144. številka.
Ljubljana, v soboto 27. jnnija.
XVIII. leto, 1885.
Ilhaja vsak dan ifeč«r, iziioni nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeinan za a v 81 r i j s k o-og e r sk e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 ki. — Za Ljubljano brez pošiljanju na dom za vse leto 13 gld. za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje ua dom računa se po
10 kr. za meneč, po   0 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znašu. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. DopiBi naj se izvolč ir.uiko-.ati.     Rokopisi se ne vračajo.   Uredništvo in upravnišCvo jo v Rudolfa Kirbiša hiši, ..Gledališka stolha". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Zaradi praznika sv. Petra in Pavla izide prihodnji list v torek 30. junija 1885.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naručbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za vse leto........13 gld. — kr.
ii pol leta........6   ,,   50 „
„ četrt leta........3   ,,   30 ,,
i, jeden mesec....... I   „    10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za vse leto........15 gld. — kr.
pol leta........8        — ,,
„ Četrt leta........4   „   — „
„ jeden mesec.......I   ,,   40 ,,
Upraitriištvo ,,Sfoi\ Naroda",
K poročilom z Dolenjskega.
—o.— V tem, ko .nafti veliki ofieijozi stikajo po svojih arhivib, da bi našli v nedoslednji svoji prošli upravi dokazila za postavnost slaboglasne dolenjske volitve, stopajo v beli svet „details" o isti volitvi, „details", ki jim ravno ne povišujejo veselja za obrambo slabe stvari. Mi namreč menimo, da v vladnih krogih kranjske dežele ni še zginil zadnji čut za moralo in omikane stvari, da jim torej ne more biti vse jedno, ali se občinstvo v kronovini vede dostojno ali nedostojno, ali pod njihovo vlado omika narodova napreduje ali pa se kaže na rakovi poti! Če se torej ne motimo v tem menenji, potem je gotovo, da dolenjske volitve preludiji, ki se od dne do dne sedaj devajo na note, trgajo tudi vladna ušesa in da delajo grenko zavest pri delu, s katerim hoče se nam dokazati harmonija volilnega akta.
V resnici ne more biti nič prijetnega za može, ako se za njih vlade pojavljajo dogodki, kakeršni »e sedaj z Dolenjskega poročajo iz zadnje volitve!
Pobalinstva in pouličarstva do pred kratkim kranjska dežela ni poznala v svojem prebivalstvu. V hudih volilnih borbah,  ki smo jih prestali s srditimi narodnimi nasprotniki, padala je marsikatera grenka beseda, v agitaciji meril se je sovražnik z najostrej-šim pogledom, tudi v prošli dobi so se uporabljala sredstva, da se neprijatelju izpodkopljejo domača tla, na katerih ni bil uređen, da bi stal. Toda ta sredstva, to lahko sedaj s ponosom poudarjamo, nikdar neso udarila čez mejo dostojnosti, najhujši naš renegat se je zmatral za človeka, to je še zmirom za toliko vrednega, da so se od njega odvračali surovi insulti! Pač je narod naš  bil  že toliko bridkega zatiranja ožil, da bi mu bila lahko otrpnila uljudnost za svojega brezozirnega tlačitelja, da bi z nekakim opra-vičeniem bil mogel zgrabiti za katerobodi pomoč, izraziti ž njo svoje nezadovoljstvo  s tedanjimi razmerami.   Ali ni se narodno prebivalstvo nikjer po-greznilo v surove in silovite nagone, njegov pošten boj je brez madeža zapisan v polupretekli zgodovini! Najnovejša naša politična povestuica pa dobiva ma-roge in žalostne strani.   Odslej se ne moremo več ponašati, da smo vsi možje in ljudje tudi na volilnem bojišči,  da se znamo  omikano vesti tudi nasproti takim,  ki nam ravno neso  po godu! Cela mesta  pogrezajo se nam v podlost, brezumno pobalinstvo uganjalo je surove svoje  zmnge po dolenjskih ulicah in cestah v zadnji volilski agitaciji! Ali si mari moremo misliti veče pobalinstvo, kakor je bila demonstracija,  ki  se  je v 1. dan junija v Metliki  napravila  grofu  Margheriju?   Ali se je komu videlo pri nas mogoče  kaj tacega, kar nam dopis iz Ruđolfovega v našem listu s ponedeljka poroča, da se je istinito dogodilo v Ćrnomlji in Metliki? Na slovenskih tleh, kjer je od nekdaj živel rod z značajem mehkim in blagim; pri tako pripoznanim celo od sovražnikov njegovih,  mogoče kaj tacega? Nikdar se grofu Margheriju ni izrekla nobena nezaupnica, niti graja iz posamičnega peresa v katerem našem časniku koli, a na kaj je v Metliki naletel bivši njen poslanec, prišedši čisto po zasebnem potu? Ni sklical slioda, hotel je biti le miren gost, le svoboden državljan, ki ga nobeden nema pravice preganjati, a kaj je doživel? Visokorodni gost je v Metliki, v mestu svojega zaupanja, naletel na same
neznance, a doživel je, da ga je po ulicah preganjala in v krčmi nanj prežala sirokozobna tolpa. Grof Marghcri, ki se je šest let v državnem zboru potezal za Slovence in Dolenjce, ki so ga zaupni možje slovenski z mirno vestjo kandidovali še za naprej, on, ki je redka slovenska prikazen v višjih krogih, mož najmirniši, moral je v slovenskem mestu od svojih nekdanjih volilcev pretrpeti take insulte! In v Črnomlji, je-li res, da se v c. kr. sodnem uradu šopiri taka surovost? Potem, ako se v inteligenciji more zarediti toliko podlosti v jedni osobi, pač ni čudno, da tudi preprosto meščanstvo slepo dirja za svojimi slabimi nagoni! Propadlosti, ki si je ob zad-njeh volitvah nekje po Dolenjskem osvojila narod, iščimo virov v — inteligentnih višavah!
Še jedno vprašanje, a potem se proč obrnimo od odurnih prizorov, ki se jih sramovati mora ves slovenski svet! Ali je bilo vse to le milovanja vredno naklučjo, ki se je primerilo za sedanjih vladnih razmer na Kranjskem? Dogodki dolenjski vzbujati morajo neprijetne občutke v narodni politični Btranki, a nič manj pa tudi v vladnih naših krogih, in v obeh interesu mora biti, da se zatvorijo razlogi, iz katerih nečast prihaja za deželo, reakcijo za narod. Pred dvema letoma strasti na Dolenjskem neso bile še razburjene in sigurno bi tedaj tudi proti kandidatu centralnega volilnega odbora ne bile bruhnile takisto brezozirno! Razmere so ostale, neso se premenile, torej kdo in kaj? Kdo je v tem času stopil na po-zorišče, kdo je naučil vse v nič devati, vse napadati, nobenega ne spoštovati, niti v miru pustiti? In v če-gavem imenu, s čegavo podporo? Za odgovor na ta vprašanja kličemo vladnim krogom, ako jih reakcija na Dolenjskem baš neveseli: „Tu as voulu, George Dandin!" Naj si le prizadevajo obdati dolenjsko volitev s postavnosti plaščem; hujši kot nepostaven ta resultat, je moralno propadanje naroda! Za ta faktum pa si odločniša narodna stranka roke umije.
