VALVASORJEVA KNJIŽNICA IN ČITALNICA 68270 KRŠKO AFP AFP d.o.o Dobova Tel.: 0608/67-051, fax: 67-655 J nasglas ASOPIS ZA POSAVJE IN OKOLICO T. 31 • LETO XVI • 27. SEPTEMBRA 1995 • Poštnina plačana pri pošti Krško cena: 100 SIT KiM ttvLIVM KHMBVH «W»r N > »¦¦¦HM« OBMOČNA ENOTA KRŠKO Govorice tajnika športne Mveze Pranje umazanega športnega perila v Sevnici Karate zveza Slovenije - tekmovalna komisija je posredovala medijem odgovor na žaljive in neresnične trditve tajnika Športne zveze Sevnica zoper tekmovalne dosežke karateistov Karate kluba Sevnica. Tajnik športne zveze Borut Bizjak naj bi po besedah predednika tekmovalne zveze Slavka Karlina na Radiu Sevnica z neresničnimi trditvami in kupom laži okrnil ugled sevniških karateistov. Karate zveza Slovenije očita g. Bizjaku, da ni kompetenten za dajanje ocen in izničevanje vrhunskih dosežkov sevniških tekmovalcev in njihova tekmovanja primerjati z vaškimi tekmami. "S svojo izjavo, ki ste jo na zelo zvit in podel način skupaj z neprofesionalnim novinarjem Radia Sevnica posredovali vašemu občinstvu, ste kršili vsa ustavna, zakonska določila, novinar pa se ni držal pravil novinarskega kodeksa in je bil z vaše strani zmanipuliran," je še dodal Slavko Karlin. Zato vodstvo sevniškega karate kluba, starši prizadetih otrok in tekmovalci ter Karate zveza Slovenije zahtevajo od Boruta Bizjaka, da se javno opraviči preko vseh razpoložljivih medijev, v nasprotnem primeru bodo zadoščenje poiskali po pravni poti. Ali je tajnik športne zveze Sevnica res govoril zlonamerne, žaljive in neresnične trditve, lahko izvemo le od g. Bizjaka. Sedaj je na potezi on, da prepriča širšo športno javnost, kaj je z umazanim športnim perilom v Sevnici. (Galex) V Lesičnem odprli prizidek in telovadnico Gospodarstvo bo v skladu z interesi našlo poti: Sodelovanje naj steče, dokler ni prepolno? Okrogla miza o možnostih sodelovanja med slovenskim in hrvaškim gospodarstvom je bila čisto malo obarvana tudi po žensko______________________________________ Lesično, 22. septembra - Nov razigran žarek sije v očeh lesičenskih šolarjev, saj so ravno na zadnji poletni dan dobili lepo telovadnico. Delovno zmago so pomagali proslaviti številni gostje in domačini. Ravnateljica Angelca Cepin: "Leta '64 zgrajena OŠ je bila prvi na novo zgrajeni šolski objekt v bivši šmarski občini. Danes je to popolna šola, ki jo obiskuje 145 šolarjev in 23 otrok male šole. Dolgo časa smo imeli dvoizmenski pouk. Z investicijo smo ujeli zadnji vlak in si pridobili prepotrebne prostore. Porabili smo okrog 140 mio SIT in s tem dobili nekaj novih dodatnih prostorov. Poleg telovadnice smo dozidali: jedilnico, sanitarije, garderobe, knjižnico, upravne prostore in nekaj kabinetov. Lahko rečem, da celotni učno-vzgojni proces poteka pod eno streho. Za nas je to velika delovna zmaga. Ob vsem tem nam je uspelo v zadnjih 4 letih posodobiti tudi opremo šole." Otvoritve so se udeležili: predsednik državnega sveta dr. Ivan Kristan, predstavniki ministrstva za šolstvo s sekretarko Tejo Va-lenčič, poslanec DZ Franc Potočnik, predstavniki upravne enote, občine, sosednjih občin, starši, krajani in šolarji. Prisotne so pozdravili: ravnateljica OŠ Lesično Čepinova, državna sekretarka Valenčičeva, poslanec Franc Potočnik in predsednik DS Kristan. Trak sta skupaj prerezala Valenčičeva in dr. Kristan. Kulturni del so opravili v jedilnici, športnega pa v telovadnici. V slednjem so nastopili karateisti, akrobati in plesalca, ki so s svojimi vragolijami navdušili občinstvo. (Toni) Ikri Košarkašl za las neuspešni, točka rokmetašev v prvem kolu. Pintarju DP v speedwayu, Šantej odličen tretji. 11. mednarodni atletski miting Brežice '95, pionirski rekord Mešiča. Pranje umazanega športnega perila v Sevnici in odprta vprašanja okrog TVD Partizan. Teden športa - šport za zdravje tudi v Brežicah. 140 km/h: To ti je avto Krško, 24. septembra 1995 - Zjutraj ob 7. uri in 8 minut so krški policisti nadzirali hitrost prometa in pri tem odkrili »junaka«, ki je vozil s 140 km/h. Saj ni redkost, da kdo misli, da vozi super makino, a ta Mercedes Benz C 180 (LJ 31- 92 P), je drvel iz smeri Celja proti Drnove-mu po Cesti krških žrtev, vozil pa ga je K.S. z Drnovega, rojen leta 1964. Hitrost na CKŽ (v naselju) je omejena na 60 km/h, zato se je policistom zdelo vred- no, da voznika ustavijo ter mu predočijo prekršek. Ob 7.24 se je K.S. peljal po isti cesti v obratni smeri in tokrat je bil bolj zmeren. Namerili so mu »samo« 129 km/h. Glede na to, da so njegove podatke že imeli, so jih odstopili sodniku za prekrške, ki mu bo moral nekoliko pojasniti svoje hitrostne rekorde. Tudi Našemu glasu so dodali na fax sporočilo, da moramo »to sporočilo obvezno objaviti«. Če je pa že ravno bilo na Cesti krških žrtev! Gostje - managerke iz Hrvaške in Slovenije so si med uradnimi deli srečanj ogledale počitniške, rekreacijske in zdravstvene zmogljivosti. Na Čatežu in Mokricah imajo namreč dovolj programov, da tistemu, ki se odloči za dopust ali le kratek oddih pri njih gotovo ne bo žal. Ob vrsti igrišč in bazenov - vključno z zimsko termalno riviero si bo gotovo lahko nabral novih moči tudi zaposlen in obremenjen človek, kakršen je mana-ger. Pri tem se bo lahko celo posvetoval z zdravstvenim osebjem, ki ga v Termah ne manjka Praznovanje 50-letmee brežiške gimnazije pred vrati Osrednji govornik bo sam predsednik države Gimnazija Brežice, ki v letošnjem letu slavi častljiv jubilej - 50 let delovanja, pripravlja v sklopu praznovanja različne aktivnosti. Začele se bodo že v torek, 3. oktobra, ob 19. uri, ko bo v gimnazijski avli potekala predstavitev zbornika 50 let Gimnazije Brežice. Le dva dni kasneje, natančneje v četrtek ob 19. uri pa bo v Posavskem muzeju Brežice otvoritev razstave likovnih del brežiških dijakov. Na ogled bo okrog 80 del, predstavljen bo katalog, v kulturnem programu pa bosta nastopila Martina Živič in Rok Lopatic. Vrhunec praznovanja bo zagotovo v soboto, 7. oktobra, ko bo najprej (ob 10. uri) minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber položil temeljni kamen za gradnjo nove ekonomske šole v Brežicah. Ob 11. uri bo v šotoru ob šolski telovadnici potekala osrednja proslava ob 50-letnici gimnazije, slavnostni govornik bo predsednik države Milan Kučan. Po proslavi bo srečanje vseh generacij s profesorji in gosti v prostorih šole, načrtovan pa je tudi pogovor ministra Gabra z ravnatelji slovenskih srednjih šol. Ob tem pričakovanem dogodku je ravnatelj Jože Antolovič povedal: "To je pomemben dogodek za našo šolo, saj smo prišli do trenutka, ko je na obzorju rešitev našega prostorskega problema - gradnja nove srednje ekonomske šole ter dokončanje preureditve gimnazijske stavbe, kar je velikega pomena za normalno delo na šoli." Ob visokem jubileju dramska sekcija KUD Franjo Stiplovšek pripravlja igro "Komedija ljubezni", ki bo zagledala luč sveta konec oktobra v okviru proslav ob občinskem prazniku. (Gaiex) flM KRŠKO CKŽ 23 kratkoročna posojila posredovanje pri prodaji in nakupu nepremičnine Tel.: 0608/21 522 Tel.+Fax.: 0608/22 906 068/321 225 MIKA BREZKE Trg Izgnane** la t«L oeoa 62-236 tet oeoe i LJUBLJANA t«L OS I33-J-55, tet 06I B3-B-47 Dunajska casta 22 t«l 061 31-80-77 MAS/BOR CEUe Partizanska c 3-5 ljubljanska c 3a t«. 062 29-460 M; 063 28-936 tet OG2 29-460 tet 063 411625 Vpisovanje certifikatov v poslovalnicah od S1do 19* In jm vseh enotah pošte I \ N!KA rOOKAlfnA INVISTKUJKA OHUZSA Čatež, 22. septembra - Današnjo okroglo mizo, ki je sodila v sklop prireditev z naslovom Managers' intercontact sta s svojo navzočnostjo obeležili sekretarka v ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj Vojka Ravbar in pomočnica hrvaškega ministra za gospodarstvo Jasna Borič ter nekaj najuspešnejših mened-žerk z obeh strani meje. Nekaj besed so udeleženke sicer namenile tudi vlogi ženske v poslovnem svetu, a so vendarle ostale predvsem to, kar so: menedžerke. Tudi v razpravah, saj menedžment za ženske ni nič drugačen kot za moške. "Tisto, kar potrebuješ, moraš kupiti in ko enkrat že imaš dobavitelja, s katerim si zadovoljen, že po inerciji ne vidiš več vzroka, da bi ga menjaval. Zato morata naši dve gospodarstvi pohiteti z navezovanjem vzajemnih poslovnih stikov, dokler ne bodo vse niše zaprte in bo prepozno," je med drugim komentirala državna sekretarka v ministrstvu Srečanje menedžerjev na Čatežu Ne le žensk, tudi moških je bilo bolj malo Tridnevno strokovno rekreacijsko in zabavno druženje, ki ga je za slovenske menedžerke in nekatere menedžerje (med 21. in 23. 9) na Čatežu očitno organizirala Vespera d.o.o., so poimenovali Managers' intercontact Organizirali so okrogle mize o aktualnem gospodarskem položaju (z državnim sekretarjem dr. Vladom Dimovskim), o možnostih gospodarskega sodelovanja med Hrvaško in Slovenijo (z državno sekretarko Vojko Ravbar ter namestnico hrvaškega ministra za gospodarstvo, mag. Jasno Borič) ter o lastninskem prestrukturiranju gospodarstva in vlogi bank, razvojnih skladov, borze in zavarovalnic (s predstavniki vrste uglednih institucij). Srečanje je eden od sponzorjev, Terme Čatež, vsekakor uspešno izkoristil za predstavitev zdravstvenih, rekreacijskih, kulinaričnih in ostalih zmogljivosti, gostje so lahko na-4 Mokricah igrale golf (same ali z Inštruktorjem), tenis in se tudi drugače družile ali zabavale. Če izhajamo iz dejstva, da posel med seboj običajno sklepajo prijatelji in znanci, lahko z gotovostjo ugotovimo, da se je ali pa se še bo udeležba izplačala tistim, ki so si kljub obilici dela doma vzeli čas in prišli v Terme. Žal pa je hkrati treba povedati, da je bila udeležba na okroglih mizah ven-- darle skromna. Vprašanje je si-s«jer, ali so bili organizatorji tudi pri njih tako nerodni, kot so bili pri novinarjih, ali seje povabljencem zdelo zamalo kar tako ali pa niso znali najti poti v družbo kolegic - menedžerk, a posavskih poslovnežev (da o damah posebej sploh ne izgubljamo besed) smo te dneve na Čatežu videli kaj malo - in to je škoda. Škoda tako za one malo večje zasebnike kot za one v družbenih podjetjih! Ne samo zaradi neudeležbe na Managers' inter-contactu (kar koli bi si kdo že predstavljal pod to tujko), ampak zato, ker je očitno poslovne ljudi v Posavju tudi sicer težko "premakniti". Ne bom težil s podatki o tem, kako težko jim naši akviziterji (ne samo Našega glasa) dopovedujejo, da je reklama strokovno delo in naložba, ki se vrača, če je dobro opravljena. Obstajajo tudi podatki o tem, da se jih je (na primer) letos v razpisnem roku za celjski sejem obrti in podjetništva odzvalo sila malo in da se jih je večina zmi-gala šele junija, ko je bilo na seznamu čakajočih na sejmiški prostor že čez 300 imen. Jasno je, da si ni ravno lahko privoščiti precejšnjega stroška za reklamo ali stojnico in vse ostalo, kar sodi k sejmu, a veliko lažje si ga ni privoščiti niti mesec ali dva kasneje. Enako je z izobraževanjem: vsi obrtniki, podjetniki in poslovneži vedo, da je nenehno dopolnjevanje znanja nujno, a po podatkih, ki smo jih (ne ravno lahko) uspeli zbrati, je njihova udeležba na različnih seminarjih in drugih izobraževalnih oblikah bolj simbolična. Ne bom več težil. Samo izhajam iz tega, da je od moči in hitrosti razvoja tukajšnjega gospodarstva odvisen tudi razvoj t.i. negospodarskih dejavnosti. Ne le šol, zdravstva ali kulture. Tudi Našega glasa in radijev, če hočete. Gospodje, pardon, dame in gospodje v poslovnem svetu: naše oči so pričakujoče uprte v vas. Čakamo, da boste uspeli premagati svoje težave (če bo treba, tudi državo) in boste lahko vsaj malo olajšali muke še nam. (Ika) d DRUGA STRAN NAŠ GLAS 31, 27. SEPTEMBER 1995 D Sodelovanje naj steče... i, O finančni disciplini zaenHrat očitno še nič norega Nadaljevanje s 1. strani za gospodarstvo Vojka Ravbar. Njena hrvaška kolegica Jasna Borič je sicer predstavila težave, s katerimi se njena domovina srečuje že od osamosvojitve leta '91, a je tudi dodala, da si na Hrvaškem vsega, kar je naštela, nikakor ne štejejo kot brezpogojno olajševalno okoliščino in vizo, da so kar naprej v težavah in v zaostanku. Tako Slovenija kot Hrvaška sta v okviru pokojne Jugoslavije okrog 80% svoje proizvodnje izvažali na območje ostalih zveznih republik in z izgubo tega tržišča se je pojavila potreba po nadomestilu. Letos je menjava med državama narasla za okrog 30 odstotkov in jasno je, da ni možno vsako leto pričakovati tolikšne stopnje po-rasata menjave, a kot sosedje si tu vsekakor lahko pomagamo in tu bo gospodarstvo našlo tako pot kot interes, ne glede na siceršnjo politiko. Oboji si prizadevamo za vzpo- stavitev območij svobodne trgo- v vine in tu bomo v kratkem imeli rezultate, drenjamo pa se tudi v čakalnici mednarodnih trgovinskih, brezcarinskih, političnih ip vojaških organizacij (EFTA, CEF-TA, EU, NATO...). Bliža se čas, ko bodo stopili v veljavo sporazumi o brezcarinskem trgovanju s kar lepim številom zlasti vzhodnoevropskih držav, za industrijske izdelke bo to že leto 1997, za kmetijske pridelke morda nekoliko kasneje, treba se bo še dogovoriti o izjemah, ki jih pač ščiti vsaka država. S Hrvaško bomo verjetno še pred tem imeli dogovorjenih nekaj brezcarinskih čsn. "Ponekod je Slovenija za korak pred sosedno Hrvaško in tam, kjer naši ljudje že imajo izkušnje, bi lahko z njimi pomagali sosedom, saj ni ravno nujno, da se vsakdo mora vsake stvari učiti čisto od začetka!" je bila povsem praktična Vojka Ravbar. Kdaj slovenske menedierke likajo in perejo? Prvo strokovno srečanje slovenskih menedzerk, v okviru katerega je bita tudi okrogla miza o sodelovanju gospodarstev Slovenije in Hrvaške, je sklicala sekcija menedzerk pri slovenskem združenju Manager. Predsednica sekcije Marija Jazbec, sicer direktorica sevniškega Inpleta, je kot enega izmed ciljev sekcije opredelila spodbujanje menedzerk, da čim bolj uspešno uveljavljajo svoje sposobnosti. O tej, ženski plati problema so udeleženke okrogle mize govorile kaj malo. Priznale so, da je bilo v preteklosti v obeh sedanjih državah dovolj možnosti za enakopravno izobraževanje in usposabljanje moških in žensk, da so bile ženskam načeloma odprte poti za napredovanje, da pa so v uspešno kariero morale vložiti bistveno več truda in sposobnosti kakor njihovi kolegi. Dejstvo je tudi, da se večina žensk za poklicno kariero odloči šele v zrelih letih, ko jih družina več ne potrebuje v tolikšni meri. A vsaj v tistem delu, v katerem so bili navzoči novinarji, nismo slišali ničesar o problemih, s katerimi se v resnici srečujejo te ženske v svojem vsakdanjem življenju, in o tem, kako ali s čigavo pomočjo jim jih uspeva premagovati. Saj ne, da bi me v resnici zanimalo, kdaj slovenske menedžerke perejo in likajo družinsko perilo ali pospravljajo, ker vem o tem nekaj malega tudi iz domačih logov, a bi o tem ženskem "drugem šihtu", kjer izobrazba in zveneč službeni naziv izgubita pravi blesk, vendarle kazalo nekoč odkrito spregovoriti. Morda bi s tem nekoč lahko spodbudile ali olajšale prvi korak v kariero še kakšni sposobni strokovnjakinji. V resnici ne mislim nič slabega, a če se ženski uspe tako organizirati, da se gospodinjskemu delu in skrbi za družino lahko v celoti ogne - ja, v čem pa je potem razlika med njo in navadnim moškim, ki vso to breme kar samoumevno obesi svoji družici? (Ika) Samodejna zaustavitev MEH Krško, 25. septembra 1995 - Danes ob 10.22 uri se je Nuklearna elektrarna Krško zaradi napake na instrumentaciji varnostnega vbrizgavanja samodejno ustavila. Vsi ostali sistemi so delovali normalno. V času, ko to poročamo, se elektrarna nahaja v stanju hladne zaustavitve in nima nobenih vplivov na okolje. V teku so podrobnejše analize vzroka zaustavitve. Ob zaključku redakcije smo iz radijskih poročil izvedeli, da so napako že odkrili in da naj bi bila elektrarna zvečer že sinhronizirana na električno omrežje. "Izvozne subvencije bodo v kratkem, medtem ko se bo treba z izvozom, učinkovitostjo proizvodnje in obdavčevanjem plač še temeljito potruditi," __________________je na čateiki okrogli mizi z menedžerji ugotovil sekretar dr. Dimovski Čatež, 21. septembra - Subvencije, namenjene izvoznikom, so bile prvo, s čimer je državni sekretar za industrijo, dr. Vlado Dimovski, na današnji okrogli mizi o aktualni gospodarski problematiki postregel zbranim menedžer-jem. Komisija za izvoznike je namreč med prosilce razdelila 5 milijard tolarjev subvencij in v kratkem bo zaključen tudi Dr. Vlado Dimovski papirnati del postopka, tako da bodo podjetja lahko prišla do denarja. Okrogla miza je sodila v sklop prvega srečanja slovenskih menedzerk, nanjo pa so organiza-torice tudi uradno povabile še kolege. Na vprašanje, ali ne bi z ustrezno devalvacijo za 0,5 SIT -dosegli enakega spodbujeval- nega učinka za izvoznike, je Dr. Dimovski priznal, da so "v hiši preigravali tudi to možnost", da pa so ugotovili, da se teorija in praksa vedno ne ujemata. Subvencija bo reševala likvidnostno stanje tam, kjer imajo dobre -perspektivne - proizvodne programe, vendar so stroški visoki. Povrhu pa velja sklep za izplačilo subvencij za nazaj, od 1. 