter glede na število dimnikarjev se v občini Idrija določita dva dimnikarska okoliša, in sicer: a) Idrijski dimnikarski okoliš, ki obsega mesto Idrija ter naselja: Čekovnik, Idrijska Bela, Crni vrh, Dole, Idršek, Potok, Zavratec, Žirovnica (del) Godovič, Sp. Kanomlja, Sr. Kanomlja, Gor. Kanomlja. Idrijske Krpice, Idrijski log, Gore, Javornik, Jelični vrh, Kanji dol, Strmec, Govejk, Korita, Ledine, Ledinske Krnice, Mrzli vrh, Pečnik. Lome Masore, Vojsko, Spodnja Idrija, Spodnji Vrsnik, Gorenji Vrsnik, Mrzli log in Zadlog. b) Cerkljanski dimnikarski okoliš, ki obsega naselja: Cerkno, Bukovo. Zakojca, Cerkljanski vrh, Pod-lanišče, Dolenji Novaki, Gorje, Poče, Trebenče, Jesenica, Labinje, Poljane, Orehek, Straža, Jagršče, Jazne, Lazeč. Otalež, Plužnje, Sebrelje, Ceplez, Planina pri .Cerknem, Podpleče, Police, Ravne pri Cerknem, Reka in Zakriž.« 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 22/A-2/75 Idrija, dne 23. januarja 1975. Predsednik Skupščine občine Idrija Cveto Šulgaj 1. r. 208. Na podlagi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 230. člena statuta občine Idrija (Uradno glasilo občine Idrija, št 3/74) je Skupščina občine Idrija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 23. januarja 1975 sprejela ODLOK o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Idrija za leto 1973 Doseženi dohodki in izdatki po zaključnem računu za leto 1973 so znašali: I. Po proračunu dohodki izdatki presežek dohodkov nad izdatki II. Rezervni sklad dohodki izdatki presežek dohodkov nad izdam , din 10.888.639,15 10.113.966,95 774.672,20 340.051,05 , 319 000,— 21.051.05 3. člen Presežek dohodkov nad izdatki po zaključnemu računu proračuna v znesku 774.672.20 din se prenese kot dohodek v proračun za leto 1974. 4, člen Presežek dohodkov nad izdatki po zaključnemu računu rezervnega sklada v znesku 21 051.05 din se prenese v rezervni sklad proračuna za leto 1974. 5. člen Neporabljena sredstva na posebnih računih se prenesejo kot dohodek za leto 1974. 6. člen Ta odlok velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-4/75 ■ Idrija, dne 23. januarja 1975. Predsednik Skupščine občine Idrija Cveto Šulgaj 1. r. 209. Skupščina občine Idrija je na podlagi 234. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS. št. 21/74). 21. člena pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS, št. 2/73) in 230. čleha statuta občine Idrija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 23. januarja 1975- sprejela ODLOK o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov in prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1973 1. člen Potrdi se zaključni račun davkov in prispevkov občanov občine Idrija in zaključni račun prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1973,, ki ju je predlagala strokovna komisija občinske skupščine. 2. člen 1. člen Potrdi se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Idrija za leto 1973, katerega sestavni del je tudi zaključni račun rezervnega sklada in posebni računi. Zaključni račun davkov in prispevkov izkazuje: obremenitve 6.342.800,38 plačila 5.306.425 92 odpise 64.321.00 zaostanek na dan 31. 12. 1973 972.053.46 Z-'; Zaključni račun prispevka za starostno zavarovanje kmetov obsega: obremenitve . 712.135,30 plačila 581.529,55 zaostanek na dan 31. 12. 1975 130.605,75 3.. člen Zaključna računa obsegata: bilanco, bruto bilanco in pregled dolgov in preplačil (saldo bilanco) zavezancev- 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-5/75 Idrija, dne 23. januarja 1975. Predsednik Skupščine občine Idrija Cveto Suigaj 1. r. KOPER 210. Na podlagi določb 92. člena zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci (Uradni list SRS. št. 18/74), v zvezi z določbami 12. člena uredbe o poslovnem sodelovanju s tujimi firmami v prostih carinskih conah (Uradni list SFRJ, št. 20/67) in sklepom Zveznega sekretariata za zunanjo trgovino, št. 17-25918/1 z dne 14. decembra 1973 sklepata: — Zveza sindikatov Slovenije, Kraško-obalni svet, Koper in Izvršni svet Skupščine občine Koper, Koper KOLEKTIVNO POGODBO o delovnih razmerjih med delavci, ki imajo jugoslovansko državljanstvo in firmo Ets. TECHEM CHEMICAL TERMINALS, predstavništvo v prosti carinski .‘O-nl Koper, Nabrežje jugoslovanske mornarice l/a, 66000 Koper I. I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Ta kolektivna pogodba podrobneje ureja: — nastanek delovnega razmerja, nastop dela, razporeditev delavca; — varstvo pri delu; — delovni čas; — odmore, počitke, letni dopust in druge odsotnosti z dela: — osebni dohodek in nadomestila, oziroma povračila ter druge prejemke delavca na podlagi delovnega razmerja; — pravice in obveznosti delavcev, ki opravljajo funkcijo delegata; — sredstva za skupno porabo delavcev; — delovne obveznosti in materialna odgovornost delavca; — prenehanje pravic delavca iz delovnega razmerja in — trajanje, dopolnjevanje, spremembe ter izvajale kolektivne pogodbe. 2. člen Kolikor posamezna vprašanja niso urejena s to pogodbo, se uporablja neposredno ustrezne določbe zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in o delovnih razmerjih med delavci in zasebniipi delodajalci (Uradni list SRS, št. 18/74) zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 22/73) in druge odgovarjajoče na teritoriju Socialistične federativne republike Jugoslavije in Socialistične republike Slovenije veljavne predpise. 3. člen S posamično pogodbo o zaposlitvi med vsakim delavcem in Ets. TECHEM CHEMICAL TERMINALS (v nadaljnjem besedilu: delodajalcem) se delavec in delodajalec ne moreta dogovoriti o slabših delovnih pogojih, nižjih osebnih dohodkih in manjših drugih obveznostih delodajalca, kot je to določeno s to' kolektivno pogodbo. I II. SKLENITEV DELOVNEGA RAZMERJA, NASTOP DELA IN RAZPOREDITEV DELAVCA 4. člen Delavec in delodajalec skleneta pismeno pogodbo o zaposlitvi na podlagi zakona in kolektivne pogodbe, preden delavec nastopi delo. 5. člen Pogodba o zaposlitvi mora biti napisana v 5 izvodih, od katerih enega zadrži ob registraciji pristojni občinski upravni organ za delo, po enega zadržita delavec in delodajalec, po enega pa pošlje delodajalec v roku 8 dni po registraciji pristojni skupnosti za zdravstveno zavarovanje in KraŠko-obalnemu sindikalnemu svetu Koper. 6. člen Ob spremenjenih pogojih sta delavec in delodajalec dolžna spremeniti oziroma dopolniti pogodbo o zaposlitvi na način, ki velja za sklenitev pogodbe o zaposlitvi, ali pa skleniti novo pogodbo o zaposlitvi. Ce je bilo delovno razmerje sklenjeno za določen čas. pa delavec po preteku tega časa s pristankom delodajalca nadaljuje z delom, se šteje, da je nastalo delovno razmerje za nedoločen čas, delavec in delodajalec pa sta dolžna v roku 8 dni skleniti pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. 7. člen Delavec je dolžan stopiti na delo v roku 7 dni po sklenitvi registrirane pogodbe o zaposlitvi, če v pogodbi ni drugače določeno. Ce delavec brez opravičljivega vzroka v določenem roku ne nastopi delo, se šteje, da pogodba o zaposlitvi ni, bila sklenjena. 8. člen Delodajaelc mora razporediti delavca na delo, za katero sta se dogovorila s pogodbo o zaposlitvi. Samo s pristankom delavca lahko delodajalec razporedi delavca na drugo delo, s pogojem, da v primeru, ko taka premestitev traja dalj kot mesec dni, primerno spremeniti ali dopolniti pogodbo o zaposlitvi. Izjemoma lahko zaradi višje sile, ki je nastopila ali se jo pričakuje, delodajalec brez' pristanka delavca začasno razporedi delavca na drugo delo, ki ne ustreza strokovni izobrazbi delavca, vendar le za toliko časa, kolikor trajajo izredne okoliščine, ki so zahtevale premestitev delavca na drugo delo. V primeru premestitve po prejšnjem stavku osebni dohodek delavca ne more biti nižji, kot ga je prejemal pred premestitvijo. Določbe tretjega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi v primerih, ko je zaradi drugih nepredvidenih Izrednih okoliščin potrebna začasna prerazporeditev delavca. III. VARSTVO PRI DELU 9. člen Delodajalec je dolžan, upoštevajoč zakonske predpise o varstvu pri delu in druge predpise na tej osnovi, s posebnimi ukrepi in sredstvi zagotoviti varne delovne pogoje in osebno varnost pri delu, preventivne zdravstvene preglede delavcev in prvo pomoč delavcem ob nesreči pri delu. 10. člen Delodajalec mora predvsem skrbeti: — da so delovni prostori po predpisih dimenzionirani, osvetljeni, temperirani, prezračeni in dnevno očiščeni; — da imajo delavci vedno na razpolago pitno vodo ter vodo in potrebna sredstva za umivanje (milo, brisačo); — da so sanitarije in posode za odpadke najmanj enkrat dnevno očiščene oziroma izpraznjene ter najmanj enkrat tedensko dezinficirane. IV. DELOVNI ČAS 11. člen Poln delovni čas delavca znaša 42 ur tedensko. plede razporeditve delovnega časa se delavec in delodajalec dogovorita s pogodbo o zaposlitvi, pri čemer mora biti delavcu zagotovljen dnevni in tedenski počitek. 12. člen S pristankom delavca lahko traja delo dalj od polnega delovnega časa največ 4 ure dnevno oziroma 12 ur tedensko. Delo v podaljšanem času iz prvega odstavka tega člena lahko delodajalec zahteva le v izjemnih primerih: kadar je neobhodno, da se začeto delo nadaljuje, ker bi njegova prekinitev povzročila delodajalcu znatno materialno škodo. V. V. ODMOR, POČITKI, DOPUSTI IN DRUGE ODSOTNOSTI Z DELA 13. člen Če delavec dela v neprekinjenem polnem delovnem času, mu pripada 30-minutni' plačani odmor praviloma med 3. in 4. uro dela. če je polni delovni čas deljen, ima delavec pravico do vmesnega počitka, ki ne more biti krajši od 1 ure. Ta počitek 6e ne šteje za čas prebit na delu. 14. člen Delavec ima med dvema zaporednima delovnima dnevoma pravico do nepretrganega dnevnega počitka najmanj 12 ur. 15. člen Delavec ima pravico do tedenskega počitka najmanj 24 ur brez presledka. Tedenski počitek pripada delavcu praviloma v nedeljo. Delo v-nedeljo lahko delodajalec odredi le takrat, ko je delavec dolžan delati dalj kot polni delovni čas. V tem primeru mora delavcu zagotoviti za počitek en drug dan v naslednjem tednu. 16. člen Delavec ima v posameznem koledarskem letu pravico do letnega dopusta, trajajočega najmanj 18, največ pa 30 delovnih dni. Delavcu, ki ima najmanj 30 let pokojninske dobe in 55 let starosti oziroma delavki, ki ima najmanj 25 let pokojninske dobe in 50 let starosti, se prizna letni dopust v trajanju največ 36 delovnih dni. Delavec dobi pravico do letnega dopusta po 6 mesecih nepretrganega dela pri sedanjem delodajalcu ali po 6 mesecih nepretrganega dela. brez presledka. Pravici do letnega dopusta se delavec ne more odpovedati, delodajalec pa ga ne more zanj prikrajšati. Delavec, ki nastopi letni dopust konec koledarskega leta, ga brez presledka nadaljuje tudi v naslednjem koledarskem letu. 17. člen Dodatno k najmanj 18 delovnim dnem letnega dopusta pripada delavcu določeno število delovnih dni dopusta tudi glede na: — delovne pogoje, — pokojninsko dobo, — delovne uspehe in — posebne socialne razmere. Letni dopust mora delavec koristiti vsako leto, če si je pridobil pravico do dopusta. Čas koriščenja dopusta določita delavec ih delodajalec sporazumno. 18. člen Glede na pokojninsko dobo pripada delavcu, starejšemu od 18 let, dodatno: — po 5 letih pokojninske dobe 2 delovna dneva letnega dopusta, — po 10 letih pokojninske dobe 4 delovni dnevi letnega dopusta, — po 15 letih pokojninske dobe G delovnih dni letnega dopusta, — po 20 letih pokojninske dobe 8 delovnih dni letnega dopusta, — po 25 letih pokojninske dobe 12 delovnih dni letnega dopusta. Kot merilo za letni dopust šteje pokojninska doba, ki jo delavec doseže do konca koledarskega leta, v katerem koristi dopust. ' 19. člen Glede na posebne socialne razmere pripada dodatno: — delavcu, ki še ni star 18 let, 7 delovnih dni letnega dopusta, — materi z enim ali yeč predšolskimi ali šolsko obveznimi otroki 3 delovni' dnevi letnega dopusta, — delavcu udeležencu NOB in invalidu 3 delovni dnevi letnega dopusta. najdaljšim dopustom, ki ga lahko ima delavec in dopustom, ki pripada delavcu po osnovsh in merilih te kolektivne pogodbe. 20. člen Glede na delovne pogoje in uspehe, ki jih dosega pri delu, lahko delodajalec prizna delavcu toliko delovnih dni letnega dopusta, kolikor znaša razlika med 21. člen Delavcu pripada izredni dopust do 7 delovnih dni v posameznem koledarskem letu s pravico nadomestila osebnega dohodka v naslednjih primerih; — ob poroki — očetu ob rojstvu otroka —’ ob smrti v ožji družini — za selitev — za strokovni izpit — ob odhodu na odslužitev kadrovskega roka v JLA — ob prizadetosti delavca ob hujši nesreči (npr. požar, elementarna nesreča) 3 dni izrednega dopusta 1 dan izrednega dopusta 3 dni izrednega dopusta 3 dni izrednega dopusta 7 dni izrednega dopusta 2 dni izrednega dopusta 5 dni izrednega dopusta Delavec in delodajalec se lahko s pogodbo o zaposlitvi dogovorita, da traja izredni dopust s pravico nadomestila osebnega dohodka v primeru strokovnega ali kakšnega drugega izpita tudi več kot 7 delovnih dni. 22. člen Delavec in delodajalec se lahko dogovorita tudi o odobritvi in trajanju odsotnosti delavca z dela brez pravice nadomestila osebnega dohodka (npr. v primeru težke bolezni v družini, nujnega privatnega opravka). Med odsotnostjo z dela po prvem odstavku tega člena se delovno razmerje ne prekine, vse dolžnosti in pravice delavca po delu in iz dela v tem času mirujejo. VI. OSEBNI DOHODEK IN NADOMESTILA OSEBNEGA DOHODKA TER DRUGI PREJEMKI DELAVCA NA PODLAGI DELOVNEGA RAZMERJA Osebni dohodek in nadomcsiila 23. člen nične srednje šole ter za delavce, ki jim je na podlagi zakonitih predpisov priznana srednja izobrazba " 2.000 4. za skupino delavcev, ki so končali višjo šolo, I. stopnjo fakultete ali opravili z zakonom predpisan strokovni izpit za pridobitev višje strokovne izobrazbe ’ 2.400 5. za skupino delavcev z diplomo visoke šole ali fakultete 3.000 Podpisnika te kolektivne pogodbe bosta vsako leto do 30. aprila uskladila najnižje osebne dohodke po prejšnjem odstavku tega člena z gibanjem osebnih dohodkov delavcev ustrezne dejavnosti v Luki Koper. 25. člen Višina mesečnega osebnega dohodka, določenega po osnovah za poln delovni čas, ne sme presegati osebni dohodek, ki je dogovorjen za območje občin Koper. O osebnem dohodku delavca se delavec in delodajalec dogovorita s pogodbo o zaposlitvi glede na vrsto delovnih nalog, zahtevnosti nalog oziroma dela, strokovno izobrazbo, delovne pogoje, delovni čas in podobno. 24. člen Najnižji mesečni neto osebni dohodek delavca za delo v normalnih delovnih pogojih, v polnem delovnem času, ki znaša 182 ur na mesec in pri normalni delovni storilnosti, je naslednji: din 1. za skupino delavcev s končano poklicno šolo po zakonu o srednjem šolstvu iq za skupino dealvcev, ki imajo pridobljeno strokovno usposobljenost za kvalificiranega delavca na podlagi spričevala, oziroma potrdila izobraževalne? ustanove 1.650 2. za skupino delavcev, ki so končali poklic- no šolo ali imajo družbeno priznan poklic In so opravili izpit za visokokvalificiranega delavca ter imajo spričevalo oziroma potrdilo izobraževalne ustanove 1.800 3. za skupino delavcev, ki so končali splošne srednje šole, tehnikume. delovodske šole, teh- 26. člen Ce je s pogodbo o zaposlitvi dogovorjeno poskusno delo, lahko traja največ 30 dni; delavec in delodajalec se lahko dogovorita, da je osebni dohodek delavca v času poskusnega dela 20°/o nižji od dohodka po merilih iz 27. člena te kolektivne pogodbe. 27. člen Razpored delavcev ter okviri za oblikovanje njiho-. vih osebnih dohodkov so navedeni v prilogi, ki je sestavni del te kolektivne pogodbe. 28. člen Za delo prek polnega delovnega časa, za nočno delo in izjemno delo ob nedeljah in v dneh državnih praznikov pripada delavcu dodatek na osnovo osebnega dohodka za polni delovni čas, in, sicer: — za delo prek polnega delovnega časa dodatek 50 "/o, — za nočno delo dodatek 25 °/o, — za delo ob nedeljah dodatek 30°/o, — za delo na dan državnega ali republiškega praznika dodatek 50 °/o. — za deljen delovni čas 350 dinarjev mesečno, če je zaradi narave dela dnevni delovni čas prekinjen za več kot dve uri. Povečanje osebnih dohodkov, navedenih v prvem odstavku tega člena se med seboj ne izključujejo. 29. člen Najmanjši osebni dohodek delavca, do katerega ima delavec pravico, po zakonu o najmanjšem osebnem dohodku, znaša 45 odstotkov povprečnega za polni delovni čas preračunanega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v republiki v preteklem letu. Ta "povprečni osebni dohodek v republiki ugotovi vsako leto Zavod SR Slovenije za statistiko, delodajalca 1 pa bo o tem sproti obveščala Zveza sindikatov Slovenije, Kraško-obalni sindikalni svet Koper. Pri tem je treba upoštevati tudi predpis Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije o povečanju najmanjšega osebnega dohodka. Deldvec, ki ni zaposlen poln delovni čas, prejema sorazmerno delovnemu času izračunani najmanjši osebni dohodek. Najmanjši osebni dohodek se izplačuje delavcem 'v roku in na način, kot je dogovorjen v členu 32 te kolektivne pogodbe za izplačevanje osebnega dohodka. Delavec ima zagotovljen najmanjši osebni dohodek po citiranem zakonu: 1. za čas, ki ga prebije na delu, 2. za čas letnega dopusta in državnih praznikov, 3. za čas odpovednega roka in za čas odsotnosti z dela s pravico do nadomestila osebnega dohodka. 30. člen Delodajalec mora izplačati delavcu osebni dohodek oziroma nadomestilo osebnega dohodka v naslednjih primerih in višini: — za čas, ko je odsoten z dela zaradi opravljanja funkcije delegata ali člana delegacije v organih druž-" benopolitičnih in samoupravnih skupnosti — osebni dohodek, izračunan na osnovi povprečnega dnevnega osebnega dohodka za poln. delovni čas v mesecu, v katerem je bil odsoten z dela; — za čas letnega dopusta — nadomestilo, izračunano na osnovi dnevnega povprečja njegovega osebnega dohodka za poln delovni čas v zadnjih treh mesecih pred mesecem, v katerem koristi letni dopust; — za čas državnih praznikov — nadomestilo, izračunano na osnovi povprečnega osebnega dohodka za poln delovni čas v mesecu, v -katerem je praznik; — za čas odsotnosti z dela po 18., 19., 20. in 21. členu te pogodbe — nadomestilo, izračunano na osnovi-povprečnega dnevnega osebnega dohodka za poln delovni čas v mesecu, v katerem je koristil te pravice; — za čas prekinitve dela, do katere pride brez krivde delavca — nadomestilo za ure in dneve, v katerih ni delal, v višini dogovorjenega osebnega dohodka za poln delovni čas; — za čas odpovednega roka, ko ima delavec pravico še ostati na delu, pa delodajalec zahteva, da pr.e-neha z delom pred določenim rokom — osebni dohodek v višini dogovorjenega osebnega dohodka do izteka odpovednega roka; — za čas odsotnosti z dela med odpovednim rokom zaradi iskanja nove zaposlitve — nadomestilo v višini dogovorjenega osebhega dohodka za poln delovni čas; — za čas odsotnosti z dela zaradi vojaških vaj, p red vojaškega pouka, udeležbe v civilni zaščiti, opravljanja javnih funkcij, ali zaradi pozivov vojaških in drugih organov, h katerim je klican brez svoje krivde — nadomestilo, izračunano na osnovi povprečnega osebnega dohodka v preteklih treh mesecih; nadomestilo pod tem naslovom izplača delodajalec na račun organa, ki je delavca odpoklical; — za čas odsotnosti ž dela do 30 dni zaradi bolezni • najmanj 90 Vo od osnove, zaradi nesreče pri delu pa najmanj 100 “/o od osnove po predpisih o zdravstvenem zavarovanju delavcev. 31. člen Izplačilo osebnega dohodka oziroma nadomestilo se mora izvršiti v celoti v gotovini. 32. člen Delodajalec je dolžan izplačati delavcu osebni do-tiodek oziroma nadomestilo najpozneje do 15. v mesecu za pretekli mesec. Izplačilo osebnega dohodka oziroma nadomestila se izvrši proti podpisu na plačilni listi. Pri vsakem izplačilu delavca mu delodajalec vroči pismen obračun osebnega dohodka oziroma nadomestila. Ta obračun mora vsebovati tudi prikaz vseh prispevkov iz delovnega razmerja. Drugi prejemki 33. člen Poleg nadomestila osebnega dohodka za čas letnega dopusta mora delodajalec vsako leto izplačati delavcu- pred "odhodom na dopust delno nadomestilo stroškov med letnim dopustom, in' sicer v višini 900 din. 34. člen Glede povračila stroškov za prevoz na delo in z dela delavcu praviloma pripada povračilo v višini cene mesečne vozovnice, zmanjšane za 35 dinarjev. 35. člen Kadar delavec po nalogu delodajalca opravi službeno potovanje ali dela na terenu izven običajnega kraja zaposlitve oziroma bivališča, mu pripada dnevnica, terenski dodatek ali dodatek za ločeno življenje od družine ter povračila stroškov potovanja. Višina dnevnice za potovanje po SFRJ znaša največ 120 dinarjev in povračilo stroškov za prenočevanje na terenu največ 130 dinarjev. V primeru, da delavec za prenočevanje ne predloži računa, mu za prenočevanje pripada 60 dinarjev. Višina dnevnice za potovanje v inozemstvo znaša toliko, kolikor je določeno s predpisom za republiške upravne organe. Dodatek za delo na terenu (terenski dodatek) znaša dnevno 30 dinarjev, dodatek za ločeno življenje Pa največ 1.000 dinarjev mesečno. Terenski dodatek in dodatek za ločeno življenje se med seboj izključujeta. Prav tako se med seboj izključujejo terenski dodatek in dnevnice. Stroške potovanja povrne delodajalec delavcu v višini cene vozovnice. 36. člen unevmea pnpaua delavcu, če je na službenem P°~ tovanju nad 12 ur, če pa traja potovanje nad 8 do 12 ur, mu pripada dnevnica največ 80 dinarjev. 37. člen Terenski dodatek pripada delavcu za vse dni, ko po nalogu delodajalca dela izven kraja običajne zaposlitve oziroma prebivališča. Pravice do terenskega dodatka nima delavec, ki se vsakodnevno, vrača v svoje prebivališče. Terenski dodatek tudi ne pripada delavcu za čas, ko je neopravičeno odsoten ž dela, čeprav se nahaja na terenu. Delavcu se ne more zmanjšati terenski dodatek, če na terenu ne pristane na delovni čas, daljši od polnega delovnega časa. 38. člen Nadomestilo za ločeno življenje pripada delavcu, ki je zaradi svoje zaposlitve na sedežu delodajalca ločen od družine, če je tako dogovorjeno v pogodbi o zaposlitvi. Selitveni stroški pripadajo delavcu v primeru in v višini, kot je dogovorjeno v pogodbi o zaposlitvi. 39. člen Delavcu pripada tudi regres za prenrano v orga-i nizirani obliki. Regres znaša 100 dinarjev mesečno, kar pa se delavcu ne sme izplačati v gotovini. 40. člen Če delavec v zvezi z delom uporablja lastno motorno vozilo, mu pripada kot povračilo teh stroškov kilometrina v višini do 1,30 dinarjev za dejansko prevoženi kilometer. 41. člen Ob upokojitvi ali smrti delavca je delodajalec dolžan izplačati delavcu oziroma njegovi družini odpravnino oziroma posmrtnino v višini najmanj dvakratnega in največ trikratnega povprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka delavcev v SR Sloveniji v preteklem letu. Višino odpravnine oziroma posmrtnine se določi v posamični pogodbi o zaposlitvi. 42. člen Ob delovnih jubilejih prejme delavec darilo za vsakih deset let nepretrgane delovne dobe v predstavništvu v vrednosti do višine povprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v Preteklem letu. Višino darila se določi v posamični Pogodbi o zaposlitvi. VII. DRUGE OBVEZNOSTI DELODAJALCA 43. člen Delodajalec je dolžan odvajati za gradnjo stanovanj za delavce, za izboljšanje stanovanjskih razmer v obstoječih stanovanjih in za delno nadomestitev stanarin prispevek od skupnega zneska izplačanih osebnih dohodkov delavcev po stopnji, ki jo določa pristojna občinska skupščina. Glede načina zbiranja in uporabe sredstev iz prvega odstavka tega člena veljajo posebni predpisi. • 44. člen Delodajalec je dolžan, da vzpocjouja in podpira iniciativo delavcev glede njihovega splošnega strokovnega in družbeno-ekonomskega izobraževanja ter kul-v turnega udejstvovanja in v ta namen zagotovi sredstva v višini najmanj 1,5 %> obračunanih bruto osebnih dohodkov delavcev. 45. člen . Prejemki, nadomestila in povračila delavcev iz 28., 30., 33., 34., 35., 36., 39., 40., 41., 42. in 44. člena te kolektivne pogodbe se v teku njene veljavnosti spremenijo v skladu s spremembami ustreznih določb Sindikalne liste Zveze sindikatov Slovenije. VIII. VARSTVO ZENA IN INVALIDOV 46. člen Delavka ima pravico do nepretrganega porodniškega dopusta v trajanju najmanj 105 dni. Po preteku dopusta iz prejšnjega odstavka ima delavka pravico: 1. nadaljevati izrabo porodniškega dopusta še 141 dni. V tem primeru ima delavka pravico do nadomestila osebnega dohodka po posebnih predpisih; 2, delati štiri ure na dan do dvanajstega meseca otrokove starosti; v tem primeru je delodajalec dolžan izplačevati delavki osebni dohodek za štiri ure na dan po merilih iz 27. člena te kolektivne pogodbe; za delovni čas nad štiri ure pa ima delavka pravico do nadomestila osebnega dohodki po posebnih predpisih. . Delavka, ki dela štiri ure na dan od dvanajst mesecev do treh let otrokove starosti, ima pravico do osebnega dohodka za štiri ure na dan po merilih iz 27. člena te kolektivne pogodbe. Ce se otrok, rodi mrtev ali če umre pred pretekom' porodniškega dopusta, ima delavka pravico ostati na dopustu še toliko časa, kolikor ji je po zdravniškem izvidu potrebno, da se opomore od poroda in duševnega stanja zaradi izgube otroka, vsekakor pa najmanj še 42 dni. V primeru smrti matere pridobi pravico do preostalega dopusta po prvem odstavku oče oziroma tisti, ki otroka neguje. 47. člen Ce je delavcu zmanjšana zdravstvena an delovna zmožnost in je s poklicno rehabilitacijo usposobljen za določeno delo, je delodajalec dolžan prirediti takemu delavcu ustrezno delovno mesto, čreden ie dokončno nanj razporejen. IX. OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI DELAVCA DO DELODAJALCA 1 48. člen Delavec je dolžan izpolnjevati vse obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi, kolektivne pogodbe in zakona. Za namerno opuščanje ali malomarno opravljanje delovnih dolžnosti je delavec odgovoren nenosredno delodajalcu. 49. člen Kot kršitev delovnih obveznosti se poleg namernega opuščanja in malomarnega opravljanja delovnih obveznosti šteje tudi: — neracionalno koriščenje sredstev in materiala za delo ter malomaren odnos delavca do imovine delodajalca; — izostanek z dela, ki je sicer opravičen, pa ga delavec ne javi delodajalcu v roku 24 ur, de bi to lahko storil; — vsak neopravičen izostanek z dela; — ponovno prihajanje na delo po začetku delov- nega časa ali opuščanje dela med delovnim časom ali pred koncem delovnega časa brez dovoljenja delodajalca ; ' — povzročanje nereda, žaljenje sodelavcev, izzivanje, medsebojna mržnja; — prihajanje na delo oziroma delo v opitem stanju; — izdajanje poslovnih tajnosti. V primeru kršitve delovnih obveznosti po prvem odstavku tega člena, kadar še ni podan razlog za odpoved delovnega razmerja, ima delodajalec pravico izreči pismeni opomin ali pismeni opomin pred odpovedjo delovnega razmerja. Pri ponovni kršitvi delovnih obveznosti po treh pismenih opominih ali pa po opominu pred odpovedjd lahko delodajalec odpove delavcu delovno razmerje brez njegove privolitve. V obeh primerih velja enomesečni odpovedni rok. Proti pismenemu opominu pred odpovedjo delovnega razmerja po prejšnjem odstavku Ima delavec pravico pritožbe v roku 8 dni na arbitražno komisijo, ki jo sestavljajo po en predstavnik Zveze sindikatov Slovenije — Kraško-obalnega sveta, pristojnega občinskega upravnega organa in delodajalec. Pritožbo na arbitražno komisijo vloži delavec pri pristojnem odboru sindikata. Odločitev arbitražne komisije je dokončna. 50. člen Kadar delavec brez opravičljivega razloga 3 dni zaporedoma ne pride na delo, se šteje, da je samovoljno izstopil iz dela, vse pravice iz dela pa mu prenehajo z dnem, ko je nehal delati. V primeru po prvem odstavku tega člena lahko delodajalec s civilnim pravdnim postopkom zahteva od delavca, da mu povrne s takim ravnanjem povzročeno škodo. X. PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA 51. člen Ce se delavec in delodajalec dogovorita za prenehanje delovnega razmerja s- pismenim' sporazumom, določita, kdaj in ob kakšnih pogojih bo delavec prenehal z delom. 