Politični razgled.
Notranje <le/cle.
V Ljubljani 27. junija. Kakor so da iz raznih izjav čeških listov posneti, češki poslanci v državnem zboru ne bodo vlade brezpogojno podpirali.   „Politik" pravi, da to
LISTEK.
Potopisne arabeske.
vi.
Gospod urednik! Če si jaz ne stečem svetinje za tisto, pri Vas na „Kranjskem" toh priporočano elastičnost, potem pa ne vem kdo! Samo poslušajte, kod in kako sem se včeraj kretal! Zjutraj sem ustal v Zemunu, zajutrekoval v Belem Gradu, kosil v Indjiji, južinal v Rumi, večerjal pa v Mit-trovici in danes zjutraj vzbudil sem se v Beški, prostranem selu daleč tu gori ob vznožji zelene Fruške Gore! Zdaj pa, gospod urednik, vzemite v roke zemljovid in poglejte, kje se nahaja jedno ali drugo navedenih mest, pa mi boste drage volje pritrdili, da ga ni prožnejšega človeka na Slovenskem, kakor je Vaš Kretanov. . .
Vi me gledate, kaj ne da? Od kod tolika prožnost? In pa: čemii ta prenaglost? No, se ve da: Vi gospod urednik, ki leto za letom druzega ne vidite, kakor tisti Vaš — sivi Ljubljanski grad, pač ne veste kako je človeku pri srci, če se mu tako* rekoč pred nosom odpira širna nepregledna raviin
vabeč ga v svoboden dir, kakor iskrenega konja po brezograjnem pašniku! To Vam je neka demonska sila — to neutešno stremljenje v sinjo ravninsko daljavo, ki se Vas poloti, kader po dolgotrajnem čepenji v zaduhlih mestnih duplinah dospejete na brezkončno planjavo! Hej! kako Vam taka brez-brzdna dirka otrese ves tisti duhomorni prah, ki se Vam je bil ulegel mej suhoparnimi knjigami na zarjavelo, po svobodi koprnečo dušo . . . !
Ali kakor vidim: Vi ne čujete radi takih „naudušenih" vzklikov! Sploh niste nič kaj posebno zadovoljni z menoj — vetrnjakom! Pravite, da imam toli ugodno priliko, da si ogledam to in ono, pa kar tako brezsmoterno naprej divjam, ne vedoč kam, kakor svoje dni Proširen po Ljubljanskih ulicah. (S to primero se nikakor ne skrivam v senco njegovega slavnega imena, kar bi sodil kak Vaš veleinkvizitor!)
V Belem Gradu bi se po Vašem mnenji dalo iztakniti nekoliko več znamenitost.ij, kakor sem Vam jih bil opisal v poslednjem svojem pismu! Oj da, da, gospod urednik! I jaz sem videl mnogo več, nego li sem Vam bil ovadil! Pa saj veste, da no smeti povedati vsega, kar in kakor bi človek rad! Na jednej strani Vas stražijo tisti nebodi-njih-treba
kolodvorniki ter jedva čakajo, da se Vam poprečki obrne kaka predrzna pika, katero kar gorko poto-čijo tja po mračnih „gospodskih ulicah"; s druge plati pa Vam lazijo okrog črnilnika licerinerske trei-jalke v moški obleki, vohajo nalik finančnim stražnikom, da-li ni morda v njem kaka kapljica blasfe-inijskeja panteizma, ali ka-li? Potem pa Vam naj človek piše in poje! Blago si ga meni, da sem tu doli mej veselimi, tolerantnimi pravoslavnimi, katerih še ni omajala tista besneča „Kraška burja", ki zdaj nad Vašimi ^katoliškimi Slovenci" raztresa velo filosofsko (?) listje!
No, Beli Grad sem si bil ogledal res nekoliko prepovršno! In, kakor sem že preje priznal: še tega, kar sem videl, Vam nisem vsega povedal! Vem sicer, da Vam je malo mari za Belograški boule-vard, po katerem pohajkujejo srbski „Fruges consu-mere nati", kakor Vas tudi ne zanima dosti diven razgled s tvrdnjave po širni ravnini doli proti Pan-čovem. Toda, dvoje vprašanje pa vender težf Vašo znatiželjnost: da-li sem namreč videl — kralja in pa: kakšen je tisti občudovani — Savin izliv. Na prvo vprašanje moram Vam takoj odkimati; kajti kralj Milan ogledoval si je baš isti dan v 1'ešti one živobojne preproge, s katerimi so uslužni Srbi
ne more dolgo trpeti, da bi parlamentarična večina vlado podpirala, vlada pa večine ne. Zaradi tega pa desnica sedaj že ne more razviti nikakega programa, kako bode postopala nasproti vladi. Ker veČina desnico ni konservativna, misli „Politik*, da desnica ne nori a i /iti se nikakega konservativnega programa, kakeršnega želita Lienbacher in Zallinger. Desnica more imeti samo avstrijsko-avtonomističen program.
Herbsta je kaj nemilo dirnilo, da so ga «V»k. i Nemci tako prezirali pri zadnjih volitvah v državni zbor. Izrinili so ga iz prejšnjega volilnega okraja in prisilili kandidovati v okrajih, kjer je bil propad neizogibljiv. Stari vodja liberalcev se je zato odpovedal svojemu dežolnozborskemu mandatu in sedaj se govori, da nikdar ne bode več kandidoval za češki deželni zbor. Prevzel pa bode jeden izpraznen mandat za spodnjenvstrijski deželni zbor. Najbrž se I Herbst sploh za zadeve na Češkem ne bode toliko j brigal, ampak bode pustil to stvar Knotzu m njegovim tovarišem. — Profesor Kvičala ni vzprejel itVOlitve rektorjem Praškega vseučilišča. Temu je j povod, ker hoče izvajati dosedanji svoj deželnozbor-ski mandat, ne pa virilnega mandata kateri je zdru-len z rektorstvom.
l>ržuvui   linuiični   fiiimsln   liull»y j
pojde iz Bosne v Beligrad. V srbskej prestolnici se j že delajo priprave  za  slovesen  vsprejem    Namen j temu potovanja je gospodarsko zbližanje Bosne in Brbije. Mej drugim se bode minister dogovarjal tudi s srbsko viado o zvezi srbskih in bosenskih železnic.