1. '95, česar z devalvacijo ne bi mogli doseči. Je pa gost, kot je sam priznal, predstavil zbranim na Čatežu dramatičnost položaja naših izvoznikov. Po razpadu jugoslovanskega tržišča (in države) si je veliko naših proizvajalcev našlo izvozno tržišče na Zahodu. Tako imamo sedaj 60 odstotkov našega izvoza v Nemčiji, Italiji, Franciji... Problem pa je v tem, da naš izvoz za te države ne pomeni praktično nič, saj 36-odstotni delež nemškega tržišča v našem izvozu za Nemce pomeni komaj 0,7 odstotkov, kar pomeni, da sploh nismo pomemben, vsaj za silo zavarovan partner. Dodatno nam poslabšuje položaj dejstvo, da izvažamo izdelke z relativno nizko dodano vrednostjo. Rešitev je v prerazporeditvi izvoznih tržišč, ker pa je nove trge težko osvajati, bi bilo morda bolj smiselno in ugodno za slovensko gospodarstvo, če si poišče tržno nišo, kjer se bo lahko specializiralo in doseglo določeno priznanje ter stopnjo stabilnosti. Pa še nekaj: naša dosedanja gospodarska rast je temeljila na izboljšanem izkoriščanju zmogljivosti, na racionalizaciji, medtem ko imamo Pri oddaji del vrsta nepravilnosti Brežice, 22- septembra -Krajevna organizacija SDSS Bizeljsko, ki je bila ustanovljena februarja letos in je od takrat povečala svoje članstvo za več kot 100 odstotkov, je sklicala tiskovno konferenco zaradi vseh nepravilnosti, ki so se in se še dogajajo pri razpisu in oddaji del pri rekonstrukciji odseka bizeljsko- sre-miške vinske turistične ceste na Bizeljskem. Brežiški župan Jože Avšič je na zadnji seji občinskega sveta podal poročilo o rekostrukciji, ki po besedah predsednika KO SDSS Bizeljsko Milka Veršca vsebuje mnoge nepravilnosti. Kot je povedal novinarjem, omenjena stranka pri tem nima nič, vendar se zavzema le za pošteno razdelitev del, na kar pa po besedah predsednika KO SDSS Bizeljsko ni moč sklepati. Predsednik KO SDSS Bizeljsko Milko Veršec: "KS Bizeljsko je v uradnem listu objavila javni razpis za rekonstrukcijo odseka bizeljsko-sremiške vinske turistične ceste na Bizeljskem, na katerega se je prijavilo 11 ponudnikov. Sporno pri temu je že to, da je v županovem poročilu zapisano, da je razpis pri KS Bizeljsko vodila in izbiro opravila posebna komisija, ki jo je imenovala skupščina KS dne 29.3.1995. To zagotovo ne drži, ker po zapiskih KO SDSS Bizeljsko tega dne ni bilo nobene skupščine, bila pa je 21. marca, vendar na njej ni bilo govora o vinski cesti. Tu že nekaj smrdi. Potem je ta "legitimna" komisija izmed 11 ponudnikov izbrala podjetje Agrad Bizeljsko, ki je bil osmi najdražji, ob tem pa še brez pravih referenc. O vseh pritožbah je odločal sam župan Avšič, ki je nastopil v vlogi sodnika, in pritožbe zavračal kot neutemeljene. Ugotovili smo še vrsto nepravilnosti, ki imajo rahel priokus prijateljskih vezi. Gotovo ima pri tem pomembno vlogo tudi "nelegitimni" predsednik skupščine KS Bizeljsko Rok Kržan, ki nam nikakor noče pokazati ustrezne dokumentacije o omenjeni problematiki, niti ostalih dokumentov KS Bizeljsko. V krajevni skupnosti namreč že 10 let ni bilo nobenih volitev, za kar je odgovoren Rok Kržan, in ob čemer se socialdemokrati Bizelj-skega sprašujemo, komu to ugaja?" KO SDSD Bizeljsko si prizadeva, da bi se nastala problematika čim hitreje uredila, kajti po njihovem mnenju vse to diši po korupciji in nepoštenju. (Galex) še vedno premalo vlaganj v posodabljanje. V primerjavi s t.i. "a-zijskimi tigri", kjer je rast sunkovita in kjer vlagajo (reinvestirajo) tudi do 35 odstotkov družbenega proizvoda, ga pri nas le dobrih 20. S tem pa razlik med nami in Azijci ali razvitimi državami kar tako še ni konec: naš proračun se polni iz davkov na dohodek, medtem ko se njihov z obdavčevanjem dobička in premoženja, zato jim gre krepko bolje. Pri nas bi morali zmanjšati obdavčitev plač za okrog 30 odstotkov, a reorganizacija celotnega davčnega sistema z obdavčitvijo dodatne vrednosti je lahko le celovit in dolgoročen projekt. Dr. Dimovski je naštel tudi vrsto akcij, ki se jih lotevata tako ministrstvo kot Sklad za razvoj in ki naj bi uredile stanje v go- spodarstvu. Po končanem postopku lastninjenja bo sklad moral postopoma za podjetja, ki bodo ostala v njegovi lasti, prevzeti tudi menedžerski del skrbi in jih postopoma tudi spraviti skozi postopek lastninjenja. Po pričakovanju bo svoje varovance Sklad saniral s sredstvi od kupnin. Sem sodi tudi delo komisije za nadzor nad nepravilnostmi v lastninjenju, ki pa si noče lastiti pristojnosti, ki jih ima Agencija za plačilni promet, zato ne ukrepa samostojno takrat, ko odkrije, da je bilo kaj narobe. Nekaj besed je bilo slišati tudi o zavarovanju plačil, češ, kdaj bo dolg res skrb dolžnika, da ne bo menedžment preveč obremenjen samo z izterjavami in o učinkovitosti sodstva, a žal se je dr. Dimovski lahko samo strinjal s kritiko. (Ika) Posavskih podjetnikov - managerjev ni bilo ravno veliko Razstava radijske tehnike in tipkal ob IOO letnici radia Krško, 16. septembra - Stoletnica radia je dober razlog za postavitev razstave temu prazniku v čast. Mejnik eksponatov je bil postavljen v leto 1940, ko je radio šele dobro osvojil svet. Razstava je bila razdeljena v dva dela, ki sta bila nekakšen prikaz razvoja tehnike od prvih začetkov do omenjenega mejnika. Razstava radijskih sprejemnikov je bila postavljena iz zbirke Radiofon Tinčka Ivanuše in prikazuje enega prvih detektorskih sprejemnikov (edini primerek v svetu) znamke Telefunken. Nadalje so bili prikazani prvi modeli z elektronkami. Prikazanih je več sprejemnikov Philips (po razvojnih stopnjah), s katerimi se lahko pričara razvoj sprejemnikov. Razstavljen je tudi najbolj znan Hitlerjev aparat iz leta 1938, s katerim je bilo moč sprejemati samo nemške postaje. Primerek ameriškega radia prikazuje robustnost in bogastvo opreme (ima kar 7 elektronk - kot Chevrolet). Na razstavi pa je še vedno igral prvi v Jugoslaviji izdelani radio (RR Niš), kopija Philipsa. Ob razstavljenih radijskih aparatih je bila predstavljena tudi zbirka več kot tridesetih vrst tipkal. Zbirka vsebuje tiste prve ta-sterje in spremlja njihov razvoj preko namenskih do tistih polavtomatskih, ki so bili vrhunec takratne tehnike. Lastnik zbirke Boško Djurica je edini zbiralec tasterjev v Sloveniji, edini pa je bil tudi v bivši Jugoslaviji. Ob ogledu starin so mnogi ol-dtimerji z mislimi odpotovali v preteklost in se spominjali svojih začetkov, ko so največkrat v sa-mogradnji nastajali prvi radioamaterski aparati. Mnogi jih še vedno hranijo in jih negujejo, ob tem pa upajo, da bo kdaj nastal radioamaterski muzej. Mogoče se jim bodo želje uresničile že v bližnji prihodnosti, ko bodo praznovali pomembne obletnice. (Toni) jAU?0\ UPRAVA in TRGOVINA: D M.tavcev3. Brejce TeUF»<: 0606 61-629 RAČUNALNIŠKA TRGOVINA RAČUNALNIKI TISKALNIKI SOFTVVARE VVindovvs 95 upgrade 17.990,00 SIT VVindovvs 95 15.990,00 SIT mm NAŠ GLAS - Časopis za Posavje in okolico. Izdaja IR inženiring, Krško - Odgovorni urednik: Ivan Kastelic - Naslov uredništva: Naš glas, CKZ 23, 68270 Krško -Telefon/telefax: 0608/21-868, telefon: 0608/22-791 - Grafična priprava in tisk: Papiroti - vse iz papirja Krško, d.o.o. - Rokopisov in fotografij ne vračamo, pisem bralcev ne lektoriramo, pridržujemo si pravico do krajšanja - Naš glas izhaja vsako sredo, zadnji rok za oddajo nujnih obvestil je ponedeljek do 10. ure - Naš glas plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5% - Cena posamezne številke 100 tolarjev, za naročnike 80 tolarjev, za tujino 900 tolarjev (poštnina + carina) - OGLASI: 1 cm v koloni za ekonomske oglase 1.300 tolarjev, na prvi strani 100% in na zadnji strani 80% dražje; razpisi, licitacije ipd. 1.600 tolarjev. Za naročnike mali oglas brezplačen, za nenaročnike do deset besed 1.100 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 100 tolarjev. Cene veljajo od 1.4.1995. GU\S 31, 27. SEPTEMBER 1995 Območje, razglašeno za naravni spomenik Jovsi - močvirnat kompleks med Sotlo in Kapelskimi goricami Jovsi vzbudili veliko pozornost - Tu živijo redke in ogrožene vrste ptic - Prepovedana uporaba gnojil in pesticidov ____________________________________________ ODGRNJENA ZAVESA Jovsi so obsežen močvirni kompleks med reko Sotlo in Kapelskimi goricami. To je okoli 3 km dolga in 2 km široka uravnana aluvialna ravnica, ki je bila vse do regulacije Sotle vedno poplavljena. Na njej prevladujejo travišča z razpršenim vzorcem posamičnih dreves in grmov, združbe iz razredov trsja ter stožke in po-hovke. Skupaj je bilo ugotovljenih 132 rastlinskih vrst in 18 rastlinskih združb, med njimi nekaj redkih in pomembnih za življenjsko floro. Na območju so prisotne tudi pestre vrstne sestave ptic. Med številnimi opazovanimi vrstami je bilo zabeleženih preko šestdeset vrst gnezdilcev, preseneča pa neobičajno veliko število redkih in ogroženih vrst. Jovsi predstavljajo kot močvirni ekosistem življenski prostor nekaterim redkim in ogroženim vrstam ptic, saj je tu prisotnih kar 20 vrst, ki so uvrščene na rdeči seznam ogroženih ptičev v Sloveniji. Tu gnezdijo tri izmed najredkejših in najbolj ogroženih vrst ptic. kožica, zlatovranka in črnočeli srakoper. Zelo pomembni so Jovsi tudi kot edino zanesljivo gnezdišče kosca, ki je v svetovnem merilu ogrožena .k Nizko barje v Jovsih (Foto B. Križ) vrsta. Med vrstami, za katere predstavljajo Jovsi tudi kvantitativno pomembno gnezdišče, moramo omeniti prepelico, ko-biličarja in bičjo trsnico. Na celotnem varovanem območju so dovoljene le naslednje dejavnosti, ki so usklajene z bio-topsko funkcijo: obstoječa kmetijska raba (košnja, paša in obdelovanje zemlje), vzdrževanje drevesne in grmovne zarasti, lovno gospodarjenje in ribištvo v skladu z gojitvenimi načrti, vzdrževanje odvodnikov po predhodnem soglasju ter obnavljanje poti in infrastrukturnih objektov. Na območju, ki je sedaj razglašeno za naravni spomenik, pa je prepovedano graditi kakršnekoli objekte, izvajati melioracijska in regulacijska dela v okolici, katerih škodljive posledice bi bilo mogoče čutiti na ožji lokaliteti, odstranjevati obrežno vegetacijo ter osamela drvesa in grme, odstranjevati zemljo in zasipavati depresije, spreminjati sestavo zoocenoze z naseljevanjem vrst, uničevati ali poškodovati gnezdišča ter prostore, kjer se živali zadržujejo, hranijo ali razmnožujejo, povzročati stalen hrup, vendar z do- Brežiški občinski svet je na zadnji redni seji sprejel odlok o razglasitvi območja Jovsi za naravni spomenik zaradi ftori-stičnega, ornitološkega in krajinskega pomena. Namen odloka je ohranitev izjemnega nižinskega ekosistema z avtohtonimi rastlinskimi in živalskimi vrstami, ohranitev značilne krajinske podobe, ohranitev obstoječe rabe prostora, znanstveno- raziskovalno in študijsko-demonstracijsko delo ter popestritev turistične ponudbe območja. voljeno uporabo strojev za kmetijsko in gozdarsko rabo, umetno osvetljevati živali, njihova gnezdišča in bivališča, onesnaževati površinske in podzemne vode ter odlagati odpadke vseh vrst. Prepovedana je tudi uporaba pestidicidov in umetnih gnojil. Za začetek prve košnje se priporoča 15. junij. S sprejetjem odloka o razglasitvi območja Jovsi za naravni spomenik bo ta čudovit močvirni biser zagotovo ohranil svojo specifično krajinsko podobo, za katero ima že sedaj velike zasluge prav lokalno prebivalstvo, ki je vsa ta leta ohranilo območje Jovsi povsem neokrnjeno. Posavje z okolico v luči naložb šolskega tolarja Krško, 24. septembra - Velika slavja ob otvoritvah šolskih in športnih objektov kažejo na pomembnost pridobljenih objektov. Zanimalo nas je, kaj se na področju šolskih investicij dogaja na teritoriju, ki ga pokriva Naš glas. Informacijo smo dobili iz prve roke, od svetovalca ministra za šolstvo, Nika Žibreta, ki je zadolžen za investicije v šolske objekte. Prijazno se je odzval naši prošnji in povedal: Niko Žibret: "Ministrstvo za šolstvo in šport je v Uradnem listu objavilo razpis in kriterije za porabo "šolskega tolarja", namenjenega investicijam v šolstvo. Prijavljenih je bilo kar 260 projektov, od tega približno 220 primernih. Občine so običajno prijavile več projektov, Ptuj na primer kar šestnajst za šole in dva za vrtce. Niso se prijavile občine Izola, Ribnica, Žalec in na veliko presenečenje niti Krško. Vem, da je v Krškem precej potreb, kriteriji pa so bili taki, da bi lahko prijavili vsaj pet projektov. če pogledamo po občinah, so Brežice prijavile tri projekte, Sevnica celo štiri, Radeče enega. V Kozjem so nekako zaključili z najnujnejšimi naložbami, saj so 22. septembra odprli lepo telovadnico in prizidek k OŠ Le-sično. V občini Krško se trenutno gradi samo telovadnica OŠ Koprivnica, sicer iz drugih sredstev, a po istem ključu. Žal stvari ne tečejo po načrtih in gradnja zamuja. V tem srednjeročnem obdobju bomo skupaj z občinami izvedli v Posavju kar nekaj velikih projektov. V začetku oktobra bomo položili temeljni kamen za novi ekonomski šolski center v Brežicah, naslednje leto začnemo z izgradnjo srednješolskega centra v Krškem s pripadajočim športnim centrom, ne- koliko kasneje pa tudi z izgradnjo nove osnovne šole v Sevnici. Investicija v Krškem bo "težka" okoli 600 mio SIT. Od tega bo Ministrstvo prispevalo 60 odstotkov, občina pa 40 odstotkov in zemljišče. Ob teh gradnjah so na razpisih sodelovala tudi posavska podjetja in dobila veliko dela. Med njimi je bil najuspešnejši Savaprojekt." V občini Krško je veliko prostorskih potreb; v OŠ Senovo, v OŠ Krško, v glasbeni šoli in še bi lahko naštevali. Abstinenca na razpis je oddaljila vse te rešitve v čas po tem srednjeročnem obdobju. Zamujenega je veliko; napaka se ne bi smela ponoviti. Boljše sodelovanje z našimi kadri, ki jih sicer ni veliko, pa bi morali bolj s pridom uporabiti. (Toni) PLESNA ŠOLA LUKEC Vabi k vpisu v : ¦ tečaje družabnega plesa za mladino in odrasle, ki se bodo pričeli 30.09.1995 ob 18.00 (začetni plesni iečaj) ter ob20.00 (nadaljevalni tečaj) Tečaji bodo potekali v dvorani plesne šole na Cesti l.julija 38a. Informacije in vpis na tel. 0608/22 