V.b.b.
Posamezni izvod 1.30 šil., mesečna naročnina 5 šilingov.
Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec. — Uredništvo in uprava: Celovec-Klagenfurt, Gasometergasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec-Borovlje. —■ Dopisi naj se pošiljajo na naslov:
Celovec-Klagenfurt 2, Postfach 124.
Letnik XIII.
Celovec, petek, 5. september 1958
Štev. 36 (852)
Na kaj še čakajo?
„Kakor se je zvedelo, se bo šolsko leto 1958/59 na mnogih južnokoroških osnovnih šolah začelo z večdnevno šolsko stavko. Starši južne Koroške, povezani v združenih staršev, domovinskih društvih itd., bodo šoloobvezne otroke več dni zadržali od obiska šole, da tako protestirajo proti temu, da še vedno ni bil sprejet zakon, s katerim bi bil odstranjen dvojezični (nemško-slovenski) prisilni pouk. Prizadevanje staršev dobrohotno podpirajo krajevni OVP- in FPO-krogi, v mnogih primerih pa tudi socialistični funkcionarji in občinski mandatarji odobravajo to protestno gibanje. Iz krogov staršev se je zvedelo, da imajo v načrtu podobne akcije v povečanem obsegu, če tudi v prihodnjem leta ne bi prišlo do odgovarjajočega zakona .. .“
Z značilno samoumevnostjo je to ,,vojno napoved“ objavila Kleine Zeitung, hkrati z njo pa še drugi listi, in sicer dobesedno isto besedilo, kar nedvoumno dokazuje, da gre za vest, ki jo je časopisom poslala posebna organizacija, ki pripravlja novo zavestno in načrtno kršenje veljavnega zakona. In ■kaj pravijo k temu pristojne oblasti, ki bi bile dolžne, da zavarujejo izpolnjevanje zakonskih predpisov ter zajamčijo pravnost v deželi in državi? Njihov edini odgovor je molčanje, kakor so dosledno molčale že vsa zadnja leta in posebno ob koncu prejšnjega šolskega leta, namesto da bi strogo nastopile proti vsem, ki so hujskali proti dvojezični šolski odredbi ter celo bojkotirali pouk na šolah. Pri rovarjenju proti dvojezični šoli namreč ne gre le za kršitev tozadevne odredbe same, marveč prav tako tudi za kršitev splošnega zakona o šolstvu in šolski obveznosti, torej za dejanje, ki - je v protislovju s celo vrsto deželnih in državnih zakonov.
Ali se res ne zavedajo, kako smešno je ob vsem tem še govoriti o „pravni“ državi, v kateri vsakdo lahko mirne duše nekaznovano in celo ob vzpodbujajoči brezbrižnosti oblasti ignorira in deluje proti določilom, ki imajo poleg vsega tudi še značaj ustavnega zakona? Verjetno pa bi iste oblasti le drugače reagirale v primeru, da bi posamezniki ali posebna organizacija javno pozivali na kršenje kakršnega koli drugega zakona. Radovedni smo, ali bi tako dosledno molčale tudi potem, če bi se pojavila organizacija, ki bi ob enakem demagoškem zavijanju dejstev hujskala prebivalstvo n. pr. proti predpisom o plačevanju davkov ter ga javno pozivala na to, naj recimo od 1. oktobra dalje ne plačuje več nobenega davka. Lahko smo prepričani, da oblasti v tem primeru niti trenutek ne bi razmišljale, marveč bi takoj v smislu predpisov ukrenile vse potrebno, da bi država dobila, kar je državnega.
Zakaj potem v primeru šolstva na Koroškem drugače, zakaj taka dvoličnost, kadar gre za vprašanje, ki je tesno povezano s problemom slovenske manjšine? Mar še ni bilo dvoličnosti dovolj, ko je neiskrenost tekom celega stoletja dosegala svoje viške ravno v tem vprašanju? Mislimo, da je že skrajni čas, da bi se oblast tudi tozadevno nedvoumno postavila na stališče demokracije in pravičnosti ter se iskreno prizadevala za zadovoljivo rešitev perečega problema. Zlasti pa bi morala onemogočiti početje tistih krogov, ki načrtno vnašajo nerazumevanje v mirno sožitje prebivalstva obeh narodnosti ter ustvarjajo razdor na vasi. Ker to delajo v očitnem protislovju z zakoni, je to še toliko bolj potrebno, saj s tem ni naperjeno le proti manjšini, marveč tudi proti deželi in oblasti sami.
Dosedanje zadržanje oblasti v zvezi s protislovensko gonjo in gonjo proti dvojezični šoli sicer res vsiljuje mnenje, da na Koroškem itak nihče ne misli na to, da bi nastopil proti dejanjem, ki so v nasprotju s slej ko prej veljavnimi zakoni. Vendar še ni prepozno! Nasprotno ima oblast možnost in tudi dolžnost, da vsaj zdaj, ko ponovno grozijo s kršenjem zakona, z vso odločnostjo kliče na odgovornost kršitelje, še prav posebno pa tiste posameznike in organizacije, ki javno in podtalno hujskajo na kazniva dejanja. Možnosti za ukrepanje ima torej dovolj in ne moremo razumeti, na kaj sploh še čaka.
Če pa bo za začetek novega šolskega leta napovedana protizakonita šolska stavka spet ostala nekaznovano kršenje zakonskih predpisov, potem naj nam seveda nihče ne zameri,
Prekinitev jedrskih poskusov
bo predmet novih pogajanj med Vzhodom in Zahodom
Neprijetni položaj, v katerega! sta zadnje čase zašli obe zahodni »atomski sili« — Amerika in Anglija — j© očitno spravil tudi ameriškega predsednika! Eisen-howexja do tega, da je takoj po sporazumu, ki so ga dosegli na prvi atomski konferenci v Ženevi, spregovoril o ameriškem stališču V atomskem vprašanju. Napovedal je, da bi bila Amerika pod; posebnimi pogoji pripravljena napraviti dva pomembna koraka: za dobo enega leta bi
prekinila atomske poskuse, si Sovjetsko zvezo in Anglijo pa bi se Vsedla za zeleno' mizo ter razpravljala o sporazumu za prekinitev jedrskih poskusov. Kmalu zatem je svojo pripravljenost na taka pogajanja sporočila tudi Anglija.
Za Moskvo pomeni ta nenadni preokret V zadržanju Amerike in Anglije do vprašanja jedrskih poskusov le> novo Vodo na mlin, saj Sovjetska zveza ni obremenjena z nadaljevanjem preizkušanja atomskega
Atomska energija naj služi miroljubnim namenom
ne pa uničevanju
V	ponedeljek popoldne se je začela v Ženevi II. mednarodna konferenca o miroljubnem izkoriščanju atomske energije. Na njej sodeluje 5000 atomskih strokovnjakov in opazovalcev iz 66 dežel vsega sveta. Od konference, ki jo je začel generalni sekretar OZN Dag Hammarskjold, pričakujejo miroljubne sile v svetu, da bodo dosegli mednarodni sporazum o* sodelovanju na področju izkoriščanja, atomske energije V miroljubne namene.
V	teku konference, ki boi trajala dva tedna, bodo obravnavali 2200 znanstvenih poročil — teža teh dokumentov znaša 550 ton. Pričakujejo, d'a bodo na konferenci objavili številne, javnosti doslej še neznane tehnične podatke o pridobitvah
na področju jedrske energije. Tudi francoski visoki komisar za atomskoi energijo in predsednik te največje znanstvene konference prof. Francis' Perrin je poudaril v svojem otvoritvenem nagovoru prepričanje, da bodo na konferenci dosegli popolno odpravo skrivnosti na področju atomskega znastvenega raziskavanja. Objavljeni podatki s tega področja bi po njegovem mnenju pomenili največjo revolucijo na konferenci.
V času trajanja konference sta; v Že-nevi tudi dve posebni mednarodni razstavi »Atomi za mir«, na kateri razstavlja 20 dežel, in »Atomska razstava OZN«, ki ima izključno znanstveni značaj.
Spor med Islandijo in Veliko Britanijo
S 1. septebrom je začel veljati zakon, s katerim je islandska Vlada razširila svoje teritorialne vode od 4 na, 12 morskih milj. Več dežel, med njimi Zahodna Nemčija, Danska, Švedska, Norveška in Belgija, je ta zakon priznalo in ukiniloi svoj ribolov na tem področju. Zakona, pa ni priznala; Velika Britanija, marveč je napovedala boj mali otočni državi Islandiji. In tako so britanske ribiške ladje pod zaščito Vojnih ladij zaplule V islandske teritorialne vode ter začele z ribolovom. V zvezi s tem je prišlo do konfliktov z islandskimi vojaškimi silami, ki ščitijo pravice neodvisne države. Spopadi so bili sicer nekrvavega značaja in brez streljanja s topovi, vendar so pokazali odloično voljo islandskih oblasti, da Vztrajajo pri svojem sklepu.
Zaradi britanskih incidentov je vlada v Reykiaviku že večkrat ostro protestirala pri londonski vlad' in zahtevala upoštevanje islandskih zakonov, ki imajo; v tem primeru mednarodni značaj in jih je treba spoštovati. Vlada Islandije je protestirala tudi pri generalnemu sekretarju Atlantskega pakta, katerega članica je tudi Islandija.
Medtem so stalno tudi pogajanja med Veliko Britanijo! in Islandijo o ribiškem sporu. Vendar bo Islandija prav zaradi neodgovornega britanskega ravnanja vztrajala pri svojem, sklepu. Z nastalimi napetostmi v okviru Atlantskega pakta se bo ukvarjal tudi njegov stalni odbor na svo-
jem prihodnem zasedanju 10. septembra in skušal rešiti nesoglasja in agresivno postopanje Velike Britanije. ZDA kot vodilna sila v NATO so obe državi pozvali, naj mimo rešita spor glede ribolova.
Vendar vse kaže, da Velika Britanija ni pripravljena priznati pravice malih narodov' in trdovratno vztraja pri svojih imperialističnih stremljenjih. Pavice malih narodov so po; njihovem nepomembne, če gre za lastne kapitalistične interese, za nafto, za ribilov ali za druga naravna bogastva, kar se je v zadnjih letih že dostikrat pokazalo. Če ne gre drugače, pa naj po’ njihovem odloči sila.
orožja, ker je to nevarno početje brez vsakih pogojev opustila že pred daljšim časom. Zato je sovjetska, vlada lahko takoj pristala na predlagana pogajanja, kakor jih je Eisemhower predlagal za konec oktobra v Ženevi, in je to tudi že sporočila ameriški ter angleški vladi. Tozadevno je tudi predsednik sovjetske vlade Hruščev podal posebno izjavo za moskovsko »Pravdo« ter zavzel stališče do po^ gojev, ki jih stavita zahodni velesili. Dejal je, da izjave predsednika Eisenhower-ja in britanske vlade žal ne kažejo pripravljenosti Amerike in Anglije, da bi sledili zgledu Sovjetske zveze ter takoj prekinili poskuse, nasprotno je iz izjav očitnoi, da obe vladi še nadalje iščeta izgovore, da bi se izognili takojšni prekinitvi poskusov odnosno take prekinitve iskreno niti ne želita. Posebno* je obsodil mnenje angleške in ameriške vlade, češ da je vprašanje prenehanja poskusov mogoče rešiti samo V zvezi z rešitvijoi drugih raz-orožitvenih vprašanj, čeprav je atomska konferenca V Ženevi jasno pokazala, da je nadzorstva nad sporazumom, oi prekinitvi atomskih poskusov brez nadaljnjega možno.
Kljub temu, da je angloi-ameriška pripravljenost na prekinitev jedrskih poskusov trenutno* še zelo demagoška, saj sta, obe Vladi hkrati z lepo donečimi besedami o prekinitvi izrazili tudi odločno voljo, da hočeta do konca izpeljati svoje letošnje poskuse, pa so se izgledi za tretjo atomsko konferenco, na kateri bi tudi s politične strani obravnavali vprašanje sporazuma oi prekinitvi atomskih poskusov, le bistveno izboljšali. Mimo tega dejstva tudi ameriški tisk ne more, čeprav še vedno zastopa zastarelo stališče, da je treba pred prekinitvijo poskusov doseči ustrezen sporazum; o nadzorstvu. Sovjetska zveza je takoi s prekinitvijo! svojih poskusov kakor tudi s pripravljenostjo na pogajanja o sporazumu jasno izpričala svojo dobro Voljo, zdaj je samo še na Ameriki in Angliji, da dosledno sledita njenemu zgledu in tako tudi z dejanji dokažeta iskrenost svojih besed.
Ostri očitki Ameriki zaradi Formoze
Resnost položaja na Daljnem, vzhodu, kjer je prišlo do zaostritve* v zvezi z otoki v neposredni bližini kitajske celine, se še ni zmanjšala, Sicer je iz ameriškega stališča sklepati, da Amerika nima namena, da bi se zaradi otokov Kvemoj in Matsu spuščala v Večji spor, vendar je močno okrepila svoje oborožene1 sile okoli Formoze in še naprej zagotavlja, da bo za vsako ceno branila interese Čangkaj-ška*. Ker pa* gre pri tem v prvi vrsti za njene interese in je sklicevanje na Čang-kaijška ter njegovo druščino na Formozi dejansko le ponesrečeno prikrivanje pravih namenov, je razumljivo, da v svetu narašča odpor proti ameriškemu vmeša-
'e bomo resno podvomili v iskreno priprav-jenost oblasti, da ščiti in obvaruje pravnost i deželi in državi.
Ponovno pa tudi ugotavljamo, da uprizar-anje raznih šolskih stavk ter podobnega pro-izakonitega izsiljevanja ni pot do pravične ešitve manjšinskega vprašanja, ker nikakor te odraža želje in volje pretežne večine pri-■adetega prebivalstva, marveč je le plod šovi-tističnih prizadevanj nepomirljivih hujskačev, zakor se je to pokazalo že pri zadnji stavki ib koncu zadnjega šolskega leta. Pot do plošno zadovoljive rešitve je namreč samo > medsebojnem razumevanju in spoštovanju,
ne pa v ščuvanju naroda proti narodu. Ko se bo do tega spoznanja priborila tudi oblast ter v smislu $ 5 člena 7 Državne pogodbe preprečila nadaljnje hujskanje na narodnostno mržnjo, petem bo nedvomno mnogo lažje najti tudi rešitev, ki bo sprejemljiva za obe strani. In edinole taka rešitev bo privedla do končne in prepotrebne pomiritve v deželi ter s tem bistveno prispevala k plodnemu sožitju obeh narodov v miru in prijateljstvu.
V smislu tega prepričanja bi morali merodajni činitelji ukrepati zlasti ob začetku novega šolskega leta, kajti potem ne bi bilo več potrebno vprašanje: Na kaj še čakajo?
vaniu V notranje zadeve kitajskega ljudstva.
Zelo odločno je nastopila proti ameriškim prizadevanjem na Daljnem Vzhodu moskovska Pravda in zapisala: Čas je, da ameriški imperialisti nehajoi s preizkušanjem potrpljenja* kitajskega, ljudstva. Čas* je, da preneha okupacija Formoze, ki je* nerazd,Vojni del kitajskega ozemlja, a se je zda.j po Volji agresivnih sil ZDA spremenila V žarišče nenehnih izzivanj proti LR Kitajski. Osvoboditev Formoze in vseh drugih obalnih otokov, ki pripadajo Kitajski, je notranja zadeva! kitajskega ljudstva, zato sovjetski ljudje podpirajo pravični boj bratskega kitajskega* ljudstva za zagotovitev zakonitih pravic na Formozi in drugih obalnih otokih in Sovjetska zveza bo nudila LR Kitajski potrebno* moralno in materialno pomoč v njenem pravičnem boju.
Tudi predsednik Združene arabske republike Naser je napadel agresivnost Amerike in poudaril, da je Formoza s* svojimi otoki sestavni del Kitajske, zato ne more razumeti, zakaj Kitajska ne bi imela pravice, da bi si pridobila, del svojega ozemlja spet nazaj.

Mnenje drugih
Na Koroškem vlada poletno zatišje, pametni ljudje se sončijo ob Vrbskem jezeru ali pa prirejajo izlete na Koprsko obalo ali v Opatijo. Le peščica nepomirljivih šovinistov je ostala doma in v redakciji na Viktringer-Ringu štev. 17 kuha strup proti slovenski manjšini.