52. člen Ce delavec odpove delovno razmerje in mora še ostati na delu ali če delodajalec odpove delovno r-z-merje in ima delavec še pravico delati na delu, razen v primeru odpovedi po trikratnem pismenem opominu pred odpovedjo, je odpovedni rok naslednji: j — za delavca, ki ima do 10 let delovne dobe I mesec, nad 10 do 20 let delovne dobe 2 meseca, nad 20 let delovne dobe 3 mesece. Odpovedni rok teče od dneva vročitve odpovedi. Glede na pomembnost dela, ki ga delavec opravlja, ali druge pogoje, se delavec in delodajalec lahko s pogodbo o zaposlitvi dogovorita tudi za daljši odpovedni rok, vendar ne daljši od 6 mesecev. Pri določanju odpovednega roka se v pogodbi c zaposlitvi priznava ves čas, ki je vpisan v delovni knjižici, vključno čas od dneva podajanja odpovedi. 53. člen Na zahtevo delavca mu mora delodajalec med odpovednim rokom dovoliti, da je med delovnim časom odsoten z dela dnevno 2 url ali tedensko v neprekinjenem času 1 delovni dan, da bi si poiskal drugo zaposlitev. 54. člon Za odpoved, ki ni pismena in v primeru, ko jo poda delodajalec, tudi obrazložena, se smatra, da n obstoji. 55. člen Odpoved delovnega razmerja s strani delodajalca mora biti vročena delavcu osebno ali v priporočenem pismu na zadnji naslov tei mora obvezno vsebova./ pouk delavcu, da se v roku 30 dni priglasi pristojnemu zavodu za zaposlovanje, da bi mogel v upravičenih slučajih uveljavljati pravice v slučaju brezposelnosti. 56. člen Delodajalec je dolžan dostaviti kopijo ali prepis odpovedi delovnega razmerja pristojnemu občinskemu upravnemu organu za delo in pristojnemu odboru sindikata, in sicer z dnem, ko je bila odpoved podana. * V primeru, da je delovno razmerje prenehalo brez regularnega pismenega sporazuma ali regularne pismene odpovedi, je delodajalec dolžan o vsakem primeru posebej in po enakem postopku pismeno obvestiti imenovane naslovnike. XL UVELJAVLJANJE PRAVIC DELAVCA -IZ DELOVNEGA RAZMERJA 57. člen Delavec — član sindikata se glede uveljavljanja in zaščite svojih pravic lahko obrne za posredovanje na pristojni odbor sindikata, ki ga bo na njegovo zahtevo ali z njegovo privolitvijo tudi zastopal. Sindikalna organizacija bo tudi uveljavila pravico, ki jo ima po zakonu, ter bo poleg delavca tudi sama • zahtevala uvedbo postopka o prekršku delodajalca, če bo to smatrala za potrebno. Delodajalec mora omogočiti delavcem — predstavnikom sindikalne organizacije, ki se predstavijo s posebnim pooblastilom sindikalne organizacije, da preučijo pogoje, v katerih delavci delajo in kako se v praksi uresničujejo njihove pravice iz dela, pri čemer mora ponuditi tudi vse tozadevne dokaze. Ce delavec meni, da mu je kršena pravica iz delovnega razmerja, jo lahko uveljavlja s tožbo pri pristojnem jugoslovanskem sodišču. XII. POSEBNE IN KONČNE DOLOČBE 58. člen Določbe te kolektivne pogodbe veljajo 5 (pet) let, računajoč od dneva, ko je ta pogodba stopila v veljavo. Podpisnika te pogodbe bosta vsako leto in to mesec dni pred potekom leta, računajoč od dneva uveljavitve pogodbe, preučila določbe te pogodbe in ugotovila njihovo ustreznost in skladnost s predpisi. V primeru, da nastopi potreba po spremembah ali dopolnitvah določb te pogodbe, se za spremembe in dopolnitve podpisnika dogovorita v pismeni obliki in po enakem postopku, kot velja za sklenitev te pogodbe Spremembe in dopolnitve so potem, ko so vpisane v register organa, pri katerem je vpisana ta pogodba, sestavni del te pogodbe. 59 člen Vsak od podpisnikov te pogodbe ima pravico ob katerem koli času sprožiti postopek za spremembo ali dopolnitev te pogodbe Za spremembe ali dopolnitve velja enak način in postopek kot velja za sklenitev te pogodbe. 60 člen Najkasneje tri mesece pred iztekom te pogodbe morata podpisnika skleniti novo pogodbo. Podpisnika te pogodbe se lahko sporazumeta tudi za podaljšanje veljavnosti te pogodbe. V tem primeru mora biti sporazum c podaljšanju veljavnosti dosežen najkasneje tri mesece pred iztekom veljavnosti te pogodbe. Podaljšanje veljavnosti te pogodbe mora biti izraženo v pismeni oblici in vpisano v register kolektivnih pogodb pri istem organu, pri katerem je registrirana ta pogodba. 61. člen Spore v zvezi s sklepanjem, spremembami in dopolnitvami te pogodbe rešuje arbitražni svet na način in po postopku, predpisanem z zakonom. Odločitev arbitražnega sveta je dokončna in predstavlja nadomestilo ali dopolnitev te kolektivne pogodbe. 62. člen Neposredno nadzorstvo nad izvajanjem te kolektivne pogodbe opravlja pristojni občinski organ za in-špekcjio dela. 63. člen Pogodbe o zaposlitvi med delavci in delodajalcem morajo biti usklajene z določbami te kolektivne pogodbe, najkasneje v 30 dneh po uveljavitvi te kolektivne pogodbe. Ob spremembah in dopolnitvah kolektivne pogodbe sta delavec in delodajalec dolžna, da v 30 dneh po uveljavitvi teh sprememb in dopolnitev ustrezno uskladita pogodbo o zaposlitvi. 64. člen Ta kolektivna pogodba je izdelana v treh istovetnih izvodih, od katerih prejme vsak od podpisnikov po en izvod, en izvod pa se nahaja na republiškem sekretariatu za delo, pri katerem je ta pogodba registrirana. 65. člen Ta kolektivna pogodba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Koper, dne 25. decembra 1974. Kraško obalni sindikalni svet Koper Predsednik Tihomil Javoršek 1. r. Izvršni svet Skupščine občine Koper v Predsednik Darjo Valentič 1. r. PRILOGA KOLEKTIVNE POGODBE O delovnih razmerjih med delavci, ki imajo jugo- , slovansko državljanstvo in firmo Ets. Techem Chemical Terminal, predstavništvo v prosti carinski coni Koper, sklenjeno dne, 25 decembra 1974 med Kraško-obalnim sindikalnim svetom Koper in Izvršnim svetom Skupščine Koper, Koper. 1 Delodajalec lahko razporedi delavce predstavništva glede na vrsto dejavnosti in poklicne potrebe na naslednja delovna mesta: I. kategorija: Vodja predstavništva II. kategroija: Pomočnik vodje predstavništva III. kategorija: Referent IV. kategorija■ Finančno administrativni .referent V. kategorija: Daktilograf 2 Merila za oblikovanje osebnega dohodka posameznih kategorij delavcev po poklicih in vrstah dejavnosti so naslednja: Kategorija 1. Število točk za Znanje In 1 „ , strokovnost Odgovornost 50 30 Napor 20 Skupaj točk 100 11. . 50 22 22 92 lil. 40 18 20 78 IV. ■ 30 15 15 61 V. 18 10 10 38 3 Delavcu pripada za nevarnost nezgod in obolenj dodatek največ 30 °/o od osnove osebnega dohodka, izračunanega po merilih Iz 2. točke te priloge. Višino dodatka iz prejšnjega odstavka se določi v pogodbi o zaposlitvi glede ha stopnjo dejanske prisotnosti delavca pri tehnološkem procesu s tekočimi kemikalijami. Delavcu pripada dodatek največ 15 °/o od osnove osebnega dohodka, izračunanega po merilih iz 2. točke te priloge, za redno poslovanje v angleškem jeziku. Višino dodatka se določi v pogodbi o zaposlitvi glede na stopnjo redne uporabe angleškega jezika, ki jo zahteva delovno mesto. Kraški obalni sindikalni svet Koper Izvršni svet Skupščine občine Koper LENART 211: Po 166. členu statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74) in 7. členu družbenega dogovora o ustanovitvi skupnosti podravskih občin Lenart, Maribor, Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica z dne 30. decembra 1974 je Skupščina občine Lenart na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 14. februarja 1975 sprejela SKLEP o oblikovanju skupine delegatov za pošiljanje delegatov v svet skupnosti podravskih občin Lenart, Maribor, Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica 1 Za pošiljanje delegatov v svet skupnosti podravskih občin Lenart, Maribor, Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica (v nadaljnem besedilu: svet skupnosti), se oblikuje skupina delegatov, ki ima 12 članov. 2 212. V skupini delegatov imajo: — Skupščina občine Lenart, 4 delegatska mesta, — izvršni svet Skupščine občine Lenart, 3 delegatska mesta, — občinske samoupravne interesne skupnosti s področja — vzgoje in izobraževanja — otroškega varstva, — socialnega- skrbstva, •— zdravstvenega zavarovanja. — kulture, po eno delegatsko mesto. Po 165. členil statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545-74) in 6. členu odloka o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21-224/74 in 39-468/74) je Skupščina občine Lenart na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 27. februarja 1975 sprejela i ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov v občini Lenart 1. člen 3 V skupino delegatov izvolijo oziroma pošiljajo svoje delegate: — skupščina občine, izmed delegatov delegacij vseh zborov Skupščine občine Lenart, — izvršni svet Skupščine občine Lenart, izmed članov izvršnega sveta, — občinske samoupravne interesne skupnosti, izmed delegatov skupščin samoupravnih interesnih skupnosti in članov njihovih izvršilnih organov. 4 Prvo sejo skupine delegatov skliče predsednik Skupščine občine Lenart. 5 Skupina delegatov na prvi seji izvoli vodjo skupine in njegovega namestnika. Vodja skupine oziroma njegov namestnik sklicuje in vodi seje skupine delegatov, podpisuje poverilnice delegatom za seje sveta skupnosti in opravlja druge zadeve, ki so mu dane s statutom občine in statutom skupiiosti. , 6 Skupina delegatov dela na sejah. V pristojnost skupine spadajo zadeve, ki so določene z družbenim dogovorom o ustanovitvi skupnosti podravskih občin in statutom te skupnosti. 7 Na v^sako sejo sveta skupnosti pošilja skupina po 5 delegatov, ki jih izvoli izmed delegatov skupine, v odvisnosti od zadev, ki se bodo obravnavale na seji sveta skupnosti. 8 Organi, ki so pristojni za pošiljanje delegatov v skupino delegatov, lahko tudi določijo stalne delegatp v skupino delegatov. ■ 9 Mandatna doba delegatov oziroma delegacije traja štiri leta. 10 Ta sklep začne veljati, ko ga sprejmejo zbori Skupščine občine Lenart na skupni seji. St. 013-1/75 Lenart, dne 14. februarja 1975. Predsednik Skupščine občine Lenart Božo Tuš 1. r. V odloku o davkih občanov v občini Lenart (Uradni list SRS, št. 16-383/74) se črta 3. člen. * 2. člen 5. člen se spremeni tako, da glasi: »Davek od'osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti od katastrskega dohodka negozdnih zemljišč in o$ dohodkov iz gozdov, plačujejo zavezanci po naslednjih stopnjah: — kmetijski zavarovanci ter kmetje kooperanti, ki so zdravstveno in pokojninsko zavarovani po predpisih o zdravstvenem in pokojninskem zavarovanju oseb v delovnem razmerju, po enotni proporcionalni stopnji 25 %>, v k. o. Andrenci’ Smolinci in Zupetinci. po stopnji 20 °/o; — vsi drugi (kmetje — delavci in podobni, ki niso kmečko zdravstveno oziroma starostno zavarovani) po stopnji 60 °/», v k. o. Andrenci, Smolinci in Zupetinci. po stopnji 55 "/o.« 3. člen V 10. členu se lestvica davčnih stopenj spremeni in glasi: davčna osnova nad 1 dc stcfpnja 8/e 10.000 24 • 10.000 20.000 28 20.000 30.000 32 30.000 60.000 37 , 50.000 100.000 41 100.000 200.000 45 200.000 4. člen 50 člen se črta. 5. člen 17. členu se drugi odstavek spremeni se glasi: »Davek od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav se plačuje od vsakega posameznega dohodka po naslednjih stopnjah: — 30 "/o od dohodkov iz 3. odstavka 107. člena zakona o davkih občanov — 15 % od vseh drugih dohodkov te vrste.« 6. člen V 18. členu se lestvica davčnih stopenj od drugih dohodkov od premoženja spremeni tako. da glasi: »od davčne osnove nad do stopnja •/. 10.000 20 10.000 20.000 25 20.000 30.000 30 30.000 50.000 35 50.000 70.000 40 70.000 100.000 45 100.000 150.000 50 150.000 7. člen 60« 30. člen se spremeni in dopolni tako, da glasi: »Občinski davek od stavb se plačuje od davčne osnove po naslednjih stopnjah: — stanovanjskih stavb in stanovanj, 0,15,“/o — poslovnih prostorov in garaž, ki so samostojni objekti 0,50 "/o — počitniških hiš 1,00% Osnova za odmero davka od garaž, ki so kot samostojni objekti, se ugotovi tako, da' se število ms tlorisne površine pomnoži s 1000 din ne glede na vrsto materiala, iz katerega so zgrajene.« 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1975. St. 422-18/64 Lenart, dne 27. februarja 1975. Predsednik Skupščine občine Lenart Božo Tuš 1. r. LITIJA 213. Na podlagi 27. in 161. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 23/74), 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 2V74) ter 1. člena zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov za leto 1975 (Uradni list SRS, št. 39/74) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. februarja 1975 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov 1. člen | V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 17/74) se v 6. členu prva točka črta, dosedanje točke 2; do 8. postanejo 1. do 7. 2. člen Poglavje III. Davek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja ter 7., 8. in 9. člen se črtajo. 3. člen 11. člen se spremeni in dopolni tako, da se v celoti glasi: Davek od kmetijstva se plačuje od katastrskega dohodka zemljišč v posameznih skupinah 'katastrskih občin po stopnji, določeni za posamezno skupino katastrskih občin v katerih zemljišče leži po naslednjih stopnjah: v II. skupini 54% v III. skupini 48% v IV. skupini 39% Davčnim zavezancem, ki se jim odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje ' kmetov in kmetom kooperantom, ki so zdravstveno zavarovani kot osebe v delovnem razmerju, se davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti odmeri po stopnji, ki je za 24 % nižja kot so določene v prejšnjem odstavku tega člena. 4. člen 12. člen se spremeni in dopolni tako, da se v celoti glasi: Davek od kmetijstva, ki odpade na osebni dohodek iz gozda, se plačuje v vseh katastrskih občinah po proporcionalni stopnji 46%. .Davčnim zavezancem, ki se jim odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov in kmetom' koperantoip, ki so zdravstveno zavarovani kot osebe v delovnem razmerju, se davek iz prejšnjega odstavka tega člena odmeri po stopnji 22%. 5. člen Zadnji odstavek 16. člena se spremeni in dopolni tako, da se glasi: Občani, katerim opravljanje obrtne ali druge gospodarske dejavnosti ni glavni poklic in se jim odmerja davek po dejanskem dohodku, plačujejo občinski davek od osnov do višine dohodka iz 10. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74) po stopnji, ki zpaša 29,60%. 6. člen 17. člen se spremeni in se glasi: Občani, ki opravljajo obrtne ali.druge gospodarske dejavnosti kot glavni ali postranski poklic, plačujejo občinski davek od osnov, ki presegajo višino osebnega dohodka iz 10. člena zakona o davkih občanov po naslednjih davčnih stopnjah: če znaša presežek davčne osnove dinarjev nad do stopnja •/. — 10.000 25 10.000 20.000 30 20.000 30.000 35 30.000 50.000 40 50.000 100.000 44 100.000 200.000 48 200.000 — ' 50 7. člen 23. člen se spremeni tako, da se glasa: Občani, ki opravljajo intelektualne ali druge negospodarske storitve kot glaVni ali postranski" poklic plačujejo občinski davek od osnov, ki presegajo višino osebnega dohodka iz 10. člena zakona o davkih občanov po stopnji iz 6. člena tega odloka. 8. člen 25. člen se spremeni tako, da se glasi: otičani, katerim opravljanje intelektualnih ali drugih negospodarskih storitev ni glavni poklic in se jim odmerja davek po dejanskem dohodku plačujejo' občinski davek od osnov do višine dohodka iz 10. člena zakona o davkih občanov' po stopnji, ki znaša 29,60 "/o. 9. člen V 26. členu se davčna stopnja 3 % nadomesti s stopnjo 15°/o, davčna stopnja 100/o pa se nadomesti s stopnjo 35"%>. 10. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1975 dalje, razen določb 9. člena tega odloka, ki se uporablja od dneva uveljavitve. St. 010-3/65 Litija, dne 28. februarja 1975. Predsednik • Skupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. r. LJUBLJANA BEŽIGRAD * 214. Na podlagi 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74 in 39/74), 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 30/74), 1. člena zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov za leto 1975 (Uradni list SRS, št. 39/74) in 154. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 9/74) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na seji zbora združenega dela dne 28. februarja 1975 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. februarja 1975 sprejela ODLOK o spremembah In dopolnitvah odloka o davkih občanov 1. člen V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 19/74) se v 3. členu črta točka 1. Dosedanje točke 2 do 8 postanejo nove točke 1 do 7. 2. člen Naslov z zaporedno številko 1. Davek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja se črta. 5. in 6. člen se črtata. Dosedanje zaporedne številke v naslovih davkov 2 do 8 postanejo zaporedne številke 1 do 7. 3. člen 8. člen se spremeni tako, da se glasi: »Davek od osebnega dohodka iz kmetijstva se plačuje po naslednjih stopnjah: — za I skupino katastrskih občin 57 "/c — za II skupino katastrskih občin 47 % Zavezanci, ki se jim odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov in kmetje kooperanti, ki so zdravstveno zavarovani kot osebe v delovnem razmerju, plačujejo davek po -stopnjah iz prvega odstavka tega člena, znižanih za 24 %«. x 4. člen 9. člen se spremeni tako, da se glasi: »Davek iz kmetijstva, ki odpade na osebni dohodek iz gozda se plačuje po stopnji 46%> od vrednosti lesa, določenega za posek v letu, za katerega se davek odmerja. Zavezanci, ki se jim odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov in kmetje kooperanti, ki so zdravstveno zavarovani kot osebe v delovnem razmerju, plačujejo davek iz prvega odstavka tega člena po stopnji 22 °/o. ■ 5. člen 12. člen se spremeni tako, da se glasi; »Občani, ki z osebnim delom opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti kot glavni ali postranski poklic in presegajo višino dohodka, ugotovljeno po 10. členu zakona o davkih občanov, plačujejo od presežka davek po naslednjih stopnjah: Presežek din Stopnja do 10.000 25 od 10.000 do 20.000 30 od 20.000 do 30.000 35 od 30.000 do 50.000 40 od 50.000 do 100.000 44 od 100.000 do 200.000 48 nad 200.000 50 Občani, katerim opravljanje obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti m glavni poklic, plačujejo do višine dohodkov po 10 členu zakona o davkih občanov poseben davek po stopnji 29,60%. 6. člen Občani, ki z osebnim delom opravljajo intelektualne ali negospodarske storitve, plačujejo davke tako, kot je to določeno v 5. členu tega odloka. 7. člen V prvem odstavku 20. člena se-stopnja »8%« nadomesti s stopnje »20 %«. V tretjem odstavku 20. člena se stopnja »10 %« nadomesti s. stopnjo »35 %«. V četrtem odstavku 20. člena se stopnja »8 %« nadomesti s stopnjo 20 %«. 8. člen 46. člen se spremeni tako, da se glasi: »Izvršni svet je pooblaščen za odločanje o odpisu davčnega dolga oziroma zavarovanja davčnega dolga z vknjižbo zastavne pravice na dolžnikovih nepremičninah na podlagi 225. člena zakona o davkih občanov«. 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. uporablja pa se od 1 januarja 1975 dalje, razen 7. člena, ki se uporablja od dneva uveljavitve odloka. St. 422-8/75-4 Ljubljana, dne 28 februarja 1975. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad « , Janez Rigler 1. r. LJUBLJANA CENTER 215. Na podlagi 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74 in 39/74), 1. člena zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov za leto 1975 (Uradni list SRS, št. 39/74) ter 155. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 10/74) je Skupščina občine Ljubljana Center na seji zbora združenega dela dne 25. februarja 1975 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. februarja 1975 sprejela ODLOK 0 spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov 1. člen V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 10/72, 45/72, 12/73 in 14/74) se v 2 členu črta točka 1, točke 2 do 8 pa postanejo točke 1 do 7. 2. člen Poglavje »Davek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja« ter člena 3 in 4 se črtajo. ~ 3. člen V prvem odstavku 5. člena ste stopnja 33 °/o nadomesti s stopnjo 57 °/o. Za prvim odstavkom se doda novi drugi odstavek, ki se glasi: . »Davčnim zavezancem, ki se jim odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov in kmetom kooperantom, ki so zdravstveno zavarovani kot osebe v delovnem razmerju, se davek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti odmerja po stopnji, ki je za 24°/o nižja od stopnje, ki je določena v prvem odstavku tega člena « Dosedanja drugi in tretji odstavek postaneta tretji in četrti. 4. člen 7. člen se spremeni tako, da se glasi: »Občani, ki z osebnim delom opravljajo obrtne ali druge gospodarske dejavnosti kot glavni ali postranski poklic in presegajo višino dohodka, ugotovljenega po 10. členu zakona o davkih občanov, plačujejo davek od obrtnih dejavnosti po naslednjih progresivnih stopnjah: Presežek nad do stopnja «/. 10.000 25 10.000 20.000 30 20.000 30.000 35 30.000 50.000 40 50.000 100.000 44 100.000 200.000 48 200.000 50 Občani, katerim opravljanje obrtnih ali drugih gospodarskih dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo do višine osebnega dohodka’ ugotovljenega po 10. členu zakona o davkih občanov posebni davek po stopnji 29,60 »/o.« 5. - člen 11/ člen se spremeni tako, da se glasi. »Občani, ki z osebnim delom opravljajo intelektualne ali negospodarske storitve kot glavni ali postranski poklic, plačujejo davek enako, kot je določeno v 4. členu tega odloka.« 6. člen V prvem odstavku 14. člena se stopnja 8%> nadomesti s stopnjo 20%. V drugem odstavku istega člena se stopnja 10% nadomesti s stopnjo 35 %. V tretjem odstavku istega člena se Stopnja 8% nadomesti s stopnjo 20%. 7. člen Statutarno pravna komisija je pooblaščena, da pripravi prečiščeno besedilo odloka o davkih občanov. 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1975 dalje razen določbe 6. člena, ki se uporablja od dneva uveljavitve. St. 422-01/75 Ljubljana, dne 25. februarja 1975. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center Drago Flis 1. r. LJUBLJANA MOSTE-POLJE 216. Na podlagi 64. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS. št. 36/64, 10/56, 43/67, 40/68 in 43 70) ter 34. in 159. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 25/74) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na 6. skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 23. decembra 1974 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1974 Odlok o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1974 (Uradni list SRS, St. 18/74) se spremeni In dopolni tako, da se glasi: 1. člen Za financiranje splošne porabe v občini Ljubljana Moste-Polje in mestu Ljubljana se zbirajo dohodki kot jih predpisujejo republiški predpisi, odloki Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje in odloki Skupščine mesta Ljubljane. 2. člen Predvideni dohodki proračuna občine Ljubljana Moste-Polje bodo v letu 1974 znašali 38,439.800 dinarjev in sicer: v din — razporejeni dohodki proračuna 36,397.511 — nerazporejeni doh., tekoča rezerva 2,042.289 3. člen Višina sredstev proračuna občine za leto 1974 temelji na skupni proračunski bilanci mesta Ljubljane za leto 1974. Zaradi usklajevanja splošne porabe občin v SR Sloveniji se proračuni ljubljanskih občin in mesta Ljubljane štejejo kot celota. 4. člen Izpolnjen je pogoj iz 10. člena posebnega družbenega dogovora o višini splošne porabe v občinah SR Slovenije v letu 1974, ki dovoljuje občinam s 83 °/o izterjavo davkov po stanju 15. XII. 1974, povečanje proračunske porabe za največ 2 °/o. V Ljubljani znašajo skupna sredstva za povečanje proračunov po določilih družbenega dogovora 6,297.000 din. Višina zneska, ki od skupne vsote pripada posamezni občini, je predmet posebnega dogovora med občinami in mestom Ljubljana. Po dogovoru se poveča proračun občine Ljubljana Moste-Polje za 1,049.500 din, ki ga po pooblastilu Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, z dne 25. XII. 1974 razporedi izvršni svet. 5. člen V skladu z 12. členom družbenega dogovora o programiranju nalog in o oblikovanju sredstev za skupno in splošno porabo za leto 1974 v Ljubljani, se za združevanje sredstev za potrebe mesta Ljubljane in solidarnostno prelivanje med ljubljanskimi občinami določa posebni občinski davek od prometa proizvodov v trgovini in od alkoholnih pijač v trgovini in gostinstvu. 6. člen • Iz sredstev za solidarnostno prelivanje prejme proračun občine Ljubljana Moste-Polje v letu 1974 znesek 1,759.000 dinarjev, ki je izkazan med dohodki v drugem členu tega odloka. 7. člen V občinski rezervni sklad se vlaga 1 ”/o sredstev od vseh tekočih proračunskih dohodkov. 8. člen Iz razporejenih dohodkov v določenih zneskih v posebnem delu proračuna se dodeljujejo sredstva na ustrezne račune naslednjim uporabnikom: — upravnim organom skupščine občine in mesta, — zavodu za socialno delo, — družbenopolitičnim organizacijam in društvom, — postaji milice, — krajevnim skupnostim, — skladom in posebnim računom. Sredstva za redno dejavnost se nakazujejo mesečno, za posebne namene pa skladno s potrebami v okviru odobrenih sredstev. 9. člen Upravni organ skupščine občine samostojno razpolaga s sredstvi, ki so mu dodeljena za redno dejavnost, kakor tudi s sredstvi, ki jih ustvari z lastno dejavnostjo. Izplačila iz sredstev za delo upravnega organa se izvršujejo na podlagi nalogov podpredsednika izvršnega sveta. 10. člen O razporeditvi oziroma o uporabi nerazporejenih dohodkov (tekoča proračunska rezerva),z ki so namenjeni za pokrivanje nepredvidenih ali premalo predvidenih potreb, odloča izvršni svet in o tem naknadno poroča občinski skupščini. 11. člen Ce se med letom ugotovi, da posamezne postavke razporejenih dohodkov ne bodo v celoti izvršene, se pooblašča izvršni svet, da ostanek sredstev prenese v proračunsko rezervo (nerazporejeni dohodki). 12. člen Izvršni svet je pooblaščen, da razpolaga s sredstvi rezervnega sklada v smislu 2. točke prvega odstavka 96. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji, za ostale namene iz 96. člena v zvezi z določbami 998. člena zakona pa do višine 100.000 dinarjev. 13. člen Izvršni svet skupščine občine je pooblaščen, da v upravičenih primerih odloči, da se v okviru posameznega namena prenašajo sredstva iz ene na drugo postavko. 14. člen Sredstva, ki so po odloku o začasnem financiranju proračuna Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje v prvem trimesečju 1974 (Uradni list SR5, št. 45/73) dana posameznim uporabnikom oziroma porabljena za posamezne namene, se poračunajo v smislu določb tega odloka in v okviru odobrenih sredstev proračuna. 15. člen Pregled in razpored dohodkov po glavnih namenih, bilanca dohodkov, splošni razpored dohodkov in posebni del proračuna so sestavni del tega odloka. Pregled in razpored dohodkov "proračuna po glavnih namenih se objavi hkrati s tem odlokom v Uradnem listu SRS. 16. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1974. ‘St. 400-1/71-1 Ljubljana, dne 31. januarja 1975. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Marjan Moškrlč 1. r. Pregled in razpored dohodkov proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1974 — rebalans Vrsta dohodka Naziv dohodka 1 Davki iz osebnega dohodka in na dohodek 2 Prometni davek, davek na premoženje in na dohodke od premoženja 3 Takse 6 Dohodki upravnih organov , in razni drugi dohodki 7 Dohodki od drugih družbenopolitičnih skupnosti Skupaj dohodki Znesek 17,103.500 18,964.000 500.000 100.000 1,772.300 namen Razpored dohodkov 01 Dejavnost organov družbenopolitičnih skupnosti 03 Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev 04 Negospodarske investicije 07 Kulturnoprosvetna dejavnost 08 Socialno skrbstvo 09 Zdravstveno varstvo 10 Komunalna dejavnost 11 Dejavnost krajevnih skupnosti 16 Intervencije v gospodarstvu « 17 Tekoča proračunska rezerva in obv. iz prejšnjih let 18 Izločena sredstva rezerv Znesek 9.634.000 2,271.700 8.560.800 36.500 4,911.300 1.531.000 5.505.000 2.278.000 1.260.800 2,044.400 406.300 38,439.800 Skupaj razpored dohodkov 38,439.800 217. Na podlagi 159. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 25/74), 6. in 21. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 2V74 in 39/74), ter člena zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov za leto 1975 (Uradni list SRS, št. 39/74) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji družbenopolitičnega zbora, dne 24. februarja 1975 in skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 27. februarja 1975 obravnavala predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o davkih občanov in sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o dax'kih občanov 1. člen V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 10/72, 12/73 in 14/74) se v 3. členu L točka črta. dosedanje točke 2 dox8 postanejo nove točke od 1 do 7. 2. člen II, poglavje z besedilom »Davek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja« se črta 3. člen 4. in 5f člen se črtata. 4. člen Prvi odstavek 7. člena se spremeni tako, da se glasi: »Davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti (katastrski dohodek od negozdnih površin) se plačuje po proporclalnih stopnjah, ki so različne za posamezne skupine katastrskih občin in znašajo: •/. •/. — prva skupina 57 in 52 — druga skupina 44 ' in 56 — četrta skupina 30 5. člen V 8. členu se stopnja »22 "/o« nadomesti s stopnjo »46o/o«. 6. člen Doda se 7.a člen, ki glasi: »Davčnim zavezancem, ki se jim odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov in kmetom kooperantom, ki so zdravstveno zavarovani kot osebe v delovnem razmerju, se davek od katastrskega dohodka od negozdnih površin in od dohodka iz gozda odmeri po stopnji, ki je za 24°/o nižja kot so določene v 7. in 8. členu odloka«. 7. člen 11. člen se spremeni tako, da se glasi; Zavezancem davka od kmetijstva, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in ki se jim odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje ter vlagajo sredstva v preusmeritev gospodarstva, nabavo strojev, kmetijske opreme in plemenske živine ter v preusmeritev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene, se ne glede na višino osebriih dohodkov prizna posebna olajšava pod naslednjimi pogoji: > • — da preusmerja svoja gospodarsva/po načrtu in programu, s katerim soglaša območna kmetijska organizacija ter občinski organ pristojen za kmetijstvo in ki je v skladu z razvojem kmetijstva v občini; — da preurejajo stanovanjske in gospodarske prostore za turistične namene po načrtu, s katerim soglaša območna turistična organizacija. Olajšava se prizna glede na višino vloženih sredstev za preusmeritev gospodarstva, oziroma za preureditev v turistične namene in sicer: 1. V višini 75 °/o letnega davka, če znaša investicija več kot 50 "/o katastrskega dohodka, vendar najmanj od 2.000 do 30.000 dinarjev v odmemem letu; 2. V višini 75% letnega davka, če znaša investicija od 30.000 do 60.000 dinarjev, odmerjenega v dveh letih; 3. V višini 100% letnega davka, če znaša investicija nad 60.000 dinarjev, odmerjenega v dveh letih. Priznanje olajšave po tem členu lahko davčni zavezanec uveljavlja s pismeno vlogo h kateri priloži račune in drugo potrebno dokumentacijo, s katero dokazuje višino’in namen vloženih sredstev. Olajšavo za sredstva vložena v tekočem letu je lahko uveljavljati v 15 dneh po preteku leta v katerem je davek odmerjen. Mnenje o tem, ali gre za preusmeritev gospodarstva, oziroma preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene ter, če je investicija primerna in v skladu z razvojem v občini izda območna kmetijska organizacija in upravni organ občine, pristojen za kmetijstvo, oziroma območna turistična organizacija. Pri priznanju olajšav za nakup plemenske živine je potrebna tudi dokumentacija o plemenskem poreklu živine. Olajšave, ki se priznajo po tem členu se odpravijo v primeru, če je zavezanec kupljeno plemensko živino prodal ali odtujil pred potekom 3 let, kmetijske stroje ali opremo pa pred potekom 5 let od priznane olajšave. Zavezancem davka od kmetijstva, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju na poklicnih, srednjih, višjih in viso-kh šolah se prizna posebna olajšava, ki znaša 500 dinarjev letno odmerjenega davka za vsakega otroka s pogojem, da otrok ni starejši od 26 let in da ne dosega lastnega dohodka 500 dinarjev mesečno. Posebna olajšave se uveljavlja z vlogo zavezanca, ki mora biti vložena do konca leta za katerega se odmerja davek. Davčna uprava o olajšavi odloči z odločbo. 8. člen 12. člen se spremeni tako, da se glasi: »Občani, ki z osebnim delom opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti in presegajo dohodek v višini, ki ga določa 1. in 2. odstavek 10. člena zakona o davkih občanov, plačujejo davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih tdejavnostih. Ce znaša davčna osnova Stopnja din •/« nad do . 10.000 25 10.000 20.000 30 20.000 30.000 35 30.000 50.000 .40 50.000 100.000 44 100.000 200.000 48 200.000 50 Občani, katerim opravljanje obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ni glavni poklic plačujejo do višine dohodka po 10. členu zakona o davkih občanov poseben davek po stopnji 29,60 »/o nad višino-tega dohodka pa se za obdavčitev uporablja progresivna lest-' vica iz drugega odstavka tega člena. 9. člen / Drugi odstavek 12.a člena se spremeni tako, da se glasi: »Pri priznavanju posebnih olajšav in obdavčitvah se uporabljajo določila prvega in drugega odstavka 82. člena zakona o davkih občanov.« 10. člen 14. člen se spremeni tako, da se glasi: »Občani, ki z osebnim delom opravljajo intelektualne ali negospodarske storitve, plačujejo davek tako kot je določeno v 12. členu odloka. 11. člen V prvem odstavku 17. člena se stopnja »Hu/o« nadomesti s stopnjo »20 °/o«, v drugem odstavku tega člena pa stopnja -10 %><■ s stopnjo »35 %>« in v tretjem odstavku stopnje »8 °/o« in stopnjo »20%>«. Doda se nov odstavek, ki se glasi: »Občinski davek iz osebnega dohodka od patentov in tehničnih izboljšav se ne plačuje.« 12. člen 27.b člen se spremeni tako, da se glasi: »Izvršni svet skupščine občine je pooblaščen, da odloča o odpisu davčnega dolga oziroma sklepa o predlogu zavarovanja davčnega dolga v knjižbo za-stavrie pravice na zavezančevih nepremičninah na podlagi 225. člena zakona o davkih občanov.« 13. člen Statutarno-pravna komisija Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je pooblaščena za izdajo prečiščenega besedila tega odloka. 14. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1975. St. 010-4/72-1 Ljubljana, dne 28. februarja 1975. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Marjan Moškrič 1. r. -218. Na podlagi 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) ter 159. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 25/74) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji družbenopolitičnega' zbora dne 24. februarja 1975 in skupnem zasedanju zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela dne 27, februarja 1975 obravnavala zazidalni načrt MS 12/2 — Nove Jarše in sprejela , 1 ODLOK o potrditvi zazidalnega načrta Nove Jarše MS 12^2 1. člen Sprejme se zazidalni načrt za območje zazidalnega otoka MS 12/2 — Nove Jarše, ki obsega območje Trzinske vpadnice, obvozne ceste, Smartinske ceste in občinske meje obstoječe bločne zazidave v zazidalnem otoku MS 12/1. Zazidalni načrt je pod šifro projekta 1707/73 v oktobru 1974 izdal Ljubljanski urbanistični zavod, projektant S. ŠTOR, dipl. inž. arh., B. NOVAK dipl. inž. arh. 2. člen Zazidalni načrt obsega programski In tehnični del v smislu 'določil drugega odstavka 8. člena zakona o urbanističhem planiranju. 3. člen Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom in organizacijam združenega dela drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim pri upravnem organu Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, ki je pristojen za urbanizem in gradbene zadeve, Ljubljanskemu urbanističnemu zavodu in Geodetski upravi pri Skupščini mesta Ljubljane. 4. člen Manjše odmike od sprejetega zazidalnega načrta dovoljuje v smislu določil drugega odstavka 15. člena zakona o urbanističnem planiranju Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje. 5. člen Lokacijska dovoljenja za objekte in druge arhitektonske ter urbanistične ureditve, razen za komunalne naprave v območju zazidalnega načrta, se smejo izdati potem, ko bo zazidalni načrt opremljen z dokumentacijo za realizacijo zazidalne zasnove, ki po zakonu o urbanističnem planiranju ni predmet javne razgrnitve. - • 6. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri upravi za inšpekcijske službe SML. 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 351-415/73-1 Ljubljana, dne .28. februarja 1975. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Marjan Moškrič 1. r. LJUBLJANA SISKA 219. Na podlagi 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74 in 39/74), 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št 39/74), 1. člena zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov za leto 1975 (Uradni list SRS, št 39/74 ter 27. in 155. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS. št. 12/74) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na zasedanju Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnostih dne 27. februarja 1975 z ločenim glasovanjem sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov L člen V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 10/72, spremembe in dopolnitve v Uradnem listu SRS, št 49/72, 12/73 in 14/74) se v 3. členu črta »točka 1«. Dosedanje točke »od 2 do 8« postanejo nove točke »od 1 do 7«. 2. člen Naslov z zaporedno številko: *1. Davek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja« se črta. 4. in 5. člen se črtata. Dosedanje zaporedne številke v naslovih davkov »od 2 do 8« postanejo zaporedne številke »od 1 do 7«. 3. člen , 7. člen se spremeni tako, da se glasi: »Davek od osebnega dohodka iz kmetijstva se plačuje po naslednjih stopnjah: Stopnja v ••/« 1. a skupina 57 1. b skupina 53 2. a skupina 48 2. b skupina 44 3. skupina 40 4. skupina 33 Zavezanci, ki se jim odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov in kmetje kooperanti, ki so zdravstveno zavarovani kot osebe v delovnem razmerju. plačujejo davek iz prvega odstavka tega člena znižan za 24°/o«. 4. člen 8. cien se spremeni tako, da se glasi: »Davek iz kmetijstva, ki odpade na osebni dohodek iz gozda, se plačuje po stopnji 46 %> od vrednosti lesa, določenega za posek v letu, za katerega se davek odmerja. Zavezanci, ki se jim odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov in kmetje kooperanti, ki so zdravstveno zavarovani kot osebe v delovnem razmerju, plačujejo davek iz prvega odstavka tega člena po stopnji 22 °/o«. 5. člen 13. člen se spremeni tako, da se glasi: »Občani, katerim opravljanje obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo do višine dohodkov po 10. členu zakona o davkih občanov poseben davek po' stopnji 29,60 °/o. Občani, ki z osebnim delom opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti, kot glavni ali postranski poklic presegajo višino dohodka, ugotavljeno po 10. členu zakona o davkih občanov in plačujejo od presežka davek po naslednjih stopnjah: presežek din s.topnja \ do 10.000 25 od 10.000 do 20.000 30 od 20.000 do 30.000 35 od 30.000 do 50.000 40 od 50.000 do 100.000 45 od 100.000 do 200.000 48 nad 200.000 50 Občani, ki z osebnim delom opravljajo intelektualne ali negospodarske storitve, plačujejo davek tako, kot je določeno v 5. členu tega odloka « 6. člen V prvem odstavku 19. člena se stopnja »8 %>« nadomesti s stopnjo »20 %>«. V drugem odstavku 19. člena se stopnja »10 °Zo« nadomesti s stopnjo »35 %>«. V tretjem odstavku 19. člena se stopnja »8 °/o« nadomesti s stopnjo »20‘Vo«. 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1975 dalje, razen 6. člena, ki se uporablja od dneva uveljavitve odloka. St. 1-422-06/75 Ljubljana, dne' 27. februarja 1975. Predsednik Skupščine občine I Ljubljana Šiška Stane Plemenitaš, inž. 1. r. LJUBLJANA VIC-RUDNIK 220. Na podlagi 26. in 148. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 12/74), 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21-224/74) ter 1. člena' zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov za leto 1975 (Uradni list SRS, št. 39-463/74) je Skupščina pbčine Ljubljana Vič-Rudnik na seji družbenopolitičnega zbora in zbora krajevnih skupnosti dne 25. februarja 1975 in zbora združenega dela dne 26. februarja 1975 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov 1. člen V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 14-333/74) se v 4. členu 1. točka črta, dosedanje točke od 2 od 8 pa postanejo 1 do 7. 2. člen Poglavje »II. Davek osebnega dohodka iz delovnega razmerja« ter 5. in 6. člen se črtajo. 3. člen 8. člen se spremeni in dopolni tako, da se v celoti glasi: »Občinski davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti (katastrski dohodek negozdnih površin) se plačuje po proporcionalnih stopnjah, ki so različne za posamezne skupine katastrskih občin in znašajo: Stopnja — prva skupina 57 — druga skupina 47 — tretja skupina 40 — četrta skupina 30 Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena se občinski davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti odmerja: — po stopnji 57 "/o davčnim zavezancem iž krajev Vrhovci in Kozarje, — po stopnji 40 °/o davčnim zavezancem iz krajev Crna vas. Lipe in Orle, — po stopnji 37% davčnim zavezancem iz točke a) četrte skupine katastrskih občin (7. člen tega odloka.) Davčnim zavezancem, ki se jim odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov in kmefom kooperantom, ki so zdravstveno zavarovani kot osebe v delovnem razmerju, se davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti odmeri po stopnji, ki je za 24% nižja kot so določene v prejšnjih dveh odstavkih tega člena.« 4. člen 9. člen se spremeni in dopolni tako, da se v celoti glasi: »Občinski davek iz kmetijske dejavnosti, ki odpade na osebni dohodek iz gozda, ki ga predstavlja vrednost lesa, določenega za posek, se odmerja po stopnji 46%. Davčnim zavezancem, ki se jim odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov in kmetom kooperantom, ki so zdravstveno zavarovani kot osebe v delovnem razmerju, se davek iz prejšnjega odstavka tega člena odmeri po stopnji 22%. 5. člen 13. člen- se spremeni in glasi: »Občani, katerim opravljanje obrtne ali druge gospodarske dejavnosti, ni glavni poklic in se jim odmerja davek po dejanskem dohodku, plačujejo občinski davek od osnov do višine dohodka iz 10. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74) po stopnji, ki znaša 29,60%. 6. člen i 14. člen se spremeni in glasi: »Občani, ki opravljajo obrtne ali druge gospodarske dejavnosti kot glavni ali postranski poklic, plačujejo občinski davek od • osnov, ki presegajo višino osebnega dohodka iz 10. člena zakona o davkih občanov po naslednjih davčnih stopnjah: , če znaša presežek davčne osnove dinarjev Stopnja nad do •/. 10.000 25 10.000 20.000 30 20.000 30.000' 35 30.000 50.000 40 50.000 100.000 44 100.000 200.000 48 200.000 50 7. člen 20. člen se spremeni in glasi: »Občani, katerim opravljanje intelektualnih ali drugih negospodarskih storitev ni glavni poklic in se jim odmerja davek po dejanskem dohodku, plačujejo občinski davek od osnov do višine dohodka iz 10. čle- na zakona o davkih občanov po stopnji, ki znaša 29,60 %. 8. člen ) 21 člen se spremeni in glasi" »Občani, ki opravljajo intelektualne ah druge negospodarske storitve kot glavni ali postranski poklic. plačujejo občinski davek od osnov, ki presegajo višino osebnega dohodka iz 10. člena zakona o davkih občanov po stopnjah iz 14. člena tega odloka. 9. člen V 23. členu se davčna stopnja 8 % nadomesti s stopnjo 20°/o. 10. člen V 24. členu se davčna stopnja 10 %> nadomesti s stopnjo 35%. 11. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1975 dalje, razen določb 9, in 10. člena, ki se uporabljajo od dneva uveljavitve odloka. St. 422-493/75 Ljubljana, dne 26. februarja 1975. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič 1. r. LOGATEC ' 221. Na podlagi 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74 in 39/74), ter 135. člena statuta občine Logatec je Skupščina občine Logatec na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. februarja 1975 sprejela ODLOK O spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Logatec 1. člen V odloku o davkih občanov občine Logatec (Uradni list SRS. št. 12-447/73, 24-959/73 in 16-885/74) se v 5. členu črta 1. točka. Dosedanje točke 2 do 8 postanejo nove točke 1 do 7. 2. člen 6. in 7. člen se črtata. 3. člen Za 10. členom se doda nov lO.a člen, ki se glasi: »Zavezanci, ki se jim ne odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov, plačujejo poleg davka iz kmetijske dejavnosti po stopnjah iz 8. in 10. člena še davek od katastrskega dohodka negozdnih površin in od dohodkov iz gozda po stopnji 24%.« ,, 4. člen 11. člen se spremeni tako, da se glasi: »■Zavezanci iz krajev "nad 800 m nadmorske višine so oproščeni davka iz kmetijske dejavnosti, če njihov katastrski dohodek negozdnih površin ne presega 3.000 din. Zavezancem davka iz kmetijstva, ki .jim je kmetijstvo glavni poklic, ter drugim zavezancem davka iz kmetijstva, ki se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in vlagajo sredstva v preusmeritev gospodarstva in preurediev stanovanjskih in go- spodarskih prostorov v turistične namene, se prizna posebna olajšava pod naslednjimi pogoji: — da • zavezanec predloži program o nameravam preusmeritvi gospodarstva ali ustrezno tehnično dokumentacijo o nameravani graditvi in adaptaciji gospodarskih poslopij ali preureditvi gospodarskih ip stanovanjskih prostorov v turistične namene pristojnemu upravnemu organu občine; — da zavezanec izvaja dela po predloženem programu ali tehnični dokumentaciji. Olajšava se prižna glede na višino vloženih sredstev v odmernem letu za preusmeritev gospodarstva oziroma za preusmeritev v turistične namene ter glede na to, ali se zavezancu odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov ali ne, in sicer: 1. enkratna olajšava v višini 50 % letnega davka, če znašajo vložena sredstva vsaj 50 % katastrskega dohodka, vendar najmanj 2.000 din do 30.000 din; 2. enkratna olajšava v višini 100% letnega davka, če znašajo vložena sredstva od 30.000 do' 100.000 din; 3. dvakratna olajšava v višini 100% letnega davka, če znašajo vložena sredstva od 100.000 din do 150.000 din; 4. za vložena sredstva nad 150.000 din 100 % odmerjenega davka za dobo 5 let. Zavezancem, ki se jim ne odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov, se olajšava iz prejšnjega odstavka tega člena zniža za 50 %. * Priznanje olajšave po tem členu lahko zavezanec uveljavlja s pismeno vlogo, h kateri priloži račune in drugo dokumentacijo, s katero dokazuje višino in namen vloženih sredstev. Olajšavo za sredstva, vjožena v tekočem letu, je mogoče uveljavljati v 30 dneh po preteku leta, v katerem je davek odmerjen. Vlogi se mora priložiti potrdilo pristojnega občinskega upravnega organa za gospodarstvo, da so bila sredstva dejansko vložena v okviru programa ali tehnične dokumentacije. Olajšave, ki se priznajo po tem členu zaradi nakupa plemenske živine, kmetijskih strojev in opreme, se prekličejo v primeru, če je zavezanec pred potekom 3 let od priznane olajšave, kupljeno živino, kmetijske stroje gH opremo odtujil. 5. člen Za 11. členom se doda nov 11.a člen, ki se glasi: »Zavezanci davka iz kmetijstva, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju na poklicnih, srednjih, višjih in visokih šolah, pa ne prejemajo štipendije, se prizna posebna olajšava, ki znaša: a) za enega otroka 50% letnega davka iz kmetijske dejavnosti; b) za dva ali več otrok 100% letnega davka iz kmetijske dejavnosti. Olajšava se prizna na vlogo zavezanca, ki mora biti vložena do konca leta s predložitvijo potrdila o rednem šolanju.« 6. člen 14. člen se, črta. 7. člen 15. člen se spremeni tako, da se glasi: »Zavezanci davka iz obrtnih dejavnosti, katerim opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic, plačuje- jo oti osnov do višine, določene po 10. členu zakona o davkih občanov, posebni občinski davek iz obrtnih dejavnosti po stopnji 29,60 %>.« 8. člen 16. člen se spremeni tako, da se glasi: »Občani, ki z osebnim delom opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti kot glavni ali postranski poklic, plačujejo od osnov, ki presegajo osebni dohodek po 10. členu zakona o davkih občanov, davek iz obrtnih dejavnosti po naslednjih stopnjah: Ce znaša davčna osnova po stopnji din 'U dO 10.000 25 nad 10.000 do 20.000 27 nad 20.000 do 30.000 29 nad 30.000 do 50.000 32 nad 50.000 do 70.000 35 nad 70.000 do 100.000 • 38 nad 100.000 do 150.000 42 nad 150.000 do 200.000 46 nad 200.000 9. člen 50.« 21. člen se črta. 22. člen se spremeni tako, da se glasi: »Zavezanci davka iz intelektualnih storitev, katerim opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo od osnov do višine, določene po 10. členu zakona o davkih občanov, posebni občinski davek iz intelektualnih storitev po stopnji 29,60 "/o.« 11. člen 23. čien se spremeni tako, da se glasi: »Občani, ki z osebnim delom opravljajo intelektualne ali negospodarske storitve kot glavni ali postranski. poklic, plačujejo od osnov, ki presegajo dohodek po 10. členu zakona o davkih občanov, davek iz intelektualnih storitev po enakih stopnjah, kot se plačuje davek iz obrtnih dejavnosti. 12. člen V prvem odstavku 25. člena se stopnja davka »8 odstotkov« nadomesti s stopnjo »20°/o«,- stopnja »10 odstotkov« pa s stopnjo »35°/o«. 13. člen Izvršni svet se pooblašča, da izda prečiščeno besedilo odloka. 222. Na podlagi drugega odstavka 10. člena zakona o varstvu narave (Uradni list SRS, št. 7/70) in 135. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Logatec na skupni seji dne 26. februarja 1975 sprejela ODLOK o razglasitvi drevoreda na Logaškem polju za hortikulturni spomenik 1. člen Drevored na Logaškem polju od vstopa ceste 1/6 Ljubljana—Trst v Logaško kotitno iz ljubljanske smeri do prvega križišča ceste VG in II reda v Logatcu se razglasi za hortikulturni spomenik. 2. člen Prepovedano je sekanje, obsekovanje in odstranjevanje parkovnega drevja, razen če je to predvideno v urbanističnem načrtu ali če je to potrebno zaradi varstva javnega prometa ali iz sanitarnih razlogov. O upravičenosti izjemnih posegov da mnenje stro-'kovna komisija občinskega upravnega organa, pristojnega za urbanizem. Dovoljenje za sekanje in obsekovanje dreves izda na podlagi poprejšnjega mnenja strokovne komisije iz prejšnjega odstavka občinski upravni organ pristojen za urbanizem. 3. člen Z drevoredom upravlja krajevna skupnost Dolenji Logatec. Krajevna skupnost skrbi za varstvo parkovnega drevja pred poškodbami ter za obnavljanje in nadomeščanje posameznih dreves primerne starosti in oblike z namenom čimprejšnje vspostavitve prejšnjega stanja drevoreda. Krajevna skupnost lahko poveri opravljanje posameznih strokovnih nalog iz svoje pristojnosti ustreznim strokovnim organizacijam. Stroški upravljanja bremenijo proračun občine Logatec. 1 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-1/75 Logatec, dne 26. februarja 1975. Predsednik Skupščine občine Logatec Dušan de Gleria 1. r. 14. člen SEVNICA Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad- 223. nem listu SRS. uporablja pa se od 1. januarja 1975, Volilna komisija krajevne skupnosti Bučka, daje razen določb 10. člena, ki se uporabljajo od 1. marca na podlagi 10. člena zakona o referendumu (Uradni 1975. list SRS, št. 29/72) St. 010-4/73 POROČILO Logatec, dne 26. februarja 1975. o izidu - referenduma za uvedbo krajevnega samopri- ' spevka na območju krajevne skupnosti Bučka in to za Predsednik " naselja: Bučka, Dolenje Kadulje, Dule, Gorenje Radu- Skupščine občine Logatec lje, Jarčji vrh, Jerman vrh. Močvirje, Strit in Zaboršt, • Dušan de Gleria 1. r. ki je bil dne 22. decembra 1974 Referendum je razpisala krajevna skupnost Bučka s sklepom, ki je bil objavljen v Dolenjskem listu dne 5. 12. 1974, o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje modernizacije cest na območju krajevne skupnosti Bučka, ki je bil predpisan za dobo petih let in to od 1. 1. 1975 do 31. 12. 1979. Referendum je bil 22. decembra 1974. Po ugotovitvah izida glasovanja je volilna komisija ugotovila, da je od 448 volilnih upravičencev glasovalo 360 volilcev, da je glasovalo -za« 328 volilcev, »proti« 27 volilcev, neveljavnih je bilo 5 glasovnic. Glasovalo pa ni 88 volilnih upravičencev. Na podlagi navedenega izida glasovanja je komisija za izvedbo referenduma ugotovila, da je referendum uspel, ker se je za uvedbo samoprispevka odločilo 73,2 »/o volilnih upravičencev. Volilna komisija krajevne skupnosti Bučka Tajnik Predsednik Anica Železnik Jože Kovačič 1. r. Član Anica Mlakar 1. r. 224. Svet krajevne skupnosti Bučka, je na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku, v skladu z določili statuta krajevne skupnosti Bučka in izidom referenduma z dne 22. decembra 1974 na seji dne 30. januarja 1975 sprejel SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje modernizacije cest iri poti, na območju krajevne skupnosti Bučka 1 Za območje krajevne skupnosti Bučka, ki obsega naselja: Bučka, Dol. Radulje, Dule. Gor. Radulje, Jarčji vrh, Jerman vrh. Močvirje. Strit in Zaboršt se na podlagi odločitve občanov na referendumu dne 22. decembra 1974 uvede krajevni samoprispevek za sofinanciranje modernizacije cest in poti na območju KS Bučka. ' 2 Krajevni samoprispevek se uvede za dobo petih let in sicer od 1. januarja 1975 do 31. decembra 1979. Samoprispevek se plačuje v denarju. Plačevanja samoprispevka so oproščeni občimi od dohodkov, ki jih določa 10. člen zakona o samoprispevku v SRS. 4 Samoprispevek bodo plačevali občani po naslednji stopnji: a) občani v delovnem razmerju 1,5 °/o od neto osebnega dohodka b) upokojenci 1,5 °/t' od pokojnin c) obrtniki 2 'Vo od osnove, od katere se odmerja davek od obrti č) obrtniki — pavšalisti 2°/o od pavšalne osnove dohodka d) kmetje 4 %> od katastrskega dohodka 5 Sredstva zbrana iz tega samoprispevka so strogo namenska, stekajo pa se na žiro rn>un krajevne skupnosti Bučka. 6 ’ Samoprispevek zaposlenih in upokojencev se obračunava in plačuje od izplačil neto osebnega dohodka, oziroma pokojnin, obračunavajo pa ga delovne organizacije, oziroma skupnosti invalidsko-pokojninskega zavarovanja. Obrtnikom in kmetom, obračunava in odmerja samoprispevek davčna uprava Sob Sevnica. Odmera in plačilo se opravi na enak način, kot se odmerjajo in plačujejo prispevki in davki občanov. 7 Svet krajevne skupnosti Bučka je dolžan, da vsakp leto na zborih občanov daje informacije o zbranih sredstvih, njihovi porabi in drugih važnejših podatkih, ki se tičejo samoprispevka. 8 Po izteku petletnega obdobja, za katerega se uvaja samoprispevek je svet dolžan podati zaključni obračun zboru občanov. 9 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1975. Predsednik svgta krajevne skupnosti Bučka Jož« Kovačič 1. r. SLOVENSKE KONJICE 225. Skupščina občine Slovenske Konjice je po, 6 členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21-224/74 in 39-"368/74), na seji vseh zborov občinske skupščine dne 25. februarja 1975 sprejela prečiščeno besedilo odloka o davkih občanov, ki se glasi: ODLOK o davkih občanov (prečiščeno besedilo) I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Davki na območju občine Slovenske Konjice se določajo, obračunavajo, predpisujejo in izterjujejo po določbah republiškega zakona o davkih občanov, določbah tega odloka In po določbah predpisov, izdanih na njegovi podlagi. 