269 in 32 795 ali osebno v pisarni Plesne šole Lukec. ___ Mercator Trgoavto Koper prodajalna Krško Dalmatinova 8, Tel.:(0608) 22-069 29. in 30. septembra prodaja koles ROG po sistemu STARO ZA NOVO. Nakup bo možen na 6 čekov brez obresti in s popustom! Pripeljite staro kolo in odpeljali se boste z novim. Prisotna bo tudi ekipa Nedeljskega Dnevnika, za igre in nagrade bo poskrbljeno. Brežiški občinski svet Dve delovni seji v enem tednu Občinski svet občine Brežice bo ta teden opravil kar dve seji. Včeraj je bila namreč opravljena 2. izredna seja, posvečena izgradnji Srednje ekonomske šole v Brežicah. Odprta vprašanja so povezana zlasti s predvideno površino posameznih objektov v sklopu šolskega kompleksa in z odprto finančno konstrukcijo. Zato je bilo potrebno vse dileme o Srednji ekonomski šoli Brežice razčistiti še pred obravnavo predloga letošnjega proračuna. Prav sprejem proračuna pa bo osrednja točka dnevnega reda na 10. redni seji, ki bo ta četrtek. Ob tem bodo svetniki razpravljali še o predlogu sklepa o določitvi najnižjega prispevka k oskrbnini, ki jo starši ali skrbniki plačujejo v vrtcih, ter o predlogu sklepa o določitvi javne infrastrukture na področju javne kulture v brežiški občini. (Galex) Krški svetniki končali dopustovanje V četrtek bodo člani občinskega sveta občine Krško ponovno sedli za svetniške klopi in nadaljevali z delom na prvi podopustnilki oz. 8. redni seji. Podane bodo informacije o aktivnostih gleda zapiranja RRP Senovo, ki so že kar nekaj časa stalnica pri deltfjkrške občine in gospodarstva. Prav tako bodo svetniki informirani o izvajanju letošnjega proračuna, razpravljali pa bodo tudi o izdaji soglasja Galeriji Božidarja Jakca Kostanjevica, programu aktivnosti čiščenja odpadnih voda na območju Krškega, izgradnji in sofinanciranju večnamenske športne dvorane pri novem srednješolskem centru Krško ter še nekaterih prostorskih dokumentih. (Galex) Na pobudo svetnika Blaža Jeneta, naj sevniški občinski svet zavzame stališče do predloga, da bi v ceno enote proizvoda vključili tudi ekološki tolar, so pristojni iz občinske uprave odgovorili, da krovni zakon o varstvu okolja ni dovolj operativen zaradi nesprejetih podzakonskih aktov. Tako je tudi pri ravnanju z odpadki. Torej bo to možno šele. ko bodo v Državnem zboru spet kaj pametnega delali. Sicer pa je ministru dano, da lahko v soglasju z drugimi ministri predpiše strožje ravnanje pri zbiranju, razvrščanju, skladiščenju in prevažanju odpadkov, za reciklažo. uničevanje odpadkov ali njihovo odlaganje. Torej, če lahko, zakaj tega minister ne stori, se sprašujejo okoljevarstveniki? Tudi svetnik Jože Roštohar je zainteresirano spraševal, kako misli uprava rešiti problem obremenjevanja ceste na Blanci s težkimi tovornimi avtomobili. Zadeva se zapleta, saj imajo na Blanci dva pomembna objekta, objekt Blagovnih rezerv RS in skladišče Mer-catorja, kamor trenutno vozijo le težki tovornjaki. Ker tovorna vozila s priklopniki lahko vozijo le iz smeri Brestanice proti Blanci (iz sevniške smeri je to nemogoče zaradi železniškega podvoza), je skoraj neverjetno, da sta objekta dobila vsa dovoljena za obratovanje, nimata pa urejenih dostopov za tovrstni promet. Rešitev je na vidiku. Ali razširiti križišče na priključku čez železniško progo ali pa postaviti prometni znak Prepovedan promet za tovorna vozila s priklopniki, saj je prevoz tovora mogoč tudi z normalnimi tovornimi vozili, je pa seveda dražji. Računovodje, le pazite! Spet ena finta! Kje bo regijska deponija? Po vseh izhodiščih mora biti regijska deponija za minimalno 50.000 prebivalcev. Študija je določila dve lokaciji v vsaki izmed treh občin. Za komunalne odpadke je seveda potrebna nova regijska deponija, za kar morajo poskrbeti občine same, za zbiranje in odlaganje vseh ostalih odpadkov pa mora poskrbeti država. Ravnanje s posebnimi odpadki je urejeno v zakonu in v podzakonskih aktih, kam z njimi, pa še ni določeno. Upati je, da bodo pristojni ta posavski problem kmalu rešili. Kako, se še ne ve. Morda pa bo posamezne občinske veljake v konstruktivno razmišljanje prisililo dejstvo, da je luštno biti župan, da je luštno delati v občinski upravi in da nihče ni nenadomestljiv. Že čez tri leta so nove lokalne volitve! N V sevniškem hotelu Ajdovec vre. Bliža se sreda, dan, ko je direktor Jane povabil goste na slovesno otvoritev osmih prenovljenih sob, v katere bo lahko brez zadrege namestil poslovne partnerje sevniških menedžerjev. Delavci seveda hitijo, Jane pa uspešno skriva nervoz(ic)o. Zlobneži ga dražijo: "Ali bodo zadnji delavci pred otvoritvijo še smeli ven, mimo gostov, ali pa bodo morali kar skozi okno?" Kristijan Jane se brani: "Tega ne bo, fantje." No, sreda je že tu (saj imate Naš glas v rokah, ne?) in kar je, je. AVTOKLEPARSKO PODJETJE SENOVO d.o.o PARTIZANSKA CESTA 13 • 68281 SENOVO Telefon: 0608/70-150 Prodaja vozil DAEW00 in MITSUBISHI Možnost nakupa staro za novo. Nakup na kredit do 4 leta $L OVEN 21.3.-21.4. BIK 22.4.-20.5. DVOJČKA 21.5.-21.6. TEHTNICA 24.9.-23.10. ŠKORPIJON 24.10.-22.11. ¦'m W 9 LOŠKI HOROSKOP ZA OBDOBJE NED 17.9. IN 1.10.1005 Še vedno ste v aktivnem obdobju, ko se vaš odnos s partnerjem lahko zelo poglobi, čeprav le skozi konflikt. Morda ste pred pomembno odločitvijo in prav je, da storite tako, kot želite sami, ne oziraje se na okolico. Končno ste vi gospodar svoje usode. Vseeno pa ne škodujte drugim! Po dnevu pride noč. To pomeni, da ste po poprejšnjem dobrem razpoloženju na tem, da vaše razpoloženje, skupaj s fizično aktivnostjo, pade. Pomislite, kaj ste storili nekomu drugemu, da sedaj tepete sebe. In če veste, da se ritmi vedno izmenjujejo, zakaj vas skrbi? Spet boste v družbi, kjer boste "ta glavni", pridobili si boste nove prijatelje, vendar sami veste, kako je z vami na tem področju: "došlo pa prošlo". To pomeni, da stike z ljudmi jemljete površno, prijatelje spoznate samo od daleč, za kaj drugega pa vam zmanjka volje. Precej naporno bo doma, v odnosu s partnerjem. Vajini konflikti obema pobirajo veliko energije, zato jih tudi nista sposobna rešiti, ampak le odlagata stvari. Tako nastaja tam nekje velik kup smeti, ki ga bo vedno težje pospraviti. Vsako stvar je treba reševati sproti. Mnogim levom je v tem trenutku odnos s partnerjem čisto postranska zadeva, zato bodo njihovi partnerji razočarani. Vas zanimajo druge reči, kar je v redu, vendar se morate naučiti pravilno usmerjati svojo energijo tako, da je volk sit in koza cela. To je pa res umetnost. Zanimivo je, da vam partner sam ne pomeni kaj prida, temveč tisto, kar vam on nudi: materialna, domača varnost. Pri vas je ljubezen na koncu liste, pa vendar ste na partnerja zelo navezani - iz zgoraj naštetih razlogov. To pa vodi v odvisnost, iz te pa izhaja odpor. Še vedno ste v dobrem položaju na večini področij, kar pa rte pomeni, da boste tudi v resnici izkoristili možnosti. Morda je to obdobje samo predah pred neurjem. Zelo boste kritični do sebe, kar vas bo spravilo v slabo voljo. Nehajte se primerjati z drugimi, ker ste edinstveni. Zelo boste spremenljivi, občasno boste imeli velika nihanja glede energije. Enkrat boste fantastične volje, že naslednji dan se vam bo vse - na videz brez razloga - podrlo. Tudi pri delu ne boste ravno pokali od moči in navdušenja, partner pa vam bo povzročal glavobole. Kaže, da ste v srečnem obdobju, vsaj kar zadeva splošno počutje, voljo do življenja, prijateljev in ljubezni. Zelo boste družabni, vendar vam svetujem, da se ne rinete preveč v ospredje družbe, posebno ne z agresivnimi komentarji politične narave. Kdo pravi, da imate vedno prav? Več energije, več pozornosti, več ljubezni! Energijo trosite nesmiselno in se v svojem umu vrtite okrog zdavnaj minulih zamer. Sprejmite in odpustite, sicer boste zboleli. Da, samo vaše zamere vam povzročajo bolezni in pomanjkanje energije ter depresije. Zelo vas vleče v družbo, in sicer le zaradi sprememb. Rutina pač utruja in gledati stalno ene in iste face je res dolgočasno. Vendar le, če jih poznate površinsko, kar je običajno za veliko večino ljudi. Ne prepuščajte se lenobi in samoobžalovanju. Bojno stanje med vami in partnerjem še kar traja, kar je dobro. Potlačene stvari se morajo izraziti in očistiti, oba pa se morata iz tega nečesa naučiti. Samske ribe bodo zelo občutljive na impulze od drugod, ker pa so pod vplivom svojih čustev, jih lahko drugi z lahkoto izkoristijo. BONO •Stanja so daleč naokoli znane Virstanjske gorice. Včasih ni bilo kmetije, ki ne bi imela tudi vinograda. Vse to so do pred kratkim obdelovali ročno, saj je bil ta del Kozjanskega zelo zaostal. Porabili so veliko delovne sile, ki so jo dobili v ubožnih najemnikih -taberharjih. Tudi današnji prikaz vinogradniških opravil od zgodnje pomladi do trgatve je nekakšen posnetek opravil iz preteklega časa. Ob opravilih so prikazali tudi odnose med gospodarji in taberharji. V improviziranem vinogradu smo videli prikaz rezi, izdelavo kolov, kolatev, vezatev, kopanje vinograda in škropljenje. Ob delu so se tudi zabavali, šalili, največkrat na račun skopih gospodarjev. Mimogrede, nekatere izmed šal: tradicije (pred 30 leti so bili sejmi prepovedani), je pa bil sejem, na katerem se je poleg običajnih dobilo tudi nekaj kvalitetnih izdelkov, ki se dajo uporabiti v vinogradništvu in gospodinjstvu. Zanimanje je bilo veliko, saj so obiskovalci prišli od blizu in daleč, prodajalec ročnih pretočnih črpalk celo iz Žalca. Prireditelji so se potrudili, dobro izpeljali načrtovani prikaz opravil in uspešno izvedli srečo-lov (vse srečke so zadele). Poskrbeli so za pijačo in jedačo, harmonikar Pepi Jozefino pa tudi za zabavo. Vsi, ki letos še niste vedeli za to prireditev ali iz kakršnega koli razloga niste prišli, imate že naslednje leto novo priložnost, da se kaj naučite iz bo- Kopanje vinograda je težaško delo, ki zahteva tudi nekaj tekoče vinske vzpodbude. So pa nekateri gospodarji raje skrbeli za svoje vinske užitke, delavcem pa dali tudi kakšno manjvredno pijačo. Nekoč so taberharji pretakali znoj ob okopavanju vinograda, gospodar pa jim prinese jabol-čnik. Niso bili zadovoljni, niso pa se upali pritoževati. Eden se le ojunači, vzame motiko in začne kopati okrog jablane. Gospodar se razjezi in pravi: "A se ti je zmešalo, kaj pa delaš tam?" "Kopljem," odgovori kopač in energično doda: "Če bomo pili jabolčnik, bomo jablane okapali, če bomo pili vino, pa vinograd." Vsi so se smejali, gospodar pa je vedel, da delavcem ni do šale, zato je pohitel v klet, prinesel vino in kopači so opravili svoje delo. Danes sicer ni bilo pravega živinskega sejma, saj ni več prave gate ponudbe kulturnega izročila Pilštanja. (Toni) jAU?0\ UPRAVA in TRGOVINA: 8. Milavcev 3. Brežice Tel./Fax: 0606 61-629 RAČUNALNIŠKI TEČAJI Windows 95 Windows 3.1 x MS Office 95 MS Office SLAŠČIČARNA 3 IVANKA KOŠAK P 7 TRUBARJEVA 3 ŠENTJERNEJ \ I V TEL:(068) 81 860 V IZDELUJEMO VSE VRSTE TORT PO NAROČILU, SLAŠČICE, DOMAČ S1.ADOLED, SADNE KUPE IN OSTALE DOBROTE. DEI..ČAS VSAK DAN 6 1» OB PONEDELJKIH ZAPRTO SE PRIPOROČAMO! Oglašujte, V NAŠ <$LAS Farmacevtov nasvet Posameine zdravilne oblike Kako uporabljati Sumeče tablete V lekarni se vračajo zdravila na recept ali brez recepta. To je zadnja faza pri izdajanju zdravila, kar pomeni proces ali dejanje pri izbiri določenega zdravila. Obenem pa je to tudi preverjanje, ali bolnik pozna uporabo oziroma način jemanja zdravila. Ambulantnim bolnikom pomeni vročitev zdravila zadnji stik s farmacevtom in to tudi odločilno vpliva na pacientovo uporabo zdravila. Vendar se na žalost v lekarni vse premalo posvečajo pacientom. Pri tem je morda olajševalna okoliščina to, da lekarne še nimajo svetovalcev in posebnih prostorov za svetovanje. Verjetno bo to prinesel razvoj organiziranosti lekarne. Velikokrat se zato zgodi, da pacient ne zaužije pravilno posameznega zdravila. Eden takih pripravkov so prav gotovo šumeče tablete. Te se morajo raztopiti v kozarcu (1 del) vode ali čaja, sicer se prilepijo na steno želodca in povzročajo bolečine. Pri šumečih tabletah so priložene tudi sušilne tablete. Te moramo zavreči, vendar šele, ko porabimo vse šumeče tablete, sicer bi se te ob morebitni prisotnosti vlage pokvarile. Kako uporabljati šumeče tablete? 1. Umijte si roke! 2. Pripravite si 1 del vode. 3. Vzemite predpisano količino tablet iz ovojnine, jih dajte cele v kozarec z vodo in počakajte, da se v celoti raztope. Premešajte in zaužijte. Stekleničko s preostalimi tabletami dobro zaprite. Zdravilo spravite v originalno ovojnino. Opozorila: - zdravila shranite na suhem mestu, pri sobni temperaturi; - zdravila shranite nedosegljiva otrokom! - tablet ne smete zaužiti neraztopljenih! - če je priložena sušilna tableta, jo zavrzite! Breda Drenek-Sotošek mr.ph.spec. informatike zasebni lekarnar Opel kot pokrovitelj evropskega prvenstva 1996 in svetovnega pokala 1998 Opel bo ponovno glavni pokrovitelj in "uradno vozilo" evropskega nogometnega prvenstva v Angliji leta 1996 kakor tudi svetovnega pokala v Franciji leta 1998. Glede na njegovo sodelovanje na svetovnem pokalu v Mehiki 1986, evropskem prvenstvu v Nemčiji 1988, evropskem prvenstvu na Švedskem 1992 in svetovnem pokalu v ZDA 1994, bo ta odločitev še bolj okrepila Oplovo predanost športnim prireditvam svetovnega formata. Generalni sekretar FIFA Jo-seph S. Blatter pravi: "FIFA pozdravlja Oplovo odločitev - nadaljevati povezavo z mednarodnim nogometom kot uradni pokrovitelj svetovnega pokala v Franciji leta 1998. Opel je postal pomemben prijatelj in družabnik ter ima veliko izkušenj na področju oskrbe vozil za največje prireditve. To, da lahko s tem nadaljujemo tudi v prihodnje, je zares lepa novica." Evropsko prvenstvo leta 1996 se bo bistveno povečalo, tako po velikosti kot po položaju, in sicer z 8 na 16 moštev in s 15 na 31 srečanj. Napovedujejo, da bo število televizijskih gledalcev naraslo za 70 odstotkov in evropsko prvenstvo bo s tem postalo tretja največja športna prireditev na svetu po televizijskih prenosih. Svetovni pokal leta 1998 bo z moštvi iz 32 držav največji v zgodovini, televizijsko občinstvo pa se ocenjuje na več kot 37 milijardami gledalcev v mesec dni dolgem tekmovanju. Pričakujejo, da bo finale svetovnega pokala v Parizu najbolj gledan televizijski dogodek vseh časov z več kot milijardo gledalcev. Podpredsednik GM Europe Hans VVilkelm Gab je povedal: "Opel je zelo zadovoljen, da je spet lahko povezan z dvema najpomembnejšima mednarodnima športnima dogodkoma. Naša družba se veseli aktivenga sodelovanja, posebej, ker znamka Opel nadaljuje s širjenjem na nova tržišča po svetu. Oplovo partnerstvo z nekaterimi vodilnimi nogometnimi klubi na svetu, med njimi AC Milan, Bavern Mu-nich in Pariš St-Germain, samo dopolnjuje pokroviteljstvo teh pomembnih nogometnih prvenstev." (EMS) Še vedno brez naslova sobota, 16.9. Danes je predzadnji dan celjskega sejma. Ne vem, ali je Kruno vzel s sabo mene ali sem jaz vzel njega, dejstvo je, da sva šla skupaj in da sva parkirala... ne vem kje... daleč. Kasneje se nama je pridružil še Branko. Na sejmu nisem videl nič, pa čeprav smo cel dan tavali med štanti; največ štantov je bilo za prehrano, kjer si lahko "samo" za 900 SIT pojedel pet čevapčičev s čebulo in brez majoneze ali česa podobnega. Ker si s Krunotom nisva zapomnila, kje sva pustila avto, nama je pot pokazal prijazni oče prijetne hčerke. nedelja, 17.9. Na Kanalu A sem si ogledal zadnje uradno dejanje "Adidas Streetball 95", to je bila finalna reportaža z vseh letošnjih turnirjev. Opazil sem, da so razgovor, ki