V pozni spomladi letos je začel izhajati na Koroškem mesečnik pod naslovom „Kdrntner Landsmannschaft“. To je glasilo skupine organizacij, ki jih spremljevalci usode koroških Slovencev dobro poznajo kot gnezda najhujše šovinistične zalege: „Karntner Heimat-dienst“, „Schulverein Siidmark“, „Kdrntner Abwehrkampferbund“. Vse štiri številke, kolikor jih je do zdaj izšlo, so tako rekoč od prve do zadnje črke „posvečene“ gonji proti Slovencem. Na straneh „Karntner Landsmannschaft“ je najti vsega: hujskanje proti zakonitemu dvojezičnemu šolstvu, blatenje slovenskih organizacij in opozarjanje na slovansko nevarnost“ ...
O tem primeru bo treba še govoriti. Vsekakor pa ta šovinistični listič dela svojim skritim podpornikom slabo uslugo: ustvarja namreč izvrsten „corpus delicti“ za paragraf 5 člena 7 Državne pogodbe iz leta 1955, ki se glasi: „Organizacije. ki imajo za cilj odvzeti hrvaški ali slovenski manjšini njen značaj ali njene pravice, je treba prepove-dati“ ... In Državna pogodba iz leta 1955 ima mednarodno veljavo.
„Večer", 30. 8. 1958.
Res ne bi bilo kaj nasprotovati kulturni izmenjavi s sosednimi državami, če ne bi mi iz domovine pregnani sami najbolje vedeli, kaj komunistična Jugoslavija in njen veliki koroški prijatelj Wedenig s tem zasledujeta . . . Ne smemo pa se pustiti zavesti tudi od tega, da prihaja kulturna izmenjava z Jugoslavijo iz dežele, ki se do danes še nikdar ni oficielno odrekla svojim protipravnim ozemeljskim zahtevam. Združevanje manjšinskih skupin v slovenske kulturne zveze na Koroškem je že zdavnaj odstranilo vsak dvom in vedno spet skušajo na provokatorski način pred vso javnostjo postavljati neupravičene želje. Torej je zavestno delo, ki ga komunistična Jugoslavija na tem področju doprina-ša, deželni glavar Wedenig pa širokogrudno pospešuje . ..
F. B. v „Karntner Nachrichten", 22. 8. 1958.
Letos prvič 13. otroška doklada
Letos začetkom tega meseca bodo prvič začeli z izplačevanjem 13. otroške doklade v višini polovične normalne doklade. Tudi rentniki zavarovalnega zavoda, ki imajo še pravico do prejema otroške doklade in ki so do 15. avgusta v redu vposlali novo karto za otroške doklade, bodo tekom meseca sprejeli stroško doklado za svoje otroke.
GOSPODARSKI DROBIŽ
Avstrijski tranzit preko Reke je
znašal v prvem polletju 1958 okoli 250.900 ton, dočim je znašal V ce-. lem letu 1957 samo 264.717 ton. Kljub temu porastu se je skupni promet reške luke V prvem polletju zmanjšal za okoli 400.000 ton, V primeri s istim obdobjem lani.
Naraščanje tujskega prometa je
Vsebolj opaziti V vsej Avstriji. Tako je bilo letos junija zabeleženih 3,593.222 nočevanj. To je za 11 odstotkov več kot lani v istem času. Značilno je, da se je prav promet tujih turistov zvišal za 15 °/o, dočim se je promet domačih turistov zvišal za 4 %. Pri nočninah tujcev je bila kot vedno doslej vodilna Tirolska. Na to deželo je odpadlo 32,5 %> od skupnih 2,299.304 nočevanj tujcev. Na Koroško jih je odpadlo 21,2 odstotka, na Salzburg pa 20,6 °/o.
Število vajencev se zmanjšuje in računajo, da bo prihodnje leto v Avstriji še dosti manj vajencev kot jih je bilo letos. Dočim, je od leta 1953 do 1955 še Vsako leto- zapustilo obvezne šole nad 120.000 otrok, je odi leta 1956 opaziti stalno nazadovanje. Letno zapusti šole samo okoli 100.000 otrok. Računajo pa, da bo njih število leta, 1959 in 1960 znašalo samo še 90.000. S tem nazadovanjem je povezano tudi nezadostno število vajencev’ v raznih poklicih.
Se bo življenje spet podražilo?
Strašilo1 nove podražitve postaja spet aktualno in je Vedno več panog industrije, ki napovedujejo, enkrat bolj na tihem, drugič spet bolj očitno, zvišanje cen pri raznih življenjskih potrebščinah. Potrebo podražitve skušajo utemeljevati z dejstvom, da se je pred nedavnim podražil električni tok in pravijo, da bo to tako* močno vplivalo na proizvodne stroške, da ne bo Več mogoče obdržati sedanjih cen. Tako argumentiranje seveda ni ravno najbolj primerno, da bi Vzbujalo zaupanje širokih plasti potrošnikov, ker je malo verjetno, da bo malenkostno zvišanje cene za električni tok, gledano na celotne proizvodne stroške, tako prizadeto mastne dobičke industrije, da ne bi več zmogla sedanjih cen.
Kljub temu pa je med prebivalstvom vedno večja bojazen pred novo podražitvijo življenja in je bilo zadnje čase zlasti govora o zvišanju cen za kruh in klobase. Posebno pri mesnih izdelkih pomeni grožnja s povišanjem cen pravo izzivanje potrošnikov, ker je znano, da mesarji vedno slabše plačujejo klavno živino (k temu jih zavaja tudi povečana ponudba vsled pomanjkanja krme), dočim ostanejo cene mesa na enako Visoki višini. Sicer so s strani proizvajalcev vesti o podražitvi kruha in klobas demantirali, Vendar je tudi iz njihovega preklica razbrati, da bo prej ali slej Verjetno le prišlo do nove podražitve.
Bojazen pred podražitvijo pa ni omejena le na krušne in mesne izdelke, marveč
se prebivalstvo boji povišanja cen tudi pri drugih življenjskih potrebščinah. Vesti o podražitvi so že tako- razširjene med celotnim prebivalstvom, da se je s tem vprašanjem bavil tudi Gallup-institut, ki je priredil posebno povpraševanje, katerega zaključki niso preveč vzpodbudni. Pokazali so namreč, da polovica prebivalstva resno računa s tem, da se bodo cene raznega blaga v prihodnjih mesecih dvignile; 45 odstotkov vprašanih je izrazilo mnenje, da bodo ostale cene nespremenjene in le 3 odstotki so tako optimistični, da računajo celo s pocenitvijo. Povišanja cen se zlasti bojijoi starejši letniki, dočim je mladina prepričana, da bodo ostale cene na isti višini ali pa se bodo celo znižale. Deljenoi po poklicih je največja bojazen pred podražitvijo zajela delavce, nameščence in rentnike, medtem ko se kmetje in samostojni poklici nagibajo k mnenju, da ne bo prišlo do zvišanja cen.
Bližnja bodočnost bo vsekakor pokazala, V koliko je utemeljena bojazen polovice prebivalstva. Merodajni činitelji imajo V tem položaju gotovo zelo važno nalogo, da preprečijo vsako neodgovorno1 navijanje cen, ker je jasno1, da bi se hkrati z vsakim povišanjem cen pojavile tudi utemeljene zahteve po zvišanju plač in mezd. Taka pot pa se je že svoječasno1 izkazala, kot zgrešena, ker ne pomeni zvišanja življenjske ravni, marveč le optično povečanje denarnega obtoka, ki konec koncev resno izpodkopava stabilnost naše valute ne le doma, marveč prav tako tudi na svetovnem trgu.
Kitajska želi povečati trgovino z Avstrijo
Na poti V Švico se je skupina kitajskih gospodarstvenikov ustavila tudi v naši državi, kjer si je ogledala posamezna industrijska podjetja ter razgovarjala s predstavniki avstrijskega gospodarstva.
Pri teh razgovorih so izčrpna proučili vprašanja trgovinskih odnosov Avstrije do vzhodnih držav ter posebej do- LR Kitajske. Z obeh strani je bila poudarjena želja po razširitvi teh odnosov in so tozadevno navezali nove stike. Kitajski predstavniki so posebej izrazili željo, da bi Avstrija posvetila več pažnje tudi uvozu, na splošno pa so izrazili mnenje, da je medsebojni izvoz in uvoz mogoče še znatno povečati. Prav tako pa je bila pripravljenost na razširitev gospodarskega sodelovanja z vzhodnimi državami in posebno z LR Kitajsko1 poudarjena tudi od strani
avstrijskih gospodarskih krogov, čeprav je V zadnjem, času del avstrijskega tiska skušal dokazovati, da trgovanje z Vzho<-dom za Avstrijo ne prinaša posebnih ko<-risti. Nasprotno, avstrijski gospcdarstvei-niki so prepričani, da bo poglobitev medsebojnih trgovinskih odnosov uspešno do-prinašala k zadovoljivemu in trajnemu gospodarskemu sodelovanju med obema deželama.
Kot pogoj za ploden napredek V avstrij-sko-kitajskem trgovinskem sodelovanju pa je bila tudi ob tej priložnosti poudarjena potreba pol utrditvi odnosov Avstrije do LR Kitajske1. Ravno na tem. področju bo morala Avstrija seveda še marsikaj spremeniti, kar ji gotoVo ne bo v škodo, saj se ji s, tem odjrira velikansko tržišče s 600 milijoni ljudi.
Inozemstvo močno zastopano na Zagrebškem
velesejmu
Jutri bo v Zagrebu otvoritev letošnjega jesenskega Zagrebškega Velesejma, ki bo trajal do 21. septembra. Izredno močno je letos zastopano inozemstvo, saj razstavlja Več kot 4500 tujih podjetij. Poleg teh pa razstavlja šei okoli 1000 domačih proizvajalcev. Zastopana soi podjetja iz skoraj Vseh evropskih držav, med njimi tudi vzhodne države. Poleg tega pa razstavljajo tudi države iz Bližnjega in Srednjega vzhoda — med njimi dve novi državi — Združena arabska republika in nova republika Irak. Velesejma so se letos udeležile tudi Japonska, Indija, Brazilija, Kanada in, Združene države Amerike.
Jugoslovanski proizvajalci prikazujejo predvsem artikle, ki so1 namenjeni za, izvoz, razen tega pa tudi tiste za, domače tržišče, zlasti za široko potrošnjo.
V okviru Velesejma so organizirali tudi več posebnih razstav, med njimi razstavo »Družina in gospodinjstvo 1958«, razstavo sodobne jugoslovanske arhitekture, rastavo usnja in obutve ter revijo sodobnega oblačenja.
Pričakujejo, da bodo jesenski Zagrebški velesejem obiskali poslovni ljudje in interesenti iz 50 držav s katerimi ima Jugoslavija stalne trgovske zveze. Nekateri tuji razstavljalci so mnenja, da bodo precej poslov sklenili med seboj tudi razstavljalci in kupci iz tujih držav, s čimer se bo vloga in pomen Zagrebškega velesejma le še povečala. Na Zagrebškem velesejmu so zastopana tudi številna avstrijska podjetja.
Izvoz lesa narašča
Zanimanje za avstrijski les je v inozemstvu veliko. Izvažajo ga ne samo v sosedne dežele, temveč tudi V Levanto« in celo v Afrikoč Meseca julija letos, je izvoz rezanega listnatega lesa znašal 306.010 kubičnih metrov. V primeri s prejšnjim mesecem se je povečal za 14.744 kubičnih metrov, dočim so meseca julija lani izvozili 297.937 kubičnih metrov lesa.
Največ lesa so meseca julija izvozili v Italijo, namreč 138.731 kubičnih metrov, najbolj pa se je procentualno dvignila dobava lesa Madžarski. V primeri z mesecem junijem je meseca, julija narasla od
1959 na 30.411 kubičnih metrov. Narasel je tudi izvoz jamskega lesa od 12.919 kubičnih metrov meseca junija na 18.585 meseca julija.
Velika zanimanje za našo dragoceno dobrino lesa v inozemstvu je za lesne pre-kupce in žagarska podjetja zelo vabljivo, da ga zaradi dobička kupujejo, kjer koli morejo, ker so pogoji odprodaje za nje ugodni. Kakor kaže, zaskrbljena, svarila gozdnogospodarskih izvedencev o čuvanju gozda in opomini proti prekomernemu iztrebljanju ne zaležejo mnogo ter se več lesa poseka, kakor pa ga more prirasti.
\£g? SVETU
Beograd. — V torek in v sredo se je mudil v Jugoslaviji na dvodnevnem obisku v Beogradu britanski maršal Nont-gomery. Predsednik Tito, ki se je vrnil si svojega dopusta na Brionih V Beograd, je sprejel britanskega maršala. Obisk britanskega maršala je bil privatnega značaja.
Moskva. — V Sovjetski zvezi so 27. avgusta izstrelili raketo v višino 450 kilometrov. V raketi, soi bile montirane naprave za proučevanje zgornjih plasti zemeljske atmosfere1. V posebni hermetično1 zaprti kabini sta bila tudi dva psa. Poročajo, da sta se psa s posebnimi pripravami uspešno spustila zopet na zemljo.
New York. — Ameriška komisija za atomsko energijoi je sporočila, da bodo ZDA opravile še 10 manjših atomskih eksplozij, preden bodo po prvem oktobru tega leta popolnoma ustavile jedrske poskuse. Poskusi bodo izvedeni še tega meseca in v oktobru t. L v Nevadi in s tem se boi končala letošnja serija atomskih eksplozij.
Helsinki. — Iz Kjobenhavna je prispela v Helsinki misija neodvisnih afriških dežel. Maroški veleposlanik v Londonu Abdel Ali, ki je prav tako član delegacije, je izjavil, da bo delegacija seznanila finsko vlado z glediščem afriških dežel o alžirskem vprašanju ter zahtevala,, naj Finska podpre zahteve po neodvisnosti Alžirije. Iz Finske bo misija odpotovala na Švedsko,, Norveško; v Islandijo in v ZDA.
Cap Caneveral. — Ameriško vojno letalstvo je sporočilo, da je medcelinski raketni izstrelek »Snark«, ki so ga izstrelili V soboto, padel V morje. Preleteti bi moral kakih 9500 kilometrov čez Atlantik. Zaradi tehničnih napak pa je spremenil smer, se obrnil nazaj proti Cap1 CaneVeralu in padel v morje.
Bonn. — Zahodna Nemčija si prizadeva, da bi dobila nazaj’ nekatere dele svojega ozemlja, ki so ji ga leta 1949 odvzele Francija, Belgija in Nizozemska ter Luxemburg pri popravljanju svojih meja z Nemčijo. Sedanjoi akcijo je Zahodna Nemčija začela V zvezi s sklepom Belgije, da boi vrnila Zahodni Nemčiji vse ozemlje, ki ga je imela, zadnjih devet let V svoji upravi. Z Nizozemsko1 so se že začela pogajanja o vrnitvi ozemlja, ki je bilo odvzeto.
Salzburg. — Danes se je končala v Salzburgu konferenca mednarodne unije za pomorsko zavarovanje, ki je trajala 5 dni. Na konferenci so1 sodelovale delegacije iz 28 držav, med niimi iz So vjetske zveze, Jugoslavije, ZDA, Velike Britanije, Poljske, Madžarske, Grčije, Indije, Združene arabske republike in Turčije. Seje konference so se vršile za zaprtimi Vrati.
Beirut. — Skupina opozicijskih poslancev je obiskala novoizvoljenega libanonskega predsednika generala Šeha-ba in razpravljala z njim o možnosti za ublažitev splošne stavke, kakor imenuje opozicija sklep o zapiranju trgovin. Opozicijski Voditelj je po sestanku izjavil, da so bili razgovori plodni in da, je bil deležen popolnega razumevanja glede obravnavanja vprašanj.
Praga. — Češkoslovaški premier Ši-roky je izjavil, da v ČSR še vedno ne bi smeli podcenjevati »ostankov buržoaznega nacionalizma in potrebe boja proti njim«, zakaj ti »izkoriščajoi vsako1 težavo ali napako vlade, da bi v Češkoslovaški povzročili narodnostna, trenja med Čehi in Slovaki.
Litle Rock. — Svetovalci guvernerja ameriške države- Arkansas sestavljajo zakonski načrt, po katerem, naj bi osrednjo višjo šoloi V mestu zaprli, če bi jo obiskovali tudi temnopolti otroci. Pristojno sodišče je namreč prepovedalo ločitev, krajevne oblasti pa se s tem odlokom ne strinjajo.
Seul. — Komisija OZN za; obnovo in združitev Koreje je sporočila, naj'ostanejo čete OZN tako dolgo v Južni Koreji, dokler ne bodo uredili vse potrebna za upostavitev združene demokratične neodvisne korejske vlade z demokratičnimi volitvami. Izjavo so podpisali predstavniki Avstralije, Turčije, Filipinov, Pakistana in Tajlanda.