Predsednik generalnega ravnateljstva <lržiiv- • ■illi ftelesnlo izdal je sledečo okrožnico,  ki do- i ločuje,  kako se imajo ravnati železnični uradniki v I javnih zadevah: „V okrožnici s 1. dne avgusta 1. 1. št. 84,Pr.  (V. u. A. BI. štev. 89. zbirk.  št. 279), priporočal sem:   „baviti se ne s splošno, ampak le ; prometno politiko,  s  to pa  popolnem  in dobro." Temu nasproti se pa neso v raznih  krajih pri že-leznici službujoči  pri poslednjih volitvah omejevali na izvršenje svojega volilnega prava,   ampak pote- ' govali se na ta ali oni način za kakega določenega kandidata, ali celo se udeležili agitacije.   V zmislu v mojej okrožnici s 1. dne avgusta 1. 1. izrečenega načela   moram grajati tako   postopanje, zlasti pa udeležitev agitacije, ker s tem dotičniki neso varovali one neutralitete, katero zahteva služba. To sem bil tembolj prisiljen grajati, ker so mi nedavno došla naznanila, da se v nekaterih kmetskih občinah osobe, ki so v železniški službi, utikajo v občinske zadeve, ki se neposredno njih prav nič ne dotikajo, in s tem vzbujajo nejevoljo,  katera ne  le  da ne pospešuje službe, ampak še škoduje podjetju, kateremu moramo posvetiti vse moči.   Izrazujoč brez pridržka svojo voljo, da se organi c. kr. generalnega ravnateljstva avstrijskih državnih železnic, v vseh javnih, zlasti vol.tvemh zadevah drže najstrožje neutralitete, da vsakdo ve, kako se mu je ravnati, nadejam se, da bode to zadostovalo, da so v prihodnje ne bode temu nasproti postopalo  Hkratu izjavljam nado, da ne bodem prisiljen, za varstvo meni izročenih službenih  interesov  posluževati  se  primernih naredb proti onim podrejenim  organom,   kateri se bolj brigajo za politične zadeve, kakor za železniško službo. Na Dunaji, v 4. dan junija 1885. leta. Predsednik Czedik.-4
V Oseku izhajajoča „Drau" ve povedati, da bode baron Skerlecz de Lotnnico, ki je sedaj uradnik v ogerskem finančnem ministerstvu, imenovan lir\ aisKim finančnim ravnateljem. Nadalje je več sprememb v Zagrebškem finančnem ravnateljstvu kmalu pričakovati.
Vnaiijc dr/a ve.
Turčija odposlala je nekaj vojakov, topov in torped v Tripolis. V Carigradu se še vedno boje, da ne bi Italija se polastila te dežele, zatorej hočejo jo dobro zabraniti.
Francoska zbornica je jednoglasno dovolila 10.000 frankov za slovesen pogreb admirala Courbeta.
Angleški parlament bodo hitel rešiti najpotrebnejše predloge. Konci julija ali v začetku avgusta bode že končal svoja dela, potem se bode pa razpustil. — Pri prihodnjih volitvah utegne nekoliko koristiti konservativcem Gordonov dnevnik, kateri se je sedaj objavil Gordon pripisuje krivdo, da se Angležem ni posrečilo za časa priti v Char-tum omahljivej politiki Gladstonovi. To bodo konservativci gotovo dobro porabili proti liberalcem. — Kakor ve „Morning Post" povedati, bode se Salis-bur/jevo vlada posebno prizadevala skleniti tesno zvezo z Italijo, Nemčijo in Avstrijo.
„Daily News" objavile so obširno poročilo o padu  Chartuma od nekega  Grka,  ki je bil špecerijski trgovec v Miiiluiiskvm glavnem mestu. Ta trgovec, llosti Penago po imenu, pravi, da je sprva dobro trgoval v Chartuniu, a proti koncu oblegovanja se je pa tudi njemu,  kakor drugim  hudo godilo. Jeli so velblode, opice, podgane in travo. Gordon ni skoraj nič spal, ver.no je pazil, od kod pride nevarnost. Vrlini del njegove hiše bil je z vrečami, v katerih je  bila prst, zavarovan  proti sovražnim krogljam.   S svoje hiše je Gordon večkrat spuščal rakete v zrak, da bi dal znamenje Angležem. Dal je sprazniti magacine in prodajalnice,  da je njim pripravil stanovanja.   Pa Angležev ni bilo.    Ko bi bili prišli dva dni pred zajetjem mesta, bili  bi jih Kartumci prijazno vsprejeli. Mnogo oblegovalcev bi se bilo njim  pridružilo  in Mahdijeva  vojska bi se bila zelo zmanjšala. Niti Gordon niti drugi Evropci neso nič vedeli o Faragovej izdaji.   Jaz sem bil z osmimi Grki bli/.u neke mošeje, pravi ta Grk, ko so Arabci udrli v mesto. Rjovenje moških in žensk bilo je strašno,  človek bi bil  kmalu  oglušil.   Možje s strašnimi ranami drli so mimo na-«, ženske so obu-pajoee kričale: »Zgubljeni smo,   mesto je zajeto". Mi smo  hiteli na streho mošeje, in videli strašno mesarjenje  po  mestu.   Potem smo  bežali v neko hišo, se  zagradili in sklenili  se  ne  udati, ampak rajši umreti. Kako je bil Gordon ubit, on ni videl, a vsakdo v Kartuinu ve,  da ga je  ustrelil v njegovi  palači nek Arabec, ko je ravno čital sveto pismo.   II kratu so pobili vse  Kopte v tej palači. Arabci so drli v mesto, pobili vsakaterega, ki so ga srečali.   Prizanesli  neso  nikomur,  ustavljal se ni nikdo.   Niti stokrat neso ustrelili Egipčani in zamorci. Prebivalci so se zaprli v hiše, pa Arabci so ulomili vrata. Po trgih in ulicah bilo je strašno. V jednein kotu bilo je toliko mrtvih, da nesi mogel mimo. Pobijanje ;e trajalo do 8. ure. Tedaj je poročil Mohamed Ahinet iz Omd urinana, da se mu je Mohamed prikazal in velel ustaviti mesarjenje. Po vseh ulicah se je oklicalo, da naj se tisti prikažejo, ki so se skrili.   Videl sem Gordonovo glavo, nasajeno na kopje. Nesli so jo v Omdurman in položili pred Mohameda Ahmeda. Ta jo je dolgo gledal in veselo se smehljal. „AllA.hu bodi hvala", zaklical je „ali je to mogoče!" Potem so Ahmedovi privrženci vzeli .glavo, ruvali jej brado in pluvali v njo. Gordonovo  truplo so pa  razsekali ne  drobne kosce. Odločno poudarja ta Grk, da Mabdi ni nikakor žaloval zaradi Gordonove smrti.