so ga naredili z mano, malce prekrojili, razrezali in zopet sestavili; O.K., pa naj bo. Torej je uradnega streetballa za letos konec (če ne bo kakšnih presenečenj), ostane še neuradni del - pikniki in veselice, brez alkohola in brez cigaret. torek, 19.9. Prav lahko se zgodi, da bom letošnjo zimo preživel na snegu. Preko radia Gama MM sem na- mreč dobil ponudbo za vodenje snovvbordinga oz. deskanja na snegu. Sicer ni še nič konkretnega, vendar se mi zdi, da me bo letos še posebno zeblo. Za dober denar tudi do kolen v sneg. sreda, 20.9. Marija je prišla iz Grčije, vendar razen dobre volje ni od tam nič prinesla, no, vsaj meni ne. četrtek, 21.9. Kar nekaj pogovorov in dogodkov se je zvrstilo danes; uskladil sem nesoglasja s Študijem D in morda še bolj pomembno, relativno uspešno štartal s prvo oddajo na radiu Gama MM. Sicer pa sem imel danes delovno pobarvan športni dan, saj ni bilo pisarne v Ljubljani, da ne bi vsaj pokukal vanjo (malo pretiravanja ne škodi). Čisto mimogrede sem obtičal v dvigalu; na srečo so bila na vratih navodila in pod točko trinajst je pisalo: "v primeru, da ste opravili postopek od točke 1 do 12 in ste še vedno v dvigalu, potem pritisnite rdeče stikalo in počakajte na pomoč. "Pomoč je prišla v cca. 10 minutah. petek, 22.9. Na oddaji sem našel nov izziv; prvič sem poizkusil in ni se mi zdelo slabo - delati kot tehnik in s pomočjo daljinskega mikrofona hkrati voditi program. Bom še kaj probal, recimo naslednjič. Sicer pa je bil prvi dogodek današnjega dne (razen dvakrat dva deci radenske pri Zaretu) dogovor s človekom, ki mi bo priskrbel vse glasbene novosti iz sosednje CRO. (Edi) r NAŠ GLAS 31, 27. SEPTEMBER 1995 RAZVEDRILO T) PA SE SLIŠI, Zakaj Kajba ni več trener? Zamenjave trenerjev so v slovenskem športu že vsakdanja zadeva. Največkrat do tega pride zaradi neuspeha varovancev trenerja ali zaradi denarja. V kolesarskem društvu Savaprojekt Krško je svojo vlogo verjetno odigral denar, saj so kolesarji trenerja Stojana Kajbe pod njegovim vodstvom zabeležili izjemne, če ne že vrhunske rezultate. Denar je pač sveta vladar. Športna zveza Sevnica. Iz športnega uredništva smo poklicali na ŠZ Sevnica, ki ima sedež na sevniškem bazenu (Prvomajska ulica). Oglasi se prijazno dekle, ki je na bazenu pač natakarica, pove nam, da gospoda (v našem primeru tajnika Bizjaka) ni tam in ga tudi ne bo. Po besedah sodeč, omenjeni gospod v prostorih športne zveze več časa preživi le v poletnih mesecih, ko je bazen odprt. Mar to pomeni, da se športne aktivnosti odvijajo le julija in avgusta, pVedtem in zatem pa ne? Ko rastejo gobe, so naši gozdovi prepolni pridnih nabiralcev. Vsi najraje nabirajo jurčke, zato je teh tudi najmanj. Odraslim se pri takem opravilu pridružijo velikokrat tudi otroci. Zakaj? Ker so majhni in lažje vidijo in poberejo gobo. Se pa velikokrat zgodi, da otroci ne nabirajo pravih jurčkov, ker jih zamenjajo za divje, vražje gobane. Tiste, ki so zelo podobni jurčkom, so pa zelo strupeni. Da si otroci to najlažje zapomnijo, jim starši povedo, da se to najbolj vidi, če gobi odtrgaš klobuk. Na odtrganem delu vražji goban poplavi. Barva je podobna barvi tinte. Ko je v bližnji vasi pred kratkim nekdo zelo zbolel, so se otroci na cesti pogovarjali: "Bogi Pepi, gobe je nabiral, pa se je zastrupil. Kako se ne bi, ko pa se je tintnih jurčkov najedel." Naši oglaševalci so zelo različni. Eni radi oglašujejo, drugi ne, eni dajo velike reklame, drugi ne, eni redno plačujejo, drugi sploh ne... Tako pač. Pa tistim, ki redno in dobro plačujejo, radi napravimo še kakšen poseben tekst, predstavitev kar tako, zastonj. Se pa naši oglaševalci razlikujejo tudi po skromnosti: eni bi imeli vse zastonj, drugi pa se celo zastonjskih predstavitev otepajo... Proslavam ni in ni konca. Sedaj se na veliko proslavo pripravljajo tudi mladi, ki bi radi pokazali, da ni pomembno le tisto, o čemer govorno in zaradi česar se združujejo predvsem starejši. Mladi opozarjajo, da je lepo in prav, da se za svoje pravice borijo vsi, ki mislijo, da so v čemer koli prikrajšani. Prav je, da se spomnimo hudih časov iz preteklosti, še bolj prav pa je, da se zavemo sedanjosti, ko je za starejše le nekako poskrbljeno, mladi pa po večini nimajo prave prihodnosti. Zakaj? Očitno je razlog ponovno tam, kjer je bil tudi minulih petdeset let. V nesposobnih državljanih, ki so se oklicali za voditelje, tisti, ki bi jih ti voditelji radi vodili, pa pretežno živijo drugje. Proslava bo, zatrjujejo mladi organizatorji, verjetno naslednje leto, po Martinovem. Kaj vse lahko doživiš, če si šofer in se moraš voziti po cestah, kjer policaji delajo red. Človek bi mislil, da bo vse v najlepšem redu, če se v prometu držiš vseh predpisov, tudi če te ustavi policijska patrulja. Ponavadi je tako, žal pa ne vedno. Pa pustimo to. Nedavno tega je kmalu po sedmi uri zjutraj policist z motorjem v Sevnici ustavil voznika, ki ni bil pripet z varnostnim pasom. Seveda je bilo potrebno plačati 1500 tolarjev, kar je bil voznik pripravljen storiti takoj. Pa glej ga zlomka: "Nimate tisoč petsto tolarjev?" vpraša policaj. "Imam," pravi voznik in pripravi bankovec za pet tisočakov. "Nimam drobiža; kaj nimate tisoč petsto tolarjev? Pojdite v gostilno in razmenjajte! Tu vas počakam!" "Kar pojdite vi ali pa mi napišite položnico. V gostilno da bi šel razmenjat denar. Si pa res marsikaj dovolite, gospod," mu je odvrnil voznik in počakal, da je policaj napisal položnico. T3r [kdmtrola v I PROSIMO PRt-[pRAVITE. DROBIŽ! Polpismeni policisti. Zgodilo se je pred dobrim tednom. Policist ustavi voznico avtomobila, ugotovi pomanjkljivosti pri opremi vozila in napiše potrdilo o plačani denarni kazni zaradi prekrška po zakonu... Vse lepo in prav, če bi bilo vsaj to pravilno izpolnjeno. Kazen je znašala 2.250 SIT, vrli policist pa je znesek napisal z besedami takole: dva tisoč dvesto pet deset. Če ta števila seštejemo (2 + 1.000 + 200 + 5 + 10) dobimo 1.217, kar pa se bistveno razlikuje od omenjenega zneska. Pa pustimo to. Če so že policisti pozorni na opremo vozil ter sposobnosti voznikov, bi se lahko zamisli tudi nad svojim znanjem materinega jezika. Pa brez zamere. Dolga Je pol «¦ Pihalni orkester VIDEM gre na tekmovanje v koncertni skupini Pesmico z naslovom Long way to the top so pred leti prepevali fantje iz avstralske skupine AC-DC. Pesem nima samo simboličnega, ampak tudi resničen pomen, saj so do vrha res potrebovali dolgo časa - in tam tudi ostali. Ljubitelji dobre glasbe si želimo, da bi na vrhu ostali kar se da dolgo. Neposredne povezave med Avstralci in Pihalnim orkestrom Videm sicer res ni, skupno pa jim je to, da so z vztrajnim delom prišli med najbolšje. Letos se bo Pihalni orkester Videm udeležil tekmovanja slovenskih pihalnih orkestrov v koncertni skupini. Tekmovanja pihalnih orkestrov imajo v Sloveniji že kar dolgo zgodovino. Orkestri tekmujejo v štirih kakovostnih skupinah - od tretje, najnižje, do koncertne. Da bi prišli v višjo skupino, morajo na tekmovanju v svoji skupini zbrati dovolj točk za zlato priznanje. Sistem ocenjevanja je točkovni - se pravi: za določeno število doseženih točk dobi bronasto, srebrno ali zlato priznanje. Za izreden rezultat lahko orkester dobi tudi zlato priznanje s pohvalo. Tekmovanja ocenjujejo veččlanske komisije, v zadnjih letih praviloma mednarodne. Kvalitativno in številčno rast orkestra morda najbolj nazorno prikazuje naslednji pregled tekmovanj, ki se jih je udeležil Pihalni orekster Videm. Začetek udeleževanja tekmovanj sovpada s prihodom Draga Gradiška za dirigenta (mimogrede: Drago je letos praznoval dvajset let dela pri orkestru in življenja v Krškem). Prav ta rast orkestra je plod in rezultat Dra-govega vztrajnega in sistematičnega dela. Osnovna glasbena LETO KRAJ JAKOSTNA DOSEŽEN ŠTEVILO TEKMOVANJA TEKMOVANJA SKUPINA REZULTAT GODBENIKOV 1977 Artiče 3 zlato 24 1981 Bled 3 srebrno 43 1985 Maribor a srebrno 42 1989 Krško 2 zlato s pohvalo 60 1990 Portorož 1 zlato 65 izobrazba godbenikov je vedno višja. Danes se učenci učijo nekaj let, preden lahko postanejo člani orkestra (pred dvajsetimi leti je šolanje trajalo nekaj mesecev). Nekaj članov orkestra se je odločilo, da se bo tudi profesionalno ukvarjalo z glasbo. Ti so tudi postali vodje sekcij in v času intenzivnih priprav vodijo sekcijske vaje. Tako npr. Franci Arh vodi trobila (poleg tega je uspešen dirigent godbe v Kapelah), Robert Pire klarinete in flavte, Aleš Suša Big band in saksofone. Za tako številčen orekster in tako zahtevne programe je tak način dela pravzaprav nujen. V času intenzivnih priprav, kakršne potekajo tudi sedaj, ko imajo dve skupni vaji in dve do tri sekcijske vaje na teden, potekajo vaje praktično vsakodnevno, njihova intenzivnost pa se bo še povečala. Poleg tega se za tekmovanje na takšnem nivoju dobesedno ukvarjajo z vsako noto posebej. Razveseljivo je, da se je letos v okviru glasbene šole Krško formiral mladinski pihalni orkester, ki bo izhodišče, od koder bodo mladi godbeniki po nekaj letih igranja lahko postali člani velikih orkestrov. S ponosom pa lahko rečemo, da v krško občini delujeta dva orkestra, ki sodita v sam vrh slovenskih pihalnih orkestrov. Poleg krškega pihalnega orkestra je tu še Pihalni orkester Senovo, ki je na lanskem tekmovanju v prvi jakostni skupini v Krškem dobil zlato pri- znanje in s tem pravico do sodelovanja v koncertni skupini, ter orkester v Kostanjevici, ki tudi že uspešno deluje. Pred tekmovanjem se bodo Krčani predstavili tudi na nastopu, ki bo predvidoma 15. oktobra v Kulturnem domu Krško. Snemali bodo program in pripravljali material za drugo CD-ploščo. Za nesebično podporo in materialno pomoč pa se ob tej pri- ložnosti zahvaljujejo delavcem tovarne Videm, Papiroti, Te-spack in ostalim podjetjem, ki so nastala iz Vidma, ki že od samega začetka obstoja orkestra od svojih plač odvajajo prispevek, ostalim podjetjem in posameznikom ter občini Krško, ki so vedno pomagali, kadar so potrebovali finančno pomoč za izpeljavo določenih projektov. Naj ne zamerijo tisti, ki jih morda nismo omenili - godbeniki jim bodo vedno hvaležni za pomoč. Tekmovanja se bodo udeležili še Pirančani. Vevčani in orekestri. ki že leta tvorijo vrh slovenskih orkestrov - Ravne na Koroškem, Velenje in Trbovlje. Krčani so prišli na vrh. In tu želijo tudi ostati. (Sandi) STUDIO BREŽICE 10 P 0 S A V J E 7// POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA mobitel ŠENTJERNEJ k Šmarje 13 ^ 068/81-118 rt NOVO MESTO Ljubljanska c. 27 068/323-000 SEVNICA frekvenca: 96,7 MHz 105,2 MHz Naše oddaje lahko poslušate vsak dan med 15. in 19. uro, ob sobotah med 15. in 24. in ob nedeljah od 10. ure dalje. Nagradna križanka KOPITARNE SEVNICA Sponzor tokratne križanke je Kopitarna Sevnica Njiho- va proizvodnja je razdeljena v naslednje programe: kopita, obutev, napenjači, raztezači in ostali leseni programi. Na leto naredijo 150.000 parov obutve in od tega jih četrtino izvozijo. Nekateri izdelki pa so skoraj popolnoma namenjeni izvozu. Tako izvozijo kar 95 odstotkov vseh napenjačev in raztezačev ter nujnih pripomočkov za vzdrževanje oblike obutve. Že zaradi dolgoletne tradicije ne zanemarjajo inovacij: za cokle na pregibnem podplatu imajo prijavljen patent v Sloveniji, Hrvaški in Nemčiji. Sledijo želji po stiku z naravo, saj so njihovi izdelki po večini narejeni iz naravnih materialov, iz bukovega in topo-lovega lesa, ki raste v teh krajih, pa tudi iz usnja in plute, ki preprečujeta potenje. Za boljši stik z nogo skrbijo anatomsko oblikovani podplati, ki varujejo stopala in zmanjšujejo utrujenost. Pokrivajo različna področja, od modne do ortopedske obutve, od obutve za prosti čas do delovne obutve, od elegance novega do preizkušene tradicije. Izdelki Kopitarne Sevnica vas spremljajo od otroštva do zrelih let. Več kot stoletna tradicija se pozna pri slehernem koraku. Za pravilno rešeno križanko bo Kopitarna Sevnica podarila tri nagrade: 1. obutev iz programa GALLA, 2. obutev iz programa SUMMER TIME, 3. copati. Rešitve pošljite najkasneje do sobote, 7. oktobra, na naslov NAŠ GLAS, CKŽ 23, 68270 Krško, s pripisom križanka Kopitarne". "Nagradna bomo samo v celoti rešene kri-Upoštevali zanke, izrezane iz časopisa. mE mmmm mmm NAŠ GLAS GOVORNIK MESTO OB ČRNEM MORJU POLOTOK v južni ITALIJI ITAL PESNIK Pletro RESA PRI ZKNEM KLASU J! LOVEC NA RAKE IFINSKO JEZERO jjp» OHŠKl FILOZOF AM. MERA ZA MLEKO &r * SEST. BOJAN MACUR ITAL. OTOK ŠP. FA-JAMSKE PIOŠČCE LEV OBORIN ZAREZA PRI SODU VZME1. SPONKA TONOVSKl NAČIN # ' IZRAEL KRALJ METULJ Z OČESC1 NA KRUH SKUPINA VIRUSOV VRSTA U-SENIH PL OBUKA KEM. PRVINE AMER. FILM. KOMIK NAŠ GLAS BAKER OUVER BILJARD. FALJCA USTANOVITELJ SKHIZMA TEŽKD DELO DRŽAVA V ZDA MATI GR BOGOV S0DO8MK KELTOV v IZDAJATELJ MENICE ZMRZNJ. VODA D RADIJ TOVARNA VCEUU ALUMINIJ KRTT1K FINCI OSMI ŽIDOV. MESEC J 't. ROBERT ALTMAN NEMŠKA PEVKA NEZNANEC SELENU HABSB. NADVOJVODA MOČAN ČLOVEK GORA NA MUSUI NIKAL-NICA NRAVO-SLOVJE d PO NAŠIH KRAJIH NAŠ GLAS 31, 27. SEPTEMBER 1995 J NA KRATKO: Najlepše Slomškove pesmi v Brežicah v Brežice, 22. septembra - V župnijski cerkvi Sv. Lovrenca se. je predstavil tercet ansambla Slovenija z najlepšimi Slomškovimi pesmimi. V glavni vlogi sta bila prvakinja slovenskih citer Cita Galič in njen mož Jože, zapela pa sta tudi njuna otroka. Ljubitelji lepe slovenske pesmi so ponovno prišli na svoj račun. (Galex) Minilo je ie petnajst let čatež ob Savi, 23. septembra - Pred petnajstimi leti so svoje osnovno šolanje v brežiški šoli zaključili vpisani v prvi razred v šolskem letu 1972/73. Takrat še otroci, učenke in učenci 8.c razreda, z razrednikom Mariom Gergičevičem, so danes že možje, očetje, matere, žene. Petindvajset zbranih je pomenilo, da se jih jubilejnega srečanja pet ni udeležilo. Morda pa se bodo prihodnjič, torej najkasneje čez pet let, le zbrali vsi. Lepo bi bilo, so menili. (dama) Otvoritev razstave Studia Eve Slovenska vas, 23. septembra - Studio Eye sta Iztok Švab in Stane Kajtna, ki sta se pred desetimi leti odločila za skupno bitko v umetnosti in življenju. Njuna slikarska praksa je odsev njunega življenja in dela pa tudi nenehen izziv in iskanje novega: od prvih naročenih slik do tistih nenaročenih. Potovala sta po osrednji Afriki in Sahari, v Londonu sta se izpopolnjevala v slikarskih tehnikah, kmalu zatem pa sta delala po vsej zahodni Evropi. Letos ju je domotožje prignalo domov, saj želita tudi v tem prostoru predstaviti svoje delo, razmišljanje in razumevanje umetnosti. Slikata kopije slavnih slikarjev, portrete, dekorativne slike, slike na pergament in težke slike. Pravita: "Vse mora biti monumentalno, a hkrati izžarevati nekaj mehkega, kot žamet, prepojen z ambro." (Lea) Krvodajalska akcija Sevnica, 23. septembra - Krvodajalske akcije, ki je potekala minuli četrtek in petek v TVD Partizan v Sevnici, se je udeležilo 517 občanov, 37 pa jih je kri darovalo prvič. Število teh, ki prvič darujejo kri, se sicer ne zmanjšuje, splošno upadanje števila krvodajalcev pa terja premislek. Na krvodajalski akciji so se občani odločali tudi za posmrtno darovanje organov. "Vsem krvodajalcem se Območna organizacija Rdečega križa Sevnica iskreno zahvaljuje za izkazano solidarnost in human odnos do soljudi, zahvala pa velja tudi njihovim delodajalcem, ki so jim omogočili vsaj en prost dan za darovanje krvi," je povedal sekretar 00 RK Sevnica Zdravko Stopar. (T.S.) Poletja je konec Sevnica, 23. septembra - Ni se končalo le koledarsko poletje, temveč se je v soboto končalo tudi poletje na sevniškem gradu. MePZ VIVA