Znanje je kmetovo najmočnejše orožje
Te besede ima kmetijska šola v Podrav-ljah piod zorano njivo in odprta knjiga vtisnjene V spričevalu, ki ga izstavlja našim kmečkim fantom, ki so jo obiskovali in absolvirali. Ni to plehka krilatica, kakršnih je današnji svet vse1 prepoln za staro in mlado; »znanje je kmetoVoi najmočnejše orožje« je izrek globoke resnice in s tehtno Vsebino, je parola v borbi za napredek našega kmečkega človeka in za dosego njegove enakopravnosti.
Če je kmetijska šola v PodraVljah pustila vtisniti to parolo v svoja spričevala, potem je od, vsega pričetka svojega obstoja hotela povedati, da se zaveda svojega poslanstva med; koroškimi Slovenci. Le-to pa je bilo, more biti danes, in bo tudi v bodoče: Vzgoja mladih kmečkih fantov brez razlike na; nazor in prepričanje v kmečke gospodarje in ljudi, ki bodO' zreli za izpolnjevanje zahtev časa, ki bo‘-do jasno in razsodno gledali na dogajanja na kmetiji, na vasi in v sVetu in ki bodo znali slediti razvoju, ki nikoli ne miruje.
Svet ni miroval in ne bo miroval, utripi časa so iz leta v leto naglejši. Še do pred kratkim je šel prenos dognanj znanosti in izsledkov tehnike — ki usmerjata življenje in terjata prilagoditve — na živo prakso kmetijstva polževo počasno pot. V zadnjih letih pa smo tudi na domačih tleh in v naših malokmečkih prilikah v tem razvoju priča silovitemu skoku na-
Z letošnjim, letom je začela založba Obzorja v Mariboru izdajati posebno knjižnoi zbirko pod naslovom »Nova obzorja«, V kateri 'ima namen, izdajati priznana dela: iz svetovne literature. S tem se je pridružila ostalim slovenskim, založbam, lci že Več let s posebnimi knjižnimi zbirkami omogočajo' bralcu nakup dobrih knjig po, razmeroma nizki ceni, zlasti pa nakup na obroke, kar je bistvena olajšava zlasti pri večjih in zato seveda tudi dražjih delih, ki b: jih v knjigami marsikdo ne, mogel nabaviti.
Doslej so izšli v tej zbirki že štirje zvezki, med katerimi sta posebno dVe knjigi vzbudili splošno zanimanje. 2e prvi zvezek te zbirke je bil namreč obš:rni zgodovinski roman avstrijske pisateljice Wambrechtsamerjeve »Danes grofje celjski in nikdar več«, ki posreduje zanimiv pogled v zgodovino velikega dela današnje Slovenije pa tudi Avstrije, kjer so nekdanji celjski grofje igrali pomembno vlcgoi. Kot drugi zvezek je izšel V mnoge jezike prevedeni roman Angleža, Gordo-na »Zdravnik V hiši«, ki sei odlikuje po, svoji duhovitosti in ie, prežet s srčnim humorjem. Sledil je ameriški voinii roman »Mladi levi« Irwina Shav/a, delci, ki ni
prej, pravcate revolucije. 2e zgolj ozko kmečko gledano, moramo ugotoviti, da stojimo na odločilni prelomnici tega razvoja. Stoletna preizkušena; izročila in navade kmetovanja ob pojavu strojev in naprav na elektriko in traktorjev na Vasi odpovedujejo, ker v pogledu na, denar s klasičnimi oblikami našega kmetovanja ne pridemo več na račun. Izdajati moramo letno pet —, ja celo desetkrat. tolikoi denarja, kakor ga je bilo treba odšteti očetom, pol katerih načinu v bistvu še kmetujemo’. Kmetijska proizvodnja in normalna raba gozda skupaj nam ne dajeta dovolj dohodkov. Prekomerne posege V gozd pa boi večina naših kmetij le kratka časa prenašala. Čas in potreba po olajšanju ročnega dela mečeta stroje in naprave, ki so bile pred par leti še modeme, med staro šaro in zahtevata od nas novih in novih gospodarskih izdatkov na račun zaslužka za naše delo. Zato je
poglavitna skrb našega kmetovalca
kake' bo prišel na svoj račun, kaj naj napravi, da bodo izdatkom odgovarjajoče naraščali tudi doihodki kmetije.
Sila primitivna in tvegana je trditev, da bi zgolj prilagoditev zaslužka kmečkih ljudi na tega podobnih poklicev s primerno regulacijo cen za kmetijske pridelke, rešila ta Veliki problem: naših kmečkih gospodarstev. Tudi če bi to biloi trenutno
posebnost le po svojem obsegu (914 strani), marveč še bolj po svoji vsebini, ki je dožiVet opis drobnih dogodkov iz zadnje vojne, osvetljenih tako z ameriške kakor tudi z nemške strani.
Nainovejši zvezek zbirke Nova obzorja je novela »Med nebom in zemljo«, ki jo je napisal Otto Ludwig, eden izmed, predstavnikov nemškega poetičnega realizma. Piseic je sicer zaslovel tudi z drugimi svojimi deli, vendar je ravno ta novela tisto Lud:wigoVoi delo, ki je preživelo svoj čas in še danes uvršča svojega tvorca med priznane nemške' pisatelje. Toi je zgodba o krovski družini v majhnem thurinškem mestecu in so razočarana ljubezen, ljubosumnost. čut za čast in poštenje t;ste sile, ki zavozlajo spor med dVema bratoma zaradi žene, ki jo oba ljubita, ter privedejo do tragičnega konflikta, ki nastane iz tega, lcer se starejši brat polasti čustev neizkušenega dekleta, namenjenih drugemu, z lažjo in prevaro in uživa sadove neza-s'užene ljubezni. Psihološka poglobljenost, premišljena kompozicija in podrobno realistično prikazovanje okolja uvrščajo to> LudwigoVo delci med vrhove nemške noveli stike .
mogoče, bi bilo pomagano le onim, ki so, zahvaljujoč se svoji izobraženosti, že stopili na pot sodobnega kmetovanja s: svinčnikom V roki. Velik del kmetovalcev, ki še omalovažuje ali celo- odklanja za svojega sina potrebo obiska kmetijske šole in ki zanemarja, ponujenoi možnost strokovnega izobraževanja svojih otdok-na-slednikoV na kmetiji, tudi s tem ne bi mogel napraviti potrebnega, koraka, k napredku in trdnosti svojih kmetij.
V danih pogojih pa smo od zadovoljive rešitve tega velikega problema naših kmečkih gospodarstev s te strani menda, še precej oddaljeni. Tendence v agrarni in tržni politiki V Evropi nikakor šei niso take, da bi v potrebni meri upoštevale kmečkega producenta in ga skušale zadovoljiti. Po drugi strani ovira rešitev s te strani tudi miselnost kmečkih ljudi samih, ki zaostaja z;a, ono drugih po-klicov. Te zaostale miselnosti so krive okoliščine preteklosti, ki so obdajale kmečkega človeka in ga držale v svojih sponah.
Sedaj, koi kmetijske šole, predvsem pa v resnici žive potrebe naših kmetij in vasi po Zilji, Rožu in Podjuni ter po Gurah upoštevajoča
kmetijska šola v Pcdravljah
Vabi naše kmečke fante V svoje okrilje, da jih priuči načel sodobnega kmetovanja in izrabe možnosti za povečanje produktivnosti naših kmetij, da jim posreduje spoznanje okoliščin, ki jih postavlja pred nas čas, in jih seznani s svetem, ki nas obdaja, in nam, kroji pot in uspeh kmetovanja, bodi jasno med nami vsemi, med kmeti in kmečkimi fanti, pa tudi med vsemi, ki jim je pri srcu lepota in zgodovina naše zemlje, naša govorica in naša pesem, predvsem pa skrb za bodočnost naših Vasi:
Borba za enakopravnost kmečkega človeka in. za napredek naše vasi je skrb Za napolnitev kmetijske šole v Pcdravljah, je skrb za posredovanje čim širše izobrazbe našemu kmečkemu naraščaju, ki je že vedno bil tudi naš prosvetni in zadružni naraščaj.
Ne bomo več zapostavljeni, če sami ne bcmc zanemarjali svoje izobrazbe.
Ne zamujajmo časa, kajti kdor čaka, ta rja.
Delajmo po vaseh, da bo čimveč naših fantov deležnih izobrazbe, ki jo čas zahteva, kmetijska šola v Pcdravljah pa nudi!
Imejmo v teh dneh in tednih vsi pred očmi veliko resnico, ki jo ima kmetijska šola v Pcdravljah vtisnjeno v spričevalih in ki jc daje svojim absolventom na pot v življenje:	Znanje je kmetovo
najmočnejše orožje!
Blaž Singer
OBJAVA
Državne realne gimnazije za Slovence
Ponavljalni izpiti so 8. 9. Začetek ob osmi uri.
Sprejemni izpiti za vse 4 razrede so 9. 9. Začetek ob osmi uri.
Vpisovanje je 10. 9. v času od 14. do 16. ure. Javiti se morajo osebno vsi učenci in prinesti zadnje spričevalo.
Prijave za sprejemne izpite so možne pismeno na naslov: KJagenfurt, Lerchen-feldgasse 22 ali ustno v šolski pisarni. Prijavi je treba dodati rojstni list, dokument o avstrijskem državljanstvu ter zadnje spričevalo.
Uradne ure so cd 1. 9. do 6. 9. vsak dan v času od 8. do 12. ure.
Ravnateljstvo
Glasbeno tekmovanji v Miinchenu
Delovna skupnost zahodnonemških ra-dio-postaj priredi v času od. 4. do 16. septembra V Miinchenu 7. mednarodno glasbeno tekmovanje, za katero se je že doslej prijavile, nad 200 udeležencev iz raznih držav Evropo, in Amerike. Letos bodo na tej prireditvi zastopani tudi sodelavci iz Vzhodne Evrope. Tekmovanje bo v petju ter igranju raznih instrumentov.
Razstava domačinov v Beljaku
Do vključno 13. septembra je v Paracel-sovi dvorani v Beljaku, kjer soi pred nedavnim razstavljali slovenski in italijanski slikarji, odprta razstava domačih upoi-dabljajočih umetnikov. Na razstavi so zastopane slikarstvo, grafika in plastika, sodeluje pa 11 umetnikov, ki bi z uspehom lahko razstavljali tudi na marsikateri mednarodni razstavi.
K UL TURNE DR OBITNE 1
Ljubljanska Drama je v začetku tega tedna bivala na, štiridnevnem gostovanju
V	Istri, kjer so na predstavah v Sežani, Kopru in Piranu uprizorili Brechtovega »Švejka v drugi svetovni vojni«.
Komisija za izdajanje šolskih knjig je bila ustanovljena pri Svetu za šolstvo LR Slovenije. Ustanovitelj te komisije bo velikega pomena in bo močno vplivala na kvaliteta učbenikov, ki bodo po najnovejših predpisih morali Veljati vsaj za pet let. Ravno to dejstvo bodoi najbolj pozdravili starši in tudi učitelji.
Dunajska Opera bo v prihodnji sezoni med drugim uprizarjala Verdijev »Ples v maskah«, nadalje, »Elektro«, »Madame Butterfiv«, »Carmen« in Wagnerjev »Rheingold«.
Poljsko-jugoslovanska izmenjav? slikarskih razstav bo V času od 1. do' 15. oktobra, ko bodo poljski slikarji razstavljali
V	Titogradu in na Cetinju, črnogorski slikarji pa na Poljskem.
MED NOVIMI KNJIGAMI IMB Knjižna zbirka Nova obzorja
Dr. MIRT ZVVITTER
80
lužna Tirolska —manjšinski problem Nemcev
(Ob desetletnici italijansko-avstrijskega sporazuma v Parizu)
Za SVP je važno, da zavzemajo odločilne položaje v Regionalnem odboru (vladi) in v Regionalnem svetu pristaši zmerne smeri sodelovanja. To doslej velja za večino članov avtonomnega parlamenta in vlade, predvsem, še, za predsednika Regionalnega odbora dr. Tullia, Odoirizzi-ia ter predsednika Regionalnega sveta dr. Alber-tini-ja. Pri tej opredelitvi igra, poleg vseh že navedenih gospodarskih, socialnih in svetovnonazornih momentov, posebno vlogo še zgodovina Trentina, ki je zaradi dol-godobnega »položaja med dvema svetovoma« rodila težnjo po samoupravi, ki obstoja tudi še danes nasproti rimskemu centralizmu. Tudi za uresničenje te politične težnje pa je potreibnoi sodelovanje z Nemci Južne Tirolske.
Prav iz zgoraj povedanega pa ni čudno, da imajo zagovorniki omejitve samoupravnih in »separatističnih« stremljenj, torej »nepopustljivejše smeri Božena« spet nasprotno svoje zaveznike v rimskih centralah. Med nje je štela SVP predvsem samega pokojnega Alcida De Gasperija, ki da je igral samo vlogo spretnega taktika; tudi predsednika vlade Scelba so Nemci dolžili dvoličnosti neizpolnjenih obljub ki jih je dajal, ker je rabil v rimski zbor-
nici glasove treh poslancev SVP. Ministri rimskih vlad DC Tambroni, Togni in Pella pa so pogosto odkritoi in ostro zagovarjali linijo »trdnejše roke« nasproti SVP in njenim dalekosežnim političnim zahtevam, čeprav delno morda bolj iz notranjepolitičnih obzirov in, Volilne taktike. Prav iz raznih takšnih izjav ministrov DC pa je SVP črpala poceni parole in dokazno gradivo za svoje stalne pritožbe in s tem še bolj zamegljevala, resnični položaj.
To, že po natranjih razmerah v DC dovolj zavozlano stališče do vprašanj nemške manjšine, je k vsemu še pod pritiskom pogledov in zadržanja Vseh ostalih italijanskih strank Trentina, in Južne Tirolske. Pri tem lahkoi ugotovimoi, da so si vse ostale stranke Italijanov enotne v tem, da je dosedanja politik? Deirocrazie Cristiane do Nemcev zgrešena in je zato za nezadovoljivi razvoj in stanje tega vprašanja odgovorna v prvi vrsti DC. Zanimivo je, da tudi nemška SVP ni bolj zadovoljna z dosedanjo politiko DC v pokrajini ter zavrača pravtako vso krivdo za neuspehe zadovoljive rešitve Vprašanj sožitja, obeh narodnostnih skupin (kot si ga ona zamišlja) edinole na DC, čeprav vsa leta z njo najožje sodeluje in si z njo deli oblast in
odločanje na Avtonomnem področju in v pokrajini Božen. Je !i to dokaz popolnega fiaska dosedanje politike DC ali morda sporazumna taktika .obeh »zaveznikov«, tako vprašujejo zastopniki opozicije?
Ta opozicija obstoja nekako iz treh skupin, čeprav razdeljenih na več strank.123) Številčno najmočnejša za DC je skupina skrajne levice Nennijevih socialistov (PSI)
1948
Stranka:	Glasov:	%
DC	37.487	21,70
PSI	j 13229 1	
PCI MSI		7,60
PLI	}	3.272	1,90
PNM	I •	
PSDI	j 10.229	
PRI		6,00
128) Pripomba: Pri volitvah v rimski parlament junija 1953 je nastopalo v pokrajini Božen nasproti enotni nemški SVP 11 italijanskih strank!
124)	Pripomba: „Partito Liberale Ita-liano“, to je »Italijanska liberalna stranka".
125)	Pripomba: »Partito Nazionale Mo-narchico", to je »Nacionalna monarhistična stranka".
ter komunistov (PCI). Na drugem mestu sledi »nacionalni blok«, kateremu pripadajo nevofašisti (MSI), liberalci (PLI)124) in monarhisti (PNM)125). Tretjo grupacijo končno predstavljajo socialdemokrati (PSLI, sedaj PSDI)126) in republikanci (PRI)127. Primerjava številčnega razmerja Democrazie Cristiane in omenjenih skupin opozicije pri parlamentarnih volitvah 1948 in 1953 nudi naslednjo sliko:
	1953	
Glasov:	°/o	
34.818	17,38	17,38
11.528 8.021	5,841 4,06 (	9,90
9.466 1.036 4.730	4,79') 0,50 [ 2,39 j	7,68
6,287 648	3,181 0,30 (	3,48
2.580	1,31	1.31
126)	Pripomba: »Partito Socialista dei Lavoratori Italian.i", to je »Socialistični stranka italijanskih delavcev", sedaj »Partito Socialista Democratico Italiano", to je »Italijanska socialno-demokratična stranka".