2 člen Za izvrševanje nalog in za opravljanje služb, ki jih je po ustavi in zakoniti dolžna financirati občina, In za kritje drugih družbenih potreb, občani prispevajo s tem, da plačujejo davke. Vrste dohodkov, ki se plačujejo po tem odloku: 1. davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti; 2. davek od osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti. 3. davek od osebnega dohodka od opravljanja intelektualnih storitev; 4. davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav; 5. davek na dohodke od premoženja; f 6. davek od premoženja; 7. davek na dobitke od iger na srečo. II. DAVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD KMETIJSKE DEJAVNOSTI 3. člen Glede na proizvodne in ekonomske pogoje ter oddaljenost od prometnih zvez, se katastrske občine na območju občine Slovenske Konjice razvrstijo v tri skupine, in sicer: I. skupina: III. skupina: Slovenske Konjice Vitanje Konjiška vas Križevec Skalce Tolsti vrh Rađana vas Lipoglav Zg. Zreče Ostrožno II. Skupina: Zg. Laže Sp. Grušovje Bezina Ličenca Padeški vrh Perovec Resnik Tepanje Skomarje Jernej Hudinja Loče Paka — del Žiče Sp. Dolič — del Koble Brezen Zbelovska gora Stenica ■ Preloge Ljubnica Stranice Loška gora Kunigunda St. Slemene 4. člen Stopnje občinskega davka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti so proporcionalne in znašajo: Za zavezance, ki plačujejo prispevek za zdrav- stveno zavarovanje' kmetov: v I. skupini 36 v II. skupini 30 v III. skupini 21 Za ostale zavezance: v I. skupini 60 v II. skupini 54 v III. skupini 45. 5. člen Ce ima zavezanec katastrski dohodek v katastr-tkih občinah, ki so razvrščene v prvo, drugo in tretjo i skupino, se odmeri davek po stopnji skupine, kjer ima zavezanec nad 50°/o katastrskega dohodka. 6. člen Stopnja davka iz osebnega dohodka od gozda je proporcionalna in znaša za zavezance, ki plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov 22 °/o, za ostale zavezance pa 46°/o. 7. člen Zavezancem davka iz kmetijstva se davek iz kmetijstva odmerja po katastrskem dohodku ali po dejanskem dohodku. Po katastrskem dohodku se odmerja davek iz kmetijstva zavezancem, ki po merilih tega odloka niso uvrščeni na obdavčitev po dejanskem dohodku. 8. člen Zavezancem se odmerja davek iz kmetijstva po dejanskem dohodku pod naslednjimi pogoji: 1. Da obsega dohodke iz kmetijstva zlasti z rejo brojlerjev, nesnic, pitanje živine in prašičev ali s kakšno drugo monokulturo (vrtnarstvo, sadjarstvo itd.). V dohodke iz predhodnega odstavka tega člena se všteva tudi katastrski dohodek v trikratnem znesku od zemljišč, ki se neposredno uporabljajo pri gojenju monokulture. 2. Da zavezancu kmetijstvo ni glavni poklic, to je, da se mu ne odmerja prispevek za zdravstveno in starostno zavarovanje kmetov. 9. člen Zavezanci, ki se jim davek odmerja'po dejanskem dohodku, morajo voditi evidenco o dohodkih in izdatkih v obliki knjige prejemkov in izdatkov ter evidenco — seznam osnovnih sredstev. 10. člen Davek z kmetijstva po dejanskem dohodku plačujejo zavezanci od osnov do višine osebnega dohodka iz 9. člena zakona o davkih občanov po stopnji SO6/«: nad to višino pa se uporablja lestvica iz 16. člena te. ga odloka, ki velja za obrtne in druge gospodarske dejavnosti. 11. člen Začasno so oproščeni davka od kmetijstva dohodki zemljišč; ‘ 1. Ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami zavezanca postala uporabna za 6 let 2. Na katerih nasadi ali obnovi zavezanec vinograde za 5 let 3. Na katerih nasadi ali obnovi zavezanec sadovnjake: — srednjedebelne za 7 let — nizkodebelne za 5 let Oprostitev po prejšnjem odstavku velja, če so iz- polnjeni posebni pogoji: a) če obsega površina, ki je postala uporabna, zasajena ali obnovljena: — pod 1. točko več kot 50 arov zemljišča, —-pod 2. točko več kot 20 arov zemljišča, — pod 3. točko več kot 30 arov zemljišča: b) če so bila vsa dela opravljena po navodilih In pod nadzorstvom za kmetijstvo pristojnega organa. 12. člen Davka od kmetijstva so oproščeni lastniki zemljišč, če skupni letni katastrski dohodek od negozdnih površin ne presega: a) do 100 din vse katastrske občine na območju občine, b) do 1000 din naselja: St. Slemene, Zbelovska gora, zaselek Zaburk v naselju Stranice, Ljubnica, Sp. Dolič. Sojek, Črešnova, ICunigunda, Boharina, Ličen-ca, zaselek Graben, zaselek Čretvež v naselju Preloge, zaselek Gračič v naselju Rađana vas, zaselek Burg v naselju Zg. Zreče in Loška gora; c) do 2000 din naselja: Paka, Stenica, Hudinja, Skomarje, Resnik, Padeški vrh, Kamna gora, Bezov-je. Koroška vas, Brezen, Konjiška vas — del, ki meji na naselje Tolsti vrh; č) do 3000 din naselja:. Planina, zaselek Mala gora v naselju Stranice, zaselek Zg. Brezen v naselju Brezen. Oprostitev pod točkami od b) do č) tega člena velja le za davčne zavezance, ki jim je kmetijstvo edini poklic in, če znaša od zemljišč, ležečih v navedenih naseljih in zaselkih nad 50 "/o katastrskega dohodka. Oprostitev davkov iz tega člena se ne upošteva na osebni dohodek od gozdov. , Zavezancem davka iz kmetijstva, ki jim je kmetijstvo glavni poklic ter drugim zavezancem davka iz kmetijstva, ki se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in vlagajo sredstva v preusmeritev gospodarstva in v preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene, se ne glede na višino osebnih dohodkov prizna posebna olajšava: Ta posebna olajšava se prizna v odvisnosti od zneska naložb, če zavezanec vloži v navedene namene sredstva v višini vsaj 50 "/o katastrskega dohodka od svojih zemljišč, vendar najmanj 5000 din. Olajšava po tem členu se prizna zavezancu tudi, če skupaj z drugimi zavezanci nabavlja oziroma vlaga sredstva za take namene, če njegova vloga presega r v prejšnjem odstavku navedeni znesek. 13. člen Olajšava po predhodnem členu se prizna v odvis-nostni od vloženih sredstev, in sicer: olajšava od letnega davka: zavezancem, zavezancem, ki se jim ki se jljn odmerja ne odmerja vloženo din prispevek prispevek za zdrav. In za zdrav. In pok. zav. pok. zav. kmet. kmet. od 5.000 do 10.000 40 20 od 10.000 do 20.000 50 25 od 20.000 do 30.000 60 30 od 30.000 do 40.000 70 35 od 40.000 do 50.000 85 43 nad 50.000 100 50 Navedene olajšave se priznajo za investicije oziroma nabave v tekočerh letu in jih lahko zavezanec uveljavlja v letu, v katerem so bile investicije vložene. oziroma najkasneje do 15. januarja naslednjega leta. 14. člen Zavezancem davka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti se prizna davčna olajšava, v tele namene: a) preusmeritev rastlinske proizvodnje v košno-pašniški sistem; b) ureditev intenzivnih nasadov; c) zamenjava čistopasem^ke plemenske živine; č) nakup ustrezne kmetijske mehanizacije • in opreme; d) obnova in novogradnja gospodarskih poslopij; e) obnova in preusmeritev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene po programu razvoja turizma v občini. 15. člen Olajšave davka od osebnega dohodka iz kmetijske dej&vnosti se prizna le tistim davčnim zavezancem, ki imajo izdelan in odobren preusmeritveni načrt oziroma načrt za preusmeritev gospodarstva v specializirano proizvodnjo ter gradbeno dovoljenje za preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene. Preusmeritveni načrt oziroma načrt za preusmeritev za specializirano proizvodnjo mora biti strokovno izdelan, predhodno pregledan po pristojni kmetijski organizaciji, v konkretnem primeru kmetijski zadrugi in potrjen po občinskem izvršnem svetu. Načrt za preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene pa mora predhodno potrditi občinska turistična zveza. Pri priznavanju olajšav za nakup plemenske živine je potrebna tudi dokumentacija o plemenskem poreklu živine. Ne glede na določila prejšnjega odstavka tega člena, se za nakup živine, kmetijske mehanizacije in opreme (točka č) — 14. člen) tega odloka, olajšava prizna na podlagi odobritve občinskega izvršnega sveta brez preusmeritvenega načrta. Pred iztekom normalne življenjske dobe stroja, kmetijske opreme in plemenske živine, za katero je bila priznana olajšava, zavezanec ne more ponovno uveljaviti olajšave za nakup strojev, kmetijske opreme, ki služi istemu namenu, kakor tudi ne plemenske živine. 16. člen Zavezancem davka iz kmetijstva, 'ki jim je kmetijstvo glavni poklic in preživljajo otroke,, ki so na rednem šolanju na poklicnih, srednjih, višjih ali visokih šolah, se za vsakega takega otroka odmerjeni davek zniža za 500 din. Za otroke iz prvega odstavka tega člena, ki so na rednem šolanju izven kraja stalnega prebivališča staršev in zaradi tega v času šolanja ne živijo pri starših, se olajšava iž prvega odstavka tega člena poveča za 100 %. Za otroke, ki prejemajo štipendijo, se olajšava Iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena zmanjša za 50 »/o. 1 Olajšava po tem členu se prizna ob letni odmeri davka za otroke, ki so v preteklem letu opravili razred oziroma letnik šole, v kateri se šolajo. Olajšava se prizna do 26 leta otrokove starosti. Olajšava se prizna, če jo zavezanec uveljavlja do konca januarja po preteku leta, v katerem je otrok opravil razred oziroma letnik šole. 17. člen Ce je bila zavezancu priznana za določeno zemljišče oprostitev za vložena sredstva za investicije v kme- tijstvo iz 11. člena tega odloka, ne more za isto investicijo zahtevati še davčno olajšavo po 13. členu tega odloka. 18. člen Kmetom — borcem, ki so bili udeleženci narodnoosvobodilne vojne, pa imajo čas udeležbe ali čas aktivnega in organiziranega dela v narodnoosvobodilnem boju priznan v dvojnem trajanju, vstopili pašo v NOV oziroma pričeli aktivno in organizirano delovati za NOV po 1. januarju 1945 leta ter je tako delo trajalo neprekinjeno do 15. maja 1945, se odmerjeni davek od kmetijstva zniža za 10 "/o. 19. člen Davka od dohodka, doseženega z uporabo dopolnilnega dela drugih so oproščeni kmetje za toliko zaposlenih delavcov, kolikor imajo za to delo nezmožnih odraslih družinskih članov ah družinskih članov v JLA zaradi odsluženja kadrovskega roka. Oprostitev it prvega odstavka tega člena velja le za zavezance, ki so jim dohodki od kmetijstva osnovni vir preživljanja. 20. člen Posebno cenilno komisijo za ocenitev škode zaradi elementarnih nezgod, rastlinskih bolezni in škodljivcev, ali raznih drugih izrednih dogodkov, ki jih zavezanec ni mogel preprečiti, za katero se po 59. členu zakona o davkih občanov prizna posebna olajšava, imenuje občinski izvršni svet. III. III. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI 21. člen Višina pavšalnega letnega zneska davka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: »davek od obrtne dejavnosti«) je odvisna od vrste obrtne dejavnosti, ki jo' opravlja zavezanec, delovne sposobnosti zavezanca, kraja, kjer ima zayezanec delavnico, od tega. če ima dejavnost sezonski značaj, od načina dela (strojno — ročno) in od obsega poslovanja. Pri odmeri davka iz obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku zavezancem., katerim opravljanje obrtne dejavnosti ni glavni poklic, se poleg kriterijev in meril iz prvega odstavka tega člena upošteva tudi višina skupne stopnje prispevkov in davka, po kateri plačujejo prispevke samoupravnim interesnim skupnostim in davek od osebnega dohodka iz obrtnih dejavnosti, do višine ugotovljene po 9. členu zakona o davkih občanov. Zavezanci, ki jim je opravljanje take dejavnosti glavni poklic in to tako, da se davek v pavšalnem znesku, ugotovljen po merilih iz prvega odstavka tega člena, poveča za enkrat. 22. člen Davek iz obrtnih dejavnosti po dejanskem dohodku se plačuje od osnov, ki presegajo osebni dohodek iz 9. člena zakona o davkih občanov, po naslednjih stopnjah: osnova din stopnja •/• do 10.000 25 od 10.000 do 20.000 28 od 20.000 do 30.000 31 od 30.000 do 40.000 . 34 od 40.000 do 60.000 37 od 60.000 do 80.000 40 od 80.000 do 100.000 43 od 100.000 do 200.000 45 nad 200.000 50 23. člen ZaVezanci davka iz obrtne dejavnosti, 1 opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo davek od osnov iz 9. člena zakona o davkih občanov po stopnji 30%, nad višino osebnega dohodka iz 9. člena zakona o davkih občanov, pa se uporablja progresivna lestvica iz 22. člena tega odloka povečana za stopnjo 10%. 24. člen Olajšava iz 81. člena zakona o davkih občanov se prizna zavezancem, ki vlagajo sredstva v tele obrtne dejavnosti: — galvanizerstvo, — ključavničarstvo, — kleparstvo, — kovinostrugarstvo, — strojno ključavničarstvo, ■ — orodjarstvo, — avtomehanika, — precizna mehanika za pisalne in računske stroje, — avtokleparstvo, — elektroinstalaterstvo, — elektromehanika — popravljanje in vzdrževanje električnih strojev, — elektromehanika za radijske sprejemnike in televizorje, — avtoelektričarstvo, — mizarstvo, — vulkanizacija, — mesarstvo. — izdelovanje sodavice in drugih brezalkoholnih pijač, — inštalaterstvo za vodovod, plinske napeljave in kanalizacijo, — inštalaterstvo za centralno kurjavo in klimati-zacijske naprave, — zidarstvo in fasadarstvo, « — izdelovanje rolet, — kemično čiščenje tkanin. 25. člen Odmerjeni davek od obrtnih dejavnosti v smislu drugega odstavka 82. člena zakona o davkih občanov, se zniža za 25% zavezancem, ki opravljajo tele dejavnosti: — kblarstvo — krojaštvo, — šiviljstvo, — sedlarstvo. — čevljarstvo. — kpvaštvo. — steklarstvo, — sodarstvo, lesno modelarstvo, rezbarstvo, pletilj stvo, popravilo nogavic, tesarstvo, parketarstvo. polaganje podov iz umetnih zmesi, / — lončarstvo, — kozmetika obraza — krovstvo, in telesa, — pečarstvo, — avtotaksi, — žganje apna. 26. člen Zavezancem prispevka iz osebnega dohodka storitvene dejavnosti, ki pričnejo svojo obrt na novo, in se zavežejo, da bodo to dejavnost opravljali najmanj dve leti, se za eno, to je prvo leto poslovanja odmerjeni davek zniža za 50 %>. 27. člen Zavezancem se ne odmeri davek od obrtnih dejavnosti po letu, ko dopolnijo starost 60 let (moški), oziroma 55 let (ženske), če delajo brez tuje delovne sile in ne presegajo 8.000 din čistega dohodka 28. člen Olajšave iz 24. in 25. člena tega odloka ne veljajo za avtoprevoznike in gostilničarje. 29. člen Zavezancem davka iz obrtnih dejavnosti — borcem narodnoosvobodilne vojne se pri odmeri občinskega davka ustrezno priznajo olajšave, kot jih za kmete borce določa 62. člen zakona o davkih občanov in 19. člen tega odloka. 30. člen Davek od obrtnih dejavnosti po odbitku se plaču- je od tehle dohodkov in po tehle stopnjah: 1. Od prodaje srečk in plačil pri športni napo- ’!° vedi ter pri lotu 10 • 2. Zavarovalnih poverjenikov 10 3. Od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic 10 4. Od provizij uličnih prodajalcev časopisov, knjig, revij in podobno » 15 5. Od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno 15 6. Od provizij poslovnih agentov in poverjenikov ter zbiranja oglasov 15 7. Dohodkov, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči 15 8. Dohodkov, doseženih z opravljanjem postran- ■ skih kmetijskih dejavnosti 20 9. ' Od dohodkov delavcev, ki priložnostno oprav- ljajo storitve za organizacijo združenega dela, državne organe in druge organizacija ' 30 10. Od dohdkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodke iz 1. do 9. točke tega odstavka 30 11. Od dohodkov, doseženih od prpdaje izdelkov uporabnih umetnosti ali razmnoževanja ali izdajanja drugih avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike 20 12. Od dohodkov, doseženih po 3. in 4. točki 76. člena zakona (osebni dohodki zakonca in družinskih članov obrtnikov) 15 Davek po odbitku se plača tudi od dohodkov po- tujočih zabavišč. Prireditelji morajo pred začetkom dela prijaviti zabavišče davčnemu organu občine, v kateri želijo imeti zabavišče, po stopnji 10%. Obiralci hmelja in ribeza so oproščeni davka po odbitku. 31. člen Poslovne knjige morajo poleg zavezancev, določenih v 22. členu zakona o davkih občanov voditi tudi, ostali zavezanci davka od obrtnih dejavnosti, ne glede na to, ali dosegajo 25.000 din davčne osnove. Glede vrste in načina vodenja knjig se uporabljajo določbe 23. člena cit. zakona. Zavezanci iz prvega odstavka tega člena, ki so stari nad 60 let (moški) oziroma nad 55 let (ženske) in ne zaposlujejo tuje delovne sile, lahko davčna uprava na njihovo zahtevo oprosti vodenja predpisane poslovne knjige. Taka oprostitev je možna tudi za preostalega zakonca, ki v skladu z zakonom nadaljuje obrt po umrlem možu in ima zaposlenega le poslovodjo. Občinski izvršni svet lahko na predlog davčne uprave oprosti od vodenja poslovne knjige zavezance iz prvega odstavka tega člena, če so za to kakšni drugi upravičeni razlogi (socialni, zdravstveni). IV. DAVEK IZ OSEBNEGA. DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA INTELEKTUALNIH STORITEV 32. člen Davek iz osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev (v nadaljnjem besedilu: davek iz intelektualnih storitev) po dejanskem dohodku se plačuje od osnov, ki presegajo osebni dohodek iz 9. člena zakona o davkih občanov po naslednjih stopnjah: osnova din stopnja •/• do 10.000 25 od 10.000 do 20,000 28 od 20.000 do 30.000 31 od. 30.000 do 40.000 33 od 40.000 do 60.000 37 od 60.000 do 80.000 40 od 80.000 do 100.000 •43 nad 100.000 45 » 33. člen Zavezanci davka iz intelektualnih storitev, katerim opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo davek iz osebnega dohodka do višine po 9, členu zakona o davkih občanov po stopnji 30%, nad višino osebnega dohodka iz 9. člena zakona o davkih občanov pa se uporablja progresivna lestvica iz 32. člen s odloka, povečana za stopnjo 10%.' / 34. člen Davek v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka 'plačujejo zavezanci davka od intelektualnih storitev, po stopnji 25%. 35. člen D6vek od intelektualnih storitev v pavšalnem letnem znesku plačujejo: — verske skupnosti, duhovniki in druge" osebe od dohodkov, doseženih z opravljanjem verskih obredov in drugih podobnih dejavnosti. Višina davka od intelektualnih storitev v pavšalnem letnem znesku je odvisna od obsega in kraja iz- vrševanja intelektualnih storitev, starosti zavezanca in ostalih okoliščin, ki vplivajo na višino dohodka. V. DAVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV 36. člen Stopnja davka od osebnega dohodka iz avtorskih pravic znaša 15 °/o. Ne glede na določila prvega odstavka tega člena se ta davek plačuje po stopnji 35 % v primerih, ki so našteti v tretjem odstavku 107. člena zakona o davkih občanov. * 37. člen Če nastane dvom, ali gre za delo s področja uporabne umetnosti ali pa za obrtni izdelek, odloči komisija, ki jo imenuje občinski izvršpi svet. VI. DAVEK NA DOHODKE OD PREMOŽENJA 38. člen Davek na dohodke od premoženja se plačuje po naslednjih stopnjah: osnova din stopnj, «/. do 5.000 30 od 5.000 do 10.000 35 od 10.000 do 20.000 40 od 20.000 do 30.000 47 od 30.000 do 50.000 50 od 50.000 do 100.000 60 nad 100.000 70 39. člen Davek na dohodek od premoženja se plačuje tudi od dohodkov, doseženih s prodajo premičnin. Ta davek se ne plača, če je poteklo 3 leta od dneva, ko je bila 'premičnina pridobljena, in če vrednost premičnine ob prodaji ne presega 5.000 din. 40. člen Od dohodkov, doseženih z oddajanjem stanovanjskih prostorov v najem, se prizna 60 % stroškov; od dohodkov z oddajanjem poslovnih prostorov, garaž in počitniških hiš v najem, pa se prizna. 30 "/o stroškov za vzdrževanje in upravljanje. 41. člen Od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob v podnajem se upoštevajo stroški, ki so bili potrebni za dosego teh dohodkov, v višini 15 %>. 42. člen Na dohodek, dosežen z oddajanjem stavb, ki se sezonsko ali občasno uporabljajo samo za počitek ali oddih (počitpiške hišice itd.) v najem, plačuje lastnik davek od premoženja po stopnji 30 V«. Od doseženih dohodkov iz prvega odstavka tega člena se odštejejo stroški, ki so bili potrebni za dosego teh dohodkov (amortizacija pohištva in drugega inventarja, poraba elektrike in vode, kurjava ter podobno) v višini 30 "/o. VII. DAVEK OD PREMOŽENJA 43. člen I. Davek od tovornih, cestnih, motornih in priklopnih vozil ter kombi vozil se plačujejo v tehle letnih zneskih: 1. Za tovorna vozila (tovornjaki in lahki tovornjaki) in specialna tovorna vozila, namenjena za prevažanje določenih tovorov —.glede na nosilnost: do 3 tone 1.000 din od vsake začetne tone, od 3 do 4 tone 5.000 din od 4 do 5 ton 8.000 din nad 5 ton 8.000 + 4.000 din za vsako nadaljnjo začetno tono nosilnosti. 2. Za delovna vozila: glede na nosilnost in težo: 120 din 3. Za tovorne, priklopne in specialne tovorne priklopnike, ki so namenjeni za prevažanje določenih tovorov glede na nosilnost kot za tovorna vozila, navedenega v prvi točki; 4. Za delovne priklopnike — ne glede na nosilnost in težo — 60 din , 5. za vlečna vozila: a) za traktorje: do 25 km 120 din nad 25 km do 40 km 170 din nad 40 km do 63 km 220 din nad 63 km . 270 din b) za vlečna vozila s priklopnikom se plača davek kot za tovorna vozila, navedena v 1. točki; 6 Zp tovorne tricikle z nosilnostjo do 400 kg in z delovno . prostornino motorja: nad 125 ccm do 250 ccm 30 din nad 250 ccm do 500 ccm' 40 din nad 500 ccm do 1000 ccm 50 din nad 1000 ccm 60 din Za tovorne tricikle z nosilnostjo nad 400 kg, pa še 40 din več; 7. Za kombije — glede na delovno prostornino mo- torja, in sicer: do 900 ccm 500 din nad 900 ccm do 1350 ccm 800 din nad 1350 ccm do 1800 ccm * 1.100 din nad 1800 ccm do 2500 ccm 1.400 din nad 2500 ccm do 3100 ccm 1.700 din nad 3100 ccm 2.000 din II. DaVek od strojev, orodja in inventarja se plačuje glede na vrednost po naslednjih stopnjah: Ce znaša osnova din: davek •/• do 50.000 2 nad 50.000 do 150.000 2,5 nad 150.000 do 350.000 3 nad 350.000 3,5 III. Davek od motornih čolnov in drugih plovnih objektov na motorni pogon se plačuje glede na moč motorja 20 din od vsake začetne konjske sile. IV, Davek od stavb se plača od vsake stavbe ne glede na to, ali jo uporablja lastnik oziroma uživalec sam, ali pa jo daje v najem. 44. člen Osnova za davek je vrednost stavbe. V vrednosti stavbe se zajemajo tiste njene lastnosti in elementi opreme, ki imajo značaj nepremičnine in se po morebitni prodaji morajo prodati kot nepremična celota. 45. člen Merila in način za ugotavljanje vrednosti stavbe: — vrsta in kakovost konstrukcije zgradbe, — funkcionalnost stanovanja, — starost in obrabljenost stanovanja, — drugi elementi, ki vplivajo na uporabno vrednost stanovanja. 46. člen Vrednost stavbe se ugotovi na podlagi točkovanja ob upoštevanju meril iz 45. člena tega odloka. Točkovanje se opravi na podlagi priročnika za ugotavljanje vrednosti stanovanja, ki je sestavni del odloka o merilih za ugotovitev nove vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj v občini Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 8/73). Iz priročnika, navedenega v prejšnjem odstavku tega člena, se ne uporabljajo določbe d., c., f., k., 1. in m; točka 24 ter točke 27, 28, 29 in 30. 47. člen Vrednost stavbe se izračuna tako, da se število kvadratnih metrov uporabne tlorisne površine stavbe pomnoži s seštevkom točk, ki ustreza stavbi in z vrednostjo točke. Za uporabno tlorisno površino stavbe se štejejo tlorisna površina sob, predsob, hodnikov, kuhinje, kopalnice, stranišča, shrambe, vzidanih omar in drugih zaprtih prostorov stavbe. 48. člen Vrednost točke znaša 25 din glede na kalkulativno gradbeno ceno kvadratnega metra uporabne tlorisne površine, ki se je oblikovala 1972. leta. Za stanovanjske zadeve pristojni organ občine mora do 31. januarja vsakega leta za preteklo leto sporočiti davčnemu organu vrednost točke. 49. člen Vrednost poslovnega prostora se poveča za 25 °/o glede na to, ali so ti poslovni prostori sestavni del stanovanjske stavbe ali pa so zgrajeni kot samostojni gradbeni objekt. 50. člen Davčni zavezanec'je davčnemu organu občine dolžan dati potrebne podatke za ugotovitev vrednosti stavbe in za odmero davkov. Davčna napoved je enkratna, nove obveznosti in morebitne spremembe lastništva in vrednost stavbe pa se prijavljajo davčnemu organu občine do 31. januarja vsakega leta. Obliko in vsebino davčne napovedi predpiše davčna uprava občine. 51. člen Ugotovljena vrednost stavbe, ki je osnova za odmero davka od ^tavb se spremeni, ko se vrednost točke v primerjavi z vrednostjo iz leta 1972, poveča za več kot-20 "/n in je novo ugotovljena vrednost osnova za odmero davka od stavb v nadaljnjih letih. Pri valorizaciji se upošteva tudi povečanje vrednosti točke za leto 1973. 52. člen Občinski davek od stavb se plačuje od davčne osnove po naslednjih stopnjah: Stop- nja »/. — stanovanjskih stavb, stanovanj in garaž po stopnji 0,12 r- poslovnih stavb in poslovnih prostorov po stopnji 0,20 — počitniških hiš po stopnji 0,30 53. člen Občinski davek od stavb se odmerja vnaprej: odločba o odmeri davka je stalna in se spremeni takrat, kadar pride do spremembe vrednosti stavbe ali spremembe davčnih predpisov. 54. člen Davka na posest od stavb so oproščeni kmetje, ki plačujejo prispevek za starostno in zdravstveno zavarovanje kmetov in lastniki stanovanjskih hiš v naslednjih višinskih in odročnih naseljih: St. Slemene, zaselek Zaburk in Mala gora v naselju Stranice, Ljubnica, Sp. Dolič, Sojek, Črešnova, Gorenje, Boharina, zaselek Burg v naselju Zg. Zreče, Paka, Stenica, Hudinja, Skomarje, Resnik, Padeški vrh, Kamna gora, Bezovje, Koroška vas, Planina, Brezen, Ostrožno pri Ločah, Kraberk, Suhadol, Klokočovnik, Lipoglav, Zbelovska gora, zaselek Cretvež v naselju Bukovje in Loška gora, razen dvestometrskega pasu ob Dravinji. Olajšave po tem členu se priznajo lastnikom stavb, ki te stavbe dajejo v najem in lastnikom stavb (weekendov), garaž, ki se uporabljajo v zvezi s počitniškimi stavbami. 55. člen Davčni zavezanci davka od stavb morajo za leto 1974 na javni poziv vložiti davčno napoved do 30. junija 1974. Davčne napovedi ni treba vložiti občanom, pri katerih so vrednost stanovanjskih stavb in poslovnih stavb na podlagi točkovanja že ugotovili od upravnega organa določeni popisovalci. Davčni organ bo že izvršeno točkovanje uporabil za izračun vrednosti stavb za leto 1974 po določilih iz 46. člena tega odloka. 56. čler. Za odmero davka na dohodek od stavb za leto 1972 in odmero davka na posest stavb za leto 1973, se za izračun stanarinske oziroma najemninske vrednosti uporabljajo določbe iz 46. člena tega odloka. VIII. DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SREČO 57. člen . Stopnja davka na dobitke od iger na srečo nad 500 din znaša 10°/o. IX. ODLOG PLAČILA, OBROČNO ODPLAČEVANJE IN ODPISI DAVKOV 56. Sen Davčni organ začasno odloži plačilo davka ali dovoli obročno plačevanje davčnega dolga v naslednjih primerih: . 1. Če zavezanec izkaže, da bodo realizirani dohodki bistveno manjši od dohodkov, od katerih je bil obdavčen. Odlog plačila ali obročno odplačevanje davčnega dolga se lahko prizna le za del davčnega dolga, ki odpade na neplačane obdavčene dohodke. Odlog plačila ali obročno odplačevanje davkov se lahko prizna do časa, ko zavezanec dobi plačane dohodke zaradi katerih mu je bil odobren odlog oziroma obročr no odplačevanje davkov, vendar največ za šest mesecev. 2. Če zavezanec izkaže, da zaradi bolezni dalj časa ni mogel opravljati dejavnosti in ni imel dohodkov, se lahko prizna odlog plačila ali obročno plačevanje davčnega dolga največ za tri mesecev odvisno od višine davčnega dolga ter časa trajanja zavezan-čeve bolezni. Odlog plačila ali obročno plačevanje se lahko prizna po tej točki tudi zaradi smrti v ožji za-vezančevi družini ali elementarni nezgodi, ki je prizadela zavezanca. Za čas, ko je bilo zavezancu odloženo plačilo davka, se zaračunavajo zamudne obresti, razen za odlog plačila davka po prvi točki tega člena. 59. člen Občinski izvršni svet se pooblasti, da na predlog davčne službe odloči, da se zavezancu davčni dolg v celoti ali deloma odpiše, če so podani pogoji za odpis in 225. člena zakona o davkih občanov. Pri zavezancih, ki so lastniki nepremičnega premoženja, lahko v prejšnjem odstavku pooblaščeni organ predlaga, da se davčni dolg zavaruje z vknjižbo zastavne pravice na njihovih nepremičninah. X. POROŠTVO 60. člen Davčna uprava lahko zahteva od zavezanca poroštvo za plačilo njegovih davčnih obveznosti, če jih ni mogoče ali jih ne bi bilo mogoče niti prisilno izterjati iz njegovega premoženja. Poroštvo je podano, če eden ali več občanov s pismeno izjavo jamči z vsem svojim premoženjem za izpolnitev zavezančevih davčnih obveznosti do določene višine. Izpolnitev porokove obveznosti se zavezuje z zastavo nepremičnin. r r Višina obveznosti, za katero morajo jamčiti poroki je enaka letni povprečni osnovi, na podlagi katere je bil v občini odmerjen davek od obrtne dejavnosti po dejanskem osebnem dohodku v zadnjem letu v dejavnosti, ki jo opravlja zavezanec ali v sorodni dejavnosti. V primerih, ko zapadle davčne obveznosti zavezanca, od katerega se zahteva poroštvo presegajo osnovo iz predhodnega odstavka, mora zavezanec nuditi poroštvo najmanj do višine zapadlih davčnih obveznosti. 