iz Brežic, ki je že gostoval v Sevnici, in sicer na reviji posavskih pevskih zborov in ki ga je bilo moč slišati nedavno v brežiškem gradu, je navdušil obiskovalce ter poskrbel še za en prijeten večer. Zbor deluje že tretje leto, vodi pa ga že od vsega začetka Simona Rozman. Taktno izbran vezni tekst, za katerega je poskrbela Nina Zorko, je uspel zgraditi vez in povezati program v ušesu in očesu prijazno celoto. Poskrbljeno je bilo tudi za instrumentalni intermezzo, in sicer duo, ki ima za seboj že čez dvesto raznih sprejemov in nastopov - Petra Gačnik z violino in Branko Rozman s harmoniko, za spremljavo na klavirju pa je poskrbela Alenka Bogolin. (T.S.) Plaz ogroža promet na magistralni cesti v Gorjanah Gorjane, 21. septembra - Celomesečno deževje je napravilo veliko škode na pridelkih, zdaj pa tudi na magistralni cesti Senovo-Podsreda, kjer je plaz odnesel polovico vozišča. Teren se še vedno poseda in s tem ogroža preostali del cestišča. Cesta je zaprta, žal se le redki zavedajo nevarnosti, v katero se spuščajo, ko s težkimi vozili ali avtobusi prečkajo plazišče. Promet je zaenkrat še mogoč po enem voznem pasu, sicer pa je preusmerjen na druge primerne povezave. Plazišče v Gorjanah leži na neugodnem terenu, kar bo poslabšalo že tako težko sanacijo. Upati je, da bodo upravljalci uspeli začeti s popravilom še pred zimo. (Toni) Sevnica, septembra - Pred štiriindvajsetimi leti je bila v (Sevnici zgrajena stavba novega zdravstvenega doma. Bil je eden prvih, sodobno in namensko grajenih, ter prvi zgrajen z občinskim samoprispevkom. Takrat so mnogi menili, da je objekt prevelik, vendar je čas te trditve zavrnil. Ravno prostorska stiska je bila največji razlog, da so že v letu 1985 opozarjali na potrebo po razširitvi. O novi pridobitvi je v pogovoru direktor ZD Sevnica, dr. Željko Halapi-ja, povedal: "Medicina je področje človekove ustvarjalnosti, ki se izredno hitro razvija. Strokovna doktrina narekuje vedno bolj zapletene in drage diagnostične ter terapevtske postopke, ki jim moramo, kot vsaka druga zdravstvena ustanova, tudi mi slediti. Za kakovostno izvajanje naših nalog so Hie reč prostorske stiske v ZD Sevnica Naj ta hiša ostane "hiša zdravja** Več kot 800 m2 novih prostorskih površin v nedavno odprtem prizidku Zdravstvenega doma v Sevnici - za kakovostno izvajanje storitev potrebni strokovno izobraženi zdravstveni delavci pa tudi ustrezna oprema in prostorske zmogljivosti. Ob tem, da smo skrbeli za nenehno dodatno izobraževanje vseh zaposlenih, redno nabavljali novo opremo in dokaj uspešno sledili razvoju medicinske stroke, pa je jedro vseh problemov postala prostorska stiska." Že leta 1985 so zaposleni opozorili na potrebo po razširitvi ZD. Takrat so bili deležni razumevanja in podpore občinskega vodstva, Zdravstvene skupnosti in Ministrstva za zdravstvo. Že v letu 1987 je bil zgrajen prizidek k stavbi ZD, vendar je bila gradnja začasno ustavljena. Šele leta 1994 so pričeli z dograditvijo in opremljanjem ene etaže novega objekta. "Tako smo pridobili okoli 800 m2 novih prostorov, kar bo v tem trenutku zadostvovalo za normalno izvajanje naše dejavnosti. V novem objektu smo pridobili prostore za nujno medicinsko pomoč, ki jih doslej praktično nismo imeli, tri nove ordinacije za splošno medicino, dispanzer za medicino dela, prometa in športa, prostore za fiziološke preiskave, ultrazvočno diagnostiko, dispanzer za varstvo žena, eno splošno zobno ordinacijo in eno specialistično zobno ordinacijo. Tako smo nekako sklenili velika in zahtevna investicijska dela, kar pa ne bi uspeli brez pomoči številnih sponzorjev in donator-jev. Čas pa bo spet pokazal, kakšne bodo še potrebe po nadaljnjih vlaganjih v zdravstvene službe," je povedal dr. Željko Halapija. Objekt je zasnovan tako, da se bo v njem izvajala tudi zdravstvena dejavnost v okviru javnega zavoda ali v obliki zasebne zdravstvene dejavnosti. Kmalu bo začela delovati tudi ena zasebna ordinacija, pričakujejo pa, da jih bo v naslednjih letih še več. (dama) o težavah ne samo podeželske žene Tinca Kuhelj vodi društvo osamljenih Sonce, ki že precej prestopa bregove domače šentjernejske občine, aktivna je v društvu kmečkih žena in še kje. V začetku septembra je obiskala radgonski sejem in se udeležila okrogle mize na temo Podeželska ženska v stiski - kako pomagati. Posebej za to priložnost je pripravila razmišljanje o tej problematiki in nam prijazno dovolila, da ga objavimo. Žal je bilo besedilo za naše (raz)mere nekolikanj predolgo, zato smo ga razdelili v dva dela. "Na podeželju je med ženskami vedno več stisk. Na prvem mestu je sedaj pri marsikateri družini FINANČNA STISKA. Prepad med bogatimi in revnimi je vedno globlji. Ženske garajo od jutra do večera in še tistih skromnih pridelkov ne morejo prodati. To so v glavnem neuki ljudje, brez šol, nič izučeni, ne znajo se znajti. Ženske pri petdesetih bi morale izžarevati zdravje in dobro voljo, v resnici pa so bolne, zgarane, depresivne. Jaz vidim izhod v tem, da bi jih preusmerili na manj kultur oz. dejavnosti, država pa bi morala zagotoviti, da bi bili pridelki resnično po rentabilni ceni prodani. Pomislimo samo, da na svetu milijoni ljudi umirajo od gladu. Tudi tiste, ki delajo v službah, doživljajo velike stiske. V kolektivih je izginila vsa človečnost, človek nič več ne pomeni, važen je samo dobiček. Gospodje predpisujejo 130-odstotno pro- duktivnost, ženske pa so preutrujene, prenapete, s trepetom v srcu za svojo prihodnost, saj čutijo, da takega tempa ne bodo zdržale dolgo, kaj šele do penzi-je. Reštev tega problema vidim samo v tem, da bi vodilni zrasli iz proizvodnje, da bi sami izkusili, kaj pomeni vsak dan sedem ali osem ur intenzivno delati za računalnikom ali v proizvodnji in zraven logično mozgati. Po moje bi bilo šest ur intenzivnega dela dnevno dovolj. V slovenskem prostoru se dogajajo še druge grozljivke. Ljudje brez vesti in morale kradejo družbeno premoženje, ki so ga ustvarili naši delavci, in bogatijo na njihov račun. Upam, da se bo oglasila božja šiba, saj se dogajajo vne-bovpijoče krivice. Kar me še boli, je uvedba ni-vojskega pouka na šolah. Otroci teh neukih ljudi in tudi starši so s temi nivoji zelo ponižani. Nujno bi bilo treba organizirati pomoč in dati vse sile za to, da bi VSI slovenski otroci do konca četrtega razreda tekoče brali, znali računati in lepo pisati. Raziskati bi bilo treba vse mogoče variante, da bi se ta stvar izpeljala. Popolnoma napačno je razmišljanje - če mu ne bo šlo v šoli, bo pa delal. Le razmišljujoč in načitan človek postane notranje srečna osebnost. In seveda zdrava osebnost." "OSAMLJENOST ljudi je tudi velik problem podeželja. Ženske, tudi če so same, niso tako osamljene kot moški. Na tem področju imam kar nekaj izkušenj. Že dve leti deluje naše dru- štvo Sonce, ki povezuje osamljene, na stranski tir potisnjene ljudi. Kar koli hočeš narediti, je povezano z denarjem. Tega pa v današnjem času za siromake ni. Povem naj samo to, da so izpovedi teh fantov, če se mi včasih kateri odpre, tako strahotno pretresljive, vse je en sam krik po ljubezni. Veliko je stisk v družinah, kjer živijo skupaj mladi in stari. Mlade so včasih prave mučenke. Mirne duše predlagam, naj velja načelo, naj družine živijo ločeno, vsaka v svojem gospodinjstvu. Kaj ti koristi premoženje, če življenje ni kvalitetno, če se zakonca zaradi večnih napetosti ne zbližujeta, pač pa se odtujujeta in zbo-levata. Vsak človek je osebnost zase in ima pravico misliti s svojo glavo in po svoje ukrepati.Posebno pa je še hudo, kjer je mati vdova in pride do mistične povezave med materjo in sinom. Boli me tudi, da za vdove veljajo enaki cenzusi pri štipendijah in dokladah kot za ostale. Če ni na kmetiji moških rok in gospodarja, od kmetije ni dohodka in je ne bi smeli prikazovati kot dohodek. Žalosti me, ko opazujem, kako ljudje napačno vzgajajo otroke: "Kupil bom satelitsko televizijo, da bo šlo otrokom lažje v šoli, kupil bom računalnik, da bo tudi iz našega kdaj kaj..." Kako lepo je bilo naše otroštvo, ko smo pasli krave, delali na potokih mlinčke, rezljali piščalke in čitali. Mama nam je iz oči brala naše stiske in nas tolažila. Skupaj smo peli, molili in poslušali pravljice. Če bi bili ljudje bolj sproščeni, bolj duhovno bogati, če bi hrepeneli po informacijah in znanju, tudi ne bi bilo toliko problemov z alkoholizmom, ki postaja že slovenska rakava rana. Tako sem razmišljala jaz, upokojena poštna upravnica, popoldne kmetica, vdova, mati petih otrok. Ponašam se s tem, da 10.000 ljudi osebno poznam. Prepotovala sem celo Evropo, videla sem jo v živo v družinah naših prijateljev. Tudi v Afriki sem bila. Bodočnost Slovenije vidim v turizmu. V eni pesmici sem tako zapisala: Naša Slovenija je tako čudovita, kot bi bila njena lepota v čudežni pajčolan zavita..." Tinca Kuhelj TELf VIZIJA NOVO ME STO »II s Trdinovega vrha na kanalu vsak ponedeljek ob 18. uri OTROŠKA ODDAJA in po NOVICAH ŠPORTNI PREGLED vsak torek ob 20. uri CELOVEČERNI FILM in NOVICE ob 21.30 vsako soboto tedenski pregled OD SOBOTE DO SOBOTE in mladinska oddaja MKCTV vsak dan ob 19. in 21. uri NOVICE Trgovine rastejo kot gobe po dežju Slovenska vas, septembra - V trgovsko-poslovnem centru skoraj vsak dan odprejo kakšno novo trgovino. Da bi vse našteli, bi porabili dosti časa in tudi časopisnega prostora. Lahko povemo le to, da se zdaj tu zdaj dobi prav vse, od živil, tekstila, okovja, tja do pohištva. Če bi Slovensko vas gledali po trgovinah, bi to bilo pravo mestece, žal pa je bližnja okolica še neurejena, kar kazi videz kraja. Morda se bo sčasoma tudi to uredilo, s tem pa se bo še povečalo število kupcev v TPC Slovenska vas. (Božidar Zore) Henčkova tridesetletnica Novo mesto, 22. septembra - Jubilejni koncert ansambla Hen-. ček z gosti ob tridesetletnici delovanja je izrednega pomena. Pa ne le zaradi preprostega, dobročudnega in vedno nasmejanega Henčka, temveč zato, ker je v vseh letih posnel trideset plošč, kaset, cedejk in videokaset. Zato, ker je že leta 1991 prodal milijonti izvod plošče, zato, ker ima v svoji zbirki pet velikih zlatih in eno diamantno ploščo, zato, ker mu bo Založba kaset in plošč -RTV Ljubljana podelila še "najtežjo", platinasto ploščo, zato, ker... (Lea) Otvoritev lovskega doma na Cor jancih Gorjanci, 16. septembra - Na Ravneh, dva kilometra nad Ošt-rcem, so člani lovske družine Kostanjevica zgradili lovski dom, ki ga je otvoril najstarejši lovec, Janez Božič st. Organizatorji so pripravili lovski golaž in druge specialitete. Milan Jordan, gospodar lovske družine: "Lovski dom je bila večletna goreča želja lovske družine. Letos smo na skupščini sklenili, da se podamo v gradnjo in sedaj, ko so naši načrti realizirani, smo kljub napornemu delu pri izgradnji bivaka zadovoljni in veseli. Pri tem so nam pomagali tudi številni sponzorji, lovci pa smo imeli višje članarine. Naša družina šteje 71 lovcev in 8 kandidatov za lovske pripravnike. Lahko rečem, da smo najmočnejša lovska družina po številčnosti in po površini v Posavju." (Lea) Nov del vodovoda skozi Sevnico Sevnica, 22. septembra - Skozi Sevnico, točneje od zgradbe TVD Partizan do odcepa v Drožanjsko, SGP Posavje kot izvajalec gradi nov vodovod. Cevi sedanjega vodovoda so položene pod cesto in so dotrajane, zato bi bilo brez pomena, da bi prekopali cesto in ga obnovili. Z gradnjo po novi trasi so se v Sevnici izognili mnogim težavam v prometu, ki bi jih, če se ne bi tako odločili, gotovo imeli. Dela bodo v kratkem že tudi zaključena, (dama) C NAŠ GLAS 31, 27. SEPTEMBER 1995 KRONIKA - ŠOLA v V Koprivnici kasnijo izgradnjo telovadnice Koprivnica, 21. septembra - Oš Koprivnica je edina šola v občini, ki še nima zgrajene telovadnice. Učenci so tako prikrajšani za normalen pouk športne vzgoje, saj je vse prevečkrat odvisen od vremena. Leta '94 so začeli z izgradnjo večnamenske dvorane po že ustaljenem vzorcu financiranja 50% občina, 50% država. Ob začetku izgradnje je bilo kar nekaj težav, ki so podirale zastavljene roke. Zadnji rok je konec oktobra; to je vsaj trimesečna zamuda. Jože Ivačič, ravnatelj: Pogodbena vrednost del znaša 67 mio SIT, oprema pa še nadaljnjih 8 mio SIT. Kolikor vem, so do sedaj opravljena dela vredna 25 mio SIT. Obstajajo finančne težave, ne vem, koliko plačil je že dobil Pionir, vem pa, da je država nakazala okrog 19 mio SIT, koliko je dala občina, pa mi ni znano. V sklopu te gradnje je tudi gospodarski objekt (garaža in skladišče). Žal o njegovi gradnji ni ne duha ne sluha. Zaradi tega je verjetno tudi dogovorjeni rok nerealen. Stvari ne tečejo, kot bi morale . Niko Žibret, svetovalec ministra za šolstvo, zadolžen za izgradnjo šol in šolskih športnih objektov, nam je povedal: Ko-privniška telovadnica se gradi s sredstvi za razvoj demografsko ogroženih območij. MŠ je že leta '93 nakazalo 7 mio SIT, leta '94 pa še 12 mio SIT. Revalorizirana vrednost sredstev tako znaša okrog 19 mio SIT. Naši nadzorni so ugotovili, da ni napravljeno dovolj glede na prispevek države. Sklep ministrstva gre v smeri, da se do konca izgradnje ne daje več sredstev. Ko bo gradnja končana, pa bo ministrstvo nakazalo še 17,4 mio SIT za zidove in v naslednjem letu še 11 do 12 mio SIT za opremo. Vse je odvisno od izpolnitve prej omenjenih pogojev. Upajmo, da bodo pogodbeni partnerji našli ustrezna sredstva in voljo za dokončanje prepo-trebne telovadnice, saj številni učenci z nestrpnostjo čakajo boljših pogojev za učenje. (Toni) (HRVATSKO ZAGORJE TEL.: 049/370-513, 370-561, 371-255 FAX: 049/372-061 PODATKI O PROPAGANDNEM OGLAŠEVANJU SO DOSEGLJIVI NA UREDNIŠTVU NAŠEGA GLASA Pasje utice s priznanjem Kinološke zveze Slovenije Miran Lopatic z Dolenje Piro-š\ce je po poklicu strojni tehnik, že štiri leta pa se ukvarja z izdelovanjem lesne galanterije. Pred dvema letoma je dobil psa - in mu napravil utico. "Ljudem se je tako dopadla, da bi zdaj lahko delal samo to," pravi. "Pa ni kakega večjega gospodarskega pomena; to počnem bolj ljubiteljsko, ker imam pač rad pse." Res pa je tudi, da je Miran Lopatic največji izdelovalec pasjih utic v Sloveniji. Hišice so izjemno kvalitetne, pa tudi lepega videza in so v okras vsakemu vrtu. Zanje je prejel priznanje Kinološke zveze Slovenije, kar je najboljše potrdilo o kakovosti. Kako se Lopatic predstavlja ljudem? Kočice odpelje na sej- me, pasje razstave - samo lani je bil na vsaj desetih po vsej Sloveniji. Največ jih odpeljejo v ljubljanski konec, pa tudi iz Hrvaške pridejo ponje, saj so pri njih vsaj za petino dražje. Lopatic meni, da pri njegovih strankah ne gre le za dober odnos do psa, z lepo utico hočejo pokazati tudi nekaj prestiža. Lopatičeva pasja domovanja niso kar tako. Utice izdeluje v petih različnih velikostih, za največje in najmanjše pse, izbirate pa lahko med petimi različnimi modeli, ki si jih imate možnost ogledati na prostem in v katalogu. Njegova domislica so bile tudi kovinske obrobe na tistih delih, ki se jih pes rad loti z zobmi. Navadno so aluminijaste, Streljal na očeta Prepir lahko pripelje tudi do fizičnega obračunavanja, do streljanja. 17. 