Boj
MSI.
Iz MeUilte 26. junija. (Dr. David Starce vič v Metliki in Ljublj. Woclienblatt.) Ko bi le kmalu dolenjsko železnico dobili, da bi nam novice tako pozno ne prihajale! Po drugih deželah šviga bliskovni vlak in človek, ki je zajtrko-val v Parizu, večerja na Dunaji, mi pa smo št 253. Ljub. "VVochenblatta še le danes — Čez 14 dni — pred oči dobili.   Vender smo brž pozabili na vse
potne zamude, ko smo ugledali senzacijalno poročilo, da naj vlada kranjska, namesto da bi se za VVinklerjevega mameluka toliko trudila, rajši doli gleda v Metliko tam, kjer Starčević in kranjski poslanec Pfeitej- pijeta in se za kranj-ko deželo pogajata, Belokranjska da je že tako izgubljena. Starčević, kateri hoče ustvariti Veliko Hrvatsko in ž njo zapreti Bismarcku in Madjarom morje in ves jug, sedi v čitalnici in kakor Kara Mustafa v svojem šotoru daje ukaze, — vladni krogi pa vsega tega ne opazijo !
Jako pazljivega in skrbnega mora imeti poročevalca v Metliki ta Wochenblatt, da mu celo ljudi, ki po noči prihajajo in odhajajo, ovaja. Ali v mraku se dobro ne vidi, zato tudi VVochenblattov dopisnik zanesljiv ni, ker ni niti res, da je Starčević Pfei-ferja videl, niti Pfeifer Starčevima, vender je pa res, da sta bila istega večera oba v čitalnici. Pomenljiva je tedaj smola dopisnika, kakor tudi velikega Hrvata in na odločilni shod potujočega kranjskega poslanca, da se ni videla ni slišala nista, zanimivo je pa to vsaj za g. Dežmana, da je na ta shod zopet prej prišel bil Hrvat, nego zaspani Kranjec,  kakor se je bilo nekdaj v Žumberku zgodilo.
Dr. Starčević je advokat, imel je pri Metliki onkraj Kolpe v segregacijonalnih zadevah opraviti in potem se je pripeljal s svojo novoporočenko in baron Vranieanijeviin upraviteljem v Metliko, kjer jih je v čitalnici hišni gospodar, tudi Hrvat podvo-ril. Ko se Starčević odpelje, pride Pfeifer, .vidno ves utrujen in pojde spat, in — tako se je končal VVochenblattov „ belokranjski shod".
Starčević se je odpeljal, Metlika je ostala, ali strašno neusmiljeno slabo se ji je godilo, posebno kramarjem, ko jo je bila 1. 1879 proti Hrvatom nesrečna kuga zaprla. To je nesrečen spomin, zato ne daj Bog nikoli več kuge, s Hrvati pa podajmo si bratovsko roke.
Včerajšnja vest „Slov. Črnič o velikem špekulantu mestu govoril, prouzročila je da je letel Prosenik kot razdražen gad v sodišče in tam — kakor da je v svojej štacuui — napadal Črniča in s tožbo mu grozil, ako ta takoj ne prekliče svojih besed. Je-li tak škandalozen prizor zbog privatne stvari dovoljen v sodišči? Zares lepo se vede ta podžupan Metliški! Brrr —
I* llrt'žl«  26. junija. [Izv. dopis.] Celjski Prusijani so po sporazumljenji z Brežkimi nemšku-j tarji sklenili v dan sv. Petra in Pavla s posebnim vlakom pripel ati   se   v Brežice   in   tukaj skupaj zmago nemškonarodnega Forreggerja slovesno praznovati. K v sprejemu Celjskih  gostov se  v Brežicah že velike priprave delajo in  denarji pobirajo. Na dvorišči hotela Klembasovega je cela tolpa gosk in rac, ki so kot žrtve slovesnosti odločene. Pred hišami se bodo zelena drevesa postavljala, in kar je pomenljivo,  da se bode to tudi pred hišami takih posestnikov videlo, ki so se o cerkvenem sprevodu v dan sv. llešnjega telesa v nasprotnem zmislu odlikovali.   Pri posebnem odboru za to slovesnost so ultranemškutarji hoteli,  da bi deputacija izključno s črno-rudečo-zlatimi kokardami in prapori došlim gostom na kolodvor naspzoti šla, čemur se je vender bivši deželni poslanec Žnidaršič ustavljal.
Naroda",  kaj je vse Proseniku  v Novem v Metliki tak ramavš,
madjarskim bahačem zagrnoli plešave „puszte" njihove toli slavljene razstave. No, po tem, kar sem tukaj videl in slišal, mi ni baš preveč žal, da sem bil, kakor se pravi, v Rimu, ne da bi bil videl — papeža. Mnogo rajši bi se bil pač odkril kraljici Nataliji, zlasti, ker mi je gospica Nigrinova pripovedovala, kako je prijazna in dobra ter priljubljena pri vsem svojem narodu. Istotako sem želel viditi milo obličje bistrega prestolonaslednika, v katerega so obrnene oči vseh Srbov. Ali tudi tu nesem imel sreče: vzlic vsemu pohajkovanju pred kraljevim ko-nakom gori in doli nesem ujel niti kraljičine sence.
Za to pa sem si napasel oči na junaških podobah srbskih vojnikov. To so Vam sami visoko-stasni, čili in iskri „momci", da njih je kar veselje gledati! In kako se jim podaje po francoskem uzorci prikrojena obleka — pa saj ste ga videli tistega Vukasoviča, kateremu so Goriški orožniki o povratku na dom pot razsvetljevali z jeklenimi svečami.