127)	Pripomba:	»Partito Republicano
Italiano", to je »Italijanska republikanska stranka",
Razne
(Nadaljevanje sledi)
KimiJ

5. september 1958
Bilčovs
V Spodnji Vesci je 28. avgusta preminula p. d,. Majharjeva mati. Dosegla je starost 80 let. Pokojna mati je pol stoletja delala in žrtvovala kot gospodinja na Maj-harjevi kmetiji. Skrbela in delala je kot mati številne družine. Njen rojstni dom je bil pri p. d. Bovatu V Branči vasi, odkoder se je primožila na novi dom. Dokončala je delu in žrtvam posvečeno življenje ter sledila svojemu pred 24 leti umrlemu možu. Vestno in voljno je izpolnjevala vse težke dolžnosti, ki jih ji je nalagalo gospodarstvo, dokler ni njen sin prevzel kmetije. Kljub temu pa. je še naprej radevolje pomagala mladima gospodarjema prav do zadnjih dni življenja. Pravzaprav je bila resno bolna samo dva dni in že je ugasnilo njeno življenje.
Velika množica žalnih gostov je blago pokojnico spremila dne 30. avgusta na njeni zadnji poti na pokopališče V Velinji vasi ter prisostvovala pogrebnim svečanostim. Ganljive žalostinke domačega pevskega zbora so ji zadonele v slovo, nato pa je domača zemlja zagrnila telesne ostanke nepozabne matere. Žalujočim svojcem izrekamo naše globoko sožalje!
Spet so govorili o podjunski železnici
Podoba je, da je gradnja takoimenova-ne podjunske železnice — proga Pliberk
—	Št. Pavel — še v daljni bodočnosti. V uresničenje projekta itak nihče ne Verjame več, saj o njem razpravljajo že dolga desetletja. Železnica, pravijo ljudje, ne bi bila ravno prvenstvenega pomena, saj bi koristila predvsem le premogovnim in drugim velepodjetjem v Labotski dolini. Za kmetijske obrate V prizadetih krajih pa bi bila za- današnji motorizirani promet s traktorji in tovornimi avtomobili dobra in ustrezajoča cesta; neizogibno in nujno potrebna. Cesta Pliberk
—	Labot je v obupnem stanju, kjer se kvari drago in obdavčeno motoma vozilo. Pri vsem tem pa morejo koristniki zaradi slabe ceste nalagati in prevažati le manjše količine tovora, kar je združeno z zamudo časa in z večjimi stroški. Na to; pomanjkljivost smo V našem listu že Večkrat opozorili ter naglasili, da, sol tudi tukaj potrebni dejanski ukrepi, da se pripomore k gospodarskemu napredku kraja, ki so mu že na merodajnih mestih priznali, da spada med zaostalo in gospodarsko nerazvito pokrajino. Koristniki ceste, ki plaču-
jejoi tudi davke, so upravičeni, da; zahtevajo ustrezajoče; prometne; možnosti ter da se zahteve tudi uresničijo.
Pri zadnji seji koroške deželne vlade, ki je bila V ponedeljek pod predsedstvom namestnika glavarja Krassniga, so med drugimi vprašanji obravnavali tudi zadevo podjunske železnice. Deželni svetnik Sima se je bavil s programom nadoknade-nja za Koroško, predlogom,, ki ga, je; svoj-časi deželni zbor soglasno sprejel. Deželni svetnik Sima je predlagal, da deželna vlada poizovel zvezno vlado, da odobri projekt o gradnji podjunske železnice kot nujnos,ten in v proračunu za leto- 1959 predvidi potrebna sredstva za pričetek gradnje; V prihodnjem letu.
Verjetno bo preteklo še precej Vode, preden bodo možnosti dozorele tako daleč, da bi morda res pričeli z uresničevanjem tega načrta.
OBVESTILO STARŠEM
Zveze slovenskih organizacij staršem, ki imajo svoje otroke na počitniškem letovanju v Crikvenici, Dom »Nikola Car«.
Otroci, ki se nahajajo na počitniškem letovanju v Domu »Nikola Car« v Crikvenici, se vrnejo v soboto, 6. septembra. V Podrožčico pridejo z vlakom ob 15.45 uri. Otroke, ki so doma ob progi Podrožčica — Beljak, v Zilji in v Beljaku, naj starši pričakujejo na železniški postaji v Podrožčici ali pa na žel. postaji v Beljaku ob 16.29 uri.
Vsi otroci iz Roža, Podjune, Gur in Celovca odpotujejo iz Podrožčice v Celovec z vlakom ob 16.25 uri. Otroke, ki so doma ob progi Podrožčica — Celovec, naj starši pričakujejo na svojih železniških postajah. Starši otrok iz Gur, Podjune in Celovca naj pridejo po otroke na železniško postajo v Celovec ob 17.15 uri.
Po ljudski slavnosti v Pliberku
Razpis
za sprejem učencev v kmetijsko šolo v Podravljah
Ravnateljstvo kmetijske šole v Podravljah razpisuje prijave učencev za vpis v prvi letnik v šolskem letu 1958/59.
Pogoji za sprejem so:
1.	dovršena osnovna šola
2.	starost najmanj 16 let
Interesenti naj vložijo lastnoročno napisano prošnjo na ravnateljstvo kmetijske šele in priložijo zadnje šolsko spričevalo.
Gojenci preživijo čas šolanja v internatu šole. Vzdrževainina za celotno oskrbo znaša S 240 mesečno. Manj premožni gojenci lahko dosežejo znatne olajšave.
Med šolskim letom imajo gojenci pravico do otroških doklad in so oproščeni od služenja vojaškega roka.
Ostale informacije lahko dobite osebno, ali pismeno pri ravnateljstvu kmetijske šole.
Interesenti naj vložijo prošnje najkasneje do 30. septembra na naslov: Kmetijska šola Podravlje (Foderlach) — poštaPodravlje.
Ravnateljstvo kmetijske šole v Podravljah
Cepljenje proti otroški ohromelosti
Nevarnost težke, dolgotrajne in često usodne bolezni otroške ohromelosti ne gre podcenjevati. Iz nekaterih krajev naše dežele se že sliši o pojavih nevarne epidemije. Celovška mestna občina, bo uvedla zaščitno cepljenje proti tej bolezni, h kateremu se morejo prijaviti tudi izven Celovca. Prijave za prostovoljno zaščitno cepljenje, prvič za letnike od 1940 do 1957, sprejema mestni zdravstveni urad (Stadtisches Gesundheitsamt) v Celovcu, Bahnhofstrasse 35, II. nadstropje;, vrata 3, in sicer do 20. septembra vsak teden od ponedeljka do petka od 8. do 12. ter od 14. do 17. ure.
Vreme je bilo zares ugodno, kakršno so si PlibeTČani in številni drugi udeleženci sejma na travniku želeli. Letos so navlekli na travnik blaga in zabavišč, kakor doslej še nikoli. Tudi motorizacija prometa je storila svoje, ko so z brzo, vožnjo daljave skrajšane, da je prispelo na sejem, posebno V nedeljo, ogromno, ljudi iz vseh vetrov. Kakor je kazalo, ljudje tudi štedili niso, saj je »jarmak« sploh zelo mikavnoi prizorišče za zapravljanje. Marsikdo bo; posledice sejma čutil na svoji denarnici še dolge tedne.
Od prehoda glavnega trga mimo Brucken-wirta na sejmišče je vsaj v nedeljo vzbudila pozornost Vrsta beračev, ki so s svojimi hibami, amputacijami in drugimi obremenitvami prosili za miloščino. Brez dvoma so Vzbujali sočutje in našli radodarne roke pri mnogih posetnikih sejma. Smatramo pa za umestno pripombo, da bi morali v socialno urejeni državi — in pri nas se mnogo govori o visoki ravni socialne preskrbe — drugače preskrbeti siromake, ki iz kakršnega koli vzroka niso več sposobni, da bi se sami vzdrževali. Ne bi bilo potrebno, da razkazujejo svojo revščina pred množico ljudi, ker so tudi ljudje, prav tako kakor ti ali jaz.
Sejem je bil živ, na prostornem travniku je bila naravnost gneča. Domači trgovci in gostilničarji so postavili svoje
ute in koje, pridružilo pa se jim je izredno, mnogo sejmarjev iz drugih krajev. Sejem je bil prizorišče precejšnje razstave industrije, obrti, trgovine in kmetijstva. Kmetijski stroji in orodje;, tekstilije, vsakdanje potrebščine, obleke in čevlji ter kupi drugih stvari so vzbujali zanimanje množice.
Posebno; bogato in pestro; pa, je bil letos založen Veselični prostor, skoraj tako,, kakor na celovškem velesejmu. Če so Vsi ti podjetniki prišli na svoj račun ob Velikih transportnih stroških in drugih režijah? Pa menda že, ker drugače jih ne bi bilo vsako leto več. Brez dvoma so dobro; odrezala gostinska podjetja. Ute; so bile skoraj stalno polne, posebno s,e; je gnetlo ljudi v veliki uti, kjer je za ples igrala, libuška godba, in v Breznikovem paviljon nu, kjer so v zabavo in razvedrilo odlično koncertirali fantje »Kranjskega kvinteta«.
Kdor se je rinil skozi množico;, je lahko slišal v pretežni večini domačo govorico; prebivalstva v spodnjem kraju naše dežele;. Z zadoščenjem lahko pripomnimo', da ni bilo opaziti posebnih izrazov ali izpo,-drsljajev narodne nestrpnosti, kakor se je to pred leti dogajalo. Vsa pestra množica se je za dan ali dva sprostila. Vsakdanjih skrbi in težav, po sejmu pa stopa spet vsak na svojem področju v borbo za svoj obstanek in Vsakdanji kruh.
Z zaščitnim cepljenjem bodo pričeli meseca oktobra proti plačilu stvarnih stro-škpv. Točni termini bodo pravočasno objavljeni. Cepljenje bodo; izvedli V treh delnih injekcijah. Pri Vsakem delnem cepljenju bodo prijavljenemu vbrizgnili 1 kubični centimeter zaščitne snovi. Druga injekcija zagotavlja cepljenemu dvanajst mesecev trajajočo varnost pred boleznijo, tretja injekcija pa najmanj tri leta ali še dalje;. Če bi cepljeni pozneje kdaj kljub temu obolel na tej bolezni, je po; injekcijah zaščiten, da; se bolezen ne razvije v žalostno ohromelost, ki napravi človeka za pohabljenca ali ga, vodi celo v smrt.
Precejšnja škoda pri pomembnem podjetju
v Libueah
Pri tvrdki Gottfried in Ignac G 1 a w a r v Libučah pri Pliberku je nastalo za kraj pomembno obrtno in industrijsko; podjetje. Stremljenje podjetnih bratov, ki si V našem gospodarsko zaostalem kraju prizadevata ustvariti trajne delovne in odkupne možnosti, je razveseljivo in Vse pohvale; Vredno'. Žaga in proizvodnja par-ketov imenovane tvrdke se uveljavljata in, kakor Vse kaže, se bo podjetje pod
V Ptuju se bodo spominjali septembrskih dogodkov leta 1908
V nedeljo, 14. septembra, boi v Ptuju Velika proslava ob petdeseti obletnici dogodkov V tem mestu, ki so takrat ogorčili in Vzdramili Vso; slovensko javnost. Ciril-Metodova šolska družba je za 13. september 1908 sklicala V Ptuj svojo skupščino, povezano z ljudsko; slavnostjo V Narodnem domu.
Takrat se je nemški »gosposki čloVek«, ki mu je, pred nedavnim pela hvalnico celovška »Volkszeitung« in trdila, da bi brez tega, na Spodnjem Štajerskem in v Mežiški dolini ne poznali kulture; in omike ter gospodarskega napredka in blaginje, spet izkazal v Vsej goloti svoje; »gosposke;« kulture.
Ciril-MetodoVa družba, ki si je pri svoji ustanovitvi leta; 1885 zadala nalogo, da zajezi nasilno raznarodovanje slovenske mladine predvsem V šolah na Štajerskem in Koroškem, je zborovanje prijavila takratnemu glavarstvu V Ptuju. Ker je bila skupščina povezana z ljudsko slavnostjo, so pričakovali v Ptuj Veliko udeležbo iz okoliških krajev in Vseh slovenskih pokrajin.
Nemški mogotci V Ptuju, privilegirani in protežirani v stari Avstriji na vodilnih
gospodarskih položajih, kapitalisti, ki so izkoriščali slovensko ljudstvo, in njihovi plačani domači renegati, so prireditev proglasili kot izzivanje »nemškega« Ptuja.
Sklenili so preprečiti in razbiti prireditev. Na dan skupščine so sklicali tudi svoje zborovanje in veselica ter s hujskaškimi lepaki vabili k udeležbi iz mesta, drugih spodnještajerskih mest ter tudi iz Gra-za, in Celovca. Pojačili so' policijo in žan-darmerijo, toda ne zaradi tega, kakor se je pozneje izkazalo, dla bi ščitili napadene udeležence skupščine, temveč v vse druge namene,.
Ko je prispel določenega dne glavni del udeležencev iz vseh krajev Slovenije,, med temi mnogi koroški Slovenci, v Ptuj, jih je pričakovalo; na kolodvoru kakih 200 fantov, med temi »buršaki« in »tumerji« iz drugih mest in tudi iz Graza,. Pričeli so zverinsko tuliti. Žvižgali so in se, navalili na Slovence;, katere je policija podila proti mestu, drhal pa jih je nemoteno pretepala s palicami, obdelovala s, kamenjem, obmetavala z jajci in, drugim,. Kdor se je obotavljal in govoril slovenski ali nosil slovenski znak, so ga neusmiljeno pre-
tepli in aretirali. Narodni dom so obkolili, polomili šipe, udeležence, dejansko; napadali, jih sramotili, oblivali s črnilom in poškodovali. Napadali so jih tudi pri odhodu in celo V vlaku, toda policija pri vseh teh divjaštvih ni zaščitila niti enega Slovenca.
Barbarski divjaški napadi na Slovence V Ptuju so povzročili po Vseh slovenskih pokrajinah silno ogorčenje. Kdor še ima celovški list »Mir« ali »Korošca« iz tiste dobe, se o tem lahko prepriča tudi v takratnih poročilih koroških slovenskih listov. Po- Vseh Večjih krajih s,o bile, množične demonstracije. Gosposka pa je poslala na demonstrante vojaštvo in pokale so puške;. Ob teh demonstracijah je V Ljubljani poškropila, ulice, kri mladih žrtev Adamiča' in Lundra, mnogo ljudi je bilo hudo,'Več sto pa, lažje ranjenih.
Opisani spomin je samo odlomek primerov kulture »gosposkega ljudstva« med Slovenci, ki je dosegla svoj vrhunec v času nacistične okupaaije. Slovenci pa so se Vzdramili, narodna zavest se je, pričela dvigati in pričel se je oster boj za, obstanek do zmage.
spretnim strokovnim vodstvom šei razvijalo. Izdelava parketoV, predvsem iz bukovega in doibovega lesa, si utira pot na trg in si ga osvaja v tu- ter tudi v inozemstvu. Med drugim, polagajo s parketi GlawarjeVe proizvodnje tudi tla drugega nebotičnika v Celovcu. Tvrdka izdeluje mesečno okoli 2000 do, 3000 kvadratnih metrov parketnih tal in se parketi odlikujejo po; izredno dobri kvaliteti. Poleg delavnice za parketa in žage obratujejo tudi s hidravlično stiskalnico za olje; in z mlinom.
Minuli teden pa je ogenj skoraj uničil podjetje. Zjutraj je že bilo, ko je, udarila strela v tovarniško; napravo, Nenadoma so blisnili ogromni plameni iz naprave za žago. Sreča je bila, da so bili ljudje že budni, oziroma že, pokonci, in zelo brzo so bile tudi požarne brambe, domača ter iz Ponikve in iz Pliberka;, na; kraju požara. Gasilcem je uspelo, da so, preprečili razširitev ognja na gospodarsko in stanovanjsko; poslopje. Mladi gasilec Alojz, Cik se je pri gasilni akciji lahko poškodoval. Nastalo škodo cenijo na okoli 12.000 šilingov, ki pa je verjetno krita, z zavarovalnino, ker uvidevna podjetnika gotovo nista pozabila na primerno zavarovanje.
9QB3BBQCM
Pe ek, 5, september: Lavrencij Sobota, 6. september: Caharija Nedelja, 7. september: Marko Ponedeljek, 8. september: R. M. D. Torek, 9. september: Peter K. Sreda, 10. september: Nikolaj Četrtek, 11. september: Prot. i. H.

Leopold Suhodolčan:
Deček v avtu
CIBBER:
Peter je vse dopoldne preslonel pri oknu. Pritiskal je čelo1 na, okensko šipo in zrl na cesto. Kdaj pa kdaj je pogledal V oblačno neboi, toda nič' ni kazalo, da bi kaj kmalu ponehal dež.