9. ob 13.00 uri, je prišel domov A.M. (1948) iz Ve-niš in se kmalu po prihodu spri z ženo in sinom. Prepir se je sprevrgel v pretep, tako da se je sin A.M. (1975) očetu iztrgal iz objema in stekel po puško, skrito v garaži. Vrnil se je v hišo in večkrat streljal skozi kuhinjska vrata v kuhinjo, kjer se je nahajal oče, vedar ga ni zadel. A.M. ml. je potem puško spravil in počakal na prihod policistov. Ti so mu zasegli puško domače izdelave, šest nabojev s šibrami in trinajst nabojev. Kriminalisti in policisti bodo zoper A.M. ml. podali kazensko ovadbo. Umrl traktorist Na lokalni, kolovozni poti izven naselja Boršt, v kraju Pekel, se je 20. septembra ob 17.30 zgodila prometna nesreča, v kateri je življenje izgubil traktorist F.V. iz Dolenjih Skopic. Prometna nesreča se je zgodila zaradi neprimerne hitrosti, ko je F.V. (1942) iz Dolenjih Skopic vozil traktor znamke Torpedo z pripetim lesenim vozom, na katerem je sedel R.J., prav tako iz Dol. Skopic. Ko je F.V. vozil po klancu navzdol z neprimerno hitrostjo, je začelo traktor zanašati. Zapeljal je v desno na nasip, trčil v drevo in se prevrnil. R.J. je padel z voza na vozišče, tako da se ni poškodoval, traktorista pa je kabina traktorja stisnila in ga hudo poškodovala. Z rešilcem je bil prepeljan v brežiško bolnišnico, kjer pa je naslednji dan zaradi prehudih poškodb umrl. Ukradel je f icka Tudi fičke kradejo! O.B. (1975) iz Sp. Starega grada je 22. septembra ob 00.50 prišel do parkirnega prostora na Cesti 4. ju- ¦'Zdravje in umetnost za ljudi«* V Sloveniji likovne oz. slikarske kolonije niso redkost -poleti je v Sevnici ustvarjala t.i. Stoparjeva kolonija Hruševarjeva mama dopolnila 99 le« Sevnica, septembra - Umetnost, slikarstvo pa še posebej, je bila za družbo vedno margi-nalnega pomena, razen v obdobjih, ki so bila zaznamovana z ekstremno agresivnimi ideologijami. Tako je bila likovna umetnost, poleg glasbene, skozi zgodovino najmanj ideološko obremenjena in zaznamovana. Dela, ki so nastala v letošnji koloniji, so na ogled v novih prostorih ZD Sevnica, kjer bodo tudi ostala. Če (je) literatura lahko služi(la) politiki za njeno promocijo in jo (je) ta uporablja(la) oziroma izrabljala v aktivistično-propagan-dne namene, je bilo slikarstvo vedno bolj avtonomno, neodvisno in zaradi tega seveda tudi družbeno "manj pomembno" in cenjeno. Razen v obdobjih, ki so bila zaznamovana z ekstremno agresivnimi ideologijami, je bila torej likovna umetnost, poleg glasbene, najmanj ideološko obremenjena in zazanmovana. Slikarstvo oz. likovna umetnost je bila privilegij elit, zgodovinsko gledano, predvsem intelektual- nih in socialnih, ker je bilo to dvoje ozko povezano, danes pa samo še intelektualnih, ker so, posebno pri nas, intelektualne usluge malo cenjene in še slabše plačane. Zdravstvo oz. medicina je gotovo eden najbolj ekla-tantnih primerov, ki potrjujejo to tezo. Zdravstveni dom Sevnica je ob odprtju novega prizidka prostore opremil s slikami, nastalimi na koloniji v Sevnici. Poleg fizičnega in duševnega zdravja je človeku potrebna tudi duhovna hrana in upanje, ki pomeni pričakovanje, pozitivna presenečenja in" navdušenje nad vsakodnevnim življenjem. Notranjost novega dela zdravstvenega doma v Sevnici tako ponuja več. Dopolnjuje tisti manjkajoči del celote, ki predstavlja nekaj pozitivnega, nekaj boljšega. Na slikarski koloniji v Sevnici so sodelovali akademski slikarji Leon Koporc, Darinka Pavletič-Lorenčak, Mira Uršič, Marjan Skumavc, Slavko Kores, Alojz Konec, Marjan Jelene, Štefan Marflak, Henrik Marchel in kipar Rudi Stopar. (dama) Senovo, 18. septembra - Terezija Hrusevar s Senovega je praznovala častitljivih 99 let svojega življenja. Izhaja iz klene in številne Omerzetove družine, ki je znana po številnih starostnikih. Večina bratov in sestra je dočakalo lepa leta (82 do 84), sestra celo 90 let, nihče pa tako visoke starosti kot Terezija. Hruševarjeva mama živi pri hčerki Idi, ki skrbi zanjo in jo neguje. O svoji mami pravi, da je dobrega zdravja, če odmislimo gluhoto, da še vedno rada je predvsem preproste jedi (v tem času predvsem gobe in jaj- čno cvrtje), rada spije skodelico prave kave in tudi kakšen kozarček vina ob obedu. Vseskozi je verna in ob nedeljah prebere kakšno molitev kot nadomestek svete maše. Vsako leto jo obiščejo predstavniki KS in ji prinesejo kaj sladkega. Še posebno vesela je lepega šopka rož, od katerih se kar ne more ločiti. Letos jo je obiskal Marjan Šebjan, tajnik KS Senovo in ji zaželel veliko lepega. Tudi uredništvo Našega glasa želi Hruševarjevi mami še veliko lepih dni in predvsem zdravja. Upajmo, da bo zdrava dočakala drugo leto in da jo bomo obiskali tudi ob stoletnici. (Toni) lahko pa si omislite tudi "prestiž-nejšo" bakreno različico. Morda gre še omeniti, da vam po želji izdela tudi kovinski pesjak. Miran Lopatic je še povedal, da se mladič na novi domek takoj privadi, s starejšim psom pa zna biti nekaj težav. Takrat pa se mora lastnik izkazati tudi s kakšno kinološko "finto". (nic) AVTO ŠOLA MKM z inštruktoricama Marijo in Marino vas pričakuje na telefonsko številko 06081 75 762 ali mobitel 0609/ 631 228._______________ Zakaj ni nočnih zobozdravnikov? Zavod za zdravstveno zavarovanje zatrjuje, da bi morali imeti zdravstveni domovi v Ljubljani, Mariboru, Novem mestu, Celju, Murski Soboti, Kopru, Gorici, Velenju in Krškem glede na pogodbo z Zavodom tudi nočno zobozdravstveno službo. Ta je organizirana samo v Mariboru, v drugih mestih pa ne. Celo naše glavno mesto je ne premore, saj so pred dvema letoma v Zdravstvenem domu Ljubljana le na podlagi lastnih ugotovitev sklenili, da dežurni zobozdravnik ni potreben. Zdravstveni dom Krško ne dobiva denarja po pogodbi od Zavoda za zdravstveno zavarovanje za dežurstvo v zobozdravstvu. Zdravstveni dom Krško Tale utica je za Jonasovega psa; Simona ni tako majhna, pasjemu domku pa bi le stežka rekli "hišica"... V času od 18. do 25. septembra so v brežiški porodnišnici rodile: Jožica Hosta iz Slivja - Miho, Hermina Prosenik z Jesenic - Elizabeto, Marjana Barlek-Šerbec iz Krškega - Denisa, Olga Grad iz Laz - Patricijo, Silva Gorjup iz Mrčnih sel - Sonjo, Marija Kajs iz Stare vasi - Darka, Nataša Požar iz Krškega - Mateja, Stanka Szoks z Brezovega - Manco, Štefica Rozman iz Brežic - Anžeta, Marjeta Fabjan iz Sevnice - Evo in Irena Prah z Dvore - Polonco. Vsem mladim mamicam iskrene čestitke! lija, kjer je bil parkiran osebni avtomobil znamke Z-750, reg. št. KK 77-59D, in vdrl v zaklenjen avto. Z močnim potegom kljuke levih vrat je vozilo odprl, se vse-del vanj in ga s spajanjem žic spravil v pogon. Seveda je moral zlomiti tudi volansko ključavnico. Vendar pa njegova vožnja ni trajala dolgo, saj je lastnik takoj obvestil policiste, ti pa vse policijske patrulje. Tako so vozilo z voznikom prestregli že na cesti, ki vodi proti NEK. Mladenič res ni prišel daleč. Croiil staršem in sestri Na PP Sevnica so 16. septembra popoldan policisti pripeljali A.M. (1977) iz Sevnice, ki je vinjen po prihodu domov brez vzroka pričel kričati na starše in sestro. Ko so ga hoteli domači pomiriti, jim je zagrozil, da bo, če bo potrebno, z njimi tudi fizično obračunal. Zadeva je postala resna, tako da so morali vsi pobegniti. Obvestili so UNZ Krško, od tam pa so poslali policijsko patruljo. Po prihodu policistov se A.M. nikakor ni hotel umiriti in je ponovno hotel fizično napa- sti sestro. Ravno ko sta se hotela policista z njim pogovoriti, se je A.M. s svojim osebnim avtomobilom skušal odpeljati. Policista sta mu to preprečila. Ker je obstajala nevarnost, da bo A.M. s kršitvami nadaljeval, je bil pripeljan na PP Sevnica, kjer so ga pridržali do iztreznitve. Srečal se bo tudi s sodnikom za prekrške. Uta v celoti pogorela 20. septembra ob 7. uri so bili policisti in gasilci obveščeni, da gori stanovanjska hiša, last D.I. (1915) iz Krškega. Stanovanjska hiša stoji ob cesti Krške—Brežice, tako da je kmalu prispelo 12 gasilcev PGE Krško z dvema voziloma. Kriminalisti so ugotovili, da je do požara prišlo nekaj pred' sedmo uro zjutraj. Ogenj je najprej zajel leseno uto, ki je stala ob hiši in je v celoti pogorela, v njej pa je bila slama, neuporabni TV sprejemniki in ostala oprema. Od tu se je ogenj razširil ^e na ostrešje stanovanjske hišeNen-dar so ga gasilci le uspeli pogasiti. Vzrok požara naj bi bila napaka na električni napeljavi. Materialna škoda znaša cca 1.000.000 SIT. Kafro popredalikati klofute in besede Misel o nasilju nad otroki V zadnjem času je pač moderno biti PC (politicallv cor-rect) in se lotiti tabujev, ki jih je družba izumila^da bi zadrževala grde misli in nizkotne nagone raje in da bi vzpostavila nekaj, čemur se reče morala in s čimer se vsi radi hvalimo, da to v kar največji meri posedujemo. Rušenja tabujev se velja vsake toliko lotiti tudi zato, da preverimo, ali je človeška zavest že dovolj napredovala, da bi utegnila preživeti tudi brez primerne doze tega zdravila. No, pa k temi. Eden od večnih tabujev je tudi nedotakljivost Ndružine. Žal pa je tudi ena večjih težav družbe tisto grdo, kar se tudi dogaja v družini. V "tiste reči" se nihče ne upa vtikati, čeprav bi še tako rad preprečil... Še posebej, ko gre za otroke. Nasilje ned otroki je ena od prastarih tabu tem, v katero nekateri redki posamezniki poskušajo prodreti in jo razgaliti svetu. Pa se navadni smrtnik najprej vpraša: Ali imam pravico, vtikati se v svet med štirimi stenami? Ali bi bilo upravičeno? Morda pa le ni tako hudo... Res, kdaj je teror (ali avtoriteta, če hočete) še v mejah normale, kdaj pa je črta normalnega že daleč zadaj? Ali je udarec pa tazadnji pri malem trmoglavčku-cepetavčku nasilje ali vzgojni prijem? Ali otroka ne bi smel sploh nikdar udariti? Ali je tepež s pasom povračilni ukrep za malopridnost ali teror? Ali ga smem udariti, če prinese domov nepotreben cvek... Pa besede - je to tudi nasilje? Mu lahko rečem, da je len in neumen? Ali je to pokvarjenost, če iz šole prinese kako p... m... ali hajdi v k...? Morda res ni lahko; sodobni človek ima vedno več težav pri odločanju, ali je kaj prav ali ne... Pomanjkanje vrednot? Posameznikova neodločnost? Je otopelost v teh primerih že splošen pojav? Bo-gve. Vendar pomislite, koliko hudobije in malopridnosti je bilo v vas, ko ste bili še otroci. Morda se boste spomnili, pa bo le kaka klofuta manj. (nic) Qo ŠPORT IN REKREACIJA NAŠ GLAS 31, 27. SEPTEMBER 1995 J KOŠARKA Zadnja dirha xa DP Slovenije Pintar državni prvak, Šantej odličen tretji KK Interier : KK Helios Domžale 81 : 75 (46:41) V srečanju s Heliosom so domači košarkaši pokazali spremenljivo igre-. Začeli so zelo dobro, predvsem v obrambi, in povedli za 11 točk. Vendar pa so se gostje v nadaljevanju zbrali in se povsem približali ter celo povedii. Kljub temu je prvi polčas pripadel Interierju. V nadaljevanju sta se ekipi izmenjavali v vodstvu, ob koncu pa so igralci Interierja onemogočali goste in tako zanesljivo zmagali. KK Interier: Zaturovski 7 (1:2), Krajcar 11 (2:2), McDonald 17 (3:3), Nakič 27 (10:10), Ademi 7 (1:1), Kukič 4, Kralj 8. (JA) Izjava trenerja KK Interier Tomo Mahorič: "Bila je težka tekma, kot bodo vse v tem prvenstvu. Ta zmaga je izredno pomembna za našo ekipo. Začeli smo dobro v obrambi, kasneje so igralci popustili, predvsem v obrambi, in pustili šuter-jem Heliosa, da so zadevali trojke. Ob polčasu sem igralcem dejal, da lahko dobimo tekmo samo z boljšo obrambo. Tako je tudi bilo in smo zmagali." KK Rogaška Dona« M3 : KK Interier 85 :84 (47:19) Domači igralci so v prvem delu povsem nadigrali goste iz Krškega, ki so predvsem slabo igrali v obrambi- V drugem delu srečanja pa se je slika povsem spremenila in igralcem Interierja je dve minuti pred koncem uspelo izid izenačiti. Domači so sicer povedli s 85:80, vendar je bil razplet srečanja do konca odprt. Slavili bi lahko tudi Krčani, pa jim tega nista dovolila pristranska sodnika, ki sta v zadnjih trenutkih srečanja spregledala očiten prekršek nad McDonaldom. Protesti Krčanov niso zalegli, kar pomeni, da sta zmago domačim podarila sodnika. KK Interier: Zaturovski 8 (2:4), Krajcar 2, McDonald 23 (6:6), Nakič 30 (8:13), Ademi 14 (2:4), Kukič 2, Kralj 5 (1:2). (J.A.) A-l SKL Rezultati 4. kola: Iskra Litus - -itostroj 63:73 (36:33), Bavaria Wolltex - Kovinotehna Sav. 90:84 (39:54) He ios-Triglav70:77 (32:32), Rogaška Donat Mg - Interier 85:84 (47:29), Republika - Idrija 76:85 (32:51), Smelt Olimpija - Satex 85:73 (41:39). Kov. Sav. Polzela 4 3 1 371:308 7 Idrija 4 3 1 322:272 7 Smelt Olimpija 4 3 1 318:273 7 Bavaria Wolltex 4 3 1 327:326 7 Interier Krško 4 2 2 325:322 6 Litostroj 4 2 2 324:322 6 Helios 4 2 2 308:315 6 Rogaška Donat Mg 4 2 2 290:317 6 Satex 4 1 3 335:332 5 Iskra Litus 4 1 3 181:227 5 Triglav 4 1 3 285:337 5 Republika A 1 3 231 :266 4 Pari prihodnjega kola (sobota , 30.9.): Satex - Iskra Litus, Idri a - Smelt Olimpija, Interier - - Republika Triglav - Rogaška Donat Mg, Ko- vinotehna Sav. - Helios Litostroj - Bavaria Wolltex. KK Starše-KK Brežice 80: 76(40:38) V začetku tekme sta se ekipi izmenjavali v vodstvu, nakar so imeli domači rahlo pobudo vse do 38. minute, ko so Brežičani izenačili. Kaj več pa jim tokrat ni uspelo, saj so naredili preveč napak v igri, slabo pa so izvajali tudi proste mete. V soboto Brežičani gostijo v domači dvorani ekipo Prebolda. KK Brežice: Rozman 22, Antolovič 17, Krivokapič 7, Marčetič 5, Krošelj 22, Kajba 3. (J.A.) ROKOMET RK Inženiring Sarbek: RK AFP Dobova io : 14 (9:8) Igralci AFP Dobove so v Litiji zasluženo osvojili prvi prvenstveni točki v letošnji sezoni in potrdili kandidaturo za visoko uvrstitev. Na začetku so domači sicer povedli, vendar je tudi tokrat vratar Denič branil odlično in spravljal domače strelce v obup. Prvi del srečanja je pripadel domačim z zadetkoma razlike. V nadaljevanju sta sodnika neusmiljeno izključevala gostujoče igralce, vendar pa so na gostovanju kljub temu uspeli zmagati. Še posebej se je odlikoval vratar Denič, ki ga je reprezentančni selektor Požun ob Stojakoviču povabil v reprezentanco za kvalifikacijske tekme za nastop na EP. RK AFP Dobova: Denič, Džapo 3, Begovič 4, Mijačinovič 5, Kekič, Voglar, Ocvirk 5, Češnovar 1, Žibert, Glaser, Stojakovič 6, Kuhar. (J.A.) RK Rudis Rudar : RK Interier 13 : 13 (19:8) Rokometaši Interierja so iz Trbovelj prinesli točko, le malo pa je manjkalo, da bi se domov vrnili kot zmagovalci. Začetek je bil sicer v znamenju domačinov, ki so v 26. minuti vodili že za 5 zadetkov. Po minuti odmora pa so se Krčani razigrali in se potem do konca prvega dela približali na vsega dva zadetka. V drugem delu srečanja so zaigrali še bolje in dvakrat izid izenačili. V zadnjih minutah se je bil boj za zmago, saj so igralci Interierja vodili že 23:22, toda domačim je ob koncu le uspelo rezultat izenačiti. RK Interier: Imperl, Cvijič 3, Iskra 7, Mašič 2, Martinčič, Bogovič 2, Urbanč 1, Kukavica 2, Dragar 2, Špende 4, Levičar, Škof. (J.A.) Popravek V prejšnji številki srno zapisali, da so se plesalci Posavskega plesnega kluba Lukec udeležili plesnega turnirja v Samoboru, vendar je bito objavljeno poročilo napačno: Pionirski plesni pari PPK Lukec so zabeležili naslednje uvrstitve: 1, mesto ST in 7. mesto LA Mitja Puntar in Jasmina Zakšek, 9. mesto LA Bogdan Špoler In Staša Puntar. 12. mesto LA Iztok Urbane in Katja Zakšek. 