61. člen Poroštvo pred izdajo dovoljenja za opravljanje obrtne dejavnosti se zahteva za naslednje dejavnosti: — avtoprevozništvo, — avto taksi, — stavbne obrti, — izdelovanje predmetov iz plastičnih mas in umetnih smol, — izdelovanje kovinskih okrasnih predmetov, — gostinstvo. 62. Člen Davčna uprava lahko zahteva od zavezanca poroštvo v tehle primerih: 1. ko prisilna izterjava iz nepremičnega premoženja zavezanca ni uspela, zapadli davki pa presegajo povprečno odmerjeni davek v zadnjem letu dejavnosti, ki jo opravlja zavezanec ali v sorodni dejavnosti, 2. ko obstoja utemeljen sum, da bo davčni zavezanec zapustil državo za daljši čas. 63. člen Občan, ki nima nepremičnega in premičnega premoženja, lahko dobi dovoljenje za opravljanje gospodarske dejavnosti, če izpolnjuje predpisane pogoje, poleg tega pa mora predložiti pismeno izjavo vsaj enega občana, s katero le-ta prevzame poroštvo za njegove obveznosti iz naslova davkov, kolikor jih ne bi bilo mogdče niti .prisilno izterjati iz zavezančevega premoženja. Poroštvo po prvem odstavku tega člena velja za celotno premoženje poroka in njegove osebne dohodke do tiste višine, kot to dovoljujejo predpisi. XI. SKUPNE DOLOČBE 64. člen Zavezanci, ci so dolžni vložiti napoved za odmero prispevka oziroma davka, morajo letno napoved vložiti najpozneje do 31. januarja vsakega leta za preteklo leto pri davčni upravi občine Slovenske Konjice. 65. člen Na javni poziv so občani pod pogoji, ki jih določa medobčinski dogovor dolžni komisiji za ugotavljanje izvora premoženja predložiti podatke o svojem premoženja in o načinu njegove pridobitve. 66. člen Pojasnila za izvajanje tega odloka daje občinska davčna uprava. 67. člen Prečiščeno besedilo odloka o davkih občanov obsega: odlok o davkih občanov (Uradni list SRS, št, 13-282/ 72) ter njegove spremembe in dopolnitve objavljene v Uradnem listu SRS, št. 12-255/73, 24-664/73 in 17-462/ 74, v katerih je navedeno, kdaj je začel veljati omenjeni odlok in kdaj njegove spremembe in dopolnitve, kakor tudi spremembe in dopolnitve odloka o davkih občanov, sprejete na seji vseh zborov občinske skupščine dne 25. februarja 1975. 68. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS uporablja pa se od 1. januarja 1975. St 422-17/74 Slovenske Konjice, dne 25 februarja 1975. Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Filip Beškovnlk 1. r. 226. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 1. in 4. členu zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29-301/65, 7-20/70 in 7-78/72) in 134. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. lG-236'74) na seji vseh zborov občinske skupščin*' dne 25. februarja 1975 sprejela ODLOK o spremembi odloka o komunalnih taksah 1. člen V odloku o komunalnih taksah v občini Slovenske Konjice (Uradni vestnik Celje, 5-217/70) se tar. št. 3 spremeni tako, da se glasi: Za začasno prebivanje na območju občine Slovenske Konjice se plača turistična taksa, ki znaša za vsako osebo ■ na dan 3,50 din. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1 januarja 1976. St. 423-1/1975-1 Slovenske Konjice, dne 25. februarja 1975, Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Filip Beškovn/k 1. r. 227. ■ Skupščina občine Slovenske Konjice je po 1. členu zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ. št. 33-316'72, 55-491/72 in 28-377/73) ter 134. členu statuta občine Slovenske Konjice 'Uradni list SRS. št. 10-236/74) na seji vseh zborov občinske skupščine, dne 25. februarja 1975 sprejela ODLOK o dopolnitvi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve . 1. člen V tarifi odloka o posebnem občinskem lavku od prometa proizvodov, in od plačil za storitve 'Uradni list SRS. št. 3-39'73 in 45-1084/73, se izvrši naslednja dopolnitev: V opombi k tarifi, točki 2 tarife št. 1. A-proizvodi, se doda odstavek,, ki. se glasi: — po tej tarifi se plačuje davek tudi od novih ali rabljenih osebnih in tovornih avtomobilov, če se prodaja izvrši v roku dveh let od prejšnjega nakupa. — davek po tej tarifi se ne plačuje od prodaje poškodovanih osebnih in tovornih avtomobilov^ katero prodaje opravi v imenu lastnika avtomobila zavarovalnica po svojih predpisih na javni licitaciji. Tako prodajo mora lastnik avtomobila dokazati s predložitvijo zapisnika o javni licitaciji ali ustreznega dokazila zavarovalnice. Davek se tudi ne plača, če je prodaja posledica nastale trajne invalidnosti ali smrti lastnika avtomobila. — davčna osnova je kupnina, če ta odgovarja prometni vrednosti, če ta ne odgovarja prometni vrednosti, ugotovi prometno vrednost davčni organ. — davčni zavezanec je prodajalec. Davek se plača davčni upravi občine, v kateri ima prodajalec stalno prebivališče. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 421-2/75-1 Slovenske Konjice, dne 25. februarja 1975. Predsednik Skupščine občine' Slovenske Konjice • Filip Beškovnik 1. r. 228. Na podlagi 74., 143. in 144. člena ustave Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 7-44/ 74), 31., 36. in 83. člena statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 10-236/74) sklenejo — Občinska skupščina Slovenske Konjice — Občinska konferenca SZDL Slovenske Konjice — Krajevna skupnost na območju občine Slovenske Konjice — Samostojni obrtniki v občini Slovenske Konjice — Temeljne in druge organizacije združenega dela na območju občine Slovenske Konjice (v nadaljnjem besedilu: »udeleženci«) SAMOUPRAVNI SPORAZUM o financiranju programov krajevnih skupnosti za obdobje 1975—1980 I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Cilj samoupravnega sporazumevanja je določiti za obdobje petih let od 1975—1980 sredstva za izvajanje programov in planov razvoja krajevnih skupnosti na območju občine Slovenske Konjice. Kot financerji programov in planov razvoja krajevnih skupnosti po tem sporazumu nastopajo delavci v združenem delu v temeljnih in -drugih organizacijah in skupnostih ter občinska skupščina z delom sredstev občinskega proračuna in drugih finančnih virov. 2. člen Podpisniki tega sporazuma se zavezujejo, da bodo pri urejanju sistema programiranja dela in oblikovanja sredstev za potrebe realizacije programov in planov razvoja krajevnih skupnosti delovali v skladu z ustavnimi načeli o združenem delu in krajevnih skupnosti in v skladu s tem samoupravnim sporazumom 3. člen , Delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih na območju občine Slovenske Konjice zadovoljujejo in uresničujejo svoje skupne potrebe, interese in naloge: — s sredstvi prispevka za uporabo mestnega zem- ljišča, — s sredstvi, ki jih sami neposredno prispevajo s samoprispevkom ali pridobijo na drug način, — z delom dohodka, ki ga delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela na območju občine Slovenske Konjice namenijo za skupne potrebe in financiranje programov in planov razvoja krajevnih skupnosti, ker prebivajo in živijo v združenem delu zaposleni delavci, — s sredstvi, ki se na podlagi družbenega plana občine, programov in planov samoupravnih interesnih skupnosti in organizacij združenega dela, določijo za uresničevanje programa krajevne skupnosti in za zadovoljevanje komunalnih, socialnih in drugih skupnih potreb delovnih ljudi v krajevnih skupnostih, — s sredstvi, ki jih krajevna skupnost samostojno ustvari z določenimi dejavnostmi, — s prostovoljnim združevanjem sredstev družbenih organizacij, združenj in druStev v KS. 4. člen Izhodišče tega samoupravnega sporazuma in predmet financiranja je program in plan razvoja krajevne skupnosti, s katerim se zadovoljujejo potrebe delovnih ljudi in občanov, ki so hkrati delavci v združenem delu ter v krajevni skupnosti zadovoljujejo svoje komunalne, socialne in druge potrebe, kolikor te dejavnosti niso organizirane v specializiranih samoupravnih interesnih skupnostih in zaradi tega ne oblikujejo dohodka po letnih programih teh skupnosti. II II OBLIKOVANJE SREDSTEV 5. člen Po tem samoupravnem sporazumu se oblikujejo sredstva iz 3. in 4. alineje 4. člena tega sporazuma. Ostala sredstva oblikujejo krajevne skupnosti iz lastnih in drugih virov (z vpeljavo samoprisnevka in prispevka za uporabo mestnega zemljišča, s prostovoljnim združevanjem sredstev itd.). 6. člen Merila za oblikovanje sredstev po tem sporazumu so: 1. Število polnoletnih krajanov na območju KS 2. Dolžina cestnega omrežja lokalnih cest 3. Število zaposlenih delovnih ljudi Podpisniki samoupravnega sporazuma izhajajo iz predpostavke, da imajo občinski cesti Slov. Konjice, Zreče, Vitanje in Loče relativno več potreb po sredstvih, ki izhajajo iz komunalnih potreb in koncentracije prebivalstva v teh središčih, kakor tudi iz večjih potreb po družbenih stanovanjih za zaposlene delavce v združenem delu. Za dejavnosti in objekte, ki so v teh zgoraj' navedenih večjih centrih občine skupnega pomena za občane več krajevnih skupnosti, se krajevne skupnosti za gradnjo ali vzdrževanje takih objektov posebej dogovarjajo. 7. člen Podpisniki samoupravnega sporazuma sklenejo, da je glede števila polnoletnih delovnih ljudi in občanov v posamezni krajevni skupnosti merodajno število vpisanih v volilni imenik na dan 31. marca 1974, ko so bile opravljene volitve delegatov v temeljne delegacije krajevnih skupnosti, in sicer: delovnih ljudi in' občanov 1. KS Slov. Konjice 2695 2. KS Bezina 318 3. KS Gorenje 476 4. KS Dobrava-Gabrovlje 257 5. KS Jernej 518 6. KS Konjiška vas 333 7. KS Loče 967 8. KS Polene 111 ■ 9. KS Resnik 109 10. KS Skomarje 162 11. KS Sp. Grušovje 98 12. KS Stranice 681 13. KS. Tepanje 454 14. KS Špitalič 295 15 KS Vitanje 1602 16. KS Vešenik-Brdo 203 17. KS Zreče 1545 18 KS Zbelovo 469 19. KS Zeče 353 20. KS Žiče 300 21. KS Draža vas 264 22. KS Soj ek — Kamna gora 157 Skupaj: 12367 8. člen Podpisniki samoupravnega sporazuma sklenejo, da je glede dolžine cestnega omrežja lokalnih cest in mestnih ulic merodajna ugotovitev določena v odloku Skupščine občine Slovenske Konjice o lokalnih in nekategoriziranih cestah (Uradni list SRS, št. 55/72 in 8/73). Ugotovljeno stanje izkazuje: kategorija ceste ' Krajevne skupnosti I. n. m. mestne ulice km km km km Slovenske Konjice r 4,490 6,588 Sojek-Kamna gora 4,000 4,700 — — Špitalič — 8,940 — — Zbelovo 2,410 5,680 — — Jernej. 6,720 12,830 — — Sp. Grušovje 1,315 2,530 — — Draža vas — 3,350 ■ — —; Žiče — 2.800 — — Loče — 17.460 0,500 — Konjiška vas — 8,460 — — Tepanje — 9.170 1,500 — Vešenik — 7.640 — — Bezine — 4,800 — — Dobrava-Gabrovlje Polene 3.530 Zeče — 4.820 — — Zreče — 6.450 5,870 2,600 Resnik — 2.20r — — Gorenje — 5,170 — — Skomarje — 1,250 — — Stranice — 11,420 , — — Vitanje — 13,550 5,420 1,200 Skupaj : 14,445 142.940 17,780 10,388 9. člen Sredstva občinske skupščine za potrebe financiranja programov krajevne skupnosti, ki se oblikujejo glede na število polnoletnih delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti znašajo 30 din na polnoletno osebo, ki ima svoje stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti. Ta sredstva se oblikujejo v občinskem ororačunu na podlagi družbeneea Diana občine. 10. člen Sredstva, ki jih daje občinska skupščina za financiranje programov KS za vzdrževanje cestnega omrežja, se oblikujejo: — iz pristojbin, ki se plačujejo za cestna motoma vozila — iz republiškega davka na cestna motorna in priklopna vozila — iz sredstev občinskega proračuna navedenih v 9. členu tega sporazuma. 11. člen Del dohodka delovnih ljudi v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, ki ga delovni ljudje v teh organizacijah' namenijo za potrebe financiranja programov krajevnih skupnosti, kjer prebivajo in živijo v združenem delu zaposleni delavci se za leto 1975 določi v višini 500 din na zaposlenega delavca. Ta znesek se letno povečuje za 50 din tako, da znaša v letu 1980 750 din na zaposlenega delavca. De) dohodka iz prvega odstavka tega člena prispevajo tudi delovni ljudje, ki delajo z zasebnimi delovnimi sredstvi v obrtnih in drugih gospodarskih dejavnostih. Sredstva iz prejšnjega odstavka bodo organizacije združenega dela in samostojni obrtniki nakazovali po trimesečjih na zbirni račun sklada združenih sredstev za investicije v,družbeni standard št. 50720-652-26539. Odbor za komunalo pri izvršnem svetu skupščine občine in zbor krajevnih skupnosti bosta na podlagi predloženih programov razporejala tako zbrana sredstva posameznim krajevnim skupnostim. m KONČNE DOLOČBE 12. člen Podpisniki samoupravnega sporazuma so soglasni s tem. da izvršni svet občinske skupščine in zbor krajevnih skupnosti spremljata izvajanje določb tega sporazuma in opozarjata na morebitna neskladja, ter predlagata podpisnikom ukrepe za uresničevanje tega sporazuma. - 13 člen Ta sporazum podpišejo: 1. Občinska skupščina po sklepu zbora združenega' dela in zbora krajevnih skupnosti 2. Občinska konferenca SZDL po sklepu izvršnega odbora SZDL 3. Občinski sindikalni svet po sklepu izvršnega odbora 4. Krajevne skupnosti na območju občine po sklepu sveta krajevne skupnosti 5. Samostojni obrtniki v občini 6. Organizacije združenega dela po sklepih sprejetih na organih upravljanja. Sporazum stopi V veljavo z dnem, ko ga podpišejo podpisniki navedeni od 1 do 5 prejšnjega odstavka tega člena in organizacije združenega dela, v katerih je zaposlenih vsaj'2/3 delavcev v občini. 14. člen Ta samoupravni sporazum začne veljati z dnem podpisa. Sklep o ugotovitvi, da je samoupravni sporazum veljavno sklenjen, sprejme izvršni svet občinske skupščine. Spx>razum preneha veljati pred p>otekom roka p>e-tih let, če se v tem. času na drug način uredi financiranje krajevnih skupnosti. Ta samoupravni sporazum se objavi v Uradnem listu SRS. 15. člen Spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma so možne le na način in po postopku, kakor je bil sklenjen. Predlog za spremembo in dopolnitev samoupravnega sporazuma lahko da katerikoli podpisnik samoupravnega sporazuma. Predlog sprememb in dopolnitev je sprejet, če ga sprejme 2/3 podpisnikov. St. 021-65/74-1 Slovenske Konjice, dne 25. februarja 1975. PODPISNIKI SPORAZUMA: Ta samoupravni sporazum so podpisali pooblaščeni predstavniki Skupščina občine, občinska konferenca SZDL, skupnost obrtnikov v občini, KONUS TOZD usnjarna, KONUS TOZD tehnična konfekcija, KONUS TOZD Koterm, KONUS TOZD konit, KONUS TOZD ekstre-multus, KONUS TOZD netkani tekstili, KONUS TOZD KO-KO, KONUS TOZD obutev Loče, OZD Opekama Loče, OZD Kovaška industrija Zreče, OZD Comet Zreče, OZD TKI Vitanje, OZD KOVINAR Vitanje, TOZD LIP Slov. Konjice* TOZD LIP Vitanje, OZD Tapetni-štvo-mizarstvo Slov. Konjice, OZD Mizarstvo SKALA Slov. Konjice, TOZD KOSTROJ plastika, TOZD KO-STROJ strojna, TOZD Dravinjski dom — trgovina, TOZD Dravinjski dom — gostinstvo,, OZP KONGRAD Slov. Konjice, OZD Pekarna ROGLA, OZD- komunalno podjetje Slov. Konjice, OZD Elektro-radio Slov. Konjice. OZD-šola Dušana Jereba, OZD II. osnovna šola, OZD šola Loče, TOZD Zdravstvena postaja Slovenske Konjice, TOZD Pohorje- GG Celje, OZD šola Zreče. INGRAD — obrat Slov. Konjice, KONUS — skupne službe, KOSTROJ — skupne službe, LIP — skupne službe, občinska uprava, OZD delavska univerza. OZD šola Vitanje, OZD Lambrehtov dom, KS Slov. Konjice, KS Bezina, KS Vešenik-Brdo, KS Stranico, KS Špitalič. KS Sojck-Kamna gora, KS Žiče, KS Draža vas. KS Tepanje. KS Sp. Gfušovje, KS Dobra-va-Gabrovlje, KS Zeče, KS Polene, KS Zreče, KS Skomarje, KS Gorenje, KS Vitanje, KS Jernej, KS Zbelo-vo, KS Loče. KS Konjiška vas, Veterinarska postaja, občinsko sodišče, KS Slov. Konjice, občinska ljudska knjižnica. Vzgojno varstveni zavod Slov, Konjice. Glasbena šola Slov. Konjice. Ribogojnica Bukovje. ŠENTJUR PRI CELJU 229. Skupščina občine_ Šentjur pri Celju je_ .na podlagi 6. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/72, 3/73, 14/73 in 4/74) in 124. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS. št. 20/74) na seji družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. februarja 1975 sprejela ODLOK o sprememba« «n dopolnitvah odloka o davkih občanov 1. člen V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 14/72, 55/72, 13/73 in -17/74) se poglavje II. Davek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja s členi 3, 4 in 5 črta. 2. člen Besedilo prvega odstavka 8. člena se spremeni in glasi: »Stopnje občinskega davka iz osebnega dohodka od kmetijstva so proporcionalne in različne za kmete-zavarovance in kmete-nezavarovance ter znašajo za posamezne skupine katastrskih občin: v II. skupini v III/l skupini v HI/2 skupini kmetje- kmetje- zavarovanci nezavarovane! 29 »/o 54 »/o 24 «/o 48 ”/o 18 0/e 42 0/o Odmema osnova je katastrski dohodek negozdnih površin. Za kmete-zavarovance se štejejo zavezanci, ki so zdravstveno zavarovani kot kmetje, oziroma plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov.« 3. člen Besedilo 8.a člena se črta. 4. člen V 11. členu se zadnji odstavek črta. 5. člen Besedilo 13. člena se spremeni in glasi: »Davek od obrtnih dejavnosti po dejanskem dohodku se plačuje od osnov, ki presegajo osebni dohodek po 9.a členu zakona o davkih občanov po naslednjih stopnjah: osnova din nad 10.000 do do 10.000 20.000 25 28 nad 20.000 do 30.000 31 nad 30.000 do 40.000 34 nad 40.000 do 60.000 37 nad 60.000 do 80.000. 40 nad 80.000 do 100.000 43 nad 100.000 do 200.000 45 nad 200.000 50 Zavezanci davka iz osebnega dohodka od obrtne dejavnosti, katerim opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo davek od osnov po 9:a členu ZDO po stopnji 30%, od presežne osnove pa po progresivni lestvici iz 1. odstavka tega člena, povečane za 10 stopenj.« 6. člen Besedilo 18. člena se spremeni in glasi: »Davek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev po dejanskem dohodku se plačuje po določbah in stopnjah, navedenih v 13. členu tega odloka.« 7. člen Besedilo 1. odstavka*20. člena se spremeni in glaci: »Davek iz osebnega dohodkr od avtorskih pravic se plačuje po naslednjih stopnjah: 1. od vsakega posamičnega dohodka od avtorskih pravic 15 "/o 2 od dohodkov naštetih v 3. odstavku 107. člena ZDO 35 "/o.« . 8. člen V členih -21 in 34 se besedilo »svet za gospodarstvo in finance- nadomesti z besedilom »izvršni svet skupščine občine«. 9. člen Ta odlok velja od objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1975. St. 422-106/75-8 Šentjur pri Celju, dne 27. decembra 1975. , Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Vinko Jagodič 1. r. ŠMARJE PRI JELŠAH 230. Z ustanovitvijo in obstojem občine Šmarje pri Jelšah so delovni ljudje in občani, živeči v tej občini, ustvarili pogoje za nadaljnji razvoj samoupravnega socializma, ki ima svoj izvor v izročilu delavskega gibanja v preteklosti, v ljudski solidarnosti ter vzajemnosti ' delovnih ljudi in v prizadevanju, da bi prišlo'do ustvaritve družbe, ki bo povsem osvobojena izkoriščanja človeka po človeku, samovolje in brezobzirnosti tako, da bo sleherni človek imel možnost za svoboden in vsestranski razvoj. Delovni ljudje in občani občine Šmarje pri Jelšah ohranjajo in goje bratstvo in enotnost med narodi in narodnostmi Jugoslavije. Zato je občina Šmarje pri Jelšah vseskozi navezovala stike z drugimi občinami, predvsem z občinami celjskega območja, z bližnjimi občinami v Hrvatskem Zagorju v sosedni bratski republiki Hrvatski in z nekaterimi drugimi občinami ter navezala bratsko sodelovanje z občino Arilje v SR Srbiji. Delovni ljudje in občani podpirajo in si prizadevajo, da bi prišlo do svobode in enakopravnosti vseh narodov na svetu, da bi se ohranil svetovni mir in gojilo aktivno miroljubno sožitje, družbeni napredek in da bi v svetu zavladali povsod demokratični in humani odnosi. Izhajajoč iz vedno večjega razvoja materialne osnove družbe in socialističnih samoupravnih odnosov, ki terjajo bistvene spremembe v družbenih in političnih odnosih, so delovni ljudje in občani občine Šmarje pri Jelšah po razpravi v Socialistični zvezi delovnega ljud-. stva sklenili, da z občinskim statutom določijo na podlagi ustave SR Slovenije skupne zadeve, ki jih bodo uresničevali v občini, način njihovega uresničevanja, kakor tudi izvrševanje funkcije oblasti in družbenega upravljanja in s tem zagotovijo in utrtiijo nadaljnji razvoj socialističnih samoupravnih odnosov, upoštevajoč pri tem zlasti to, da je glavni cilj prizadevanj, da bi. se občina Šmarje pri Jelšah dvignila iz dosedanje nerazvitosti, zlasti na območju Kozjanskega in v čim krajšem času dohitela razvoj in stopnjo razvitih občin na območju SR Slovenije. Iz vseh teh razlogov je Skupščina občine Šmarje pri Jelšah na podlagi 185. člena ustave SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 6-494/74) na seji zbora združenega dela, seji zbora krajevnih skupnosti in seji družbeno- • političnega zbora dne 24. decembra 1974 sprejela STATUT občine Šmarje pri Jelšah UVODNI DEL A Samoupravni položaj delovnih ljudi in občanov občine- Šmarje pri Jelšah; ki izvira iz družbenoekonomskega in političnega sistema in temelji na ustavi in tem statutu, je njihova neodtujljiva pravica in dolžnost. S tem v zvezi nihče ne sme in ne more delovnim ljudem in občanom kratiti ali omejevati svoboščin, pravic in dolžnosti, ki jih zagotavlja ustava SR Slovenije, zakon in ta statut. Svoboščine, pravice in dolžnosti uresničujejo delovni ljudje in občani neposredno, v družbenopolitičnih organizacijah, v organizacijah združenega dela in v drugih samoupravnih organizacijah in društvih. Zveza komunistov je idejno-politična in vodilna sila delavskega razreda, delovnih ljudi in občanov, bila je organizator narodnoosvobodilnega boja in socialistične revolucije in je glavni pobudnik in nosilec politične aktivnosti pri graditvi samoupravne socialistične družbe. Zveza komunistov ima pravico in dolžnost dajati občinski skupščini in njenim organom pobude in predloge glede urejanja in reševanja vseh vprašanj, ki zadevajo delovne ljudi in občane v občini. Socialistična zveza delovnega ljudstva v občini, organizirana v občinski konferenci, krajevnih organizacijah in drugih oblikah delovanja, je najširša demokratična zveza-socialistično usmerjenih delovnih ljudi in občanov. Socialistična zveza delovnega ljudstva.določa program politične aktivnosti, družbena merila za izvolitev delegacij in delegatov za občinsko skupščino in krajevnih skupnosti, zagotavlja demokratično predlaganje kandidatov za člane delegacij, spremlja delo delegatov, organov oblasti in samoupravljanja ter nosilcev javnih in drugih družbenih funkcij, predlaga odpoklic delegatov, obravnava splošna vprašanja kadrovske politike in vzgoje kadrov, obenem pa socialistični zvezi delovni ljudje in občani sklepajo družbene in politične dogovore, oblikujejo skupna sta-, lišča in družbenopolitične akcije. Socialistična zveza delovnega ljudstva 'krepi enakopravnost delovnih ljudi in . občanov, razvija bratstvo, enotnost tn demokratično premaguje težave in spore v občini in krajevni skupnosti. Socialistična zveza daje občinski skupščini in njenim organom mnenja, predloge in pobude za reše- vanje vprašanj, ki zadevajo delovne ljudi in občane v občini, zlasti s področja davčne politike, politike cen, zaposlovanja, vzgoje in izobraževanja in drugih zadev, ki so pomembne za življenje in delo v občini. Delovni ljudje v zvezi sindikatov pomagajo usklajevati svoje interese v občini, pomagajo uresničevati pravice delavcev, vzpodbujajo, razvoj samoupravnih odnosov v občini, dajejo občinski skupščini in njenim organom pobude in predloge v zadevah delovnih ljudi in sodelujejo pri evidentiranju in izbiri kandidatov za člane delegacij, kakor tudi v volilnem postopku in pri odpoklicu delegatov. Sindikat daje pobudo za sprejemanje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov in pri tem sodeluje. Organizacija zveze borcev NOV združuje člane na podlagi razvijanja tradicij NOB in na prenašanje teh tradicij na mlade generacije, upoštevajoč pri tem zlasti izročilo legendarnega pohoda 14. divizije preko ozemlja občine. Organizacija zveze borcev NOV daje predloge in pobude občinski skupščini in njenim organom, predvsem glede skrbi za borce pri urejanju stanovanjskih vprašanj in zdravstvenega varstva. Zveza socialistične mladine združuje in vključuje mladino v družbenopolitično življenje v občini, seznanja občinsko skupščino in njene organe o predlogih, pobudah in stališčih mladih ljudi in daje pobude in predloge zlasti s področja vzgoje, izobraževanja, telesne kulture, rekreacije in zaposlovanja- V občini deluje Zveza rezervnih vojaških starešin, ki sodeluje pri krepitvi splošnega ljudskega odpora in pomaga občinski skupščini in njenim organom v obrambnih pripravah. V občini deluje Rdeči križ kot organizacija, ki vzpodbuja humane medsebojne odnose, pomaga ob nesrečah in katastrofah, skrbi za stare in onemogle ljudi in opravlja, druge človekoljubne naloge. Občinska skupščina in njeni organi vzpodbujajo in podpirajo ustanavljanje društev, ki združujejo‘občane, zlasti na področju prosvete, kulture, znanosti, športa, rekreacije, telesne kulture in drugih dejavnosti. Občinska skupščina in njeni organi zagotavljajo materialne in druge pogoje za uresničevanje funkcij in nalog družbenopolitičnih in drugih organizacij ter društev, ki uspešno delujejo v korist delovnih ljudi in občanov v občini. B Proizvodni in družbeni odnosi v občini temeljijo na osvobojenem delu, na družbeni lastnini proizvajalnih sredstev in na samoupravljanju na vseh področjih. Proizvodne in družbene odnose oblikujejo delovni ljudje in občani neposredno in po delegatih v temeljnih organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih, delovnih skupnosti državnih organov, v družbenopolitičnih organizacijah in društvih ter drugih delovnih skupnostih, v krajevnih skupnostih, v občinski skupščini in njenih organih. V vseh teh oblikah odnosov so delovni ljudje in občani dolžni s svojo dejavnostjo prispevati k nadaljnjemu razvoju socialistične družbe in k družbenemu napredku, širiti in krepiti materialno osnovo družbe in življenja posameznikov z razvijanjem proizvajalnih sil, večanjem proizvodnosti dela in nenehnim, razvijanjem socialističnih samoupravnih odnosov. Z vsem tem so delovni ljudje in občani dolžni ustvarjati pogoje za odpravljanje razlik med umskim in fizičnim delom, dolžni so graditi med ljudmi odnose, ki bodo temeljili na zavesti o skupnih interesih, na socialistični morali in poštenosti, dolžni so prispevati k uresničevanju človekovih svoboščin in pravic, krepitvi solidarnosti in humanizma med ljudmi, spoštovanja človekovega dostojanstva in razvijati vsestransko sodelovanje in zbliževanje z narodi in narodnostmi v okviru SR Slovenije in SFR Jugoslavije in izven nje, skladno s težnjami vseh naprednih ljudi v svetu. C Materialna osnova za zadovoljevanje sjtupnih potreb v občini je dohodek, ki ga ustvarjajo temeljne organizacije združenega dela na področju gospodarstva in družbenih služb ter delovni ljudje in občani z osebnim delom. Stopnja razvoja občine se mora kazati zlasti na področju družbenega standarda delovnih ljudi in občanov, gradnje stanovanj, zagotavljanja enakih pogojev za vzgojo in izobraževanje ter kulturo, v delavskem in kmečkem zavarovanju, v socialni varnosti delovnih ljudi in občanov, v nenehnem, odpravljanju vzrokov zaostalosti in nerazvitosti v občini, zlasti na območju Kozjanskega, v skupnih rezervah delovnih organizacij, v sredstvih, zbranih po samoupravnih odločitvah delovnih ljudi in občanov in končno v smotrni porabi proračunskih sredstev. Dohodek, ki ga ustvarjajo delovni ljudje in občani, se mora razdeljevati po njihovih odločitvah skupno z drugimi delovnimi ljudmi in občani neposredno in prek delegatov. Delegatski sistem zagotavlja delavcem in drugim občanom odločanje o vseh zadevah, ki se tičejo njihovih odnosov v občini. Delovni ljudje in občani na svojih zborih