»Očka ne bo predi večerom,« mu je že tretjič rekla mama. »Zatoi bo bolje, če Vzameš knjigo in kaj bereš.«
»Mama, ali lahko grem do Grudnovih,« je zaprosil Peter, ko da ni slišal maminih besed. »Od tam sei lepoi vidi v dolino. Od daleč ga boirn že zagledal...«
Ko je Videl, da je smehljaje skomignila z rameni, je smuknil skozi Vrata.
Očka se je res vrnil šele proti večeTU. Iz mesta je pripeljal niov avto. Dolgo je spravljal denar, da je1 lahko' razveselil družino z Vozilom, ki se je bleščalo, ko da je posrebreno. Peter, ki ga je pričakal sredi ceste blizu Grudnovih, se je pripe-peljal z njim. Iz hiše je prihitela še mama in potem so1 dolgo od Vseh strani opazovali svetlikajočega se konja. In ko sta očka in mama že zdavnaj odšla v hišo, je Peter še Vedno hodil okrog vozila, ga zdaj pa zdiaj nežno pobožal, pa spet zlezel vanj in prijel za Volan. Pred njim se je zasvetila od dežja izprana cesta. Vabila je v sVet, samo motor bi Vključil, pa bi že smuknil poi njej. Njegovi tovariši bi od začudenja dobili Velike oči, ko bi ga zagledali za volanom, tekli bi za njim, mu mahali v pozdrav, Peter pa bi pogle-
V Poljanski dolini je na rebreh Gabrške gore brezno, ki ga Poljanci imenujejo Zlata jama. V tej jami je skrit zaklad: dva sodčka, do Vrha napolnjena z zlatniki. Tod je V davnih, davnih dneh pred Turki bežal Vitez s Starega gradu, ki je sredi viharne noči zajezdil konja jahan-ca, s seboj pa je ponesel ves, denar, ki ga je bil naropal pri tlačanih. Vse nagrabljeno zlato je nasul v diva sodčka in ju privezal na sedlo ter odvihral v črno noč, da bi zlati zaklad skril pred grabežljivimi Turki.
Ali ko jei jezdil in jezdil, je preklinjal, ker ga je močil dež. Na begu pa se mu je prav pod Gabrško goro odtrgal jermen, s katerim je na sedlo otvezel sodček. Sodček z zlatniki je padel na zemljo in zgrmel v prepad. Jezljivi Vitez pa je zaklel:
»Prekleti Zelenjuh, kamor si odnesel prvi sodček, odvleci še drugega!«
Ni še izrekel, ko je zagrmelo' in treščilo, da se je preplašeni, konj z vitezom in drugim sodčkom zvalil v brezno, na vse pa se je vsul plaz, črne zemlje z Gabrške gore.
Na tem kraju, kjer je zakopan zaklad, so poslej Poljanci vsakoi kresno noč vi-
daval na leVoi, na desno in bi jim ponosno odzdravljal. Iz teh frfotajočih misli sta ga predramila očka in mama. Znočilo se je že, zato je očka zapeljal avto V garažo, ki so: jo že prej pripravili.
Ko je potem Peter legel v posteljo, dolgo ni mogel zaspati. Še so mu V ušesih zvenele očkove besede: »V nedeljo se bomo peljali na izlet...« Nenadoma pa, kot da je s postelja vred zaplaval na odprto morje, mehko se je zazibal v spanje. Lep-sončen dan je; bil, avtci je že stal pred hišo. Očka in mama sta sedla na zadnji sedež, Peter pa se je spravil za Volan, čeprav mu je očka ugovarjal, češ da še ni-
koli ni krmaril z avtom po cesti. Toda, očka je bil tokrat docela brez moči, Peter ga ni ubogal; že je vžgal motor in zdrvel z avtom kot podivjana puščica po beli cesti. Mama je prestrašeno kriknila, Peter pa s,e je lahkotno ozrl in sei ji samo nasmehnil. Očka ga je rotil, naj upošteva prometne znake, naj na ovinkih
deli zelenkasta luč. Pričeli so kopati, da bi se prikopali do zlatega zaklada, a njihov trud je bil zaman.
Nedavno so Poljanci spet odšli si krampi in lopatami pod Gabrško' goro, da bi izkopali zlati zakladi Kopali so in kopali, a ker sel do zasutih sodčkov niso prikopali, so dejali:
»Če bomol izkopali oba, sodčka zlatnikov, bomo enega podarili siromakom. Naj bo naše deloi srečna!«
In pljunili so V roke ter kopali in kopali, dokler niso izkopali obeh sodčkov. Komaj pa so ju izvlekli iz jame, so si pomeli roke, si pomežiknili in v en glas izrekli:
»Nič ne bomo dali siromakom, saj so revščine navajeni! Sami smo kopali, sami si bomo zlatnike razdelili!«
Takrat pa sta se sodčka zvalila nazaj v brezno, nanju pa se je vsul tolikšen plaz črne zemlje z Gabrške gore, da se Vsi Poljanci sVoij živ dan nei bi več prikopali do njiju.
Baje še dandanašnji vsako kresno noč čepita ob Zlati jami dva zelena mačka, ki čuvata pogreznjeni zaklad.
zavre in zahupa, toda Peter se za Vse to ni zmenil. Ko' mu je prometni stražnik po-mahal, naj ustavi, je brezumno pognal avto mimo' njega, da se je stražnik prekopicnil V jarek kot slamnati možic. Peter se je glasno' zasmejal, mama pa je proseče vila roke: »Peter, vsaj mene ubogaj ... Tako dober fant si bil doslej, zdaj nas boš pa pogubil. ..« Peter pa se je obnašal, ko da njenih besed sploh ni slišal. Naj vidijo vsi, da sem najslavnejši šofer v deželi, čeprav imam; komaj deset let, si je ošabno govoril. Nepravilno je: prehiteval avtomobile, Vozil po sredi ceste ali pa kar po levi strani, tako se mu je zdelo bolj imenitno, pešci in,biciklisti so se mu preplašeni umikali. Na nekem ovinku pa je zaradi prehitre vožnje zdrsnil s ceste in zaplaval z avtom nad prepad ter začel padati V globina brez dna. Ni se mogel premakniti s sedeža, samo' z rokami si je zakril obraz, ko da je s tisoč vezni trdno privezan; grozeč občutek padanja je začutil V sebi, hotel je zakričati, poklicati na pomoč, pa je spravil iz sebe le nerazločen glas.
In takrat se je prebudil. Bil je že svetel dan. Ko se je ovedel, da leži na postelji, mu je nekoliko' odleglo, grozeči občutek padanja pa: je obležal v njem. Mukoma je Vstal in pohitel k oknu. Očka je že pripeljal avto iz; garaže.
»Očka! Dobro jutro!« ga je poklical. Glas se mu je: nekoliko zatikal. Potem pa je še dorekel: »Obljubi mi, da boš vozil počasi in previdno.«
»No, zdaj mi boš še ti naredil pridigo; od mame sem jo slišal,« se je očka hudomušno nasmehnil.
»Upoštevaj vse prometne znake,« je Peter kot V sanjah govoril dalje.
»Bom.«
»Pravilno prehitevaj in na ovinkih zavri.«
»Bom, bom.«
»Vedi, da soi tudi pešci ljudje. Zato se nikar ne obnašaj, ko da si najslavnejši šofer V deželi.«
»Oho, lej ga! Si vso noč zbiral te pametne besede?«
»Zlasti pa pazi na ovinek nad prepadom.«
»Bom, bom, bom... Še kaj, dragi sinko?«
»V nedeljo', ko pojdemo na izlet, boš šofiral ti.«
»Seveda jaz! Pa menda; nisi mislil til? Zdaj pa srečno! Še službo' bom zamudil, čeprav imam avtoi...«
Previdno je zapeljal na cesto. Peter je Videl, da je tudi mama stala pri oknu in gledala za njim.
CIBBER:
Slepi deček
PoVej mi, bratec, kaj je Luč, ki nikdar je ne bom užil.
Povej mi, bratec, kaj je Vid, ki sem brez njega se rodil.
Poslušam vas, ko pravite:
»Ej, sonček je svetal in Vroč!« Da vroč je, čutim ga. Kako pa dela dan in noč?
Jaz noč in dan določam sam, tako da spim in se igram; in če bi vedno bil zbujen, bi zame Večno trajal dan.
Skrivaj me pomilujete, a jaz vam, rečem to':
Ne vem, za kaj prikrajšan sem, zato mi ni hudo.
Zato' ne pomilujte me!
Moj sVet kot vaš je lep; in srečen sem, kakor vi vsi,,
lEajček in vlak
Že mnogokrat se je pripetilo, da je vlak povozil zajčka. Kako to? Mar zajec ni opazil, da se mu približuje vlak? Mar ni mogel naglo skočiti stran in si rešiti življer n j a?
Zajec je seveda slišal vlak in ga je dobro videl. Če bi se spomnil, da je samo treba skočiti na, leVo ali desno, bi bil rešen. Toda živali na žalost ne znajo razmišljati. Ravnajo se samo po svojem nagonu. Ta jim pa pravi: Če te lovi sovražnik, naglo teci!
Tako Vidite, čepi zajec med tračnicami. Nenadoma zagrmi vlak, zapiska lokomotiva in divja naravnost proti ubogemu zajčku. »Sovražnik prihaja!« pomisli zajec in prične bežati — naravnost po tračnicah. Lokomotiva je seveda mnogo močnejša in hitrejša in naš zajček se boi kmalu znašel pod njenimi kolesi. Lahko si bo rešil življenje samo tedaj, če bodo tračnice napravile ovinek. Tedaj bo' zajček, ki je navajen teči naravnost, izkočil iz tračnic in si rešil življenje.	^
DVE UGANKI
V svatovske barve odet, kot pomladi cvet čez trato leti, na roži obsedi.
(fimsLM)
Slanino) praV rada pokusim, na skorji si zobke obrusim. Gospodinja se name jezi, mačka, se me veseli.
(brstja!)
LOJZE ZUPANC: ZLATA J A IVI A
#. S. FIRŽIAB

c^OBODNIM
SONCEM
DRUGA KNJIGA	POVEST D AVNIH D E D 0 V
87
»Pax, eirene!« je, izpregcvoril Epafrodit in izpustil deklici. In diademčka sta se sklonila na zlatem oklepu Iztoku in Radu.
Narod je molčal kakor zamamljen, samo ognji so prasketali in konji udarjali ob granit. Dekleta so drhtele, očarane od krasote Irenine, vzradoVane od Ljubini-čine sreče:. Sam Epafrodit je obstal kakor izklesana; misel, zamaknjen v ljubeči dvojici, ki sta pili V poljubih srečo, za katero ni izraza in ni besede. Oglavnica mu je zdrsnila z glave, z belimi lasmi, nema-ziljenimi, odkar je odel filozofsko) haljo, se je igral jug, v duši je začul glas; usode: Dovršeno! Česar nimaš sam, česar nisi imel nikoli, to si dal drugim, edino in največje — ljubezen. Dovršeno! V očeh
se mu je zasvetila rosa, raztajalo se mu je srce in mirni stoik si je otrl solzo. Obrnil se je kakor od sramu in se ozrl na zbor deklet. Iz starih sivih oči je šinil plamen začudenja. Njegov umetniški okus je zmagal vihamo čustvo in zašepetal je za,di vl j en:
»Na Afrodito, kak narod! Takih lakti nima, sam dvori Mehercle, nima! Kakor bi hodile z Diano, kakor Atena z Akroi-pole!«*
Vtem je nerodno prikobalil poslednji iz čolna — Radovan. Prijel je za strune in se ozrl Iztoku, po Ireni, p,o Ljubinici. Starega godca je stisnilo v grlu, sladka grenkost mu je zalila oko, ustnici sta se mu stresli. Zajokal bi bil na glas, da ni šiloma potegnil zraka skozi tresoči se nosnici. Premagal; se je in udaril ob plun-ko, tihi molk je bil prebit, iz dekliškega zbora je zadonela ženitna pesem;.
Takrat sei je šele vzdramil Iztok iz omotice . in se domislil Epafrodita. Obrnil se
* Diana — boginja lova. Atena — boginja umetnosti. Akropolis — tempel na griču mesta.
je do njega, bizantinski se priklonil in s prosečimi ustnicami govoril:
»Prejasni, kako; naj ti povrnem?«
»Bodi srečen, Epafroditu ne dolguješ ničesar! Pojdimo! Večer je hladen!«
Vsi sol se okrenili in napotili skozi vrste jezdecev po cesti, preko fora v pre-torij. Za njimi soi se zbrale; deklice krog pevajočega Radovana; tolpa jo Vriskala, vojščaki so' Vzklikali pozdrave.
Epafrodit se je radoval oib silnih velikanih, ki so sedeli na konjih, in ponavljal: »Kakšen narod, kakšen narod!« Iztoku je dejal:
»Mehercle, dobro sem tei izšolal. To so palatinci, ne barbari!«
Ko so dospeli v pretorij, jih je vedel Iztok V sobo, katero je pripravil Ireni. Prav tista je bila, kjer je nekdaj stanovala pri stricu Rus,tiku.
Tu je Irena zagledala ikono Bogorodi-ce na steni. Snela, je diadem, pokleknila pred podobo, nagnila glaVo do tal in molila:
»Hvala, slava, čast in zahvala tebi, Sveta Prečista!«
Kakor gnan s čudovito silo, je upognil Iztok ob njej koleno in šepetal za njo:
»Hvala, slava, čast...«
Epafrodit pa je: V tem hipu razprostrl roke nad klečečima in govoril kakor očak s slovesnim glasom:
»Moj konec je vajin začetek. Česar nisem .imel sam, da,rujem Vama. Zublja, ki sta goreče hrepenela drug po drugem, sta se danes' strnila v en plamen. Nebo naj priliva olja tej sveti luči, da gori jasno do smrti. Mir, mir na veke. Amen.«
Irena se je V solzah dvignila, prijela ga za roko in mu jo poljubila,. Iztok s;e je sklonil do tal in mu poljubil nogo. Epafrodit je dvignil Ireno k sebi, pritisnil jo na prsi, prijel njeno glavoi in ji poljubil čelo. Nato je objel Iztoka, poljubil ga v lice in rekel:
»Blagoslovljen sin treh očetov: Svaru-nov, ki te je rodil, Epafroditov, ki te je učil, in Radovanov, ki je tkal niti usode! Blagoslovljen, svobodni sin svobodnega naroda,!«
»Odpusti laž,« je jecljal Iztok, ko je čul, da ve Epafrodit, kako sta ga z Radovanom prevarila.
« — Štev. 36 (852)	
	naprednih gospodarjev
Kam s sadjem?
Razen redkih krajevnih izjem bomo imeli letos sadno letinot, kot je že leta ni bilo. Drevje je obloženo, da se Veje šibijo. Nekoč veselje kmetovalcev, povzroča letošnja, sadna letina skrbi, kam s sadjem. Sicer pravijo, d!a bo V državnem merilu letina; le povprečna, vendar spričo zaostalosti sadjarstva pričakujejo težave pri vnovčenju sadja, predvsem V pogledu na ceno in izkupiček.
Letošnja sadna letina bo dala veliko sadja za domačo in industrijsko predelavo v razne sadne izdelke, malo pa bo namiznega sadja. Pričakovati je, da bo cena industrijskega sadja zelo nizka, dočim bo namizno' sadje in sadje za uživanje v svežem stanju svojo1 običajno ceno' verjetno držalo:.
Na tem, mestu ni prostora, da bi načeli vprašanje, zakaj je naše sadjarstvo zaostalo; in kaj bi bilo potrebno;, da bi domačemu sadju zboljšali njegovo ime1. Trenutno je važnejše, da pregledamo:, kaj napraviti, dla bomo pri letošnji sadni letini prišli še kolikortoliko na. svoj račun.
Pri dosedanjih opazovanjih se je na trgu pokazala naslednja, slika.:	Zgodnja
jabolka (beličnik) so stala 1 do 4 šil. Že začetkom avgusta si na celovškem trgu od kup- na kmečkem vozu kupil jabolka po' šilingu, na sosedni stojnici pa. so bila
Podobno kot smo: morali opustiti stare, malo rodne sorte, spremeniti in izboljšati načine gnojenja, tako moramo pričeti
misliti tudi1 na to, kako bomo: izboljšali in poglobili omico. z obdelavo.
Oranje do vedno; enake globine je zemljo marsikje izpridilo, pod omico se je naredila1. bolj trda,, slabše propustna in s hrano slaboi oskrbljena plast, imenovana plazina, ki preprečuje koreninam razraščanje V globino. Zategadelj nove sorte, z bolj razvitimi koreninami, kot je n,, pr. hibridna koruza, lahko trpe pomanjkanje vlage in, hrane.