2a napako se opravičujemo. (Galex) Krško, 23. septembra - AMD Krško je na stadionu Matije Gubca pripravil zadnjo oz. letošnjo peto dirko za državno prvenstvo. Pod žarometi je nastopilo 16 najboljših slovenskih mojstrov peščenih stez, manjkal je le najboljši med najboljšimi, Gerhard Lekše. Pred zadnjo dirko je v skupni razvrstitvi vodil Gregor Pintar (LJ), ki je bil letos že trikrat na najvišji zmagovalni stopnički. Krčan Izak Šantej je bil na 3. mestu in na dobri poti, da osvoji svoj največji uspeh v karieri. Ob odsotnosti Lekšeta je imel vse možnosti, da krona letošnjo uspešno sezono z izvrstnim dosežkom. To mu je tudi uspelo. Gregor Pintar je tudi na zadnji dirki dokazal, da je letos v izvrstni formi in je zasluženo osvojil naslov državnega prvaka. Na Gerhardovem motorju je osvojil štiri vožnje, v zadnjem nastopu pa ga je "premagal" mladi Ferjan, ki je na koncu zasedel 3. mesto. V dodatni vožnji je moral priznati premoč tokrat izvrstnega Sušteršiča. Domači tekmovalci Jarh. Štojs in Škoberne so s sicer hrabrimi vožnjami morali priznati premoč bolj izkušenih tekmovalcev, nekoliko bolje je uspevalo Drnaču. Tudi Kresu Omerzelu ni šlo najbolje, saj je le enkrat zmagal. Gledalce je navduševal le ljubljenec domačega občinstva Izak Šantej, ki je s preudarnimi nastopi ohranil 3. mesto v skupni razvrstitvi. Ob lepih in zanimivih športnih bojih smo videli kar nekaj padcev, na srečo brez hujših posledic. Tekmovanje je vzorno organiziral AMD Krško. Vrstni red zadnje dirke za DP: 1. Pintar 14, 2. Šušteršič 13, 3. Ferjan 13, 4. Šantej in Peterca 12, 6. Omer-zel 11, 7. Drnač 10, 8. Špitaler 8, 9. Horvat 7, 10. Jarh 5 itd. Končni vrstni red za DP: 1. Pinatr 71, 2. Peterca 63, 3. Šantej 58, 4. Horvat 37, 5. Drnač 36, 6. Omerzel 34, 7. Lekše in Hauptman 33 itd. (Ga-lex) Iz turistične agencije TAJ Brežice sporočajo, da organizirajo ogled dirke GRAND PRIX CHALLENGER v Lonigu, ki bo 8. oktobra. Cena je 2.500 SIT in vključuje prevoz do Loniga in nazaj. Odhod avtobusa bo iz Brežic. Krškega in Sevnice. Informacije in rezervacije sprejemajo v turistični agenciji TAJ Brežice, Tovarniška 10 (nakupovalni center Intermarket) ali po telefonu 62-560 in 62-501. Usoda sevniškega Partizana še v zraku Tudi četrtkova skupščina TVD Partizan Sevnica ni prinesla želenih rezultatov. Podane so bile le pripombe na osnutek novih pravil, saj Partizan -društvo za rekreacijo in telesno (po novem športno) vzgojo še vedno "deluje" po pravilih iz leta 1977. Imenovan je bil tudi tričlanski nadzorni odbor, ki bo v najkrajšem času pripravil poročilo o stanju Partizana in ga posredoval na redni skupščini društva. Do takrat pa mora delo v športnih sekcijah potekati normalno, saj so vodje vadbenih skupin uskladili termine. (Galex) Nesečni turnir Kuzmiču Na rednem mesečnem hitropoteznem turnirju ŠK Milan Majcen Sevnica za mesec september je med 17 tekmovalci zmagal Bojan Kuzmič, ki je osvojil 14,5 točk. Sledijo Mesojedec 13, Kranjec 12, Grilc 11, Derstvenšek 10,5 itd. V skupnem seštevku devetih turnirjev še vedno vodi Mesojedec pred Kuzmi-čem in Kranjcem. Naslednji turnir bo v nedeljo, 15. oktobra, v prostorih šahovskega kluba. (J.B.) Poročilo d kolesarskem prazniku v Krškem 7. kriterij mesta Krško in 4, dirka za Nagrado Savaprojekta bo v naslednji številki. NK Krško - NK Kovinar 1 : 1 (1:1) Gostje so na začetku srečanja kmalu povedli, vendar pa so domači igralci prevzeli pobudo in z zadetkom Murna izenačili rezultat. Ob koncu drugega polčasa je Kranjc z enajstmetrovke popeljal Krčane v vodstvo, vendar pa so igralci iz Štor izkoristili premoč na igrišču (izključen je bil Brdik) in zasluženo prišli so točke. V četrtem krogu MNZ Celje bi morali krški mladinci v nedeljo gostiti vrstnike iz Radeč, ki pa iz še neznanih razlogov niso pripotovali na tekmo. Tekma bo registrirana z rezultatom 3:0 za Krčane. Mlajši in starejši dečki so gostili vrstnike iz celjskega Publikuma in si izborili neodločen rezultat (1:1), kar je velik uspeh za Krčane. Strelec za mlajše je bil Nadarevič, za starejše pa Šetinc. (Pilip) NK Odred Kozje - NK Brežice 1: 4 (1:1) Brežičani so iz Kozjega prinesli pričakovane točke, potem ko so v drugem polčasu štrli odpor borbenih Kozjanov. Za Brežice je dvakrat zadel Zorko, po enkrat pa sta bila uspešna Lazanski in Zofič. Brežiški kadeti nadaljujejo z uspešno serijo, saj so dosegli četrto zaporedno zmago in so največje presenečenje med brežiškimi selekcijami. V nedeljo so premagali ekipo TIM Laško z rezultatom 2:1, oba zadetka je dosegel Lubšina. Starejši dečki so gostovali v Kozjem in se razšli z neodločenim rezultatom 2:2. (Pilip) Izak Šantej: "Z današnjo dirko sem kar zadovol|en. Na zadnjem nastopu v Ljubljani sem imel slab dan in ni šlo vse najbolje. Pred domačo publiko sem si želel, da bi se dobro uvrstil, kar mi je tudi uspelo. S celo sezono sem tudi zadovoljen, kajti kljub lanski poškodbi sem dobro nastopal in bom lahko naslednje leto tekmoval tudi v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo." razsvetljava, ki omogoča organizacijo nočnih dirk. V letošnji sezoni smo bili priča športni smoli Lekšeta, ki je na dirkah mednarodnega merila dokazal, da je prvovrsten tekmovalec - najboljši med najbol|šimi. Ob asistenci drugega tekmovalca v naši ekipi, Izaka Šanteja. bi gotovo zasedel enega od prvih treh mest. če že ne prvega. Izak je imel v Ljubljani nekaj smole, česar pa mu ne gre zameriti, saj je pred n|im še bogata športna kariera. To je mlad. nadarjen tekmovalec, za katerega strokovnjaki menijo, da ima veliko prihodnost. Tudi ostali domači tekmovalci so zadovoljili naša pričakovanja. Za naraščaj krškega speed-waya se ni bati. saj imamo v ozadju vrsto mladih tekmovalcev, dva se trenutno vračata s služenja vojaškega roko. v mrtvi sezoni pa bo kopica mladih začela z resnejšimi treninigi." Predsednik AMD Krško Anton Vodišek: "Kljub temu. da bodo nekateri naši tekmovalci še nastopili na nekaterih dirkah v tujini, je speedway sezona v Sloveniji praktično končana. Letošnjo sezono ocenjujem kot zelo dobro, čeprav je na začetku zaradi finančnih težav kazalo drugače. Urediti je bilo potrebno stadion, ki je bil v slabem stanju. Lansko leto smo zamenjali notranjo tekmovalno stezo, letos pa še varnostno zunanjo stezo. Opravljenih je bilo čez 3.500 ur udarniškega dela, ki so ga opravili športni funkcionarji, ki jih je v krškem AMD-ju več kot šestdeset. Največja pridobitev na stadionu pa je zagotovo nočna II. tek ob Krki V okviru akcije.športne unije Slovenije "Brazde vzdržljivosti" organizira ŠD Partizan Kostanjevica na Krki že ^t. tek ob Krki. Prireditev bo 1-oktobra 1995 s pričetkom ob 9.30 uri. Vse ljubitelje teka in naše stare znance opozarjamo, da bo start tri cilj prireditve na Oražnovi ulici (ko-sianjeviski otok) tako kot prejšnja teta. Prireditev obsega tek za vsakogar na 7.5 km, tnmski tek na 10 km in mali maraton na 21 km ATLETIKA Atletski miting Radeče '95 Radeče, 20. sptembra - Na radeškem atletskem mitingu so sevniški atleti osvojili naslednje uvrstitve: ml. pionirke 300 m - 5. Radej, ml. pionirji 300 m - 1. Veber, st. pionirke 300 m - 1. Radišek, st. pionirji 300 m - 1. Papež, 4. Knez, članice 1.000 m - 4. Bregar, člani 1.000 m - 4. Grojzdek. Ponos AK Sevnica - Petra Radišek je v soboto, 23. septembra, prvič nastopila v državnem dresu na tradicionalnih igrah treh dežel v Novi Gorici. V teku na 800 m za ženske do 15. leta je Petra osvojila 1. mesto. (Galex) II. mednarodni miting Brežice '95 Mešič ponovno izboljšal rekordno znamko Brežice, 22. septembra - AK FIT Brežice je organiziral 11. tradicionalni mednarodni atletski miting, na katerem je nastopilo preko 200 atletov iz 20 slovenskih klubov, med njimi mnogi reprezentatni in državni rekorderji. Preko 500 gledalcev je uživalo v lepi atletiki, saj je na programu bilo 12 ženskih in 12 moških disciplin. Vernes Mešič (FIT) je postavil nov pionirski rekord v metu kladiva z rekordno znamko 52,44 m. Domačinka Simona Kozmus je bila najboljša med dekleti v metu kladiva, saj je s 35,46 m postavila državni rekord za mlajše in starejše mladinke. Po madžarskih tablicah so najboljše rezultate dosegli: člani - Prime (disk 57,74 m), članice - Lopatic (daljava 613 cm), mladinci - Leskovar (troskok 14,95 m), mladinke Steblovnik (800 m 2.13,32), pionirji Mešič (kladivo 52,44 m), pionirke - Zupančič troskok (11,60). Rezultati moški: 400 m - 4. Papež, 5. Veber, 6. Knez (vsi Sevnica); 1.500 m - 2. Grojzdek (Sevnica): višina - 3. Planine (FIT); kopje - 2. Ibračevič (FIT): kladivo - 1. Kevo, 4. Grubič (oba FIT); palica - 2. Kostevc, 4. Novak (oba FIT). Rezultati ženske: 200 m ovire - 2. Grame (FIT); 400 m - 3. Grame (FIT); 800 m - 7. Tomažin (Sevnica); kopje - 4. Iljaš (FIT); disk - 3. Novak (FIT); kladivo - 2. Kozmus, 3. Novak (obe FIT); krogla - 1. Lopatic, 2. Novak (obe FIT); daljava - 1. Lopatic, 4. Grame, 6. Cepin (vse FIT); višina - 1. Lopatic (FIT); palica - 2. Kos (FIT). (Galex) I. ulični tek la pokal Sevnice V nedeljo, 1. oktobra, ob 14. uri AK Sevnica organizira 1. ulični za pokal Sevnice s startom in ciljem pred hotelom Ajdovec. Prijave sprejemajo na dan tekmovanja na startu ali pisno na naslov sevniškega atletskega kluba. Vsi udeleženci nastopajo na lastno odgovornost, kljub temu bo poskrbljeno za varnost in popolno zaporo cest. Tek bo v vsakem vremenu. Gostja teka bo atletinja Brigita Bukovec. 1 C NAŠ GLAS 31, 27. SEPTEMBER 1995 OBVESTILA - REKLAME ID OBČINA KRŠKO OBVEŠČA Rejce, ki pitajo živino in vzrejajo plemenske telice Obveščamo vas, da so v letošnjem letu v okviru občinskega proračuna za kmetijstvo namenjena tudi določena sredstva za vhlevljanje govejih pitancev in vzrejo plemenskih telic iz A oziroma AP kontrole. Koristniki so upravičeni do regresa, če izpolnjujejo naslednje pogoje, in sicer za: 1. VHLEVLJANJE GOVEJIH PITANCEV: - minimalni stalež govejih pitancev v hlevu je 3 kom - višina regresa po kom znaša 12.000 SIT - regres je možno uveljavljati le za pitance kombiniranih pasem in mesnatih pasem govedi - regres za koristnike regresa uveljavljajo kmečke zadruge, ki delujejo na območju občine Krško, ali rejci regres uveljavljajo individualno preko kmetijske svetovalne službe - regres je možno uveljaviti le za pitance, ki so bili vhlevljeni v letu 1995 - rok za vložitev zahtevkov je do 15. v mesecu za tekoče vlaganje, za pitance, ki so bili vhlevljeni od 1.1.1995 do 31.7.1995 pa do 15.10.1995. Zadnji rok za vložitev zahtevka za mesec november je do 5.12.1995 - vloge se vlagajo na občino, Oddelku za gospodarske dejavnosti - ob vložitvi zahtevka, ki ga vlagajo zadruge za koristnike regresa, je poleg vloge potrebno priložiti še potrdilo o številčenju telet in izjavo kmetijske svetovalne službe, da gre za resničen stalež - teža telet za tekoče vlaganje zahtevkov za pridobitev regresa naj se giblje v teži od 100 do 200 kg - ob koncu leta mora koristnik regresa priložiti vlagatelju zahtevka potrdilo o organiziranem odkupu pitancev, ki ga odda občini, za kar občina kakor tudi zadruge podpišejo sporazumno pogodbo, in sicer zadruga s koristniki regresa, občina pa z zadrugami - kmetijska svetovalna služba skupaj z organizatorjem vlagatelja zahtevka spremlja med letom dejansko stanje pitancev ter ob morebitnih nepravilnostih obvešča inšpekcijsko službo. 2. UVELJAVLJANJE REGRESA ZA VZREJO PLEMENSKIH TELIC IZ A OZIROMA AP KONTROLE - regres je možno uveljavljati le za telice, ki imajo dober genetski potencial, krav iz A oziroma AP kontrole kombiniranih in črno-belih pasem - višina regresa za vzrejeno telico znaša 12.000 SIT po kom - regres je možno uveljaviti le za telice, ki so bile vzrejene na paši - koristnik regresa je rejec, ki vzreja takšne telice - regres za koristnike uveljavlja kmetijska svetovalna služba, ob ustrezni dokumentaciji, ki jo rejec dostavi (potrdilo o številčenju in potrdilo o pripustu telice) - zadnji rok za vložitev zahtevka je konec pašne sezone oziroma najkasneje 25.10.1995 - kontrolo med vzrejo spremlja kmetijska svetovalna služba ŽUPAN Danilo SITER * ^» " Valantičevo 17, 68000 Novo mesto Telefon:+386 68/23 174, 323 300 Telefax: +386 68/342 094 ^^^r^. čas oddajanja: *^v^ K^ Ob sobotah oddaja- mo doklor nas bosto ^ ^B klicali. 7o N Vsak dan oddajamo '¦eMHl mod 8.30 in 24.00 uro. REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA KRŠKO Cesta krških žrtev 14 Številka: 122-33/95 Datum: 21.9.1995 UPRAVNA ENOTA KRŠKO RAZPISUJE prosti delovni mesti za nedoločen čas I. REFERENT I - reševanje upravnih zadev s področja vodnega gospodarstva, stanovanjskih zadev in vzdrževanje prostorske dokumentacije POGOJI: 1. končana višja šola družboslovne ali tehnične smeri 2. tri leta delovnih izkušenj 3. poznavanje programa za oblikovanje besedil na PC II. SODELAVEC I - reševanje upravnih zadev s področja notranjih zadev POGOJI: 1. končana srednja šola družboslovne smeri - V. stopnja 2. dve leti delovnih izkušenj 3. poznavanje programa za oblikovanje besedil na PC Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 8 dni kadrovski službi Upravne enote Krško. O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v roku 15 dni po opravljeni izbiri. NAČELNIK: ANTON PODGORŠEK, dipl.iur. Z obratovanjem bo pričela zasebna zobna ambulanta BORIS FEK0NIA dr. stonu Informacije na telefon: 22-300, 33-986, 31-685. "Kino servis" Brežice 27. IX. ob 18. in 20. uri, 28., 29., 30. IX, in 1, X. ob 18. uri: CASPER (dts), komedija 28., 29., 30. IX, in 1. in 2. X. ob 20. uri: NAJINI MOSTOVI (dts), ljubezenska drama 3. X.: ni predstav {dts) - DIGITAL SOUND Kulturni dom Krško 2& IX. in 1. X. ob 18. uri in 29. IX. ob 20. Uit SPECIALIST, akcijski Kino Kostanjevica 30. IX ob 19. in 21. uri: BAT-MAN ZA VEDNO, akcijska komedija 1. X ob 19. uri: RAPA NUI, kostumski zgodovinski spektakel 1. X. ob 21. uri: ZBOGOM, SINKO, drama Kino Šentjernej 29. IX. ob 19. in 21. uri: BAT-MAN ZA VEDNO, akcijska komedija MALI OGLASI Prodam nizko stilno omaro (dolžina 150 cm, višina 78 cm). Te).: 33-991. Prodam avtoprikoiico IMP in glasbeno linijo, oboje dobro ohranjeno. Tel.:; prašičke pisanih barv, stare od dveh mesecev naprej. Alenka Poctaiček, Cesta prvih borcev 25, Brestanica. Prodam obnovljen klavir. Možnost plačila na obroke. Tel.: 33-608. Prodam stanovanje v Krškem (84 m2). Cena po dogovoru. Tel.: 31-550. Prodam Commodore 64 z joystic-kom in kasete ž igricami. Cena 150 DEM. Tei.: 32-768. Prodam zamrzovalno skrinjo. Tel.: 75-822. Prodam skoraj novo belo otroško posteljico z jogijem. Cena po dogovoru. Tel.: 32-144 Strelska družina "Krtino" Brežice vpisuje nove člane vsak petek od 18. do 20. ure na strelišču, Cesta prvih borcev 24, Brežice. Če ste starejši od 12 let in mlajši od 45, če vas veseli športno streljanje z raznimi vrstami pušk in pištol, se pridružite ekipi, ki je v zadnjih petih letih osvojila šest naslovov državnih prvakov. Informacije na telefon (0608)/62-025. Teden Športa - šport za zdravje tudi v Brežicah Ministrstvo za šolstvo in šport je skupaj z več kot tisoč izvajalci pripravilo Teden športa - šport za zdravje v Sloveniji. Akcija bo potekal tudi v Brežicah, natančneje v športno-rekreacijskem centru na brežiškem stadionu. Četrtek, 28. septembra, ob 17. uri: Iščemo najhitrejšega občana/ko v teku na 100 m - pravico nastopa imajo vsi, razen kategoriziranih atletov. Prijavnine ni. Petek, 29. septembra, ob 17. uri: Turnir v zadevanju trojk (30 sekund/10 žog iz treh pozicij). Pravico nastopa imaio vsi, razen registrirani člani A-1 SKL. Prijavnine ni. Za tekmovanje se lahko prijavite v šRC Brežice ali po telefonu 62-690. Prijave so možne tudi pol ure pred pričetkom posameznega tekmovanja. OBČINA KRŠKO ŽUPAN CESTA KRŠKIH ŽRTEV 14 Številka: 123-33/95 Datum: 25.9.1995 OBČINA KRŠKO RAZPISUJE PROSTA DELOVNA MESTA I. VIŠJI SODELAVEC - pravne zadeve s področja gospodarstva POGOJI: I. Visoka strokovna izobrazba pravne smeri in 1 leto delovnih izkušenj ali višja strokovna izobrazba pravne smeri in tri leta delovnih izkušenj II. STROKOVNI SODELAVEC - izvajanje nalog na področju pospeševanja razvoja malega gospodarstva POGOJI: Visoka strokovna izobrazba ekonomske smeri in 1 leto delovnih izkušenj ali višja strokovna izobrazba ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj III. VIŠJI SODELAVEC - pravne zadeve s področja gospodarske infrastrukture POGOJI: Visoka strokovna izobrazba pravne smeri in 1 leto delovnih izkušenj IV. SVETOVALEC ŽUPANA za pravna vprašanja POGOJI: 1. Visoka strokovna izobrazba pravne smeri 2. 