A propos! Ker sva ravno pri vojakih, ovaditi Vam hočem dvoje, troje podatkov o srbskem vojništvu, kar Vas bode izvestno zanimalo, zlasti, ker ste tolik prijatelj tstemu sabljiškemu žvenke-tanju. Sicer je pa to tudi važno, ker ne vemo, da-li Re nam danes ali jutri ne bode treba  meriti s
srbskimi meči.   Zatorej — zabeležite si naslednje številke :
Srbija ima dan danes in to v mirnem času, redne vojske in sicer: 20 bataljonov „pešadije", 1 polk pešaške garde, 5 polkov konjice, 5 polkov topničarstva, pionirjev in inženirjev 4 čete, 1 železniško četo in 1 bataljon grajske artilerije; vsega vkupaj 214 000 mož. Da se o vojni na nogo postavi še marsikak drug srbski „junak", tega Vam še praviti ni treba! Saj ste že tolikrat slišali prepevati :
„Kado ide Srbin u vojnike, (idje zelene bere lavorike. . ."
Vender, da Vam odgovorim na ono drugo Vašo interpelacijo, zbeživa izmej vojaških bodalcev v pri-rodino naročje in sicer ven na sloveči — Kali Megdan ! Po senčnatih drevoredih sprehaja se Vam ondu rekel bi, ves elegantni BelograŠki svet, na raznotere skupine razdeljen! To Vam je življenje — polno smeha, govoričenja, nagajanja, laskanja in koketovanja! In povsod, kamerkoli nastavite zve-davno svojo čulo, zveni Vam naproti sladka srbska govorica, milozvočna in mehka, da se je ne morete dovolj nasladiti. — Če ste doslej, sklepajoč iz pravoslavnega vodila  v verskih zadevah:  „Mulier ta-
ceat in ecclesia", Srbe obsojali,  da so intolcrautni proti nežnemu spolu, tukaj se morete prepričati o njihovej ljubeznivosti in galantnosti.  „Klanjam seu, „ljubim ruke",  „dobar večer, milostiva" in kar je več jednakih laskavih poklonov — to vse šumi okrog Vas nalik osladnej godbi.   Nehote se spomnite na tisto odurno aberovanje in kis-ti-hantovanje Vaših našopirjenih frajlic po Ljubljanskih šetališčih in zapreden v dvojivno premišljevanje, kdaj neki nam Slovencem ne bode treba več pripogibati kolen pred tujim malikom, krenete na samotno postransko stezo, katera Vas naposled privede izmej dišečih „bagremov" (akacij) na odprto hribovo teraso, kjer se Vam odgrne razgled na slikovito sto-čje _ Dunava in Save.  To Vara je diven prizor! Mogočni Dunav, ki je že pri Zemunu ćrez 1560 metrov širok, razprostira Be tu ob Belem Gradu v širno okrožje in kakor bi njo vabil v svoje naročje, steguje in suče se tam pred Savinim izlivom; ven-_der sramežljiva naša Gorenjka, kakor vBako pristno slovensko dekle, brani se dokaj časa poželjivih objemov porednega dečka iz črnega švabskega gozda: naposled njo močnejši drug  ipak premaga ter njo vznese brezkončnemu morju v naročje . . .
Midva pa kreniva dalje, in sicer po železnici!
Domače stvari.
— (Razprava o dolenjski volitvi) vleče se po predalih  nekolekovanega   dnevnika, kakor morska kača. Teško je pač dokazati, da je postavno, kar se ne ujema s postavo.   2ato išče pisatelj po vsakojakih slučajih, v katerih se je  baje jednako ravnalo, kakor v Metliki, pa je v tem iskanji jako nesrečen.   Sklicuje se na dr. Samčevo izvolitev 1. 1883, katero je vkljub  uloženomu protestu potrdil deželni zbor,  da si so volili z mestom tudi nekateri vaški volilci. Človek bi tedaj moral soditi, da ee je protest bil uložil zaradi nepravilnega upisanja vaških volilcev.   A v poročilu dež. odbora (24.) je natanko navedeno,  da so nekateri volilci pred vo lilno komisijo protestovali, ker se je volitev prerano bila Bklenila,  tako da štirje volilci iz Tržiča neso mogli več oddati svojih glasov.   Zastran upisanih kmetskih volilcev nikdo ni protesto-val, tedaj deželni zbor ni imel prilike o tem razsojati, pa tudi vedel ni,  da se je bilo to dogodilo. Sicer bi gotovone bil potrdil volitve, kar sej e storilo brez vsake debate v 5. seji 25. septembra 1883. Kjer ni tožnika, tudi ni sodnika.   Še inenj razumljivo je sklica vanje na isterski deželni zbor, kajti ne le mi, temveč vsak, komur je mari za pravico, ob-sojeval je  silovitosti  tega zbora proti slovanskim poslancem. Torej je naivno vprašanje: Kaj poreko učeni juristi  „ilov.  Naroda" k temu? naravnost smešno. Ako pa trdi učeni (?) jurist „Ljublj. Lista", da niti državni zbor, niti deželni zbor  nema soditi o postavnosti kake volitve, ampakg le o veljavnosti, zdi se nam tako razločevanje le igranje z besedami. Volitev, ki se je nepostavno vršila, kakor ona na Dolenjskem, je tudi neveljavna, naj se učeni jurist še tako trudi dokazati, da je veljavna zaradi tega, ker se je včasi menda tu ali tam potrdila kaka nepostavna volitev.
— (Protest.)   Nepoznan, ker dosedaj neimenovan kritik, piše v Lajbaherici podlistke o Josipu Jurčiču, ustanovitelji slovenskega romana. Dasi „Tugomer" ni roman, spravil se je kritik vender tudi nanj.   Vender bi tega pisatelju ne šteli v zlo, ker ima njegova razprava mnogo dobrih opazk in je gotovo le koristno, ako se tudi nemško občinstvo seznanja z našimi leposlovnimi proizvodi. A odločno protestovati moramo, če neimenovani kritik o „Tugoineru" piše:    „Der Stil selbst bevvegt sich allzusehr im Fahrvvasser des gelehrten Sonderlings, M. Majer, der in seinetn in Klugenfurt ersehiene-nen Blatte „Slavjan" die lacherliche Ideo verfolgte, eine panslavistische Spraehe begrUnden zu wollen". Ker je g. kritik s temi besedami dokazal, da o Tu gomerljevem jeziku niti pojma nema, svetujemo mu dobi'ohotno, naj se v bodoče drži pravila, da slepec o barvah ne more soditi.
— (Umrl) je včeraj v Kranj i g. Sebastijan Savn i k, lekar in posestnik v 85. letu svoje dobe. Pokojnik bil je jako priljubljen in spoštovan. Bodi mu zemljica lahka!