Res je, da ornice dolinske prodnate zemlje skoraj ni mogoče več poglobiti zaradi proda, podobno: tudi ne na plitkih zemljah ali zelo: vlažnih, že zamočvirjenih zemljiščih.
Povsod drugod pa; takoj pričnimo poglabljati in goditi omico. Da se izognemo stalnemu oranju do iste globine:, moramo pod sedanjo omico pripraviti in izboljšati mrtvico, najmanj 5 cm debelo. Če smo: opazili pod ornico plazinoi, potem naj globoko obdelovanje sprva razbije obstoječo plazinoi, ki joi kasneje z globljim oranjem pomešamo z dobro: zagnojeno ornico. Tako nastala globoka brazda bi se obnavljala enkrat V kolobarju. Preveliki bi bili stroški za obdelovanje, če bi Vsako leto globoko zajemali in obračali zemljo, to delajo bolj V suhih predelih. Pa tudi pod globokoi brazdo: se sčasoma pri stalnem oranju na enako: globino; naredi glo-
»Ni bila laž, sin očetov!«
Vtem so prinesli Epafroditovi sužnji z ladje dragocenih daril za, Ireno, jedi in dragega vinai.
Epafrodit je1 sedel za nekaj hipov sredi presrečnih, nato pa je vstal in se poslovil :
»Iztok, moj tek. je dokončan! Bodi zma-galec, bodi slaven in bodi meč maščevanja! Zakaj izvolila tei je usoda:.«
Izpraznili so čaše in ga spremili do morja. Vojska je hrumela V slovesnem pirovanju, morje je vznemirjeno pljuskalo ob bregove;.
»Ne hodi!« je zajokala. Irena in prijela; Epafrodlta za rokloi, ko: je stopal v gugajoči se čolni.
»Da bi ne šel? Jaz grem. Delo je dovršeno! Pridi, smrt!«
Ročno je skočil v čoln, zavil se V plašč, vesla so udarila, čoln se je zazibal na: valove. Ladja je dvignila sidro in odplula s filozofom na jug čakat sredi modiroslov-cev trenutka — žel j ene ure.
ZA SKLEP
Iztoka je objelo kakor mehke tihe sanje, odkar je počivala; na njegovem srcu
jabolka iste sorte označena s ceno 3 do 4 šil. Na kmečkem vozu so jabolka, ležala nesoirtirana v slami in starih zabojih, na stojnici pa je: vabilo lepo sortirano blago v čistih gajbicah in lepem papirju. Dočim so kmečke branjevke svoja jabolka šele prodale, ko so proti opoldnevu v ceni še popustile, se cena jabolk na stojnicah ni premaknila. Podobno: je bilo pri hruškah in. tedne prej pri češnjah.
Ob letošnji letini poznega sadja leži na nas samih, da take pojave preprečimo. Sortirajmo sadje na namizno, jedilno in industrijsko robo! Dovolj je tudi v Podjuni in Rožu praznih sadnih kleti, da v njih — eventuelno proti primerni najemnini — shranimo po sortah, debelosti in čistosti odbrano sadje, s katerim bomo šli na trg šele proti pomladi, ko bo cena bolj-
Zadnjič smo ped naslovom »Zložitev zemljišč — pereč agrotehnični ukrep« na tem mestu obrazložili pomen zložitve; zemljišč ali komasacije;. Zaradi izredno velikega pom -na zložitve zemljišč V naraščajočem tempu razvoja mehanizacije polj-
bokoležeča plazina, ki jo je še težavneje odpraviti.
Prve izkušnje pri nas govore, da posebno na slabših tleh globoka, brazda, ne prija žitom,. Zaradi tega že letos žitom, samo podrahljamo: vsaj za 10—15 centimetrov globlje, kot orjemo; ter jih zagnojimo z rudninskimi gnojili. Pa tudi plug lahko spustimo za nekaj centimetrov globlje kot običajno. To delo opravi najlepše; pod rahli ač. S podrahljevanjem pričnemo globlje obdelovati in utirati globoki brazdi pot. Ped,rahljamo ni zdrobljeno1 mrtvico1 kasneje z globokim Oranjem pomešamo: z godnej-šo omico.
Tisti, ki so že lansko leto podrahljeVali žitom in nameravajo letos pripraviti zemljo okopavinam, pa naj omico poglobijo. Na njivi predhodno izkopljemo več jam, 40 cm globokih, da najprej ugotovimo, za koliko: naj se brazda poglobi. Če se mrtvica močno: loči od ornice1 po barvi, zlogu, rahlosti in je tudi razlika V količini sprstenine (humusa) velika, potem; smemo poglobiti omico le za, nekaj centimetrov, drugače pa tudi več. Če smo pripravili okopavinam večji odmerek gnoja, potem zor jemo za 5 centimetrov globlje; kot običajna. Zagnojena, brazda s,e bo čez; zimo ugodila, s predsetvenoi obdelavo ter kasneje z okopavanjem pa se bo- mrtvica dobro pomešala z omico. Kolobar moramo urediti tako, da bodo okopavine; predpo-sevek žit in bo globoka braizda, namenjena okopavinam, tudi nasledhje leto koristila žitu.
Irena. Pil je iz čaše brezmejne; sreče, katero mu je dodelila usoda. Pil je s skrivnostnimi požirki čisto ljubezen. Kakor ure so tonili dnevi. Jug se; je, prelil v sever. Z gora je rezala' mrzla sapa,. Stari; vojščaki so se s skrbjo: ozirali proti goram, ki so se zavile v sivei megle in grozile s snegom,. Svarunič vojvoda pa ni občutil severa, njega je božal mehki jug, ki ga je dihala Irenina duša.
Ko sta se za, štirinajst dni vrnila: s, pohoda Viljenec in Jarožir, ki sta: predrzna prodrla do Hema in izvojeula krute boje z bizantinskimi legijami, tedaj se je zdramil Iztok in Velel vojski, da se dvigne in odrine: na sever.
Kakor veletok sO; se Valile; čete Slove-nov in, AntoV po poti, ki so; si jot napisale z mečem, in požarom. Telege so škripale pod težo plena,, kj so: ga vozili zmagovalci s seboj. Nepregledna vrsta; govedi in. drobnice se je vila meketajo in mukaje z« vojsko. Kjer so nočevali, tam so piro-Vali in se gostili ob ognjih, ob katerih so; vrteli ražnje in si pripravljali večerje.
Sredi vzorne konjenice sta se; Vozili na pokritem Vozu Irena in Ljubinica. Ob vo-
ša in stanovitnejša od jesenske. Pa tudi jeseni bo prebrano1 sadje prej našlo kupca in zadovoljivo ceno kot pa nesortirana, črviva in škrlupasta zmes vseh sort.
Industrijsko sadje uporabimo:, kolikor je le mogoče:, za izdelavo1 sadnih sokov za dom. Tozadevne naprave in priprave so dosegljive; za Vsakogar. Dvolitrske steklenice stanejo: 4.50 šil. in, jih dobavlja tvrdka O b e r g 1 a s , Glasfabriken Ober-dorf •— Voitsberg, Graz, Bahnhofsgurtel 59. Viške industrijskega sadja pa spravimo pravočasno na trg. d'a ne bodo gnili doma.
Le s sortiranjem sadja na industrijsko; in namizno ter s shranjevanjem zadnjega čez zimo bomo zboljšali ceno in. izkupiček za naše sadje, predvsem pa bomo prispevali k dosegi boljšega imena, kakor ga ima sedaj.
skega dela in potrebe povečanja produktivnosti, na osebo v kmetijstvu, se bomo danes pričeli pogovarjati o poteku zlcžit-ve zemljišč.
Potek zložitve zemljišč predpisuje poseben zakon. Na Koroškem se proces zložitve odvija po zakonu o; strukturi, kmetijskih zemljišč. (FlurVerfassungsgesetz.) od 7. decembra, 1935. Po; tem zakonu prične agrarna okrajna oblast z zlcžitvijo zemljišč na predlog lastnikov zemljišč, to je soseščino ali vasi. Lahko pa se predlog za zložitev stavi tudi uradnim potom ali pa s strani kmetijske zbornice.
Predlog za zložitev zemljišč V zaokroženem območju soseščine bo: sprejet, če ga je stavila in podpisala vsaj polovica lastnikov zemljišč, ki jih bo zložitev zajela. Agrarna okrajna oblast pa bo predlog tudi vzela na, znanje, če; ga je podpisala le tretjina prizadetih kmetov, vendar mera V tem primeru biti skupni katastralni čisti dobiček njihovih zemljišč večji kakor pa od zemljišč kmetov, ki predloga za zložitev niso, podpisali. Na predlog ene četrtine lastnikov agrarna okrajna oblast tudi prične z zložitvijo, vendar mora prej namen zložitve javno razglasiti in pozvati, ostale lastnike zajetih zemljišč, da V teku enega meseca vložijo pismeni ugovor proti zložitvi. Če v teku enega meseca Vsaj polovica lastnikov ne vloži pismenega ugovora,, agrarna okrajna oblast z zložitvijo prične.
Ta določila, veljajo za zložitev kmetijskih zemljišč. Za zložitev gozdnih zemljišč predvideva zakon drugačne pogoje, Vendar do zložitve v gozdu skoraj nikjer ne pridle.
Potek zložitve zemljišč pa je naslednji:
Ko so dani ravnokar navedeni pogoji, izda: agrarna okrajna oblast odlok o pričetku zložitve zemljišč s točno navedenim območjem, ki ga bo zložitev zajela. Vsak lastnik, ki prej predloga ni podpisal, ima sedaj priložnost, da proti zložit-
zu sta jezdila, Iztok in Rado, za vozom pa je vlekel slok hunski konj dvokolnico, na, kateri se ja sredi čutar utaboril Radovan. Neusmiljeno: je bil na plunko in takisto: neusmiljeno; praznil čutare, da mu je glava med petjem omahovala, in se gugala na, desno in levo:. Daši je na Hemu že naletaval sneg, soi prišli vendar brez nezgod do Donave. Tam so dva dni rajali in polagali bogovom, na; žrtvenike' obilnih darov. To so storili za slovo, ker so se čete Antov ločile; od! Slovenov. Svete prisege ljubezni in bratoljublja so si prisegali in v i obljubili, kadar koli jih pozove Iztok, da takoj izdero kopja in, gredo za njim kamor koli.
Ko so Sloveni prišli V gradišče, je> tičal starosta SVarun v tesnem, stanu in ležal top, kakor mrtev n,a ovčji koži. Bučanje rogov ga ni predramilo. Skrb in žalost sta ga upognili in mu izpili kri, da, je; bil nem, in gluh za Vse, kar se je1 godilo V gradišču. Ko je začul Iztokov glas, s© je zganil na ležišču, zamrmral nerazločne besede in ni odprl oči. Ko pa jei začutil mehko roko Ljubimce; na mrzlem čelu, je dvignil trudne veke, kakor skozi mrak je
'Načela zlcžiive zemljišč ali
homasacije
Poglobimo orn/co
5. september 1958
vi vloži pismeni priziv, kjer lahko: ospo-rava, zakonitost dosedanjih predpriprav za zložitev.
Če V določenem času ograma okrajna oblast ni prejela priziva oz. kol je prizive rešila, prične zložitev podrobno pripravljati. V zemljiški knjigi okrajnega sodišča in piri katastrskem uradu si preskrbi potrebni načrt zajetega zemljišča in izmer ro vsake parcele posebej. Istočasno: skliče zborovanje vseh prizadetih lastnikov zemljišč, dla izvolijo; svoij odbor zaupnikov ter potrebno številoi cenilcev zemljišč. Le-ti potem delajo roko; v roki s, strokovnjaki agrarne okrajne oblasti in tam zastopajo interese prizadetih.
Sedaj se prične najvažnejše delo zložitve — ocena, vrednosti sedanjih zemljišč. Pri ocenjevanju zemljišč naj bi sodelovali vsi lastniki, kajti ocena zemljišč: je največji doprinos, za dobro in Vsestransko zadovoljivo z zložitev zemljišč.
Seznam lastnikov, seznam in izmero zajetih zemljišč in oceno njihove vrednosti imenujemo; izkaz stanja posesti — Besitz-standsnachweis. Po: zaključenem, ocenjevanju agrarna, okrajna oblast sestavi ocenjevalni načrt — Bewertungs,pla,n. Ocenjevalni načrt in izkaz stanja posesti mora agrarna okrajna oblast predložiti zboru prizadetih lastnikov za 14 dni v vpogled, ki navrh V teku 8 dni vložijo pritožbo na deželni agrarni senat, če se pri oceni zemljišč čutijo prikrajšane. Dobre tri tedne ima torej vsak, katerega: zemljišča so v zložitev vključena, časa, da se izogne eventuelni poznejši škodi zaradi prenizke ocenitve svojih zemljišč.
5V® ztimittd.imG pmšen/a ziftt jsvedL selvijc
Prizadevanje za dosego višjega donosa pri žitu ni samo v čim skrbnejši obdelavi zemlje in harmoničnem, gnojenju, temveč tudi v obvarovanju posevka pred raznimi boleznimi in: škodljivci. Prvi in najvažnejši ukrep v tej smeri ie razkuževanje semenja pred setvijo potom prašenja. S praženjem semenja obvarujemo; posevek pred snežno plesnijo in raznimi oblikami snet-ljavosti, pa tudi pred drugimi škodljivci in boleznimi. Korist prašenja je mnogo večja od njegovih stroškov. Zato; opraši-mo žito, preden ga bomo sejali, z ustreznimi pripravki kot so Abavit, Gervit, Ce-resan in drugi.
PRAKTIČNI NASVETI
Premalo kuhana ali premalo sladkana marmelada rada plesni. V tem primeru pazljivo odstranimo plesnivo: kapico z žličko. Notranjo stran kozarca skrbno očistimo s suho krpo. Na marmealdo pa denimo toliko sladkorja, da se napravi zaščitna plast. Marmelado ponovno: zavežemo in znova bo užitna.
Sir običajno težko razrežemo v tanke rezine, posebno če je mehak. Če n,cž, s katerim režemo sir, poprej segrejemo, bomo lahko narezali tanke, lepe rezine.
prodiralo njegovo oko, jasniti se je pričelo v njegovem duhu, ustnice so se; premikale, trudna roka je tipaje iskala krog sebe. Sključeni starosta se je oprt na, Iztoka: dvignil nai ležišču. Iz, prsi se mu je izvil vzdih, kakor bi s,e prebudil iz težkih sanj. Oči so mu hipoma oživele, pogledaf je krog sebe in razkrilil roke in segel po Iztoku in po Ireni, potem pa zaplakal kakor dete.
Potekla je zima. Starosta, ni učakal, da bi dvignil v naročje vnuka; junačka, ki ga je podarila Irena Iztoku. Prej je prišla Morana in mu podala, ledeno roko.
Irena je rodila: sedem dečkov, vrlih so-kčlov, Iztokov duh pa! je rodil tisoče1, ki soi se vojskovali z Bizantinci, prehodili Ilirijo, dospeli v Helado d!o Epafrodi' _.v -ga groba in potrkali na vrata samega Bizanca.
Huni so iskali pri njih zavetja in gostoljubja, obrski kakan, je odpovedal zvezo: Bizancu in prosil prijateljstva Slovenov in Antov, ki stol napolnjeni z Iztokovim duhom živeli v bratski slogi in uživali slavo pod svobodnim soncem.
(Konec)
Ea oddih IN RAZVEDRILO
Stefania Grodzienska
Idravž/en/e
m.zoscenko: Dogodek ns ulici
»V medicini ni naključij. Vaš organizem popolnoma enostavno ne prenese tega mazila, zastrupljen je. Pogost pojav.«
Zapisal mi je tablete proti glavobolu.
Pci enem tednu sem bila zopet pri njem in mu stisnila roke.
»Kakšna čudovita znanost je naša medicina! Pomislite vendar, komaj požre človek nekaj tablet, in že je konec glavobo- , la. Vi ste moj dobrotnik, gospod doktor!«
Zdravnik se je skromno priklonil in me povprašal, kako se sicer počutim.
»Počutila bi se izvrstno, če bi me ne motilo razbijanje srca, bolečine v jetrih, nerazpoložen želodec in nespečnost.«
In zapisal mi je primerna zdravila.