10 let delovnih izkušenj V. PISARNIŠKI REFERENT POGOJI: 1. srednja izobrazba družboslovne smeri - V. stopnja 2. 6 mesecev delovnih izkušenj 3. znanje strojepisja Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 8 dni kadrovski službi Občine Krško. Izbrani kandidati bodo imeli možnost strokovnega izpopolnjevanja in izobraževanja ter možnost reševanja stanovanjskih vprašanj. O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v roku 15 dni po opravljeni izbiri. ŽUPAN DANILO SITER Zavarovalnica Triglav območna enota Krško Trg Matije Gubca 3 telefon: 0608/21-385, 21-892 telefax: 0608/22-135 avtomobilske škode: 0608/22-439 direktor: 0608/22-113 PREDSTAVNIŠTVO BREŽICE Maistrova ulica 6 telefon: 0608/62-330 telefax: 0608/62-330 ZASTOPSTVO BIZELJSKO Bizeljska cesta 72 telefon: 0608/51-071 PREDSTAVNIŠTVO^ SEVNICA Trg svobode 32 telefon: 0608/41-450 telefax: 0608/41-451 OBMOČJE ZASTOPANJA ZAVAROVALNI ZASTOPNIK DOMAČI NASLOV TELEFON OBMOČJE ZASTOPANJA ZAVAROVALNI ZASTOPNIK DOMAČI NASLOV TELEFON OBMOČJE ZASTOPANJA ZAVAROVALNI ZASTOPNIK DOMAČI NASLOV TELEFON BRESTANICA KOSTANJEVICA KRŠKO: DESNI BREG LEVI BREG STARAVAS LESKOVEC PODBOČJE RAKA SENOVO ZDOLE Vladimir STARC, FrancSVETEC, DarkoPEČAR, JožeLEVIČAR, MiroDROBNIČ, StankoBIZJAK, MojcaŽIČKAR-ŽABKAR, MifjanaGROZINA, IvanSOTOŠEK, Kokxtvorska4b, Krško; Gorjanska 15, Kostanjevica; C.4.julija60a, Krško; Cesta 11, Krško; Sovretova37a, Krško; Pod Goro8, Krško; Vel. Podlog 17a, Leskovec; Straža 23a, Raka; Trg rudarjev 3, Senovo; Križe 21 .Koprivnica; 33-100 87-089 33-618 22-061 34-983 0609/612-734 75-800 75-408 79-223 77-218 ARTIČE BoženaFUS, BIZELJSKO Jože BALON, BREŽICECENTER RobertCIZEL, ŠENTLENART RadoKRŽAN, CERKLJE DOBOVA-KAPELE JESENICE SEU Jože KOŽAR, Martina PETEUNC, JožeBAJS, Ivan PETEUNC, Gk)boko38, Globoko; Pišece83, Pišece; Jurčičeva 10, Brežice; Cundrovec 8, Brežice; Dol. Pirošica 3, Cerklje Mali0brež18, Dobova; Ponikve 9, Jesenice; Mali 0brež18, Dobova; 56-368 51-389 62-205 62-999 62-699!» 6iil19 57-117 67-119 BLANCA MarijaKORENE, BOŠTANJ JožeŽELEZNIK, LOG-STUDENEC Vlado MOČNIK, -LOKApriZid.Mostu Tomislav JERAJ, "SEVNICA- JožeAŠIČ, ŠENTJAN2-TRZIŠČE Alojz TRŠINAR, Zigarski vrh 32, Sevnica; 43-351 Vrh20,Boštanj; 81-478 Lukovec35,Boštanj; 82-839 Ribniki 7, Sevnica; 81-565 Naselje heroja Maroka 23, Sevnica; 42-042 Tržišče 44a, Tržišče; 80-185 ZASTOPNIKI ZA SKLEPANJE ŽIVLJENJSKIH ZAVAROVANJ Martina PRAH, Renata AŠIČ, IvanLUBI, Kartče 4, Kostanjevica; NHM23, Sevnica; Armeško 46, Brestanica; 87-219 42-042 79-181 (G ZADNJA NAŠ GLAS 31, 27. SEPTEMBER 1995 J Izgnanci - žrtve okupatorja in domovine Nekateri ljudje ali pa kar nekatere generacije se preprost^ rodijo pod nesrečno zvezdo. Enako je z nekaterimi narodi ali pokrajinami - in Posavje s svojimi prebivalci je že ena takih pokrajin. Pustimo podrobnosti statistike o tem, koliko so jih okupatorji izgnali, koliko jih je po taboriščih in v izgnanstvu kar tako pomrlo. Končno je bilo med vojno hudo tudi doma. Dejstvo pa je, da je bila ta pokrajina vendarle nekaj vredna, če si jo je hotel Hitler vzeti za svojo. Dejstvo je tudi, da so Slovence v izgnanstvu nagnali na delo tako kot so vse svoje ljudi, čeprav kot drugorazredne državljane. Otroci so morali v šolo, lakoto in vse ostalo, vključno z zaključnimi vojnimi operacijami in bombardiranji, so prenašali enako kot vsi ostali. Dočakali so tudi vrnitev domov, na oropane domačije, v porušeni in požgani državi, polni bratstva in enotnosti. Kaj jih je čakalo? Nič. So namreč lahko še hujše in dolgotrajnejše reči, kot je porušena in izropana domačija. Če so bili ravno prav stari, so lahko ostali brez prave izobrazbe, s pol nemške in pol slovenske šole, da niso znali pisati nobenega izmed jezikov, brez poklica, brez pravih možnosti, da bi si uredili življenje itj skrbeli za družine... Če si bil še šibkega zdravja in iz revne hiše, je bilo to povsem dovolj, da te je zamehurilo do konca. Tisti, ki so bili "v hosti" ali med aktivisti OF, so bili deležni partizanskih "šnelkursov" in so lahko postali krajevni, okrožni, okrajni funkcionarji ali pa še kaj. Nekateri so se potem "naredili", a ne vsi. Oni drugi (nekateri) so potem vso svojo delovno dobo grenili življenje svojim sodelavcem in tistim, za katere bi morali skrbeti, ker preprosto niso bili kos svojim nalogam. Za izgnance ni bilo tečajev. Znajti so se morali, kot so vedeli in znali. Spremljal jih je očitek, ki sem ga slišal tudi sam: "Lepo smo jih prosili, naj ne hodijo vsi v izgnanstvo, naj tisti, ki imajo hram in gorico, ostanejo tukaj, ker OF potrebuje terence. Nekateri so res ostali, a večina jih je šla." Je bilo to torej maščevanje? Saj je prišla tudi odškodnina, a ne do njih. Jasno je, da je domovina za obnovo potrebovala denar in ga je zaplenila tudi izgnancem - od nemških odškodnin. A s tem je v bistvu izropala (najmanj) eno celo pokrajino. Posavje je še danes nekje na repu, čeprav to ni povsem logično za kraje, ki ležijo dober streljaj od Zagreba, mimo katerih je tekla glavna prometna povezava vzhoda z Zahodom. Žal v teh krajih ne prej ne potem ni bilo dovolj izobraženih ljudi, da bi tvorili močno jedro, ki bi korenito pognalo kolesje razvoja, nikar da bi jih ostajalo še za v Ljubljano. Kar jih je bilo, so ostali v industriji, v Ljubljano pa je zašel le redkokateri. To se nam otepa še danes, ko se naši ostareli izgnanci krčevito rujejo z državo za odškodnino. Vsak dan jih je manj in jasno je, kdo bo zdržal dlje. Pred leti smo prenehali uporabljati celo kardeljansko floskulo o odmiranju države... (Ika) Več kot 70.000 Predsednik Društva izgnancev Slove- ^^Bjfc^ nije Vlado Deržič je pred zbranimi po- jfl Hk novno prebral vse zahteve, ki jih DIS K kot organizirano gibanje postavlje pred H poslance in slovenski parlament. "Ko danes obujamo spomine na našo kalvarijo, tudi časovna odmaknjenost ne more zabrisati strahotne bolečine, presta-nega trpljenja in vseh posledic izgnanstva, ki je v nas zasidralo globoke in neizbrisne rane. Toliko bolj, ker se naše vrste hitro redčijo, saj nas je že manj kot tretjina. Izgnanci so mi naložili, da tudi danes, na tako veliki slovesnosti, povem nekaj besed o naši izgnanski problematiki. Po skoraj triletnem prizadevanju je DZ v drugi obravnavi Zakona o žrtvah vojnega nasilja sprejel, da izgnancem priznava status žrtve, polno zdravstveno varstvo, zdraviliško in klimatsko zdravljenje, pravico do posebne dobe v dejanskem trajanju, možnost upokojevanja pod ugodnejšimi pogoji, kar je zelo pomembno za osebe, ki so bile v času nasilja mlajše od 15 let, pravico do vojne odškodnine in doživljenjsko mesečno rento. Nadejamo se, da bo zakon tudi v tretji, odločilni obravnavi prestal preizkušnjo oziroma da bodo poslanci držali besedo v podporo našim upravičenim zahtevam. Naročili so mi, naj še enkrat povem, da to izgnanci zahtevamo in upamo, da bo država tokrat le manj mačehovska," je v svojem govoru med drugim povedal Vlado Deržič. Janez Blas iz Sevnice: "Naša družina je bila izseljena jeseni 1941. leta. Takrat sem bil še otrok, star komaj sedem let. V prejšnji državi nam oblast celih petinštirideset let ni priznala statusa žrtve, sedaj pa smo izgnanci 1941-1945 spet razočarani, saj našega vprašanja in statusa tudi slovenska vlada ni pripravljena rešiti v našo korist. Čeprav bo zakon verjetno tudi v tretjem, zadnjem branju šel skozi, moram poudariti nekatere naše zahtevane pravice, kot so priznanje posebne delovne dobe za tiste, ki še niso bili stari petnajst let, popolno zdravstveno varstvo, izplačevanje rente in odškodnina 30 do 50 tisoč tolarjev za vsak mesec izgona v enkratnem znesku." Ivan Rozman, Spodnja Pohanca: "Naša družina je štela 6 članov, vrnilo se nas je 5. Star sem bil komaj 15 mesecev, ko so nas odpeljali v Šlezijo. Ob vrnitvi mi je bilo 5 let in se grozot ne spominjam veliko. O trpljenju sta mi govorila starša. Starejši so veliko pretrpeli, saj so morali delati v gozdu. Kot majhen otrok sem občutil veliko pomanjkanje hrane. Mislim, da je že skrajni čas, da tudi interniranci in izgnanci dobijo pravice, kot jim gredo. Podpiram Školjčeve besede in upam, da bodo poslanci držali besedo. Današnje srečanje je bilo enkratno. Spoznal sem veliko izseljencev, ki so me poznali kot majhnega dečka in mi pripovedovali, kako je bilo. Srečevati bi se morali pogosteje, ker jih čez pet let manjka preveliko, mi pa si imamo še toliko povedati." Mihael Štefančič, Polje ob Sotli: "Živeli smo v pasu, določenem za izselitev. Cela vas je bila izseljena, tudi naša 8-član-ska družina. Takrat sem bit star 9 let. V taborišče smo odšli iz Rajhenburga. Po prehodu večih taborišč smo se ustavili v bližini Muenchna na neki kmetiji. Bilo je zelo hudo, še posebno staršem, ki so morali trdo delati. Za nas otroke je bilo malo boljše, saj je bilo vsaj nekaj krompirja, če že kruha ni bilo. Vrnili smo se vsi, doma pa našli vse izropano in zapuščeno. Nam mladim so ukradli otroštvo in velik del življenja. Upajmo, da bo pripravljajoči se zakon vsaj simbolično popravil krivico, ki smo jo utrpeli. Prireditev je bila lepa in je primerna praznovanju obletnice naše vrnitve." Marija Levičar s Ceste pri Krškem: "Stara sem bila 9 let in pol, ko so vse, pa tudi našo družino Nemci odpeljali v Raj-henburg in nas izselili. Ves čas smo bili v lagerju, od koder sta brata hodila na delo v tovarne. Bilo je zelo hudo, saj ni bilo zadostnih količin hrane. Vrnili smo se vsi v letu '45. Doma pa je bila groza, saj je bilo vse izropano in porušeno. Na naš dom so naselili Kočevarje, ki so uničevali vse, kar ni bilo njihovo. Tudi po vojni je bilo zelo hudo. Mislim, da je skrajni čas, da bi nam nadoknadili kakšno drobtinico izgubljenega vsaj sedaj na stare dni. Od mladosti žal nismo imeli nič drugega kot trpljenje. Proslava je bila v redu, žal nam je le, da se je ni udeležil tudi predsednik Kučan. Mislim, da bi se morali srečevati pogosteje, bi pa bilo prav, da bi izseljenci dobili vsaj eno brezplačno kavico kot znak nekakšne pozornosti." Viktor Kotar z Bučke: "Kot 10-leten deček sem iz Rajhenburga odšel na kalvarijo po številnih lagerjih. Moja 4-članska družina jih je obiskala kar šest in povsod je bilo zelo hudo. Vrnili smo se avgusta '45. Doma je bilo vse izropano in čeprav smo se vrnili vsi, je bilo tudi po vojni zelo hudo. Kot mnogim mladim je bilo tudi meni ukradeno otroštvo, zato prosim poslance, da čim prej sprejmejo ustrezne zakone s katerimi bi vsaj delno popravili krivice. Upam. da ne bodo čakali tako dolgo, da prav vsi pomremo. Proslava je bila v redu pripravljena in izpeljana. Bi pa želel, da bi se pogosteje srečevali." STUDIO Sil ea via CESTA KRŠKIH ŽRTEV 88 88270 KRŠKO TEL.: O0O8/21-781 - FITNESS - TURŠKA KOPEL - SOLARIJ - TETOVAŽA KOZMETIČNI SALON ZA OBRAZ IN TELO PON.-PET. 9-21 URE, SOB. 9-13 URE. KSP KOSTAK KRŠKO ffl? OBVESTILO 4. 10. 1995 - SREDA 5. 10. 1995 - ČETRTEK 6. 10. 1995 - PETEK OBVEŠČAMO VSE OBČANE, KI SO VKLJUČENI V REDNI ODVOZ ODPADKOV, DA BOMO IZVAJALI AKCIJO ODVOZA KOSOVNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV PO NASLEDNJE RAZPOREDU: 2. 10. 1995 - PONEDELJEK KS KRŠKO 3. 10. 1995 - TOREK KS BRESTANICA KS SENOVO KS KOPRIVNICA KS LESKOVEC KS KRŠKO POLJE KS SENUŠE KS RAKA KS KOSTANJEVICA KS PODBOČJE KS VELIKI PODLOG KS VELIKI TRN KS GORA KS DOLENJA VAS KS ZDOLE POBIRALI BOMO SAMO KOSOVNE ODPADKE IZ GOSPODINJSTEV. MEDNJE SODIJO: - POHIŠTVO, - BELA TEHNIKA, - SANITARNI ELEMENTI - IN DRUGI KOSOVNI PREDMETI IZ GOSPODINJSTEV. KOSOVNE ODPADKE JE POTREBNO PRIMERNO ZLOŽITI IN POSTAVITI POLEG ZBIRNIH MEST ZA GOSPODINJSKE ODPADKE DO 7. URE ZJUTRAJ NA DAN ODVOZA. KOSOVNE ODPADKE BOMO ODVAŽALI SAMO DOLOČENEGA DATUMA. Vodja sektorja Komunala Direktorica Srečko PLANINC Silavan MOZER, dipl. oec. Vodja DE Snaga Drago PEREČ ei Tel.: 0608/62-905,62-906 Cesta svobode 37, Brežice Xbun& d.o.o. Ob kofetku Dober kolektiv je porok za uspeh Kristijan Jane je direktor Gostinskega podjetja Sevnica. V petih letih, odkar je prevzel vodenje, se je v podjetju marsikaj spremenilo. Na bolje, pravijo poučeni. Sam pravi, da je potrebno še veliko postoriti. Največja priložnost je prihodnost, zato je zelo pomembno, kako si delo zastaviš, kaj pričakuješ in kako vse tudi izpelješ. V podjetju mislijo predvsem na razvoj, na vlaganja v objekte, na kakovost storitev. Prav slednje pa največ pove o zaposlenih, o njihovih medsebojnih odnosih, o direktorju in o podjetju. Delati z ljudmi, je bila želja, ki jo je Kristijan Jane tudi uresničil. Po končani Fakulteti za šport se je zaposlil na sevniški tekstilni šoli, kjer je poučeval telovadbo in obrambo, leta 1985 pa je postal vodja sevniškega kopališča. "Pred petimi leti, ko se je na upokojitev pripravljal bivši direk- tor GPS Rado Umek, sem se nekaterim zdel primeren, da ga nasledim. Dolgo sem o zadevi premišljeval. Da je bila odločitev pravilna, vem danes, takrat pa sem vse stavil zgolj na dejstvo, da ob podpori, kakršno sem dobil od zaposlenih v podjetju, moramo uspeti. Ko sem v juniju leta 1990 sprejel delovno mesto direktorja, sem vedel, da nas čaka veliko dela. Vsi naši objekti in lokali so bili potrebni temeljite obnove. Z vse hitrejšim uveljavljanjem zasebnikov gostinske veje smo morali k zadevi pristopiti resno. Načrtno smo začeli prenavljati naša gostišča oz. posamezne poslovne enote. Največjo investicijo predstavlja obnova hotela Ajdovec v Sevnici, kjer smo zunanjost in restavracijo s teraso že obnovili, sedaj pa prenavljamo še hotelske sobe," pove direktor Jane. Podjetje združuje deset poslovnih enot in ima 87 zaposlenih, nekaj pripravnikov in pogodbenih delavcev. V zadnjih petih letih se je število zaposlenih povečalo za petnajst delavcev. V obdobju, ko so v mnogih podjetjih svoje zaposlene odpuščali ali pošiljali na čakanje, so v GPS razmišljali drugače: "Delo smo dobro zastavili, zato so nekateri rezultati tudi pričakovani. Sicer pa je Sevnica majhen trg, kjer velja posebna pozornost pripravi hrane in ravno tu smo, vsaj po odzivih so- deč, prav ravnali. Naša hrana je dobro pripravljena, postrežba in ostali nivo storitev se izboljšuje, kar je nujno za dobro poslovanje. S pridobitvijo novih sob pričakujemo, da se bo povečalo tudi število nočitev, skratka, delamo vse, da bi bil naš gost ali kupec zadovoljen in da se bo k nam še vračal. To pa je v veliki meri odvisno od zaposlenih natakarjev, kuharjev, prodajalcev in vseh nas. Zelo pomembno je, kakšen vtis dobi gost." Drži, da ljudje postajajo vedno bolj zahtevni. Ob naravni lepoti je potrebno ponuditi še kaj več. Tega se v GPS še kako zavedajo. Vedo, da so odvisni predvsem od domačih gostov, zato se pri svojem delu še bolj potru- dijo. Da ne bi bilo zamere. "V naslednjem letu nas čaka obnovitev papirnice in knjigarne, morda še kasnega objekta. Moramo vlagati v nadaljnji razvoj, le to nam v prihodnosti lahko prinese tisto odločilno prednost, ki bo pomenila obstoj in preživetje. Prizadevamo si, da bi čim prej zaključili z gradbenimi deli v pritličju novega HTC, kjer nameravamo narediti lokal za mlade, ki naj bi bil vabljiv v vseh letnih časih. Načrtov je res veliko, zato se na nek način veselim prihodnosti, posebno zaradi harmonije in pozitivnega vzdušja v kolektivu. Tudi to je razlog, zaradi katerega vsi skupaj verjamemo v uspeh," je strnil misli direktor GPS Kristijan Jane. (dama)