— („Narodni dom" in slovenske posojilnice.) Z ozirom na dopis, ki smoga priobčili v 140. štev. iz Konjiškega okraja, dodati nam je po zadobljenih informacijah še to-le: Upravni odbor »Narodnega doma" je prav dobro spoznal imenit-nost slovenskih posojilnic ter je zato uložil nanje
tudi več ko tretjino vsega svojega kapitala. Neosnovano je tedaj očitanje, da prezira važnost slovenskih posojilnic. Vsega kapitala pa ni mogel uložiti v posojilnice za to, ker ga mora vedno vsaj polovico imeti razpoloživega za nakup zemljišča ali podopja za „Narodni domu, kajti nepričakovano se utegne najti prilika za vspešen in koristen nakup. — Sicer pa je, kakor smo izvedeli iz zanesljivega vira, trditev, da so slovenske posojilnice „Narodnemu domu" pripomogle do imetka, žal! skoro popolnem neutemeljena. Le tri slovenske posojilnice spom-nile so se tega imenitnega narodnega podjetja z malimi darovi, v tem ko so češke posojilnice, katere nemajo sedaj do društva nikakih zahtev, vse drugače vedele ceniti odborovo prizadevanje.
— (C kr. notarji iz Štajerske, Koroške in Kranjske) bodo v 5. dan julija t. 1. v Ljubljani v mestni dvorani imeli svoj letni zbor. Na predvečer v 4. dan julija t. 1. pa se snidejo gg. notarji v restavraciji na južnem kolodvoru.
— (C. k r. okrajno glavarstvo v Gorici) ni dovolilo slovesnega blagoslovljenja zastave „Slovenskega bralnega in podpornega društva v Gorici", ker je „očividno dovižano, da bi prouzročilo blagoslovljenje zastave društva ,.Slovensko bralno in podporno društvo" nalet mej obema narodoma in javno kalenje miru z daleč segajočimi in neprera-čunljivimi nasledki".
— („Jurija s pušo") zadnjo številko zaplenilo je državno pravdništvo zaradi 5 člankov. Tako se nam danes brzojavlja iz Trsta.
— (Jubilej.) Jutri v nedeljo praznovali bodo tukajšnji tiskarji v svojih društvenih prostorih 60 letnico njih staroste gosp. Kadefabeka. Pri tej priložnosti podarilo se bode jubilantu v imenu društva „tiskarjev, kamenopiscev in kamenotiskarjev za Kranjsko" primeren dar. G. Kaderabek deluje že 5 3 let nepretrgoma v Blazni k ovi tiskarni in še sedaj, kar mu njegove moči dopuščajo, vestno opravlja svoj posel.
— (V Postojinski jami) bode jutri (dne 29. t. m.) popoludne ob 4. uri velika veselica.
— (V Pliskavici) blizu Komna na Krasu prihajajo že več dnij po noči ljudje kar v tolpah — zadnji petek bilo jih je baje do 3000 — na občinski pašnik, čakat prikazen Matere božje, ker tri mladoletne pastarice pravijo, da so videle neko svitlobo potem pa lepo ženo, belo opravljeno in z dolgimi lasmi. Govorica ta raznesla se je hitro mej svet, mnogo se jej je še dodalo in tako roma vsako noč mnogo radovednežev tjakaj, molit in čakat prikazni, zlasti ker je spekulativni Pliskavški cerkovnik ondu nekak altar priredil in prižiga sveče, katerim, kakor pravijo veter plamena ne maje. Da je „andoht' ponoćnih romarjev še bolj goreča, toči se na pašniku tudi vino in pivo, zategadelj ni čuda, da ti ponočni izleti neso baš nravnosti na korist, marveč, da se ondu dogaja mnogo pohujšanja. Čudno, jako čudno se nam vidi, da se dosedaj za to stvar ne briga nobeno oblastvo, in naravna posledica te nebrižnosti je, da zmešnjava narašča. „Soča" piše, da se za nedeljo in ponedeljek pričakuje iz Trsta in od drugod na tisoče ljudij.
— (Izpitan živinozdravnik) išče se za vzhodno Rumelijo s sedežem v Plovdivu (Filipopel). Dobival bi plače 15 turških lir, torej okolu 165 gl.
na mesec. Zavezati bi se moral, da bode vsaj 3 leta v službi ostal. Slovenske živinozdravnike opozarjamo na to službo. Kdor hoče kaj natančnejega poizve-deti, naj se obrne na nase uredništvo.
— (Najdene stvari.) Isti večer, ko je bil kres ,.Sokolov" na Rožniku, našla se je v Tivolskem gozdu sreberna uri z verižico in mala zlata ura.   Oboje izročilo se je tukajšnjemu magistratu.
— (Pošta mej Krškim in Novim mestom) bode s 1. julijem dvakrat na dan vozila, in sicer po tem le redu:
I. vožnja:
Iz Novega mesta bo šla ob 4. uri — m. zjutraj. „ Št. Jarneja        „    „   „ 5.
Kostanjevice Krško
pride   „ 8.
I. vožnja: Iz Krškega          bo šla ob 7.
„ Kostanjevice ,, „ „ 9. „ Št. Jarneja „ „ „ 9. v  Novo mesto      pride       11.
II. vožnja: Iz Novega mesta bo šla ob 2.
„ Št. Jarneja 4.
30
55 25
uri 25 m. zjutraj.
50 55
„ Kostanjevice v Krško
Iz Krškega „ Kostanjevice „ Št. Jarneja
v  Novo mesto
uri 30 m. popolud.
n n n 4. „ 20 n „ i     n     » rt    25    „ „
pride 6.   „   55 „
II. vožnja: bo šla ob   3. uri — in. popoluđ.
4 40
n     n     w '    » n n
5 5o pride        7.   „   40  „ zvečer.
Z vsemi navedenimi vožnjami se sprejemajo popotniki. Voznina znaša od Novega m e s t a do Št. Jarneja 80 kr., od Št. Jarneja do Kostanjevice 30 kr. in od Kostanj e vice do Krškega 1 goldinar in obratno iste cene._
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Dunaj 27. junija. Kralj in kraljica ru-munska odpeljala sta se dopoludne v Budimpešto, kjer bodeta ogledala razstavo.
London 27. junija. Po poročilih iz dobrih virov se bodo pogajanja o afganski meji mej Salisburvjem in Staaloin, katerima se pridruži tudi Lessar, kmalu zopet pričela. Splošno se misli, da ostanejo dosedanji dogovori neizpremenjeni, zaradi ostalih točk pa ne bode posebnih zadržkov, i Levov 26. junija.  Preteklo noč  hud vihar
j tukaj in v okolici veliko škode napravil.
Madrid 26. junija. Kolera širi se v Murciji in v Valenciji Prikazala se je tudi v Tolcdu, Ali-cantu in Saragosi. Vojaško šolo v Toledu so zaprli.