A. P. CEHOV:
Sergeja Aleksejiča Dibkina;, ljubitelja odrske umetnosti, belijo zobje. Po zagotovitvah izkušenih gospa in moskovskih zobozdravnikov so tri različne Vrste zobobola: revmatični, živčni in kostni; toda le poglejte obraz nesrečnega, Dibkina, in postalo vam bo jasno, da njegova bolečina ne izvira iz nobene od naštetih zvrsti. Zdi se, da se je sam, vrag s svojimi vragolijami naselil V njegov zob in tam praska, grize, in zbada z rožički. Nesrečniku poka glava, pred očmi se mu temni in v nosu ga ščegeta. Z obema rokama; se, drži za desno; lice, teka iz kota v kot in vpije v brezupnem položaju . . .
»Tak pomagajte mi!« vpije cepetajoč z nogami. »Ustrelil se bom, vrag naj me vzame!«
Kuharica mu svetuje, naj izpira zobe' z žganjem, mama, naj obloži obraz z nastrganim hrenom, namočenim v petroleju; sestra priporoča kolonjsko vodo, pomešano s črnilom, leta, pa mu je natrla dlesni z jodom... Toda po Vseh teh sredstvih je on le zadišal poi zdravilih, ponorel je in začel še glasneje vpiti. Preostaja mu samo še eno nepreizkušeno sredstvo; — da si požene kroglo v čelo ali pa, da izpije tri steklenice konjaka in onesveščen zaspi ... No vendar, končno se najde pameten človek, ki Dibkinu nasvetuje, naj se odpelje nal Tversko, v Zagvozdikonovo hišo, kjeT živi zobozdravnik Karkman, ki zna, izpuliti zob hitro1 brez bolečin in poceni. Dibkin se tega nasveta, oprime, kot pijanec plotu, obleče plašč in z izvoščkom hiti na nasvetovani naslov. Že je na' Sa-dovu, na Tverski. Končno, tukaj je plošča,: »Zobozdravnik J. A. Karkman«. Stoj!
Po kapljicah za srce mi je postalo slabo;, po injekcijah za jetra sem dobila izpuščaje, po paških za želodec sem postala hripava. Preti nespečnosti mi je priporočil zdravnik sprehode. Na sprehodih sem dobila kurje oči.
Ko sem zopet prišla k zdravniku, sem dejala skesano:,
»Kako napak je Vendar, če človek ne povpraša zdravnika za svet. Kupila sem si obliž za kurje oči, ker vas nisem, hotela vznemirjati, toda kurje oči sol še Vedno tukaj. Šele po lastnih bridkih izkušnjah se človek nauči ceniti strokovnjake. Tako me je Vsa ta stvar silno vznemirila!«
»Petem se vendar vsak dan hladno oprhajte!« mi. je svetoval zdravnik.
zobje!
Dibkin skoči na tla in se stokajoč vzpenja po kamnitih stopnicah. S tolikšnim besom pritiska na zvonec, da se mu lomi njegov elegantni noht.
»Je doma? Sprejema?« vprašuje sobarico. »Izvolite, sprejema ...«
Še minuta in nesrečnikova glava bo; počila od bolečine. Kot nor, pravzaprav kot mež, ki ga je Vrla žena polila s, kropom, skoči V čakalnico, in ... oh, strahota!
Čakalnica je bila natlačena. Dibkin steče k vratom kabineta, toda, prijemajo ga za rokav in mu razlagajo, da mora čakati v Vrsti...
»Toda jaz trpim,!« se protivi. »Hudič ga vzemi, preživljam, strašne minute!«
»In kaj zato?« mu ravnodušno edgovar-jajo. »Tudi nam, ni prijetno.« Naš junak onemoglo pade v naslonjač, drži se za. obe lici in čaka. Obraz ima kot z jesihom umit, v očeh solze.. .
»To je strašno!« stoka. »Oh, umiiiram!«
»Ubogi mladi človek!« Vzdihuje dama, ki sedi poleg njega. »Jaz trpim prav tako kot Vi: rodni otroci so me; napodili iz lastne hiše!« Noben napredni finančni članek niti drama s človečanskim, idealom ne moreta biti dolgočasnejša, kot je sedenje v čakalnici. Mine ura, dve, tri, ubogi Dibkin pa še vedno sedi v naslonjaču in sto-
Kathy Korb: Preizkušnja sposobnosti
»Pravzaprav se niti ne počutim slabo;, gospod doktor,« sem dejala. »Toda mnenja sem, da je potrebno naš nepopolni mehanizem od časa do časa prekontrolirati in če je potrebno, takorekoč obnoviti. Laže je preprečevati kot kasneje zdraviti kakšno hudo bolezen, ali ne? Torej, gospod doktor, morda bi me hoteli nekoliko pretipati, če vse funkcionira, kot je potrebno?«
Zdravnik me je precej natanko pretipal in poslušal, to moram, resnično; priznati. Vendar je samo zmajeval z glavo, kot da bi mu bilo žal, da ne more ničesar najti. Končna me je udaril s; kladivcem po kolenu in zasijal:
»Vaši živci niso popolnoma, v redu; ne bilo bi slaboi, če bi jih nekoliko; ozdravili. Hladne kopeli zjutraj in zvečer vam bodo zelo; dobro; dele!«
Tako sem se vsak dan zjutraj in zvečer hladno oprhala. Nekaj dni kasneje sem bila že zopet pri zdravniku.
»Prišla sem se vam zahvalit, gospod doktor«, sem dejala. »Moji živci so zdaj mnogo boljši. Hladne prhe so; mi izvrstno pomagale. Le da sem se, mimogrede omenjeno, nalezla nahoda.«
Doktor je bil vesel, da je zdravljenje pokazalo tako lep uspeh. »Kar pa zadeva nahod,« je dejal, »pozna znanost tudi takšne primere. To prihaja od hladilih prh.«
Zapisal mi je tablete. Zahvalila sem se mu in odšla, toda naslednjega dne sem se že pripeljala k njemu z avtotaksijem.
»Izredno hvaležna, sem vam, gospod doktor. Dali ste mi odlično sredstvo, nahoda enostavno ni več. Toda zdaj trpim kar naprej zaradi slabosti V želodcu.«
»Takšna reakcija na te; tablete ni preveč pogostna,« me je1 potolažil »Vendar se dogaja.«
Dal mi je injekcijo atropina, po kateri je slabost takoj minila — toda namesto; tega sem postala hripava.
»Atropin posuši sluznice,« mi je pojasnil. »Od tod hripavost. To je precej pogost pojav.«
Zapisal mi je sirup; proti’ hripavosti.
Po nekaj dneh sem ga ponovno obiskala.
»Čudodelen sirup ste mi zapisali, gospod doktor. Skoro neverjetno. Po dveh dneh je bilo hripavosti konec. Pač pa, ker sem; že tukaj, bi Vas prosila;, da pogledate kaj imam tukajle?«
Pogledal je in zasijal.
»Izpuščaj! V redu. To; je odi sirupa. Pogost pojav. To bomo kmalu odpravili.«
Zapisal mi je heko mazilo.
Tri dni kasneje sem zopet prišla.
»Res ne Vem, kako se vam naj zahvalim. Izpuščaja je bilo; kar hipoma konec. Toda že tri dni imam silen glavobol. Takšno naključje!«
Šel sem po; ulici Tretjega julija. Hitel sem na delo. In zagledam, kako nekaj sovjetskih državljanov precej čudno; hedi po pločniku in nekaj opazuje. In vsi mimoidoči so pristopili k njim, gledali in kazali s prsti.
Komaj minuta je minila,, ko sem tudi jaz prihitel na kraj dogodka — gneča je bila, nisem se mogel preriniti.
Spraševal sem:
»Kaj se je zgodilo, dragi državljani?«
Odgovarjali so:
»No, dragi državljani, aretiral jo je, na milico j o; vodi.«
Prerival sem se, stopil na rob pločnika. Vidim — zares: Vodi miličnik nekakšno škodljivo državljanko.
Kazalo je, da se; mu zelo upira, drobne;, počasi je hodila in prestrašeno; pogledovala državljane — mogoče' se je bala linčanja. Celo; k spremljevalcu se je stiskala — kot da bi ga za Vsak primer prosila
zaščite.
Gledalci V zadnjih Vrstah so pritisnili. Saj bi tudi oni radi videli, kako zbegana, je arentiranka.
Začela je nastajati prava gneča..
Miličnik je odkritosrčno prosil, kričal:
»Državljani, razidite se, prosim vas, Kaj Pa mislite, saj se ni nič zgodilo. Pustite mimodočim naprej!«
Kaj pa še! Niso pustili.
Neka starka, božji cvetek, se je rinila skozi gručo.
»Kaj pa je,« je govorila, »če je kaj hujšega? Zakaj so se ljudje zbrali? Poglejte, mogoče je ubila svojega moža, pa jo peljejo na milico.«
Med množico; je zahrumelo.
A-a, pač, krastača rejena... zadaviti je treba take, brez milosti. . . Dali smo jim svobodo, one pa so se spravile na, može;...«
Miličnik je videl: zadeva je umazana — grdo dolžijo pravkar aretirano državljanko;.
»Državljani,«, je zavpil, »razidite; se, ali pa bom zapiskal na, piščalko!«
»Zapiskaj,« so; govorili, »ali ti je žal.«
Kmalu je prišla milica na konjih.
Obkrožili so ljudi na pločniku, izpraznili cesto.
Poveljnik patrole je vpil:
»Tak razidite se že, državljani! Vse je v redu! Nič posebnega se ni pripetilo... Samo miličnik sei je s svojo; znanko ped roko sprehajal po cesti...«
No, končno se je začela množica po malem razhajati. Torej je res! povsem vsakdanja zadeva — zakaj pač se V prostem času miličnik ne bi smel sprehoditi z znano državljanko? Prosim, kar izvoli naj!
In razšli so se.
»No;, prav pa poizkusite,« je rekel Win-ter, ki je imel največjo trgovino s krznom v mestu. Kandidakto je gledal pol sočutno, pol nezaupljivo.
»Kdaj se; je zgodilo?« jo je; vprašal.
»Pred šestimi meseci,« je odgovorila mlada žena skromne, a prikupne; zunanjosti. Pred šestimi meseci je pri avtomobilski nesreči izgubila moža, bilo mu je komaj trideset let in ni mislil na smrt, zato tudi ni poskrbel za zavarovalnino. Njej .pa je bilo težko preživljati dvoje otrok.
»Dobro,« je ponovil Winter, »povprašal sem, Vaša priporočila so dobra. Vzamem vas na poskušnjo...«
»Ne bo; Vam žal, če me sprejmete,« ga je prepričevala. »Obljubim vam ...«
»Od obljub nimam nič,« jo; je zavrnil, »prav zares nič. Preizkusil bom Vašo sposobnost, zakaj Vedeti moram, ali se obne-sete za ta poklic. Še danes boste; to pokazali.«
Spet jo je kritično gledal. Čedna, spretna mlada žena, o; tem ni dvoma, je ugotavljal. Vendar je nemara malce preveč boječa in kot zastopnica njegovega podjetja, premalo odločna. S takimi uslužbenkami Win,ter ni imel dobrih izkušenj. Ali so se s kupci predobro; razumele — v tem primeru so pozneje nastale nevšečnosti — ali pa sol bile; neprijazne; in so* s svojim Vedenjem odbijale stranke.
»Tu imate račun za, osemnajst tisoč šilingov,« je1 nadaljeval Winter. »Ebervvurzu smo ga poslali že dvakrat, vendar brez uspeha. Če boste prinesli ta denar, dobite dobro službo.«
»Samo še vprašanje,« je rekla mlada žena. »Kaj menite, ali ima ta Eberwurz
ka. Doma so že; zdavnaj pokosili in bliža se ura popoldanskega čaja, on pa še vedno sedi. Z zobom pa je vsako minuto huje in huje... No, vendar, mučeniška Večnost se je končala in Dibkin je na vrsti. Skoči iz naslonjača in steče V kabinet.
»Za božjo voljo!« stoka, kol pada na stol in odpira usta. »Prosim Vas!«
»Kaj? Kaj želite?« ga vpraša lastnik kabineta,, dolgolasi plavolasec z naočniki.
»Izpulite! Izpulite!« pripoveduje zasoplo Dibkin.
»Kaj naj izpulim,?«
»Oh, ljubi bog! Zob!«
»Čudno!« skomizgne plavolasec z rameni. »Gospod šaljivec, jaz nimam časa in vas prosim, povejte mi: kaj želite?«
Dibkin odpira usta kot morski pes in stoka:
»Izrujte, izrujte! Kdor umira, temu ni do šale! Izpulite, za božjo!Voljo!«
»Hm... Če vas zobje bole, izvolite k zobozdravniku.«
Dibkin Vstaja; in z odprtimi usti strmi v plavolasca
»Da, seveda, jaz sem odvetnik!... nadaljuje ta. »Če potrebujete zobozdravnika, pojdite h Karkmanu. On stanuje v spodnjem nadstropju...«
D*0»M‘I*S‘L«I»C*E
Ljubezen je poezija, zakon proza. Toda pomnite, da so tudi sladkobne pesmice in močna, pesniško lepa proza.
*
Pristna lepota žene se nikrad ne izgubi; samo skrije se v njeno' notranjost.
Največja sreča: ljubil je boginjo, se oženil z žensko in živi s tovarišico.
*
Mnogi zaljubljenci, ki so umrli drug za drugega, bi skupaj ne mogli živeti.
*
Hudo; z dobrim poplačati ni navadno nič drugega kot potuhnjeno maščevanje: vsaj moralno mu prisoliš klofuto.
*
Obvladana strast je kot ogenj v peči, neobvladana kot ogenj v tramovju.
*
Bodi prizanesljiv z drugimi, ker poznaš njihove slabosti, in strog s seboj, ker poznaš svoje slabosti.
*
Oko za oko, zob za zob — zakaj pa ne še: darilo za darilo!
pri svojih drugih dobaviteljih še več neplačanih računov.«
Winter se je zakrohotal. »Seveda jih ima! V mestu je na glasu kot človek z največ dolgovi. Druga podjetja so; že; zdavnaj izgubila sleherno upanje in ga ^ spl oh ne terjajo; Več.«
Kandidatka je bila z odgovorom očitno zadovoljna. Pokimala je in rekla: »To sem želela Vedeti. Prepričani bodite, da bo Eberwurz poravnal račun.«
»Le počasi,« ji je ugovarjal Winter. »Vse kaže, dal precenjujete svoje moči.« Sam zase je mrmral, ko je ona zaprla vrata za seboj: »Morda pa le ni tako boječa, kot je videti. Ta reč me res zanima.«
Čez dobro uro; se je žena vrnila. »Aha, gospoda Ebervvurza ni bilo doma, kajne?« ji je Win,ter stopil naproti in jo gledal pol šaljivoi, pol jezno. »Nalagal vas je. Tak star izgovor, pa ga ne poznate,« je še razpredal svoje misli.
Kandidatka pa je tiho odprla torbico in vzela iz nje omot. »Tu je denar,« je rekla.
Winterju je zaprlo sapo. Pograbil je zavitek, preštel denar in Vsak bankovec posebej pogledal proti luči,, ali ni morda ponarejen. Pa so bili vsi pravi.
»Le kako; Vam je to uspelo?« je bil ves iz sebe. »Prava čarovnija!«
»Povedala sem mu, naj navsezadnje plača ta račun, sicer bom šla k vsem drugim upnikom in jim rekla...«
»Da ni plačal, kajne? Kakor da bi upniki tega ne Vedeli...«
»Ne, ne! Rekla sem mu, da bom vsem drugim povedala, da je poravnal račun. No in tega se je tako ustrašil, da mi je takoj dal denar, le obljubiti sem mu morala, da bom molčala.«
Stran $
Celovec, petek, 5. september 1958	Štev. 36 (852)
Avstrijsko gospodarstvo zastopano na 12 mednarodnih sejmih
Iz poročila, ki ga je izdal institut za gospodarsko pospeševanje je razvidno, da bo Avstrija tekoma letošnje jeseni imela svoje gospodarstvo zastopano na 12 mednarodnih jesenskih sejmih. In sicer bo na devetih sejmih zastopana z kolektivnimi razstavami, dveh sejmov se bo udeležila z reprezentativnimi razstavami, na enem sejmu pa bo imela samo informativno stojnico.
In sicer bo institut za gospodarsko pospeševanje priredil skupinske razstave na mednarodnih jesenskih velesejmih v Thes-salonikiju, v Leipzigu, Frankfurtu, Plovdivu, Zagrebu, Damasku, Izmiru, na sejmu Afganistana V Kabulu in na. južnoti-rolskem sejmu v Bozenu. Vsi omenjeni sejmi bodo tekom tega meseca in se tudi zaključijo ta mesec.