ustanovijo krajevno skupnost kot samoupravno skupnost zaradi neposrednega odločanja o zadovoljevanju' svojih potreb na področju jnedsebojnih odnosov v naselju in urejanju naselij, na področju otroškega varstva in socialnega skrbstva, izobraževanja in kulture, telesne kulture, varstva koristi potrošnikov, splošnem ljudskem odporu in družbeni samozaščiti. Delovnim ljudem in občanom v krajevnih skupnostih je treba zagotoviti, da jim ostane čim več sredstev, ki se v obliki davščin zberejo na območju teh skupnosti. Pospeševati je treba ustanavljanje samoupravnih interesnih skupnosti v občini in njihovo medobčinsko povezovanje. Delovnim ljudem in občanom je treba zagotoviti glede področij, za katera se ustanavljajo samoupravne interesne skupnosti, uveljavljanje njihovega vpliva na oblikovanje političnih odločitev v občini. Osnovna oblika združenega dela, v kateri • delavci neposredno in enakopravno uresničujejo svoje družbenoekonomske in druge sanhoupravne pravice in odločajo o drugih vprašanjih svojega družbenoekonomskega položaja je temeljna organizacija združenega dela. Vsakemu delavcu v združenem delu s sredstvi, ki so družbena lastnina, mora biti omogočeno, da v temeljni organizaciji združenega dela, v kateri dela in v drugih oblikah združevanja dela in sredstev skupno > in enakopravno z drugimi delavci odloča o delu in poslovanju organizacije združenega' dčla, da ureja medsebojna razmerja pri delu in odloča o. dohodku, ki se doseže v različnih oblikah dela in sredstev in da si pridobiva osebni dohodek. & Delovni ljudje in občani, povezani v krajevnih skupnostih, v temeljnih organizacijah' združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih oblikah povezovanja, uresničujejo na ravni občine svoje pravice in dolžnosti neposredno in preko delegacij v občinski skupščini in skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti, ki so sestavni del skupščinskega sistema. Samoupravne interesne skupnosti ustanavljajo delovni ljudje in občani za organizirano zadovoljevanje svojih osebnih in skupnih potreb po storitvah na področju vzgoje in izobraževanja, kulture, telesne kulture, zdravstva, varstva matere, otroka in družine, socialnega skrbstva, varstva človekovega okolja ter komunalnega in stanovanjskega gospodarstva. V teh skupnostih, enakopravno in sporazumno odločajo o opravljanju teh dejavnosti skladno s skupnimi interesi, določajo politiko njihovega razvoja, združujejo sredstva za financiranje teh dejavnosti in opravljajo druge zadeve ter uresničujejo skupne interese iz omenjenih področij. Delavcem in drugim delovnim ljudem, ki dajejo sredstva za uresničevanje ciljev samoupravnih interesnih skupnosti, morajo biti zagotovljene pravice, da odločajo o teh sredstvih. D Pa bi bili v skupščinskem sistemu zastopani vsi interesi delovnih ljudi in občanov, sestavlja občinsko skupščino več zborov in sicer: zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični ’ zbor. Zbor združenega dela sodeluje pri odločanju o vprašanjih, ki imajo pomen za delavce in druge delovne ljudi v združenem delu, zbor krajevnih skupnosti sodeluje pri odločanju o vprašanjih, ki imajo pomen za delovne ljudi in občane v krajevnih skupnostih, družbenopolitični zbor pa sodeluje pri odločanju o vprašanjih uresničevanja razvoja in varstva z- ustavo določenega socialističnega samoupravnega sistema. Kadar se na zasedanju občinske skupščine obravnavajo vprašanja, iz področij, na katerih obstoje samoupravne interesne skupnosti, sodelujejo skupščine teh skupnosti v delu občinske skupščine. Kot izvršilni organ občinske skupščine se oblikuje izvršni svet, ki je odgovoren občinski skupščini za izvajanje politike, izvrševanje predpisov in drugih splošnih aktov občinske skupščine, za splošno stanje v občini in za usmerjanje in usklajevanje dela občinskih upravnih organov. V tej vlogi ima pravico podati ostavko, če meni, da ne more uspešno opravljati svojih nalog. V statutu , je na novo opredeljena vloga občinske uprave, da bi se uspešneje izvajal skupščinski sistem in delegatski odnosi. S splošnimi akti občinske skupščine bodo razmejene pristojnosti občinske skupščine in občinske uprave, vključno s sekretarjem občinske skupščine, kolikor' ni to določeno v samem statutu. Občinski upravni organi morajo dobiti ustrezno' samostojnost in avtoriteto, ki bo skladna z nadaljnjim Razvojem družbe in bo tako omogočeno, da občinski upravni organi prevzamejo večjo odgovornost in da se točno razmeji pristojnost občinske skupščine in občinske uprave na vseh področjih. E V skladu s temelji sistema obrambe SFR Jugoslavije in konceptom splošnega ljudskega odpora in obrambnim načrtom SR Slovenije občina ureja in organizira obrambne priprave, v vojni pa vodi splošni ljudski odpor na svojem ozemlju. V ta namen določi obrambni načrt jn v skladu z njim usmerja obrambne priprave prebivalstva glede gospodarstva in družbenih dejavnosti ter njihovo delo v vojnih razmerah, ustanavlja in vodi enote in službe teritorialne obrambe, usmerja obrambne priprave krajevnih skupnosti, or ga- nizacij združenega dela in drugih organizacij in skupnosti, organizira in vodi civilno zaščito ter izvršuje druge naloge, pomembne za ljudsko obrambo. Učinkovitost splošnega ljudskega odpora se zagotavlja z vključevanjem vseh človeških in materialnih zmogljivosti in sredstev v oborožen boj in vse druge oblike odpora zoper napadalca. F' Razvijati je treba oblike prostovoljnega medobčinskega sodelovanja, zlasti s sosednimi občinami. Sodelovanje se mora razvijati predvsem na takih področjih, kjer gre za urejanje na podobnih zasnovah, npr. davčna politika, urbanistično planiranje, razvoj šolstva, razvoj kmetijstva, turizma, komunalnega gospodarstva, sredstev javnega obveščanja itd. Sodelovanje je treba razvijati predvsem z vidika določenega gospodarsko zaokroženega prostora celjskega območja zaradi enotnega urejanja gospodarskih dejavnosti in družbenih služb. G Ta temeljna načela so sestavni del statuta občine Šmarje pri Jelšah in tvorijo podlago za razlaganje in razumevanje določb statuta, za sprejemanje splošnih aktov, s katerimi se določa politika in nadaljnji samoupravni razvoj v občini, so pa tudi temelj za življenje in delo vseh delovnih ljudi in občanov v občini Šmarje pri Jelšah. Prvi del OBČINA ŠMARJE PRI JELŠAH 1. člen Občina Šmarje pri Jelšah je samoupravna in temeljna družbenopolitična skupnost, ki temelji na samoupravljanju in oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi in občanov (v nadaljnjem besedilu: občina). V občini delovni ljudje in občani uresničujejo in zagotavljajo svoje in zadovoljujejo skupne potrebe, usmerjajo družbeni razvoj, izvršujejo funkcije oblasti in upravljajo druge družbene zadeve. Občina je pravna oseba. Občina je v sestavu SR Slovenije. 2. člen Obmbčje občine obsega tale naselja po aoecednem redu: Babna brda Babna gora Babna reka Beli potok pri Lembergu' Belo Bezgovica Bistrica Bistrica ob Sotli Bobovo pri Šmarju Bodrež Bodrišna vas Brecljevo Brestovce Brezje pri Lekmarju Brezje pri Podplatu Brezovec pri Polju Brezovec pri Rogatcu Buče Bukovje pri Babni gori Cerovec pod Bočem Cerovec pri Šmarju Ceste Cmereška gorca Čača vas Črešnjevec ob Bistrici Dekmanca Dobležiče Dobdovec pri Rogatcu Dol pri Pristavi Dol pri Šmarju Donačka gora Dragomilo Drensko rebro Drevenik . Dvor Gaberce Gabrovec pri Kostrivnici Gaj Globoko pri Šmarju Golobinjek ob Sotli Gorjane Gornja vas Gostinca Gradišče Gradiški dol Grliče Grobelce Grobelno (del) Gubno Hajnsko Hajnsko ob Bistrici Imeno- Imenska gorca Irje' x Jazbine Jerčin Jerovska vas Ješovec pri Kozjem Ješovec pri Šmarju Kačji dol Kamence Kamenik Kamana gorca Klake Konuško Koretno Korpule Kozje Kristan vrh Križan vrh Krtince Kunšperk Lastnič Laše Lekmarje Lemberg pri Šmarju Lesično Lipovec Ločen dol Log Mala Pristav^ Male Rodne Mestinje Močle Nezbiše Nimno Nova vas pri Šmarju Orehovec Ortnice Osredek Pecelj Pečica Pij ovci Pilštanj Plat Platinovec Ples Podčetrtek Podplat Podsreda Podturn Poklek pri Podsredi Polje ob Sotli Polje ob Bistrici Polžanska gorca Polžanska vas Predel Predenca Prelasko Preloge pri Šmarju Pristava pri Lesičnem Pristava pri Mestinju Pristavica Pernek Pustike Rajnkovec Rakovec Ratanska vas Rjavica Rogaška Slatina Rogatec Roginska gorca Rudnica Sedlarjevo Sela Senovica Sladka gora Slake Sodna vas Sopote Sotensko pri Šmarju Spodnja Kostrivnica Spodnja Ponkvica Spodnje Mestinje Spodnje Negonje Spodnje Sečovo Spodnje Selce Spodnje Tinsko Spodnji Gabernik Srebrnik Stojno selo Stranje Strmec pri Rogatcu Strtenica Sv. Ema Sv. Jurij Šentvid pri Grobelnem Serovo Škofija Šmarje pri Jelšah Tekačevo Tlake Topole Topolovec Topolovo Trebče Trliče Tržišče Tuncovec Velike Rodne Verače Veternik Vidoviča Vinec Vinski vrh pri Slivnici Vinski vrh pri Šmarju Virštanj Vodenovo Vojsko Vonarje Vrenska gorca Vrh Vršna vas Zadrže Žagaj Žagaj pod Bočem Zagorje Zastranje Završe pri Grobelnem Zdole Zeče pri Bučah Zgornja Kostrivnica Zgornje Negonje Zgornje Sečovo Zgornje Tinsko Zgornji Gabernik Zibika Zibiška vas Zahenberc Sedež občine je v Šmarju pri Jelšah. Območje občine, ki je določeno z republiSKim zakonom, se na predlog in po razpravi delovnih ljudi in občanov določenega območja skladno z zakonom lahko spremeni tako, da se del ozemlja združi z drugo občino. Na isti način se lahko del ozemlja druge občine priključi občini Šmarje pri Jelšah. « Razprava se izvede v okviru Socialistične zveze delovnega ljudstva, nato pa opravi referendum skladno z zakonom. 3. člen Občina ima svoj pečat, ki je okrogle oblike In obsega grb SR Slovenije in besedilo: Socialistična republika Slovenija, Skupščina občine Šmarje pri Jelšah. 4. člen Občinski praznik je 9. september, ki se slavi v spomin na dan 9. septembra 1944, ko je XIII. brigada skupno s kozjanskim odredom osvobodila Kozje in pretežni del Kozjanskega. Način praznovanja občinskega praznika je določen s posebnim odlokom. 5. čleri Občina ima svoj statut, ki ga kot skupni dogovor na zborih delovnih ljudi v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih oblikah samoupravnega povezovanja, združevanja in sporazumevanja v občini po razpravi v Socialistični zvezi delovnega ljudstva sprejme občinska skupščina. 6. člen Občani občine so osebe, ki imajo na njenem območju stalno prebivališče. 7. člen Občina lahko zaslužnim občanom in drugim, osebam ter organizacijam in skupnostim ljudi podeljuje, priznanja, nagrade in častne naslove. Postopek in način podeljevanja se uredi s posebnim odlokom. ^ Drugi del DRUŽBENA UREDITEV I. poglavje Razvoj gospodarstva in drugih dejavnosti 8. člen Delovni ljudje in občani v občini načrtno usmerjajo razvoj gospodarstva in drugih družbenih dejavnosti, izvršujejo funkcije oblasti in uresničujejo vse druge skupne interese, razen tistih, ki jih skladno z ustavo uresničujejo v širših družbenopolitičnih skupnostih, s tem da: — spremljajo, proučujejo in usmerjajo gospodarska in druga družbena gibanja, — skrbijo za pravilno.in popolno izkoriščanje surovinske osnove in proizvodnih zmogljivosti, — spodbujajo modernizacijo in obnovo obstoječih gospodarskih zmogljivosti in njihovo razširitev, — spodbujajo in skrbijo za izvajanje in uporabo znanstvenih izsledkov v organizaciji in tehnologiji proizvodnje, — s spodbujanjem samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja zagotavljajo smotrno vzdrževanje In uporabo družbenih sredstev, — se aktivno vključujejo v integracijska gibanja v gospodarstvu in družbenih dejavnostih ter vplivajo na njihovo uresničevanje, — skrbijo za razvoj osebnega in družbenega standarda ter drugih pogojev, ki krepijo ustvarjalne sposobnosti delovnega človeka, — spodbujajo in razvijajo druge dejavnosti, ki prispevajo k krepitvi materialne osnove občine in naselij, — določajo, usklajujejo in uresničujejo skupne interese in solidarno zadovoljujejo svoje materialne, socialne, kulturne in druge potrebe, — urejajo medsebojne odnose, — zagotavljajo in organizirajo opravljanje del skupnega pomena za delovne ljudi in občane ter splošnega družbenega pomena in v ta namen ustanavljajo skupne organe družbenega samoupravljanja ter organe oblasti, — zagotavljajo neposredno izvrševanje zakonov, kolikor ni to v pristojnosti širših družbenopolitičnih skupnosti, — zagotavljajo uresničevanje ustavnih svoboščin, pravic in dolžnosti delovnih ljudi in občanov, — zagotavljajo uresničevanje enakopravnosti narodov in narodnosti, — varujejo zakonitost ter organizirajo in opravljajo družbeno nadzorstvo, — zagotavljajo javni red in mir, varstvo ljudi in premoženja, medsebojno poravnavanje sporov ter organizirajo in uresničujejo družbeno samozaščito, urejajo, organizirajo fn usklajujejo priprave za splošni ljudski odpor ter urejajo druga vprašanja s področja ljudske obrambe, — skrbijo za urejanje in smotrno izkoriščanje zemljišč in stvari v splošni rabi, — skrbijo za smotrno urbanistično ureditev naselij ter prostorsko urejanje, — opravljajo zadeve s področja regionalno prostorskega planiranja na območju občine, skrbijo za smotrno izkoriščanje in urejanje mestnih zemljišč in določajo zazidalne načrte ter druge programe uporabe površin, — skrbijo za gradnjo, upravljanje in vzdrževanje lokalnih cest ter urejanje prometa na njih, — skrbijo za varstvo človekovega naravnega okolja, — z ustanavljanjem in organiziranjem komunalnih organizacij in služb in z gradnjo komunalnih naprav zagotavljajo zadovoljevanje življenjskih potreb občanov in njihovih skupnosti glede preskrbe z energijo in vodo ter skrbijo za opravljanje požarnovarnostne službe, vzdrževanje kanalizacije, javnega zelenja in nasadov, javne razsvetljave, — zagotavljajo' in skrbijo za varstvo matere, otroka in družine, za varstvo občanov, ki niso zmožni sami skrbeti zase in za svoje pravice ter za varstvo svojih koristi, skrbijo za varstvo borcev in žrtev fašističnega nasilja; skrbijo za odpravljanje vzrokov in pojavov, ki povzročajo ali pospešujejo socialno razlikovanje. — po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo ^n združujejo sredstva za graditev stanovanj ter z družbenimi dogovori, samoupravnimi sporazumi in pogodbami urejajo medsebojna razmerja, pravice in obveznosti pri graditvi, uporabi in gospodarjenju s stanovanji, — načrtujejo in zagotavljajo urbanistične, komunalne in druge splošne pogoje za zadovoljevanje stanovanjskih potreb občanov, pri čemer posvečajo posebno skrb stanovanjskih potrebam občanov in družin, ki so po ustavi in zakonu deležne posebne družbene pomoči, skrbijo za urejanje stanovanjskih razmerij in za uveljavljanje stanovanjskih pravic občanov, — vzpodbujajo in razvijajo ter uresničujejo samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje za urejanje vprašanj skupnega pomena za občane in delovne ljudi v občini, — razvijajo varstvo, vzgojo in izobraževanje mladine in izobraževanje odraslih, skrbijo za ustanavljanje, delovanje in razvoj kulturnoprosvetnih organizacij in društev, skrbijo za varstvo in vzdrževanje kulturnih in zgodovinskih spomenikov in spominskih obeležij, pospešujejo amatersko in drugo kulturno dejavnost. — pospešujejo razvoj telesne vzgoje in rekreacije ter podpirajo izgradnjo in vzdrževanje telesnovzgojnih, športnih" in rekreacijskih objektov, — pospešujejo razvoj zdravstvene službe in skrbijo za zdravstveno varstvo ter socialno varnost delovnih ljudi, — oblikujejo kadrovsko politiko in zagotavljajo njeno uresničevanje,- usklajujejo politiko zaposlovanja in poklicnega usmerjanja mladine, — izvajajo družbeno kontrolo nad organizacijami združenega dela, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega iliteresa, — organizirajo in izvajajo družbeno nadzorstvo, — uresničujejo sodelovanje z drugimi občinami in drugimi družbenopolitičnimi skupnostmi kakor tildi z ustreznimi tujimi in mednarodnimi organi in organizacijami ter lokalnimi skupnostmi tujih držav v okviru sprejete zunanje politike SFRJ in mednarodnih po- ' godb. 9. člen Delov* ljudje in občani v prvi vrsti zagotavljajo materialne in druge pogoje za razvoj industrijske proizvodnje, ki ima osnovo v danih razmerah v občini, zlasti steklarske, lesne, tekstilne, predelovalne in drugih panog industrije, glede katerih bi se pokazala možnost nastanka in razvoja. 10. člen Delovni ljudje in občani zagotavljajo pogoje za razvoj gradbeništva, prevoza in prometa. 11. člen Delovni ljudje in občani se zavzemajo za trajno sodelovanje med organizacijami združenega dela v proizvodnji in organizacijami, ki se ukvarjajo s prometom blaga in storitev zaradi razvoja trgovine. Predvsem se delovni ljudje in občani zavzemajo za razvoj tistih organizacij, ki se ukvarjajo z rednim pre-skrbovanjem blaga široke potrošnje in z oskrbo z reprodukcijskim materialom. 12. člen Delovni ljudje in občani posvečajo posebno skrb razvoju in napredku turizma in drugih dejavnosti, ki so pogoj za razvijanje zdraviliškega turizma ih drugih oblik turizma, zlasti tam, kjer obstoji naravna in druga Podlaga (Rogaška Slatina, območje Atomskih toplic in krajinski park Kumrovec-Kozjansko). 13. člen Delovni ljudje in občani spodbujajo in razvijajo proizvodno in storitveno obrt ter gostinstvo, ki skrbi za prehrano delovnih ljudi, občanov in turistov. Razvoj obrti in gostinstva se pospešuje s širjenjem omrežja poslovnih prostorov, z davčnimi olajšavami za določene vrste obrtnih in gostinskih dejavnosti ter z ustanavljanjem obrtnih delavnic in obratov družbene prehrane. 14. člen Delovni ljudje in občani zagotavljajo pogoje in sprejemajo ukrepe za napredek kmetijske proizvodnje, pri čemer dajejo prednost tistim kmetijskim panogam, ki imajo najboljše naravne in tržne pogoje (živinoreja, sadjarstvo, pridelovanje jagodičevja, pridelovanje zelenjave in sočivja, vinogradništvo, hmeljarstvo, čebelarstvo). Delovni ljudje in občani razvijajo kmetijske pospeševalne službe, pospešujejo razvoj veterinarske službe in skrbijo za zdravstveno varstvo živali. Delovni ljudje in' občani podpirajo razvoj in napredek lovstva in ribolova na območjih, kjer so za to dani pogoji. 15. člen Delovni ljudje in občani zagotavljajo pogoje za napredno in sodobno gospodarjenje z gozdovi. 16. člen Delovni ljudje, in občani zagotavljajo razvoj socialističnih družbenih odnosov v kmetijstvu in gozdarstvu prek organizacij združenega dela s področja kmetijstva in gozdarstva in prek kmetijskih skupnosti. Delovni ljudje in občani podpirajo dolgoročno združevanje dela in delovnih sredstev med kmeti in delavci v kmetijskih organizacijah združenega dela in s tem omogočajo ustvarjanje pogojev za hitrejši napredek zasebnega kmetijstva in gozdarstva, obenem pa se zavzemajo za sodelovanje kooperantov s kmetijskimi delovnimi organizacijami. Delovni ljudje in občani zagotavljajo tako samoupravno organiziranje v organizaciji združenega dela, ki gospodari z gozdovi, da bo zasebnim lastnikom goz-dnov dana pravica odločanja o vprašanjih, ki zadevajo gospodarjenje z gozdovi. 17. člen Delovni ljudje in občani skrbijo za razvoj družbenih dejavnosti na področju vzgoje in izobraževanja, otroškega varstva, kulture, telesne kulture, zdravstva, socialnega skrbstva in drugih dejavnosti neposredno in po organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih ter drugih organizacijah in skupnostih, določajo politiko njihovega razvoja, združujejo sredstva za pospeševanje teh dejavnosti in opravljajo druge zadeve ter uresničujejo/ druge skupne interese, ki izvirajo iz narave odnosov na posameznih področjih teh dejavnosti. 18. člen Zaradi čimbolj skladnega in vsestranskega razvoja občinska skupščina in njeni organi sodelujejo z organizacijami združenega dela in drugimi organizacijami in spremljajo njihovo delo, zlasti: — kako se v dejavnosti organizacije uresničuje politika občine, republike in federaciji, ki je določena v družbenih planih in drugih aktih, — kakšne uspehe dosegajo v povečanju proizvodnje, produktivnosti in uspešnosti dela ter razširitvi svojega poslovanja, — kako uporabljajo družbena• sredstva, s katerimi razpolagajo, zlasti kako usmerjajo svojo investicijsko dejavnost, — kakšnih okrepov se lotevajo za izboljšanje poslovnega sodelovanja, , — kako skrbijo za strokovno Usposabljanje svojiii delavcev, — kako skrbijo za napredek in razvoj samoupravljanja,- ^ — kakšne ukrepe sprejemajo ža izboljšanje delovnih pogojev in življenjskega standarda svojih delavcev. Občinska skupščina lahko daje organizacijam združenega dela in drugim organizacijam s tem v zvezi priporočila in sprejema druge ukrepe, ki so v skladu z zakr,«i in drugimi predpisi. II. poglavje Družbeno načrtovanje 19. člen Usklajevanje odnosov v družbeni reprodukciji in usmerjanje razvoja občine se uresničuje z družbenim načrtovanjem na samoupravni podlagi v raznih oblikah medsebojnega povezovanja aktivnosti organizacij združenega dela in drugih organizacij, ter skupnosti, v katerih delavci in’ drugi delovni ljudje upravljajo zadeve in sredstva družbene reprodukcije. 20. člen Delavci in drugi delovni ljudje v organizacijah združenega dela ter v samoupravnih in krajevnih skupnostih usklajujejo svoje plane in programe za delo in razvoj s skupnimi interesi in cilji, določenimi s samoupravnimi sporazumi in dogovori. 21. člen Delavci in drugi delovni ljudje v organizacijah združenega dela sprejemajo dolgoročne razvojne^ programe, s katerimi določajo razvoj organizacij ter njihovo poslovno usmeritev za daljše časovno obdobje, pri čemer mora biti vključen v razvojni program tudi prostorčki načrt-skladno z urbanističnimi in zazidalnimi načrti. Dolgoročni razvojni program vsebuje tudi analizo pogojev za vključevanje organizacije združenega dela v regionalni, republiški in zvezni načrt družbenoekonomskega razvoja. 22. člen Delavci in drugi delovni ljudje v organizacijah združenega dela sprejemajo na osnovi dolgoročnih razvojnih programov srednjeročne razvojne programe ter letne plane. Letni plani morajo vsebovati sredstva za 'zadovoljevanje potreb delavcev in drugih občanov v krajevnih skupnostih. Letni plan v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela se mora sprejeti po enotni metodologiji, ki jo predpiše občinska skupščina. Letni plani se Iahkr' sprejmejo tudi v obliki družbenega dogovora. Letni plani se usklajujejo v občinskem, medobčinskem, republiškem in zveznem prostoru. Usklajevalni postopek organizirajo in izvedejo pristojni organi občinske skupščine. Temeljne in druge organizacije združenega dela se lahko dogovorijo za oblikovanje drsečih srednjeročnih programov in za akcijske razvojne programe posameznih dejavnosti in panog. 23. člen Delov*i ljudje in občani v krajevni skupnosti sprejemajo dolgoročne programe razvoja krajevne skupnosti za zadovoljevanje skupnih potreb delovnih ljudi in občanov za daljše časovno obdobje, pri čemer pa morajo upoštevati razvoj možnosti glede na splošno gospodarsko rast temeljnih in drugih organizacij združenega dela ter osebno delo kmetov in obrtnikov. 24. člen Delovni ljudje in občani organizirani v samoupravnih interesnih skupnostih sprejemajo predloge dolgoročnih razvojnih programov, ki morajo temeljiti na načelu vzajemnosti in solidarnosti zaradi zadovoljevanja svojih osebnih in skupnih potreb na področjih teh skupnosti. Dolgoročne razvojne programe enakopravno sprejemata skupščina samoupravne interesne skuonosti in občinska skupščina. 25. člen JNa poaiagi uotgoročnih razvojnih programov organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in interesnih skupnosti sprejme občinska skupščina družbeni plan, potem ko se skupaj ocenijo možnosti in pogoji za razvoj občine in uskladijo skupni interesi. Z družbenim planom občine se določi skupna razvojna politika in skladno z njo usmerja družbena reprodukcija Z družbenim planom se določijo tudi smernice in okviri za ukrepe politike, s katerimi organi občine skladno s svojimi pravicami in dolžnostmi zagotavljajo pogoje za uresničevanje skupnih interesov občine. 26. člen Za opredelitev skupnih interesov in ciljev gospodarskega in družbenega razvoja v občini se sklepa za določeno obdobje družbeni dogovor med organizacijami združenega dela in drugimi organizacijami, občinsko skupščino sindikati in interesnimi skupnostmi. 27. člen vsako leto se v občini izdela ocena možnosti za / razvoj in se na tej podlagi upoštevajoč načela družbenega dogovora za nadalje usklajujejo skupni interesi. X 28. člen .Podlaga za programiranje in planiranje razvoja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti v občini so programi in plani organizacij združenega dela in skupnosti, ki morajo biti usklajeni s skupnimi interesi in cilji, določenimi s samoupravnimi sporazumi, družbenimi dogovori in družbenim planom občine. 29. člen Za urejanje, gradnjo, rekonstrukcijo in asanacijo naselij, komunalno opremljanje naselij ter varstvo družbenih prostorskih koristi sprejme občinska skupščina urbanistični program-, urbanistične načrte, zazidalne načrte in urbanistični red. V vseh teh aktih morajo biti predvideni tudi objekti za zadovoljevanje splošnih družbenih in skupnih potreb. 30. člen Delovni ljudje in občani skrbijo za smotrno in dolgoročno kadrovsko politiko tako, da na vseh področjih družbenega dela podpirajo stalno strokovno in družbenopolitično izobraževanje, uveljavljanje znanja, sposobnosti, delavnosti in ustvarjalnosti. , S tem v zvezi so delovni ljudje in občani kot nosilci izvajanja načel kadrovske politike dolžni: — hkrati s programiranjem razvoja načrtovati tudi potrebe po kadrih. — spodbujati stalno strokovno rast in usposabljanje kadrov ter njihovo smotrno zaposlovanje, — skrbeti za družbenopolitično izobraževanje delovnih ljudi in občanov, — zagotoviti, da se pri kandidiranju za vodilna delovna mesta in pri določanju delegatov upoštevajo poleg strokovnih tudi moralne in družbenopolitične lastnosti, — zagotoviti, da se sposobni in nadarjeni mladini pri izobraževanju nudi družbena pomoč štipendiranja, kreditiranja, šolanja in na druge načine. Podrobnosti glede kadrovske politike se uredijo z družbenim dogovorom. III. poglavje Zadovoljevanje družbenih potreb a) Skupne dbločbe 31. člen Delovni ljudje in občani samostojno odločajo o obsegu in načinu financiranji splošnih družbenih potreb v okviru z zakonom določenega sistema virov in vrst davkov, prispevkov, taks in drugih davščin. Splošne družbene potrebe v občini se,financirajo iz davkov, prispevkov, taks in drugih dajatev, ki so dohodek občinskega proračuna. 32. člen Sredstva proračuna občine se uporabljajo za financiranje občinskih organov, sofinanciranje družbenopolitičnih organizacij in društev, dopolnilno financiranje skupnih potreb delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih, za zagotovitev materialnih pravic borcev NOV, za ljudsko obrambo in-potrebe splošnega ljudskega odpora, za družbeno pomoč socialno ogroženim občanom, za intervencije v gospodarstvu in*za druge obveznosti občine, ki jih določi zakon, odlok občinske skupščine, družbeni dogovor in drugi predpisi. Sredstva iz občinskega proračuna se delijo uporabnikom glede na pomen in obseg dejavnosti, ki je raz* vidna in programov dela, ki jih predložijo uporabniki. 33. člen Delovni ljudje ih občani za'dovoljujejo svoje osebne in skupne potrebe, interese in naloge v samoupravnih interesnih skupnostih in v krajevnih -skupnostih. 34. člen Samoupravne interesne skupnosti ustanavljajo delovni ljudje in občani neposredno ali po svojih samoupravnih organizacijah in skupnostih zaradi zadovoljevanja svojih osebnih in skupnih potreb ter interesov z namenom, da bi s temi potrebami in interesi usklajevali delo na področju določene skupnosti. Pobudo za ustanovitev samoupravne interesne, skupnosti da občinska organizacija socialistične zveze delovnega ljudstva. Pravice, obveznosti in odgovornosti v mesebojnih razmerjih v samoupravni interesni skupnosti ureja samoupravni sporazum o njeni .ustanovitvi, njen statut in drugi samoupravni akti. 35. člen Za zadovoljevanje svojih potreb in interesov -v samoupravnih interesnih skupnostih plačujejo delovni ljudje in občani tem skupnostim prispevke iz svojih osebnih dohodkov in iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela skladno z namenom, za katere so ta sredstva namefijena. 