Če se bodejo na Belograškem kolodvoru oholi Madjari repenčili nad Vašim slovenskim jezikom, ne plašite se ter premislite, da je Slovan baš za to ustvarjen, da mu drugi narodi zapovedujejo, in to zato, ker je — mehak, kakor les tiste njegove lipe.
V Zemunu Vam preostaje baš toliko prostega časa, da si morete ogledati tisto hišo, v kateri je bival cesar Jožel II., ko je general Lavdon preganjal Turke iz Belega grada. Tudi bi bili ondu mogli pohoditi vseh desetero vrat, Bkoz katere so v starih časih Zemunci hodili iz trdnjave „na polje". Sploh bi se Vam tukaj predočil marsikak zgodovinski spomenik starodavnega rimljanskega Taurunuma, kakor tudi iz one sredo večne dobe, ko je Peter Pustinjak potolkel 4000 Zemuncev v osveto tiste tatvine, s katero so se poslednji vsponesli nad brižno šestnajstorico onih križarjev, ki so prišli v Zemun kupovat orožja ... —
In če ste prijatelj lepih razgledov, skočite gori na razvaline starega Zemunskega grada ter si od ondot oglejte širno okolico, po kateri se vijejo razne panoge Dunavske reke in pa še zadnjič Beli Grad.
Toda vlak se že premice — hitiva na kolo-
dvor! Tiste štiri Zemunske cerkve, izmej katerih sta dve katoliški, dve pa pravoslavni, in pa ono kontumacijo, kjer se zrači sumljivo turško blago, kakor tudi poleg nje stoječi cerkvi, kjer je tista lepa slika sv. Roka, naslikana od Živka Petroviča — vse to morete si ogledati pojdočki iz železniškega voza, kjer si morete še povrhu zabeležiti v potni zapisnik, da ima Zemun blizu 12.000 stanov-nikov in mej njimi preko poltisočaka — Židov!
Ko Vas vlak zanese s tistih klancev gori na širno Sremsko ravan, pustite mu vajeti ter se udajte vlasti svobodne brezsmoterne vožnje. Tu se Vam ni treba bati ni groznih podzemskih prerovov niti vratolomnih mostov, temveč, kakor daleč Vam namreč seže pogled, razgrinja se okrog Vas plodovito, z bujnim žitom obsejano polje, mehko in prhko, da ga ne najdete kamenčka, Če bi ga tudi iskali r. Dio-genovo svetilnico o belem dnevu.
In ta blagoslovljeni Srem, katerega sem danes premeril samo mali kos, prepotoval bodem po dolgem in širokem ter si ogledoval po njem kraje in ljudi — toda o tem prihodnjič! V Beški.
P r o s t o s 1 a v K r e t a n o v.
JD-uLnaoslra. borza
dne* 27. junija t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.)
1'apii na renta . Srebrna renta . Zlata renta . L marčna renta
82 gld.		55	kr.
83	„	15	n
los	n	25	n
	n	25	n
		—	n
sad	n	90	n
124		20	n
9	n n	84 »/i	» n
	n	88	r»
60	*	95	t
12H	D	—	»
	n	60	
LOS	n	10	n
V9	TT	20	■
92	f)	75	•
104	D	13	n
11«	p	25	•
123		50	n
114	D	—	
lub"	n	—	>
175	n	75	*
17	p	75	n
	•		■
191		26	_1
London .... .......
Srebro...........
Napol .....
<' kr cekini .........
Nemške marke........
4"/0 državne srečke iz 1 18:>4 250 gld OrUvim »reCko L* 1  18B4 l Op. gld
4°/, avstr zlata renta, davka prosta . . Oki »ka zlatu renta 4u/0    ...       . .
-    papirna rent* 6Q/,      . ... :V' . Štajerske -/.euiljiič odvez oblig . Dunava teg arečku 5u/n 100 gld
Zemlj. obe avste. 4'/i°/o Jisli •
l'rior. obli g ElizabeUue zapad železnice Prioru ob lig  Ferdinandove sov. ijelezuice
Kreditne sreuk«.....100 gld
Bpdolfove Bručku ......    10 „
Akcije anglq-av8tr. banku 120 „
Trammway-(trust  velj  170, gld a. v ■ .
Zahvala.
Za veliko odkritosrčno sočutje in obžalovanje mej boleznijo in pri smrt« najinega predragega iti nepozaaljivaga soproga in očeta, gospoda
JANEZA STUHECA,
c. kr. deželne Hodnije nvetovalca v pokoji,
potem za lepe vence njegovih dragih gospodov kolegov in slavnega juristićnega društva v Celji, m za mnogobrojno udeležbo pri pogrebu izrekava vsem prijateljem in znancem, kakor tudi gospodom uradnikom in Celjskim meščanom, posebno pa Celjskim slovenskim pevcem za ginljivo in veličastno petje in njih trud pri pogrebu kljubu najneugodnejšemu vremenu — svojo najtoplejšo in prisrčno zahvalo. (377)
V Celji, dne 25. junija 1885.
Ana Stuhec, Bela Stuhec,
soproga. sin.
Potrtim srcem naznanjajo podpisani preža-lostno vest o smrti svojega preljubega sopro.'a, o/.iroma očeta, tasta in starega očeta, gospoda
SEEASTJANA ŠAVNIKA,
lekarna in posestnika,
ki je danes ob *»*/*• uri zjutraj, po kratkem trpljenji, previden a sv. zakramenti za umirajoče, v B5, letu sv t je sta esti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb bode v nedeljo 28. t. m ob 4. uri po-poltidne.
Sv. mafte se bodo brale v tukajšnji farni cerkvi. Nepoznbliivi ranjki bodi priporočen molitvi in blagemu spominu.
V Kranj i, dne 26. junija 1885.
Ivana Šavnik, rojena Toman, soproga. Karol, Marija, Edvard, otroci.
Leopoldina, rjjena Jugovic, sinaha.
Karol, Fran, Marija, Janko, Pavel,
vnuki in vnukinje. (380»
l)xje se za več  let v najem  mej  Ljubljano in
Vrhniko na glavnej cesti stoječa (344—3)
gostilna s hlevi,
potem njive in travniki.
Natančneje »e izve  tiri upravniStvu ^Slovenskega Narodi".
Ledeniki (Eiskasten)
se prodajo prav po ceni.
Kaj več se izve »  Trnovem, Cerkvene ulice
št. 19 pri I-cremA ^©d-lsrsLjšelc. (318—6)
V Ljubljani.
kongresni trg, na voglu gledališčne ulice.
priporoča svojo veliko zalogo vseh  vrst   i.....in-uib
klobukov in kap;~^m
prejema tudf
kožuhovino in zimsko obleko
črez poletje v shranjevanje. (112—22)
(HOTEL STADT VVIEN).