Z reprezentativnimi razstavami, ki imajoi
namenprikazati prvovrstne produkte avstrijskega rokodlelstVa in domače industrije, pa je Avstrija sodelovala na mednarod- ' nem beograjskem sejmu tehnike in tehničnih dosežkov, ki je bil od 23. avgusta do 2. septembra. Sodelovala pa bo s. pcdOto-noi razstavo tudi na nemški industrijski razstavi V Berlinu od 6. do 21. septembra.
Prvič pa bo letos, zvezna, zbornica zastopana z; gospodarsko' informativno stojnico na sejmu V Tunisu, ki bo od 8. oktobra do 2. novembra t. 1. Namen te stojnice je dati interesentom za avstrijske produkte informacije gospodarskega in trgovskopolitičnega značaja.
V juniju leta 1959 pa bosta institut za gospodarsko pospeševanje in zvezna zbornica priredili V Moskvi Avstrijsko gospodarsko razstavo. K sodelovanju se je priglasilo' doslej že 200 podjetij.
Okoli 5000 biokemikov se je zbralo na Dunaju
Največji znanstveni kongres, kar jih je Dunaj kdaj koli doživel, se je v ponedeljek začel V prostorih dunajske univerze, in sicer IV. mednarodni kongres biokemikov, ki se ga je udeležila okoli 5000 znanstvenikov iz 53 dežel Vseh kontinentov. Kongres, ki zaseda pod pokroviteljstvom zveznega prezidenta, dr. Scharfa, bo trajal 6 dni. Delo kongresa poteka v posebnih komisijah v 30 dvoranah in učilnicah univerzitetnega poslopja. Prijavljenih
je bilo okoli 1600 referatov o najnovejših rezultatih s področja biokemije. Kongres naj bi izmenjal izkušnje na področjih biokemije in njene uporabe V zdravstvene in druge namene. Največ refeiratov in kore-feratoV SO’ predložili biokemiki iz ZDA in Velike: Britanije. Tudi 40 jugoslovanskih znanstvenikov, ki sodelujejo na kongresu, je prijavilo 20 zasebnih ali skupnih referatov.
Izreden uspeh slovenskih pevcev v Arezzu
Od četrtka do nedelje preteklega tedna je bil v Arezzu V Italiji mednarodni festival pevskih zborov, na katerem je bila izredno ostra konkurenca v boju za prva mesta. Kljub ostri borbi pa, so imeli jugoslovanski pevski zbori mnogo uspeha in si priborili častna mesta. Tako' si je akademski pevski zbor primorskih študentov »Vinko Vodopivec« pod vodstvom dirigenta Antona Nanuta priboril prvo me-
sto v III. skupini in 6. mesto V II. skupini. Pevski zbor »Slava Klavora« pa je' zasedel 5. mesto v drugi skupini. Pevovodjo primorskih študentov SO’ italijanski dirigenti nagradili kot najboljšega dirigenta s srebrno medaljo. Uspeh slovenskih pevskih zborov na mednarodnem tekmovanju je prodoren uspeh slovenske pesmi pred mednarodno publiko in strogo žirijo.
75-letnica naj večje naravne katastrofe nasvetu
To se je zgodilo pred 75 leti, od 26. do 29. avgusta leta 1883. V teh dneh je eksplodiral Krakatau, gorat otok v Sund-skem prelivu med Javo in Sumatro. Bila je to največja naravna katastrofa, kar jih človeštvo pomni; in ta žalostni rekord drži še danes. Nihče takrat ni kaj slutil o preteči katastrofi, ker vulkan je od leta 1864. naprej Veljal za ugaslega. 20. maja 1883 je sicer zopet začel pošiljati goste oblake proti nebu, Vendar to' nikogar ni vznemirjalo. Ta del našega planeta je poln večjih in manjših vulkanskih žrel, saj se nad JaVo dviga 125 delujočih vulkanskih gora, na otoku Borneo pa, jih je še več. Tudi v morju okoli tega otočja je Več vulkanskih izbruhov na leto' in tako se pojavljajo novi otoki, ki pa kmalu zcpet izginejo. Vse kaže, da zemlja v tem delu sveta še ni dokončno »dozorela« in da še vedno išče svojo dokončno obliko.
26. avgusta, pred 75 leti so prvei eksplozije stresle otok Krakatau in ga dobesedno raztrgale, tako da je morje vdrlo v vulkanska žrela. Vendar so bile velikanske vodne maše proti podzemski ognjeni gmoti brez moči. Voda s,e je pod' vplivom močnega ognja preoblikovala v paro in otok spremenila V Velikanski parni kotel pod prevelikim pritiskom. Pritisk je naraščal in 27. avgusta ob 10. uri jei prišlo do strašanske eksplozije: cela gora je zletela V zrak. Eksplozija je bila tako močna, da je morje vzvalovilo 100 meitroV visoko in ti Valovi so z brzinoi 500 kilometrov na uro oddivjali v vse smeri. Valovi so uničili vse, kar so dosegli: ubitih je bilo:
36.000	ljudi, obale okoliškega otočja so bile preplavljene in vse je bilo uničeno; in porušeno, luke so izginile. Valovi so odnesli neko ladjo tri kilometre V notranjost celine ter jo odložili 10 metrov nad morsko gladino na suhem, kjer je ostala kot strašna razbitina. Skupno je bilo pri tej katastrofi uničenih in potopljenih okoli 5000 ladij.
Celo 8000 kilometrov od kraja strašne nesreče, v južnoafriški luki Port Elisabeth, so videli razburkano morje. Tudi Severno morje ni ostalo nedotaknjeno. Razen tega pa so bili! Vsi, ljudje nai svetu priča strašne katastrofe, saj so videli velikanske množine; prahu, ki so V velikanskih oblakih potovale 35 km visoko okoli na-
Sadna drevesca vseh vrst in sort,
za 20 °/o ceneje kot drugod, dobavi drevesnica inž. Marko Polže? pd. Vazar p. Št. Vid v Podjuni — St. Veit im Jauntal.
šega planeta. Prav potovanje prašnih oblakov je znanstvenike prvič opozorilo na močne višinske Vetrove, ki imajo V današnjem času za letalstvo in izstreljevanje raket Velik pomen.
Število prejemnikov rent v Avstriji
Po podatkih Glavne zveze avstrijskih zavarovalnic je 1. januarja letos znašalo število prejemnikov rent 808.317, do 30. junija pa naraslo' na 812.848 oseb. Med temi prejema nezgodne rente 96.936, delavske 539.392, nameščenske 147.819 in rudarske 28.739 oseb. Rente zaradi zmanjšanja delovne sposobnosti prejema 276.378, starostne rente pa 204.478, nadalje rente za vdove 233.354 in za osirotele 98.638 oseb. Koncem junija je bilo 2,162.257 bolniško zavarovanih zaposlenih in sicer 1,469.680 delavcev in 682.577 nameščencev.
Plemenska sejma v Lienzu in v Št. Vidu ob Glini
Živinorejska zveza pinzgavskega, goveda za Koroško in Vzhodno Tirolsko priredi svoj letošnji drugi plemenski sejem v petek, 12, septembra 1958 ob 9 uri dopoldne. Na sejmu bo 140 bikov in 140 krav in telic.
Istega dne ob 9.30 uri priredi živinorejska zVeza za marijadvorsko govedo svoj 86. plemenski sejem, V Št. Vidu ob Glini, kjer bo naprodaj 50 plemenskih bikov in 60 brejih krav in telic.
V Avstriji plačujejo največ prostega časa
Po statistiki znaša V Avstriji povprečna doba dopustov 22 dni. V Franciji trajajo dopusti povprečno 21 dni, V Nemčiji 20, nato sledijo Švedlska in Danska z 18, Italija s 17, Švica s 15, Holandska s, 14 in Belgija z 8 do 12 dnevi. Tudi glede plačanih prazniš kih dfai zavzema, Avstrija prVo mesto: med evropskimi državami.
tj Elektro-podjetje	Naprave za napeljavo toka
	Instalacije
H Michael J, H o 11 a u f	Naprave za zaščito proti streli
w	Električne
y Pliberk - Bleiburg	potrebščine
Opozarjamo na dopis »Dokončana	je elektrifikacija v
bistriški ob&ini“ v prejšnji številki Slovenskega vestnika	

RADIO CELOVEC
Poročila dnevno: I. program. — 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 17.00, 20.00, 22.00.
II. program. — 6.00, 7.00, 13.00. 17.00 19.00, 22.00.
Vsakodnevne oddaje: I. program: 5.55 Oddaja za kmete — 6.00 Vedri zvoki —
7.00	Pisan spored za jutranjo uro — 7.55 Zveneče razno — 9.00 Pozdrav nate —
10.10	Gospodinjski magacin — 11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.03 Pestro mešano — 13.00 Opoldanski koncert — 14.45 Prav za vas — 15.45 Iz književnosti — 17.55 Sami šlagerji
—	19.30 Odmev časa.
Sobota, 6. september:
I.	program: 8.45 Širni pisani svet —
9.00	Od. pesmi do pesmi — od srca do srca (slov.) — 14.30 Pozdrav nate — 15.30 Z vseh dolin zven' — 16.60 Oddaja za mladino — 20.15 Glasba ne pozna meja.
II.	program: 9.45 Bavarska in švedska ljudska glasba — 11.00 Pisan spofed ljudskih melodij — 14.45 Tehnični pregled — 15.00 Sonce, poletje in glasba — 19.35 Operni koncert — 20.15 Holandska v boju z morjem.
Nedelja, 7. september:
I.	program: 6.10 Vesele melodije —
7.30	S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo (slov.) — 9.00 Veselite se življenja
—	11.30 Veselo petje, veselo igranje — 14.30 Pozdrav nate — 17.05 Plesna glasba — 19.00 Športna poročila — 20.10 Kritično zakonsko leto — 21.10 Večerni koncert.
II.	program: 7.05 Godba na pihala —
11.00	Zborovski in orkestralni koncert —
15.00	Sonce, poletje in glasba — 18.00 Zabavna glasba — 20.00 Opereta.
Ponedeljek, 8. september:
I. program: 8.45 Zapiski iz domovine
—	14.00 Poročila, objave. Za dober začetek (slov.) — 16.00 Glasba iz filmov — 17.10 Popoldanski koncert — 18.30 Mladina in gledališče — 18.40 Za našo vas (slov.) — 20.15 V slučaju slučaja — 21.00 Igra radio Dunaj.
II. program:	9.00 Schubertiada —
10.00	Zborovski koncert — 16.45 Stare melodije v novi obliki — 17.15 Znanje za vse
—	17.55 Pisan spored — 19.30 Glasba domovine.
Torek, 9. september:
I.	program: 8.45 Nezaželeni otrok —
14.00	Poročila, objave. Morda vas bo _ zanimalo (slov.) — 15.45 Borci proti resnici — 17.15 Za vsakogar nekaj melodij — 19.15 Lepe žene iz 1001 noči — 20.15 „11 Campa-nelio“, opera.
II.	program: 9.15 Lepe melodije, lepi glgsovi — 16.00 Oddaja za žene — 17.55 Popoldanski koncert — 20.00 Od popevke do popevke.
Sreda, 10. september:
I.	program: 8.45 Iz ženskega sveta —
14.00	Poročila, objave. Kar želite, zaigramo (slov.) — 16.00 V vseh tonovskih načinih —
17.10	Popoldanski koncert — 18.40 Igrajo koroške godbe na pihala — 20.15 Lepe melodije, lepi glasovi.
II.	program: 9.00 Godba na pihala —
9.30	Mladina naj potuje — 16.30 Dunajske melodije — 17.55 Pester glasbeni spored —
19.30	„Mondfuchs“, rad. igra.
Četrtek, 11. september:
I.	program: 8.45 Avstrijci v inozemstvu — 14.00 Poročila, objave. Iz koroške književne delavnice (slov.) — 17.10 Pisan venček melodij — 18.40 Oddaja za kmete
—	19.00 Prilcesinja dneva — 21.00 Zveneča alpska dežela.
II.	program: 9.30 Domovina na morju
—	10.00 Operni koncert — 15.00 Melodije za zabavo — 16.00 Oddaja za žene — 17.55 Zabavni koncert — 19.30 Pesem prerije —
20.00	Glasba ne pozna meja.
Petek, 12. september:
I. program: 8.45 Koroška dobrodošlica
—	14.00 Poročila, objave. Akustični mladinski list (slov.) — 16.00 Dobro razpoloženi
—	18.10 Prosti čas je dragocen — 20.15 Kaligula", drama.
II. program: 9.00 Iz zbiralnika pritožb — 9.30 Mladina naj potuje — 15.00 Fantje in dekleta — 17.15 Znanje za vse — 17.55 Vesel spored — 20.00 Igra orkester gledališča v L'nzu.
RADIO LJUBLJANA
Poročila dnevno: 5 05, 6.00, 7.00, 13.00, 15 00, 17 00. 22 00
V ponedeljek, sredo in petek od 8.00 do
11.00	ure oddaja na valu 202,1 m in 98.9 mHz.
Sobota, 6. september:
5.00	Pisan spored — 8.05 Mladina poje —
9.00	Iz opernega sveta — 10.10 Igra Vaški kvintet — 11.45 Pesmi o morju — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Pisani zvoki izpod zelenega Pohorja — 14.00 Zabavne melodije — 14.30 Voščila — 15.15 Zabavna glasba — 16.00 Popevke in ritmi — 17.10 Pester spored — 18.00 Radijski leksikon — 18.45 Okno v svet — 20.00 Spoznavajmo svet in domovino. — 21.00 Melodije za prijeten konec tedna.
Nedelja, 7. september:
6.00	Za prijetno nedeljsko jutro — 7.35 V ritmu koračnic — 8.00 P. Suhodolčan: „Najlepši smeh", igra — 8.45 Pisana vrsta domačih napevov — 9.15 Zabavni koncert
—	11.30 Zabavna mat neja — 12.00 Voščila
—	13.45 Za našo vas — 14.15 Voščila — 16.15 Pojo zabavni zbori — 17.15 Videla je vse drugače — rad. igra — 18.01 Glasbeni mozaik — 20.00 Variete na valu 327,1 m
—	21.00 Vedre melodije.
Ponedeljek, 8. september:
5.00	Jutranje melodije — 6.40 Naš jedilnik — 8.05 Pisana paleta — 9.20 Poje Planinski oktet — 10.10 Baročni mojstri — 11.30 Oddaja za otroke — 12.15 Kmetijski na-veti
—	12.25 Le predi, dekle predi — 13.30 Popularne melodije — 14.30 Voščila — 16.00 V vsetu opernih melodij — 18.00 Družinski pogovori — 20.00 Revija iz filmov — 20.30 Melodije zabavne glasbe.
Torek, 9. september:
5.00	Pester spored — 8.05 Glasbeni album
—	9.00 Slovenske narodne in domače melodije — 10.10 Zabaven spored — 11.00 Za dom in žene — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Iz znanih oper — 14.00 Izberite si svojo najljubšo pesem — 14.30 Zanimivosti —
16.00	Ura ritmov in popevk — 17.10 Za ljubitelje in poznavalce — 18.00 Kulturni pregled — 20.00 Slovenske narodne — 20.45 Kreft: „Velika puntarija", igra.
Sreda, 10. september:
5.00	Jutranje melodije — 8.05 Nekaj ve-sel:h opernih prizorov — 9.00 Z orkestrom skozi stoletja — 10.10 Sinoči sem na vasi bil
—	11.00 Ameriške popevke — 11.15 Ciganski napevi — 11.45 V pelini po Koroškem
—	12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Poje Slovenski oktet — 13.30 Melodije za oddih in razvedrilo — 16.00 Koncert po željah —
17.10	Plošča v ploščo — 20.00 Puccini: „La Bobeme", opera.
Četrtek, 11. september:
5.00	Za dobro jutro — 8.05 Simfonična matineja — 9.20 Znane popevke — 10.35 Slovenske narodne — 11.30 Oddaja za cicibane — 12.00 Havajski zvoki — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.40 Umetne in narodne
—	.13.30 Od arije do arije — 14.30 Voščila
—	15.40 Filmska kronika — 17.10 Zabavna ruleta — 18.45 Uporaba letal — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov.
Petek, 12. september:
5.00	Jutranji pozdrav — 8.05 V narodnem plesu po svetu — 8.30 Variete na valu 327,1 m (ponovitev) — 10.10 Odlomki iz oper in baletov — 11.00 Za dom in žene
12.00	Narodne pesmi in poskočnice — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.40 Pozdrav iz Dalmacije in Slovenije — 14.10 Hammond orgle in klavir v ritmu — 15.40 Iz svetovne književnosti — 16.00 Koncert ob štirih — 17.10 Melodije in popevke —- 18.45 Zanimivosti —
20.30	Skladbe slovenskih avtorjev — 21.00 Vesela godala.