36. člen Delavci in drugi delovni ljudje ustanavljajo samoupravne interesne skupnosti na področjih vzgoje in izobraževanja, kulture, zdravstva, socialnega skrbstva, telesne kulture, stanovanjskega in komunalnega gospodarstva, kmetijstva in na drugih področjih! Na ta način delavci in drugi delovni ljudje po načelih vzajemnosti in solidarnosti uresničujejo svoje osebne in skupne potrebe ter interese skupno z delavci organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti na teh področjih. V samoupravnih interesnih skupnostih se uresničuje svobodna menjava dela. združujejo delo in sredstva ter se enakopravno in skupno odloča o opravljanju omenjenih dejavnosti skladno s skupnimi interesi, določa politiko razvoja in pospeševanja teh dejavnosti ter uresničujejo drugi skupni interesi. Medsebojna razmerja v samoupravnih interesnih skupnostih se urejajo tako, da se delavcem in drugim delovnim ljudem, ki v teh skupnostih združujejo sredstva, zagotavljajo pravica odločanja o teh sredstvih, delavcem organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti na drftenjenih področjih pa pravica, da v svobodni menjavi dela uresničujejo enak družbenoekonomski položaj kot delavci v drugih organizacijah združenega dela. 37. člen V občini so družbena lastnina proizvajalna sredstva in druga sredstva združenega dela, naravna bogastva, proizvodi družbenega dela, sredstva skupne porabe in družbenega standarda, z družbenim delom dosežen dohodek, sredstva splošne družbene porabe in dobrine v splošni rabi. 33. člen Proti organizaciji združenega dela, v kateri je bistveno moteno uresničevanje samoupravnih pravic delavcev oziroma, če organizacija ne izpolnjuje svojih zakonitih obveznosti, se lahko pod pogoji in v postopku določenem z zakoni, ukrepa na potreben način in začasno omeji izvrševanje samoupravnih pravic, dokler se ne odpravijo vzroki, ki so narekovali ustrezne ukrepe. 39. člen Občina v okviru ustave in zakonov skladno z načeli vzajemnosti in solidarnosti daje ekonomsko in drugo pomoč organizacijam združenega dela, ki zaidejo v večje ekonomske težave. ) 40. člen Občinska skupščina lahko pod pogoji, ki jih določa zakon, predpiše obvezno združevanje določenih organizacij združenega dela, kadar to terja tehnološka enotnost na posameznem področju. 41. člen Delovni ljudje in občani imajo pravico in dolžnost, da se samoupravno organizirajo v krajevni skupnosti in v njej s sodelovanjem z drugimi samoupravnimi skupnostmi in organizacijami neposredno zadovoljujejo svoje osebne in skupne potrebe, odločajo o uresničevanju svojih skupnih interesov in sodelujejo pri odločanju o vprašanjih skupnega pomena. 42. člen Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovni ljudje ter občani v samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah združujejo s samoupravnim sporazumom "delo in sredstva ter urejajo medsebojna razmerja, usklajuje medsebojne interese v družbeni delitvi dela ter določajo osnove in merila za usklajevanje svojih interesov s skupnimi interesi. Organizacije in skupnosti, ki so sklenile samoupravni sporazum ali pristopile k njemu, so odgovorne za njegovo izvajanje. Občinska skupščina v okviru svojih pravic in dolžnosti spodbuja samoupravno sporazumevanje in lahko določi, da so organizacije in skupnosti določenega področja dolžne, začeti postopek za samoupravno sporazumevanje. 43. člen Z družbenim dogovorm zagotavljajo in uresničujejo organizacije združenega dela, njihova združenja, interesne skupnosti, občinski organi ter družbenopolitične organizacije in druge organizacije usklajevanje in urejanje družbenoekonomskih in drugih odnosov širšega družbenega pomena. Družbeni dogovor organizacije in skupnosti, ki' ga sklenejo ali k njemu pristopijo, zavezuje in so odgovorne za njegovo izvajanje. b) Vzgojo in izobraževanje 44. člen Delovni ljudje in občani skrbe za vzgojo iri izobraževanje na svojem območju, predvsem na področjih predšolske vzgoje otrok, osnovnega in srednjega šolstva in izobraževanja odraslih. Organizacija vzgoje in izobraževanja temelji na samoupravljanju delavcev vzgojnih in izobraževalnih zavodov ter na neposrednem sodelovanju organizacij združenega dela, drugih samoupravnih organizacij in delovnih ljudi. • 45. člen , Za uresničevanje vzgoje in izobraževanja, neposredno povezovanje dejavnosti vzgojnih in izobraževalnih zavodov s potrebami gospodarstva in družbenih služb in ža obravnavanje drugih vprašanj s področja vzgoje in izobraževanja ki imajo skupen pomen za občino, obstoji izobraževalna skupnost. Delovni ljudje in občani zagotavljajo skladno z možnostmi in potrebami družbenega razvoja materialne, kadrovske in druge pogoje za splošno, strokovno, kulturno, tehnično in družbeno vzgojo ter izobraževanje, zlasti za delo osnovnih šol. strokovnih in drugih šol, zS delo delavske univerze ter izobraževalnih cen- trov, za ureditev temeljnih odnosov na teh področjih in izenačevanja pogojev vseh otrok in odraslih, ki te izobrazbe nimajo. 46. člen • Vzgojni in izobraževalni zavodi so dolžni svojo dejavnost organizirati tako, da bo zagotovljeno nemoteno izvajanje vzgojnoizobraževalnega procesa, z ustrezno kadrovsko politiko pa morajo skrbeti za ustrezno kvaliteto svojega dela. . e 47. člen Otrokom je zagotovljeno obvezno osnovno šolanje. Program razvoja osnovnih šol mora omogočiti šolanje vsem otrokom pod normalnimi pogoji. 48. člen Predšolska vzgoja se opravlja v vzgojnovarstvenih zavodih in v oddelkih male šole. Mrežo vzgojnovarstvenih zavodov je treba oblikovati skladno s programi ustrezne samoupravne interesne skupnosti. 49. ' člen Otrokom in mlajšim polnoletnim osebam z motnjami v telesnem in duševnem razvoju je zagotovljeno usposabljanje do vključitve v delo v posebni osnovni šoli in na druge načine. 50. člen Izobraževalna skupnost zagotavlja osnovne materialne pogoje za prehrano šoloobveznih otrok. Osnovne šole ^o dolžne skrbeti za organiziranje prehrane svojih učencev. Šolsko kuhinjo ustanovi ena osnovna šola ali več šol skupaj skladno s programom organizacije prehrane učencev. . 51. člen • Delovni ljudje in občani si morajo nenehno prizadevati, da bi se omogočilo brezplačno prejemanje učbenikov in drugih šolskih pripomočkov za socialno šibk^ otroke, da bi prišlo 'do brezplačnega prevažanja v osnovno šolo in do sistematičnega zdravniškega pregledovanja predšolskih in šolskih otrok. , . 52. člen Delovni ljudje in občani skupaj z delovnimi ljudmi . in občani drugih.občin celjskega območja zagotavljajo razvoj srednjega in višjega šolstva glede na potrebe po strokovnih kadrih s tem, da sodelujejo pri financiranju investicij, vzdrževanju zgradb, izboljšanju opreme in učnih pripomočkov v ustreznih šolah in domovih učencev in študentov teh šol. 53. člen Da bi se omogočilo tudi odraslim občanom pridobivanje in izpopolnjevanje splošne, strokovne in družbenopolitične ižbbrazbe, ustanovi občinska skupščina na predlog delovnih ljudi in občanov delavsko univerzo in druge izobraževalne zavode, ki imajo tele naloge: — da ugotavljajo in proučujejo vzgojnoizobraže-valne potrebe odraslih v občini, — da programirajo in načrtujejo vzgojnoizobraže-valne naloge v občini in sodelujejo s temeljnimi organizacijami združenega dela in drugimi organizacijami ter skupnostmi ter z družbenopolitičnimi organizacijami,. — da skladno z obstoječimi predpisi, sporazumi in dogovori izvajajo naloge po pedagoških in androgoških načelih za strokovno, splošno, družbenopolitično in kulturnoestetsko izobraževanje, — da zagotavljajo trajno in stalno izobraževalno dejavnost, s tem pa usklajujejo specifične potrebe in možnosti glede izobraževanja odraslih. Ce v občini ne obstoje v organizacijah združenega dela izobraževalni centri je treba ustanavljati po dogovoru in priporočilu izobraževalne centre v okviru več organizacij združenega dela, ki naj bi skladno z družbenim dogovorom o kadrovski politiki v sodelovanju z delavsko univerzo reševali probleme strokovnega izobraževanja. 54. člen Delovni ljudje m občani zagotavljajo sredstva za štipendiranje in kreditiranje šolanja kadrov zlasti tistih, ki jih v občini primanjkuje in socialno šibkih otrok, ki dosegajo dobre učne uspehe. Z družbenim dogovorom se uredi financiranje in urejevanje štipendij oziroma kreditov. c) Kultura 55. člen Delovni' ljudje in občani zagotavljajo razvoj kulturne dejavnosti v občini in spodbujajo širjenje in poglabljanje kulturnih potreb. Pri tem je treba dajati prednost tistim dejavnikom na kulturnem področju, ki s svojim delom utrjujejo v človeku zavest o smiselnosti in smotrnosti njegovih ustvarjalnih teženj in naporov 50. člen Organizacija kulturnih dejavnosti v občini temelji na samoupravljanju delavcev zavodov s področja kulture, na amaterskem kulturnem delovanju in na neposrednem sodelovanju organizacij združenega dela, drugih organizacij ter delovnih ljudi in občanov. 57. člen Delovni ljudje in občani ustanovijo v občini kulturno skupnost skupno z delavci organizacij, ki opravljajo kulturne dejavnosti, vse to z namenom, da se krepi družbena vloga kulture in ustvarijo boljši pogoji za širši vsebinski in kvalitetni dvig kulturne dejavnosti, da se zadovoljijo kulturne potrebe delovnih ljudi, da se vzpodbuja množično zanimanje in aktivna udeležba delovnih ljudi in občanov v kulturnem udejstvovanju, da se varuje kulturna dediščina, usklajujejo Programi dela organizacij združenega dela in drugih organizacij in da se združujejo sredstva za razvoj kulture, ustvarjajo pogoji za dostopnost in uživanje kulturnih vrednot in omogoča graditev ter uporaba kulturnih objektov. Kulturni, umetniški in zgodovinski spomeniki, ki imajo poseben pomen za občino, so pod posebnim družbenim varstvom. 58. člen Kulturna dejavnost v občini se financira iz sredstev, ki jih v okviru kulturne skupnosti združujejo delovni ljudje m občani in z neposrednim zaračunavanjem povračil uporabnikom kulturnih storitev. I I 59, člen Program razvoja kulture mora upoštevati, da bo zadovoljevanje kulturnih potreb v skladu z gospodarsko in splošno razvitostjo občine. 60. člen Delovni ljudje in občani s sredstvi, ki so jih združili za zadovoljevanje kulturnih potreb, vzpodbujajo zlasti tiste kulturne dejavnosti, ki imajo množičen pomen, širijo in dvigajo kulturne potrebe in vzpodbujajo ' delovne ljudi in občane k aktivnemu sodelovanju na področju kulture. 61. člen Sole in drugi izobraževalni zavodi so odgovorni za kulturno vzgojo predšolskih in šolskih otrok ter mladine in odraslih. 62. člen . Službo spomeniškega varstva za območje občine opravlja skladno z zakonom Zavod za spomeniško varstvo v Celju. ' 63. člen Delovni ljudje in občani skrbijo za razvoj knjižničarstva v občim skladno s predpisi o knjižnicah. 64. člen Naloge varstva arhivskega gradiva za območje občine opravlja skladno z zakonom Zgodovinski arhiv v Celju. 65. člen Pri razvoju kulture je treba usklajevati potrebe občine in sosednih občin pri načrtovanju razvoja kulturnih dejavnosti, ki imajo pomen za več občin in pri tem združevati potrebna sredstva. č) Telesna kultura 66. člen Delovni ljudje in občani zagotavljajo pogoje za razvoj telesne kulture v občini. V telesnokulturni skupnosti se zagotovi vsestranski razvoj telesne kulture in rekreacije ter se v ta namen združfujejo sredstva in oblikuje politika razvoja telesne kulture in rekreacije, skrbi za čimbolj množično vključevanje delovnih ljudi in občanov v te dejavnosti, razvija tekmovalni šport, odloča o uporabi športnih in rekreativnih objektov in skrbi za strokovne kadre. 67. člen Telesnokulturna dejavnost se financira iz sredstev, ki jih v okviru telesnokulturne skupnosti združujejo delovni ljudje in občani in z neposrednim zaračunavanjem povračil uporabnikov telesnokulturnih storitev. 68. člen Razvoj telesne kulture v občini se odvija po programu, ki mora biti usklajen z možnostmi in potrebami delovnih ljudi in občanov ter organizacij združenega dela in drugih organizacij. 69. člen Sole in drugi izobraževalni in vzgojni zavodi so odgovorni za telesno vzgojo predšolskih in šolskih otrok ter mladine. Organizacije združenega dela in krajevne skupnosti zagotavljajo pogoje za razvoj telesne kulture med svojimi delavci in občani. 70. člen Telesnokulturna skupnost skrbi skladno s programom razvoja telesne kulture za gradnjo in vzdrževanje objektov in naprav za telesno kulturo. Način upravljanja, poslovanja in uporabljanja objektov telesne kulture se določi s posebnim odlokom.• 71. člen Telesnokulturna skupnost zagotavlja sistematično zdravstveno varstvo športnikov.■ d) Zdravstveno varstvo 72. člen Delovni ljudje in občani v občini zagotavljajo- in izvajajo zdravstveno varstvo z namenom, da se varuje in izboljša zdravje in delovno sposobnost ljudi. Delovni ljudje in občani ustanove skupaj z delovnimi ljudmi in občani sosednih občin in delavcev organizacij, ki opravljajo zdravstveno dejavnost, zdravstveno skupnost. V zdravstveni skupnosti uresničujejo svobodno menjavo dela, združujejo sredstva, si zagotavljajo zdravstveno varstvo, odločajo o vrstah in obsegu pravic iz zdravstvenega zavarovanja, določajo politiko razvoja in pospeševanja zdravstvene dejavnosti in usklajujejo razvoj zdravstvenega omrežja, zagotavljajo pogoje in skrbijo za vzgojo in izobraževanje zdravstvenih delavcev in za druge interese na področju zdravstva. 73. člen Občinska skupščina in njeni organi sodelujejo zaradi pospeševanja zdravstvenega varstva z zdravstveno skupnostjo, z organizacijo združenega dela s področja zdravstva in z drugimi organizacijami pri programiranju in načrtovanju zdravstvenega varstva, razvijanju samoupravnih odnosov in pri ustvarjanju ugodnih pogojev za zdravstveno varstvo in smotrno uporabo za to varstvo namenjenih sredstev. 74. člen Zdravstveno varstvo v občini se organizira in izvaja po programih, ki jih na osnovi družbenega dogovora sprejmeta -občinska skupščina in zdravstvena skupnost. 75. člen Delovni ljudje in občani v občini zagotavljajo izvajanje ukiepov za sanacijo življenjskega in delovnega okolja. 76. člen Organizacije združenega dela s področja zdravstva morajo organizirati svoje delo tako, da lahko delovni ljudje in občani uveljavljajo zdravstveno pomoč ob vsakgm času, pa tudi prosto izbiro zdravstvene organizacije in zdravnika. Občinska skupščina določi delovni čas v zdravstvenih organizacijah. e) Otroško varstvo 77. člen Delovni ljudje in občani v občini vzajemno in solidarno zagotavljajo pogoje za oblikovanje in življenje družine, za varstvo matere ter varstvo in vsestranski razvoj otrok. Za uresničevanje tega interesa spodbujajo in usmerjajo ter povezujejo skrb na področju zdravstvenega, socialnega in invalidskega varstva, dnevnega varstva in vzgoje otrok, telesne kulture, kulture in urejanja stanovanjskih razmer družin; zagotavljajo denarne pomoči za vzrejo in vzgojo otrok; organizirajo različne oblike dnevnega varstva in vzgoje predšolskih otrok in dojenčkov, družbeno prehrano otrok in njihovo rekreacijo ter omogočajo, da so te oblike pomoči dostopne vsem otrokom ne glede na dohodek njihovih staršev. 78. člen Delovni ljudje in občani uresničujejo svoj in družbeni interes razvoja otroškega varstva neposredno v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, družbenih organizacijah in društvih, z ustanavljanjem in razvijanjem strokovnih služb in v skupnostih otroškega varstva. 79. člen Skupnost otroškega varstva v občini ustanovijo delovni ljudje in občani skupaj z delavci, ki izvajajo dnevno varstvo in vzgojo otrok ter druge dejavnosti v korist otrok in družine. V skupnosti združujejo sredstva in zagotavljajo pogoje za uresničevanje nalog otroškega varstva, določajo delovne in razvojne programe varstva matere, otrok in družine, obseg pravic in način uresničevanja nalog ter uresničujejo druge skupne interese. V ta namen sklepajo samoupravne sporazume. 80. člen Varstvo matere, otrok in družine se v občini financira iz sredstev, ki jih v skupnosti otroškega varstva in krajevnih skupnostih združujejo delovni ljudje in občani z neposrednim zaračunavanjem povračil uporabnikom storitev iz tega področja in iz drugih virov. Za denarne dajatve družinam pri vzdrževanju in vzgoji otrok združujejo delavci solidarno in vzajemno sredstva na ravni republike. 81. člen Otrokom, ki potrebujejo posebno družbeno Varstvo, zagotavljajo delovni ljudje in občani v občini ustrezne pogoje za njihov vsestranski razvoj in v ta namen razvijajo skrbništvo, rejniško službo in skrbijo za razvoj in pomoč telesno in duševno prizadetih otrok in mladine. f) Socialno skrbstvo 82. člen Delovni ljudje in občani v občini na področju socialnega skrbstva skrbijo za odpravljanje vzrokov in pojavov, ki povzročajo socialne probleme. Delovni ljudje in občani v občini skupaj z delavci organizacij socialnega skrbstva ustanavljajo skupnosti socialnega skrbstva. V teh skupnostih zagotavljajo pomoč v normalnem življenju ogroženim posameznikom, druržinam in skupinam delovnih ljudi in občanov, varr stvo otrok in mladoletnikov, za katere ne skrbijo starši ali druge osebe in varstvo drugih oseb, ki niso zmožni skrbeti zase ali za svoje pravice in koristi. 83. člen Delovni ljudje in občani v občini zagotavljajo ostarelim in bolnim ljudem pomoč na domu. Ta naloga se opravlja v^krajevnih skupnostih ter družbenih humanitarnih in drugih organizacijah npr. Rdeči križ in v drugih oblikah. 84. člen Delovni ljudje in občani v občini ustanavljajo skladno s potrebami in možnostmi socialne zavode, ki oskrbujejo in dajejo socialno pomoč osebam, ki jo potrebujejo. Delovni ljudje in občani v občini skrbijo za rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov in drugih oseb ter zagotavljajo denarno in drugo pomoč socialno ogroženim občanom. 85. člen Občinska skupščina spremlja stanje in probleme borcev NOV, koroških borcev in bork za severno mejo v letih 1918—1920, španskih borcev, vojaških vojnih invalidov, družin padlih oseb v NOV ter žrtev fašističnega nasilja in sprejema ukrepe za izboljšanje njihovega položaja, zlasti na področju zdravstva in stanovanjskih zadev. g) Komunalna dejavnost 86. člen Delovni ljudje in občani v občini zagotavljajo napredek komunalnih dejavnosti, zlasti na področju stanovanjskega gospodarstva. Delovni ljudje in občani kot uporabniki komunalnih storitev se združujejo z delavci, ki opravljajo te dejavnosti v komunalno skupnost. V tej skupnosti zadovoljujejo svoje osebne in skupne potrebe, združujejo sredstva in določajo namen njihove uporabe, opredeljujejo pogoje in način opravljanja teh dejavnosti, sprejemajo in uresničujejo programe dela in razvoja, vplivajo na politiko cen, sodelujejo pri določanju cen in uresničujejo druge skupne interese. Svoje potrebe in interese na področju komunalne dejavnosti zadovoljujejo delovni ljudje in občani tudi v krajevnih skupnostih. 87. člen Delovni ljudje in občani organizirani v komunalni skupnosti sklepajo samoupravne sporazume, v katerih določajo svoje skupne in posamične obveznosti in pravice do te skupnosti. 88. člen Komunalne dejavnosti v občini se financirajo iz sredstev, ki jih v okviru komunalne skupnosti združujejo delovni ljudje in občani in z neposrednim zaračunavanjem povračil uporabnikom storitev s tega področja. 89. člen Komunalna skupnost in občina imata do komunalnih delovnih organizacij z zakonom določene pravice in obveznosti. 90. člen Delovni ljudje in občani rešujejo svoje stanovanjske probleme z družbenimi dogovori, samoupravnimi sporazumi in pogodbami, zagotavljajo in združujejo sredstva in urejajo medsebojna razmerja, pravice in obveznosti v stanovanjski skupnosti, hišnih svetih in na druge načine. V stanovanjsko skupnost so združene organizacije združenega dela in druge družbene pravne osebe, ki vlagajo sredstva v družbeno stanovanjskq izgradnjo, organizacije, ki vzdržujejo stanovanja in stanovanjske hiše v družbeni lastnini, lastnike delov teh hiš, priča-kovalce stanovanj in organizacije združenega dela, ki gradijo stanovanja. 91. člen Občinska skupščina skrbi za načrtovanje in zagotavljanje razvoja stanovanjske graditve, skrbi za smotrno izkoriščanje stavbnega zemljišča in povezuje vse delo v zvezi z gradnjo stanovanj. Občinska skupščina sprejme skupnp s skupščino stanovanjske skupnosti srednjeročni program stanovanjske graditve, program etapnega urejanja stavbnih zemljišč, zazidalne načrte, sklepe o uvedbi razlastitvenega postopka, določa pogoje, za oddajanje stavbnih zemljišč gradbenim interesentom in sklepa družbene dogovore o izločanju sredstev za stanovanjsko gradnjo skupno z organizaci- jami združenega dela in družbenopolitičnimi organizacijami. 92. člen Občinska skupščina skupno s skupščino stanovanj- . ske skupnosti daje pobudo vsem. ki so udeleženi v sta- ' novanjski gradnji, da sklepajo družbene dogovore s področja stanovanjske graditve. Občinska skupščina in skupščina stanovanjske skupnosti skrbita za sklenitev takega samoupravnega sporazuma med organizacijami združenega dela in med družbenopolitičnimi organizacijami, da bodo sredstva, izločena iz dohodka za gradnjo stanovanj glede višine, ustrezna za potrebno število stanovanj. Pri tem je treba še zlasti skrbeti za tako delitev izločenih sredstev, ki bo ustrezala določenim odnosom med predvideno izgradnjo potrebnih najemnih stanovanj iz solidarnostnega sklada in drugih stanovanj bodisi najemnih, namenjenih za prodajo ali takih, ki bodo zgrajena v zasebnih stanovanjskih hišah. Zlasti je treba skrbeti, da se določi ustrezni del sredstev za graditev stanovanj in pomoč delovnim ljudem z nižjimi dohodki pri graditvi in uporabi stanovanj 93. člen Delovni ljudje in občani v občini zagotavljajo napredek komunalnih dejavnosti na svojem območju (oskrba naselij z vodo, kanalizacija, odvažanje smeti in odpadkov, javna razsvetljava, vzdrževanje cest, parkov in nasadov, trgi in sejmi, pogrebne storitve idr.). Za zadovoljevanje potreb v tem pogledu in za razvoj ter zagotovitev pogojev, izdelavo programov in njihovo uresničevanje skrbe ustrezna podjetja, zavodi in službe, do katerih izvršuje občinska skupščina in njeni organi po zakonu določene pravice in dolžnosti. 94. člen Program razvoja stanovanjskega gospodarstva mora biti rezultat sodelovanja organizacij združenega dela, drugih samoupravnih organizacij ter delovnih ljudi in občanov in mora temeljiti na dolgoročnih urbanističnih zasnovah, etapnem komunalnem urejanju zemljišč in racionalni zemljiški politiki. 95. člen Sredstva za financiranje stanovanjske izgradnje se ustvarjajo iz stanarin in sredstev, ki jih delavci namensko izločajo iz dohodka. Delavci s samoupravnim sporazumom določijo kolikšen del dohodka izločajo-za graditev stanovanj in za pomoč delovnim ljudem z nižjimi dohodki pri graditvi in uporabi stanovanj. Z družbenim dogovorom se določi kolikšen del sredstev bodo delavci združili v okviru stanovanjske skupnosti za graditev stanovanj in za pomoč delovnim ljudem z nižjimi dohodki pri graditvi in uporabi stanovanj. . 96. člen Delovni ljudje in občani v občini v okviru stanovanjske skupnosti zlasti skrbijo za stanovanjske potrebe občanov in družin, ki so potrebne posebne družbene pomoči in zato se za njih. namensko gradijo stanovanja in jim delno nadomeščajo, stanarino. h) Kmetijska dejavnost 97. člen Zaradi smotrnega razpolaganja s kmetijskimi zemljišči, racionalne in produktivne izrabe tal, varstva kmetijskih zemljišč in izboljšanja posestne in zemljiške strukture se kmetijske in gozdnogospodarske organizacije združenega dela po svojih delavcih, kmetje in drugi občani združijo v kmetijsko zemljiško skupnost. S tem bodo dani pogoji in možnost, da se bo kmetijstvo v občini razvijalo v skladu z naravnimi in ekonomskimi pogoji. Kmetijska zemljiška skupnost je nosilec kmetijske zemljiške politike v občini, ki mora biti v skladu s prostorskimi plani in programi za razvoj kmetijstva. 98. člen Veterinarska služba, organizirana v veterinarskem zavodu Šmarje pri Jelšah opravlja poleg preventivnega in kurativnega zdravljenja tudi dejavnosti za preprečevanje širjenja kužnih bolezni, kontrolo ustreznosti živil ter druge dejavnosti, ki so širšega družbenega pomena za varnost in zdravje ljudi. Zaradi takšne dejavnosti in javnega značaja dela veterinarske službe pristojni zbor občinske skupščine spremlja delo te službe in sprejema potrebne predpise. i) Varstvo in izboljševanje človekovega okolja 99. člen Občinska skupščina skrbi za urejeno varstvo okolja in s tem zagotavlja naravne* pogoje za življenje, delo in kulturo ter rekreacijo delovnih ljudi' in občanov. Zato delovni ljudje in občani v občini zagotavljajo pogoje za varstvo okolja na svojem območju in za smotrno izrabo prostora ter zagotavljajo sredstva za izvrše-vaje teh nalog. Delovni ljudje in občani so dolžni varovati okolje in si prizadevati za varstvo ozračja, vodnih tokov in površin pred onesnaževanjem in neurejenim odlaganjem smeti in odpadkov in sploh za preprečevanje zdravju škodljivih posledic, ki nastajajo pri proizvodnji in drugih družbenih dejavnostih ter pri potrošnji. S posebnim odlokom se zavarujejo posebna krajinska območja, rastlinski in živalski svet, reke, jezera, studenci, talna voda, obrežja in zrak. IV. poglavje Krajevne skupnosti 100. člen. Delovni ljudje in občani v naselju, delu naselja ali v več bližnjih naseljih imajo pravico in dolžnost, da se samoupravno organizirajo v krajevne skupnosti in v njih ob sodelovanju z drugimi samoupravnimi skupnostmi in organizacijami neposredno zadovoljujejo svoje potrebe, uresničujejo svoje skupne interese in sodelujejo pri odločanju o vprašanjih skupnega pomena v občini. 101. člen Delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti določajo vsebino in način zadovoljevanja ter uresničevanja svojih skupnih potreb, interesov in nalog na področju medsebojnih odnosov v naselju, gospodarjenja s prostorom, urbanističnega planiranja ter urejanja naselij, otroškega in socialnega varstva, zdravstvenega varstva, vzgoje in izobraževanja* prosvete, kulture in telesne kulture, rekreacije, stanovanjske politike in opravljanja stanovanj, komunalnih in drugih dejavnosti za neposredno zadovoljevanje svojih potreb ter potreb družin in gospodinjstev, varstva pred požarom in elementarnimi nesrečami, varstva interesov potrošnikov, orga- nizacije splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite, varstva naravnega okolja, kulturnih in zgodovinskih spomenikov, upravljanja s stvarmi v družbeni lastnini, ki služijo javni rabi ter drugih področij splošnega življenja in dela v naselju. S tem v zvezi delovni ljudje in občani sprejemajo plane in programe razvoja skupnosti in z njimi določijo zlasti tudi način združevanja in uporabo sredstev ter dela za uresničevanje posameznih halog. \ 102. člen Delovni ljudje in občani ustanovijo krajevno skupnost potem, ko so se o tem dogovorili v organizaciji socialistične zveze delovnega ljudstva. Pobudo za ustanovitev krajevne skupnosti lahko da organizaciji socialistične zveze delovnega ljudstva vsaka delovna skupnost temeljne organizacije združenega dela ali druga samoupravna skupnost oziroma organizacija, ki deluje na območju, ki bi ga zajemala krajevna skupnost. Pobuda mora biti obrazložena. O pobudi organizira organizacija socialistične zveze delovnega ljudstva javno razpravo na določenih območjih. Po zaključku javne razprave sprejme organizacija socialistične zveze delovnega ljudstva dokončno stališče in sklene ali se predloži zadeva zboru delovnih ljudi in občanov. Isti.postopek velja, če gre za združitev dveh ali več krajevnih skupnosti ali za razdružitev oziroma odcepitev ali priključitev naselja drugi krajevni skupnosti. 103. člen Krajevna skupnost je ustanovljena, če se za ustanovitev izjavi na zboru delovnih ljudi več kot polovica delovnih ljudi in občanov, ki imajo volilno pravico in ki stalno prebivajo na območju, za katero se krajevna skupnost ustanavlja. Določbe o ustanovitvi veljajo tudi .za združitev krajevne skupnosti z drugo krajevno skupnostjo oziroma razdružitev ali odcepitev oziroma priključitev drugi krajevni' skupnosti. 