Dovoljujem si visokej gospodi, kakor tudi p. n. občinstvu uljudno naznaniti, da se bo od sedaj naprej točilo
Plznsko pivo
iz meščanske pivovarne v Plznu in Koiniu^hanHor-Jevo pivo, katero dobivam neposredno.
Nadalje priporočam  moja priznana Jedila kako* tudi pristna prirodna vina v In.g.it,-j izberi. '
Za blagovoljni obisk prosi
z velespoštovanjem
CTOS. TRIITKER,
(374—2) restavrant.
Ravnokar sta v .1. It. MMlie-evi (ishami v I, j is l»l j»ni
na svitlo prišli knjigi:
O 6 o xx o.
Povest za krščansko mladino ln krščansko ljudstvo. Iz nemškega poslovenil Fr. Malavaiid. Drugi, pregledani natis.
Cena trdo vezanemu iztisu jo 60 kr., po pošti poslanemu S kr. več. To pripravno in lično knjigo priporočamo šolskim knjižnicam in mladini.
Rogačka kislina.
Štajerski deželni zdravilni zavod.
Južno železnčna postaja:
Poljčane.
£ Glasovite kisline z glavberjevo soljo, jeklene £ kopeli, zdravilnica z mrzlo vodo, ozdravljenje z  mlekom in  siratko. — Glavno označenje bolezni prebavljivih organov. Ugodno bivališče. Saisona od maja do oktobra.
Prospekti ln naroobe za stanovanja na ravnateljstvo. (196—8)
Popolnem uniči Surke in prašičke prav do zadnjega samo (9—4)
ZACHERL-ov prašek za Šurke.
Pristen dobiva se samo v originalnih steklenicah z imenom in varstveno znamko. — Dobi se pri trgovcih, pri katerih dotični plakati vise v izložbi.
,Sl0TStT6M ZgđmU V
u
UVU,
spisal .1 ii nli<» Leban (Gradimir), ljudski učitelj. Ponatis iz „Učit. Tov.", dobila se v Jlii!«•-«■ vi  liskurni  posebej a kazalom vred, in stane mehko vezana 30 kr., pod križnim zavitkom S kr.
več, to je: SIS kr. asF"" Priporočamo jo učiteljem in učencem t "tMB B^F" Na željo nekaterih čast. gospodov natisnilo se je tudi kazalo k tej knjigi, katero se gospodom, ki so knjigo že vsprejeli, brezplačno dopošlje. 1pQ
Omenjena tiskarna priporoča se slavnemu p. n. občinstvu v izvrševanje
vsakovrstnih v tiskarsio stroko spalajočili naročil
ter zagotavlja, da jo bode vsigdar .skrb, p. n. naročiteljem brzo, ceno in dobro postreči. — Dalje priporoča svojo
J4T veliko zalogo različnih tiskovin
za župnije, ljudske šole in šolske oblasti, za c. kr. beležniške
urade in c. kr. loterije. Zaloga vsakovrstnih obrazcev za tožbe, pooblastila,
pobot niče i. t. d.
V zalogi ima tudi v nemškem jeziku natisnjena
doučna pisma rokodelcem (Lehrbriefe), jedilne liste, knjige za vpisovanje in liste za oglašanje tujcev, barometer-skale, nadpise (Ladenschilder) za trgovce, vozne liste za deželo (Landfrachtbriefe) in drugih tiskovin.
^TIZITITICE
na lepem in trdnem papirji,   v različnih velikostih in elegantni obliki, fino izvršene, natisktijojo so po najnižji ceni. (379)
Zuvitkl as nutiMkom fii-mo izvršujejo se ceno in točno.
Na prodaj ti
je po jako nizki ceni
7 železnih štacunskih vrat s ka-menitimi vangerji (podboji) vred, 5 izložnih oken in dvoje velikih vrat. (371-j   Krisper & Urbane v Ljubljani.
iecoli-eva esenca za želodec,
katero pripravlja
G. PICCOLIJekar v Ljubljani.
Ozdravlja kakor je razvidno iz zahvalnih pisem
in zdravniških spričeval bolezni ▼ želodcu in trebuhu, boclenje. krč, želodečno in premen-javno mrzlico, zabasanje, hemerojlde, zlatenico, migreno  itd. in je najboljSi pripomoček zoper
gliste pri otrocih. Pošilja izdelovatelj po pošti v škatljicah
po 12 steklenic za 1 gld. 36 nove. Pri večem številu dobi se primeren odpust.
Cena steklenici 10 novo
(348—7)
fr
Gostilna i
Staro, vsacemu dobro znano gostilno v Ru- •
dol f o ve tn.  ležečo na prijaznem  kraji ter ohseza- z jočo dve jedna tik druge stoječi hiši, dobro zidani, <s s prostornimi sobami za gostilno, z lepim \ rtom, z • jako romantičnim razgledom, z amerikansko l"de 5 nico, z obzidanim in s S'pami ohdanhs kogljišf m, a tudi z dvema lepima sobama za prenočišče tujcev, namerava podpisana iz proste roke zaradi bolchno-sti prodati.  Pogoji zv.do se natančnejši pri lastnici ustno ali pismeno. Oas za kupce je odločen do 1. septembra 1886.
369—2)
Itozulija Brillier,
lastnica.
Jako važno
za
Mnogo nad 100.000 strojev tvrdke Henrik Lanx v Jlauiicimii. katera je bila pred 2 leti tukaj v Ljubljani razstavila jeden del tolikrat odlikovanih poljedelskih strojev in orodja, se vspešno rabi v vseh deželah in delih sveta. Velikanska korist, katero ima ekonom od solidne in dobre
mlatilnice ali slamoreznice,
je po našej deželi že dosti znana. Da si ložje napravijo gospodje ekonomi te tako koristne stroje, sem jaz prevzel njih razprodajo za Kranjsko in jih imam vedno poleg
šivalnih strojev, proti ognju in ulomu varnih blagajnic
na razpolaganje in jih prodajam
po predpisani tovarniški ceni.
Poleg tega sem pa v stanu pokazati po svojem mehaniku in drugih izvedenih osebah, kako se ti stroji rabijo.
Vabim tedaj uljudno p. n. ekonome, kateri še nemajo tacih strojev, da se name obrnejo, kadar kaj potrebujejo. (306-2)
Z velespoštovanjem
FRAN DETTER
v Ljubljani
na Glavnem trgu št. 168.
Izdatelj in odg <vorni urednik: Ivan Železni k ar