104. člen Krajevna skupnost ima svoj statut, ki ga sprejmejo delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti po razpravi v socialistični zvezi delovnega ljudstva na zboru delovnih ljudi in občanov. Osnutek statuta pripravi svet krajevne skupnosti ali posebna komisija. 105. člen Nova krajevna skupnost prične, praviloma z delovanjem na začetku ali ob polovici koledarskega leta, kar smiselno velja tudi za razdružitev, odcepitev ali priključitev drugi krajevni skupnosti. 106. člen Zaradi ustvarjanja in zagotavljanja materialnih in drugih pogojev za svoje življenje in delo se lahko delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti neposredno povezujejo, v skupnost krajevnih skupnosti zaradi usklajevanja skupnih interesov. Več krajevnih skupnosti lahko sklene samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnih organov in skupnih služb V ta namen se lahko oblikujejo konference delegatov krajevnih skupnosti. 107. čler. Za zadovoljevanje in uresničevanje določenih skupnih potreb, interesov in nalog delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti s samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom na podlagi programa in plana razvoja krajevne skupnosti in skladno s statutom krajevne skupnosti združujejo svoja sredstva: — z delom dohodka, ki ga za zadovoljevanje skupnih potreb v krajevni skupnosti namenijo delavci temeljnih organizacij združenega dela iz območja krajevne skupnosti in temeljne organizacije zdtužčnega dela, katerih delavci živijo na območju te krajevne skupnosti, — s sredstvi, ki se na podlagi družbenega plana občine, programov in planov samoupravnih interesnih skupnosti in organizacij združenega dela določijo za uresničevanje programa krajevne skupnosti in za zadovoljevanje komunalnih, socialnih in drugih potreb delovnih občanov v krajevni skupnosti, — s prostovoljnim združevanjem sredstev družbenopolitičnih in družbenih organizacij, združenj in društev v krajevni skupnosti. — z delom odstopljenih davkov, taks in drugih dajatev, zbranih na območju krajevne skupnosti, — z dopolnilnimi sredstvi iz proračuna občine in — z drugimi sredstvi. 108. člen Krajevna skupnost ima svoje dohodke. Občina odstopi krajevni skupnosti' del davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, del davka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, del davka od stavb in del davka od skupnega dohodka občanov, zbranega na območju krajevhc skupnosti. Obseg sredstev iz prvega odstavka se določi z odlokom. Občina prispeva po potrebi dopolnilna sredstva iz občinskega proračuna, da bi delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti pod enakimi pogoji lahko uresničevali in zagotavljali svoje določepe skupne potrebe, interese in naloge. O načinu in merilih za dodeljevanje dopolnilnih sredstev iz občinskega proračun^ se sprejme poseben odlok. 109. člen Krajevna skupnost pridobiva sredstva tudi s krajevnim samoprispevkom in z delom dohodka, ki ga namenijo delavci temeljnih organizacij združenega dela iz območja krajevne skupnosti in temeljnih organizacij združenega dela, katerih delavci na območju krajevne skupnosti živijo ter s sredstvi, ki jih krajevna skupnost samostojno ustvari z določenimi dejavnostmi in na druge načine. 110. člen Občina lahko prepusti s pogodbo krajevni skupnosti vzdrževanje objektov za zadovoljevanje skupnih potreb občanov, ki je v pristojnosti občine, pri čemer se s pogodbo določi tudi način financiranja. V. V. poglavje • I) ružbcnopolitične organizacije v občini 111. člen Občani in delovni ljudje v občini se politično združujejo in organizirajo v družbenopolitične organizacije z namenom, da izražajo in zastopajo svoje poglede in staliSča o_politiki in razvoju občine ter širših družbenopolitičnih skupnosti 112. člen Delovni ljudje in občani se združujejo v Socialistični zvezi delovnega ljudstva, Zvezi komunistov, Zvezi sindikatov, Zvezi socialistične mladine. Zvezi združenj borcev NOV ter v drugih družbenih organizacijah in društvih. 113. člen Družbenopolitične organizacije v občini imajo posebno vlogo pri podružbljanju funkcije oblasti, političnem odločanju in razvoju samoupravnih odnosov uresničevanju svoboščin, pravio in dolžnosti delovnih ljudi in občanov, preprečevanju in odstranjevanju pojavov, ki ovirajo družbeni razvoj in škodijo razvoju samoupravnih odnosov, v občini, pri uresničevanju samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, družbeni kontroli nad delom občinske skupščine in njenih organov tei uresničevanju načel javnosti In odgovornosti njihovega dela. Delovni ljudje in občani kot posamezniki in združeni ter organizirani v družbenopolitične organizacije, družbene organizacije, društva in druge oblike interesnega povezovanja in združevanja v občini zagotavljajo s svojo aktivnostjo v teh organizacijah, ob vodilni vlogi zveze komunistov, samoupravni socialistični razvoj občine. 114. člen . Socialistična zveza delovnega ljudstva v občini je prostovoljna in demokratična zveza vseh delovnih ljudi in občanov, ki temelji na samoupravnem socializmu in kot najširša družbenopolitična osnova samoupravljanja povezuje vse oblike političnega delovanja in združeva-nja delovnih ljudi in- občanov za uveljavljanje in uresničevanje njihovih interesov, samoupravnih in političnih pravic ter dolžnosti. 115. člci v socialistični zvezi delovnega ljudstva delovni ' ljudje in občani: — obravnavajo skupna družbena vprašanja in dajejo politične pobude na vseh področjih družbenega življenja v občini; usklajujejo 'mnenja, zavzemajo stališča glede reševanja teh vprašanj, usmerjanja družbenega razvoja ter razvoja socialističnih samoupravnih odnosov, uveljavljanja svojih prav.ic in interesov in zadovoljevanja svojih potreb, uresničevanja enakopravnosti pripadnikov narodov in narodnosti, ki živijo na območju občine; — uresničevanje sprejetih stališč in dogovorov zagotavljajo z neposrednimi akcijami in z vzpodbujanjem družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja ter z usmerjanjem in vplivanjem na sprejemanje stališč v samoupravnih interesnih skupnostih in njihovih delegacijah in v drugih samoupravnih organih, v skupščini občine in v širših družbenopolitičnih skupnostih; — oblikujejo in uveljavljajo kadrovsko politiko, oblikujejo programske usmeritve in družbena merila za volitve delegacij v temeljnih samoupravnih skupnostih in organizacijah ter za volitve delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti; zagotavljajo demokratično predlaganje in določanje kandidatov'za samoupravne, javne in druge družbene funkcije v občini in širših družbenopolitičnih skupnostih, obravnavajo delo delegatov in skrbe za uresničevanje njihbve odgovornosti in za funkcioniranje delegatskega sistema, zlasti pa za uresničevanje delegatskih odnosov; — obravnavajo delo samoupravnih organov, občinske skupščine in skupščin širših družbenopolitičnih skupnosti in organov oblasli ter delo vseh nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij, izvajajo družbeno nadzorstvo in presojajo njihovo delo; — ustvarjajo pogoje za svojo vsestransko in objektivno obveščenost ter oblikujejo in uresničujejo pravila socialističnega obnašanja vseh dejavnikov obveščanja ter njihove družbene odgovornosti; — negujejo in razvijajo humane medsebojne odnose in socialistično solidarnost, razvijajo socialistično demokratično zavest in oblikujejo norme socialističnega načina življenja, se borijo za odpravljanje pojavov, ki ovirajo razvoj socialističnih samoupravnih družbenih odnosov v občini ali jim kako drugače škodujejo. 11 G. člen Občinska skupščina zagotavlja potrebne materialne in druge možnosti za uresničevanje z ustavo, zakoni, s tem statutom in s statuti krajevnih skupnosti določenih dejavnosti socialistične zveze delovnega ljudstva v občini. 117. člen Občinska konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva in Občinski sindikalni svet predlagata sklenitev družbenega dogovora o kadrovski politiki, ki ga sprejmejo samoupravni organi temeljnih in drugih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti, občinska skupščina in družbenopolitične organizacije v občini. 118. člen Občinska skupščina zagotovi dopolnilna sredstva za uresničevanje v okviru občinske organizacije socialistične zveze delovnega ljudstva dogovorjenih druž-benopblitičniH akcij. 119. člen V okviru organizacij socialistične zveze delovnega ljudstva delovni ljudje in občani določajo kriterije za izbor delegacij in delegatov, zagotavljajo demokratično predlaganje in izbor kandidatov za člane delegacij in za opravljanje samoupravnih javnih in drugih družbenih funkcij v občini. i \ 120. člen Pri občinski konferenci Socialistične zveze delovnega ljudstva obstoji koordinacijski odbor za splošno ljudsko obrambo, v katerega so vključeni delegati vseh družbenopolitičnih organizacij in drugih družbenih dejavnikov Socialistična zveza delovnega ljudstva organizira priprave za splošni ljudski odpor. 121. člen Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva lahko da pobudo za razpis referenduma. 122. člen Organizacije socialistične zveze delovpega ljudstva v sodelovanju z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami organizirajo, javno razpravo o pomembnih družbenih odločitvah, skrbijo za demokratično vodenje javne razprave in njeno učinkovitost, objektivno obveščanje. sodelujejo pri oblikovanju programa, mobilizirajo dnlovne ljudi in občane za njihovo neposredno udeležbo v javni razpravi. Kadar organizacija socialistične zveze delovnega ljudstva ni hkrati nosilec in organizator javne razprave, sklene dogovor z njenim nosilcem glede namena, obsega in načina organiziranja razprave in glede sredstev za izvedbo. 123. člen Kandidate za čllme delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti predlagajo in določajo delovni ljudje in občani v socialistični zvezi, v njenih organizacijah, oziroma v organizacijah sindikata na kandidacijski konferenci, pri čemer je pravica in dolžnost organizacije socialistične zveze delovnega ljudstva, oziroma zveze sindikatov, da zagotovijo demokratičen kandidacijski postopek, ki bo omogočal delovnim ljudem, da svobodno izrazijo svojo voljo pri predlaganju in določanju kandidatov. 124. člen Pri uresničevanju svoje delegatske funkcije morajo imeti delegati in delegacije organizirano pomoč delovnih ljudi in občanov, samoupravnih organov in strokovnih služb v svoji organizaciji oziroma skupnosti, v organu, v katerem delujejo in v organizaciji socialistične zveze delovnega ljudstva oziroma v Zvezi sindikatov. Izvršni organi organizacije oziroma skupnosti, v katerih so delegati izvoljeni, 'njihovi samoupravni organi in strokovne službe, organi v katerih delujejo in organizacije SZDL oziroma sindikatov zagotavljajo delegatom: — pravočasno, razumljivo, objektivno in vsestransko informiranje, — materialne in druge pogoje ter učinkovite metode dela pri izražanju in usklajevanju interesov, oblikovanju stališč, sprejemanju sklepov in dogovorov ter pri sprotnem nadzorovanju uresničevanja dogovorjenega in sklenjenega, — njihovo načrtno ter sistematično usposabljanje za opravljanje delegatske funkcije. 125. člen V zvezi sindikatov si delavci v občini organizirano prizadevajo za svojo odločilno vlogo v samupravnem odločanju o razmerah, sredstvih in uspehih svojega dela. Za ta namen se bore zlasti: — za uresničevanje interesov in samoupravnih ter drugih pravic delavcev na vseh področjih dela in življenja, — za zagotavljanje enakopravnosti delavcev v združevanju dela in sredstev, ustvarjanju in delitvi dohodka po skupnih merilih za delitev skladno z delovnimi rezultati; — za samoupravno povezovanje različnih področij družbenega dela, — za razvijanje produkcijskih sil in za dvig produktivnosti dela. — za samoupravno usklajevanje posameznih, skupnih in splošnih družbenih interesov, — za dvig kulturne in izobrazbene ravni delavcev in za njihovo usposabljanje za opravljanje samoupravnih in drugih družbenih funkcij, — za demokiatično predlaganje in določanje kandidatov za delegate v organe upravljanja v organizacijah združenega dela in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih in kandidatov za delegacije v te organizacije in skupnosti ter delegate v skupščine družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti, — za najširšo udeležbo delavcev v izvrševanju funkcije oblasti in v upravljanju z drugimi družbenimi zadevami, — za učinkovito delovanje samoupravne delavske kontrole, — za uveljavljanje delavskega razreda v kadrovski politiki, — za zagotavljanje socialne varnosti in za dvig življenjskega standarda delavcev, kakor tudi za razvijanje in krepitev solidarnosti delavcev, — za dvig razredne zavesti in odgovornosti samo-upravljalcev. Sindikati in Zveza sindikatov v občini dajejo iniciativo za samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje, neposredno sodelujejo v tem sporazumevanju in dajejo predloge organom upravljanja ter državnim in drugim organom z 213. člen Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno: — sprejemajo statut in spremembe statuta občine, — sprejemajo družbeni plan občine in druge splošne akte, ki se nanašajo na usmerjanje in načrtovanje družbenoekonomskega razvoja občine, — sprejemajo poslovnik občinske skupščine, — sprejemajo občinski proračun in zaključni račun o izvršitvi proračuna, — sprejemajo odloke in druge splošne akte, s katerimi se urejajo pravice in obveznosti delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, če po tem statutu ni za to pristojen posamezni zbor ali dva zbora. — odločajo o razpisu relerenduma v občini, — določajo temeljno organizacijo upravnih organov, njihove pravice, dolžnosti in pooblastila, — opravljajo družbeno nadzorstvo nad zakoni-tos tjo, — odločajo v skladu z zakonom o ukrepih zoper organizacije združenega dela in skupnosti ali druga združenja teh organizacij, v katerih nastanejo bistvene motnje pri uresničevanju samoupravnih pravic delavcev ali ne izpolnjujejo svojih z zakonom določenih obveznosti ali pa huje oškodujejo družbene interese, — obravnavajo vprašanja in odnose s področja notranjih zadev, javne varnosti, družbene samozaščite, ljudske obrambe in pravosodja, družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine in temeljna vprašanja s področja kadrovske 'politike, — odločajo o vključitvi občine v skupnost občin, — volijo in' razrešujejo predsednika in podpredsednika občinske skupščine, — volijo in razrešujejo predsednika in člane izvršnega sveta, — imenujejo in razrešujejo predstojnike, ki vodijo upravne organe ter občinskega družbenega pravobranilca samoupravljanja. — volijo oziroma imenujejo in razrešujejo druge funkcionarje, ki jih določa zakon ali drug predpis, — odpravljajo in razveljavljajo predpise in splošne akte izvršnega sveta, če so ti v'nasprotju z ustavo, zakonom ali drugimi predpisi. , — opravljajo druge zadeve iz pristojnosti občinske skupščine ki zih po tem startu ne opravljajo posamezni zbori oziroma zbora — proglašajo častne občane, dajejo priznanja in podeljujejo domicil, — _volijo in razrešujejo predsednike in člane stalnih komisij občinske skupščine, — imenujejo in razrešujejo sekretarja občinske skupščine, — volijo in razrešujejo predsednika in sodnike občinskega sodišča in občinske sodnike za prekrške. 214. člen Zbor združenega dela in družbenopolitični zbor enakopravno: — odločata o temeljnih vprašanjih uresničevanja in varstva samoupravnih pravic in samoupravnih socialističnih družbenih odnosov delovnih ljudi v združenem delu, — sprejemata ukrepe, ki jih občinski skupščini določa ustava glede družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine. — opravljata družbeno nadzorstvo glede učinkovitosti gospodarjenja z družbenimi sredstvi in politike delitve dohodka uporabe sredstev, kadrovske politike ter glede drugih vprašanj, ki so splošnega pomena za družbeno skupnost. — odločata o pravicah borcev, predvojnih revolucionarjev ter žrtev fašističnega nasilja, — izvršujeta zadeve, ki se tičejo izvolitev oziroma imenovanja poslovodnih organov v organizacijah združenega dela. 215. člen Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti enakopravno: — sprejemata predpise s področja komunalnega in stanovanjskega gospodarstva, stanovanjske politike, gospodarjenja s prostorom, prostorskega planiranja in urbanizma ter varstva narave in človekovega okolja, — Sprejemata predpise s področja kreditiranja, investiranja in izgradnje objektov kmetijstva, združevanja kmetov, gospodarjenja z gozdovi, gostinstva, turizma, blagovnega prometa, obrti in drugih gospodarskih dejavnosti, prometa, zvez ter varstva živali in rastlin. — « . I 10. člen V prvem odstavku 28. člena se stopnja »3 °/o« nadomesti s stopnjo »15%«, v drugem odstavku pa stopnja »10 Vo« s stopnjo »35°/««. 11. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1975, St. 010-5/75-2 Šmarje pri Jelšah, dne 28. februarja 1975. Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Joško Lojen 1. r. 232. Na podlagi 6. in 14. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74 m 39/75) in na podlagi 153. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11/74) je Skupščina občine Vrhnika na 7. seji zbora združenega dela dne 26. februarja 1975, na 7. seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. februarja 1975 in na 7. sej, družbenopolitičnega zbora dne 26. februarja 1975 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov 1. člen V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 12/73 in 15/74) se 6., 7., 17. in 26. členi Črtajo. 2. člen 10. člen se spremeni tako, da se glasi: »Davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti se plačuje od katastrskega dohodka negozdnih površin po proporcionalnih stopnjah in sicer: — v II. skupini — katastrskih občin 47 "/o — v III. skupini — katastrskih občin 40 % — v IV. skupini — katastrskih občin 34°/o Davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejav- nosti po tem členu so do višine, ki ustreza 24 “/o, oproščeni zavezanci, ki se jim odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov ter kmetje — kooperanti, ki so zdravstveno zavarovani kot osebe v delovnem razmerju.« ' 3. člen ,11. člen se spremeni tako, da se glasi: »Davek od osebnega dohodka iz kmetijske nejavnosti, ki odpade na osebni dohodek iz gozda se plačuje po enotni proporcionalni stopnji in znaša za vse skupine- katastrskih občin 54 6/o. Davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti po tem členu so do višine, ki ustreza 29 %>, oproščeni zavezanci, ki se jim odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov ter kmetje — kooperanti, ki so zdravstveno zavarovani kot osebe v delovnem razmerju.« 4. člen 30. člen se spremeni tako, da se glasi: »Davek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, se plačuje po stopnji 20%, Od dohodkov iz avtorskih pravic iz tretjega odstavka 107. člena zakona o davkih občanov t>a se ta davek plača po stopnji 35%.« 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1975 dalje. St. 4/1-010-09/73-75 Vrhnika, dne 26. februarja 1975. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Branko Stergar, dipl. inž. 1. r. ŽALEC VSEBINA . 233. Izvrsni svet Skupščine občine Žalec je na podlagi 143. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74) ter 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranji- (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) na svoji seji dne 18. februarja 1975 sprejel SKLEP o razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za kompleks stanovanjskih hiš v jugovzhodnem predelu Drešlnje vasi I Na javni vpogled za trideset dni od dneva objave tega sklepa se razgrne osnutek zazidalnega načrta za kompleks stanovanjskih hiš v jugovzhodnem predelu Drešinje vasi. II V času razgrnitve lahko k osnutku zazidalnega načrta za kompleks stanovanjskih hiš v jugovzhodnem predelu Drešinje vasi poda svoje pripombe in predloge vsak občan ali zainteresirana delovha ali druga organizacija. III Sklep se objavi V Uradnem listu SRS, na občinski razglasni deski in na razglasnih deskah krajevne skupnosti Petrovče. St. 350-2/75-6 * Žalec, dne 18. februarja 1975. Stran skupščina sr Slovenije 176. Zakon o spremembah zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letu 1975 191 177. Odlok o načrtu dopolnitve statističnih raziskovanj iz programa statističnih raziskovanj, ki Imajo pomen za vso državo, in o načrtu statističnih raziskovanj, ki imajo pomen za Socialistično republiko Slovenijo v letu 1975 191 178. Odlok o pooblastitvi Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, da sklene družbeni dogovor o organizaciji kmetijske pospeševalne službe (posvetovalne in razvojne službe) in o zagotovitvi sredstev za delovanje republiškega in sofinanciranje regionalnih pospeševalnih centrov 197 179. Odlok o soglasju k predlogu zakona o povračilu dela negativnih tečajnih razlik v zvezi z izvoznimi posli, ki so nastale zaradi spremembe sistema dinarskega tečaja 197 180. Odlok o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji konvencije o inšpekciji dela v kmetijstvu 197 PREDSEDSTVO SR SLOVENIJE 181 Sklep o imenovanju predsednika in članov v Republiški svet za varstvo ustavne ureditve 197 182. Sklep o imenovanju predsednika in članov v Republiški svet za mednarodne odnose 198 USTAVNO SODISCE SR SLOVENIJE 183. Odločba o ugotovitvi, da so bile določbe statuta ter pravilnika o delitvi osebnih dohodkov podjetja »Kompas — Jugoslavija* v nasprotju z določbami zakona 198 184. Odločba o razveljavitvi določbe samoupravnega spo- razuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu hotela »Metropol« iz Portoroža 200 185. Odločba o razveljavitvi določbe samoupravnega spo- razuma o medsebojnih razmerjih v združenem delu v Splošni bolnici Jesenice 201 IZVRSNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE Predsednik Izvršnega sveta 186 Skupščine občine Žalec 187. Jože Jan 1. r. 188. 189. 190. Odlok o spremembi odloka o natančnejših pogojih za ukrepe družbene kontrole cen Iz pristojnosti občin Odlok o premijah za kravje mleko za čas od 1. Januarja do 31. decembra 1975 Sklep o prevzemu nerešenih zadev in arhivskega gradiva odpravljenih republiških upravnih organov Družbeni dogovor o uresničevanju dolgoročnega programa razvoja kmetijstva v SR Sloveniji za obdobje 1974—1980 Družbeni dogovor o pospeševanju razvoja malega gospodarstva v obdobju od 1975. do 1980. leta 202 202 203 203 207 POPRAVEK Pri primerjavi objavljenega besedila odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem Prometnem davku, ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS, št. 1-85/75 se je ugotovilo, da je v prvem odstavku Člena v oklepaju izpuščena št. . Uradnega lista SRS, §t. 1-33/74 Sekretar sekretariata Skupščine občine 2alec Ivanka Kragl 1. r. REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI 191. Pravilnik o registru društev 209 192. Navodilo o prenosu zadev socialnega skrbstva 211 193. Odredba o višini poprečnega čistega mesečnega osebnega dohodka v letu 1974 212 DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE 194. Odločba o spremembi in dopolnitvi odločbe o pogojih za dajanje kreditov poslovnim bankam iz sredstev posojila, najetega pri Narodni banki Jugoslavije 212 ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 195. Odlok o določitvi kmetij po zakonu o dedovanju kme- tijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev-kmetij (Celje) 212 196. Odlok o prenehanju nekaterih skladov občine Celje 21* 197. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o dolo- čitvi števila delegatskih mest In določitvi enot za delegiranje delegatov v zbor združenega dela občinske skupščine Celje 216 Stran 198. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o določitvi števila delegatskih mest v zboru krajevnih skupnosti skupščine občine Celje in številu delegatov, ki jih v ta zbor delegirajo posamezne krajevne skupnosti 216 199. Odlok o določitvi števila sodnikov pri sodišču združenega dela v Celju 217 200. Sklep o javni razgrnitvi predloga spremembe zazidalnega načrta »Polule« (Celje) 217 201. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Celje) 217, 202. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Cerknica 218 203. Sklep o poveritvi, pridobivanju, urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča Stanovanjsko-komunalnemu podjetju Grosuplje 218 204. Sklep o pooblastitvi Stanovanjsko-komunalnega podjetja Grosuplje za izdelavo lokacijske dokumentacije 218 205. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Grosuplje) 218 206. Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Idrija za I. trimesečje 1975 219 207. »Odlok o spremembah odloka o določitvi dimnikarskih okolišev na območju občine Idrija 220 208. Odlok o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Idrija za leto 1973 220 209. Odlok o potrditvi zaključnega računa davkov in pri- spevkov občanov in prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1973 (Idrija) 220 210. Kolektivna pogodba o delovnih razmerjih med delavci, ki imajo jugoslovansko državljanstvo in firmo Ets. TECHNEM CHEMICAL TERMINALS, predstavništvo v prosti carinski coni Koper . 221 211. Sklep o oblikovanju skupine delegatov za pošiljanje 0 delegatov v svet skupnosti podravskih občin Lenart, Maribor, Ormož. Ptuj in Slovenska Bistrica (Lenart) '227 212. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov v občini Lenart 228 213. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Litija) 229 214. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Ljubljana Bežigrad) 230 215. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Ljubljana Center) 231 f 216. Odlok o spremembi In donolnltvi odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1974 231 Stran 217. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o davkih občanov (Ljubljana Moste-Polje) 233 218. Odlok o potrditvi zazidalnega načrta Nove Jarše MS 12/2 (Ljubljana Moste-Polje) 234 219. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Ljubljana Šiška) 235 220. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Ljubljana Vič-Rudnik) 236 % 221. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Logatec 237 222. Odlok o razglasitvi drevoreda na Logaškem polju za hortikularnl spomenik (Logatec) | 238 223. Poročilo o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Bučka in to za naselja: Bučka, Dolenje Radulje, Dule, Gorenje Radulje. Jarčji vrh, Jerman vrh. Močvirje, Strit In Zaboršt (Sevnica) 238 224. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinan- ciranje modernizacije cest in poti, na območju krajevne skupnosti Bučka (Sevnica) 239 225. Odlok o davkih občanov (prečiščeno besedilo) (Slov. Konjice) 239 226. Odlok o spremembi odloka o komunalnih taksah (Slovenske Konjice) 247 227. Odlok o dopolnitvi odloka o posebnem občinskem dav- ku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Slovenske Konjice) 247 228. Samoupravni sporazum o financiranju programov kra- jevnih skupnosti za obdobje 1975-—1980 (Slovenske Konjice) 247 229. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Šentjur pri Celju) . 250 230. Statut občine Šmarje pd Jelšah 250 231. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Šmarje pri Jelšah) 283 232. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Vrhnika) 284 233. Sklep p razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za kom- pleks stanovanjskili hiš v jugovzhodnem predelu Dre-Šinje vasi (Žalec) 285 — Popravek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem prometnem davku (Uradni list SRS, Št. 1-85/75) (Žalec) 285 Izdaja Casoplsm zavod Uradni Ust 3K8 - Direktoi in odgovorni urednik Milan Bihei - Tiske tiskarna Tone TocnSlS« vsi v Ljubljani - Naročnina ze leto 1975 200 din, inozemstvo 300 din - Reklamacije se upoštevajo le mesec dm po ttidv vsake številke — Uredništvo in uprava, Ljubljana Veselova ll poštni predal 379 Vil Telefon direktoi uredništvo, uprav* m knjigovodstvo 20 701, prodaja, preklici In naročnine 23 579 - Ztro račun 50100-603-40323 - Oproščeno prometnega davk* -nnonli1 rof^rl*itp r.j> Informacije v tzvršnem cveti* Sknn^lnp 'SP Slovenile S* 171-1't?