Posamezna Številka 10 vinarjev. Štev. 228. V LMati, t sreda. 6. otM Mi Leto M. e Velja po poŠti: s Za oelo leto naprej . , K 28'— n eo meseo „ . . „ 2'20 u Nemčijo oeloletno . „ 29'— sa ostalo Inozemstvo . „35-— V Ljubljani na dom: Za celo leto naprej . . K 24'— sa en meseo „ . . „ 2*— V spravi preleman oetaEno „ 1*70 E=5 Sobotna izdala: s sa celo leto........ V— ss Nemčijo oeloletno . „ 9*— s ostalo Inozemstvo. »12*— SLOVENEC EaoBtoIpna peUtvrsta (72 mm): . . po 18 * sa dvakrat sa trikrat IS >3 sa večkrat primeren poptsl Pustna Mli, zrinit, osmrtnice M.: enostolpna petltvrsta po 2.) vin. ■ Poslano: .1 „ enostolpna petltvrsta po 40 vin. Izhaja vsak dan, lsvsemil nedelje ln praznike, ob 5. uri pop. Bedna letna priloga Vosnl red. Kar Uredništvo |e v Kopitarjevi nllol štev. 8/ltL Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne saa sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. = Upravništvo je v Kopitarjevi nllol št. 8. — Račnn poštne hranllnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega telefona št 188. OKlic. ' Leto dni vojske, leto dni najsplošnejše požrtvovalnosti je dokazalo, kako trdna vez spaja narode naše slavne domovine. Da smo danes nepremagljivi, da smo močnejši kakor kdaj prej, smo dolžni hvalo naši slavni armadi, ne v zadnji vrsti našim podčastnikom in vojakom. Naša sveta dolžnost je, da skrbimo za te junake. Skazati se jim moramo hvaležni, a to dosežemo, ako jim zagotovimo obstoj za bodočnost. Kdor je bil pripravljen žrtvovati kri in življenje za cesarja in domovino , bo znal tudi v mirnem delovanju zadostiti nanj stavljenim zahtevam. Zato si dovoljuje podpisano okrajno dopolnilno poveljstvo prositi vse zasebne službo- in delodajalce, da vzamete pri podeljevanju razpoložljivih mest — ako ni prosilcev iz staleža certifikatistov in podčastnikov z doslužnim potrdilom — v prvi vrsti v poštev vojne invalidne podčastnike in vojake z odgovarjajočo kvalifikacijo ter da daste tem prednost pred vsemi drugimi prosilci. Vsa razpoložljiva mesta, katera pridejo v poštev, naj se nemudoma naznani neposredno c. in kr. vojaškemu poveljstvu v Gradcu, Glacistrafie 39 vporabljajoč prijavnice, ki so razpoložene pri vseh c. kr. političnih okrajnih oblastih. V pojasnilo si dovoljujemo javiti, da do razoroženja morejo priti v poštev samo prosilci, ki zapuščajo vsled invalidnosti vojaško službo trajno, kateri torej niso več vojnoobvezni. Na vprašanje s strani, vojnoinvalidnih v v e č j e m o b s e g u se bo moglo računati šele tedaj, ko bodo isli zopet dela-zmožni, torej v mnogih slučajih šele v mnogo kasnejšem času. Od c. in kr. okrajnega dopolnilnega poveljstva Trst v Radgoni. Hegedusič m. p., polkovnik. Deželna elektrarna na Završnici. Ker je c. kr. upravno sodišče razveljavilo od vsoh instanc deželnemu odboru podeljeno koncesijo za zgradbo deželne elektrarne na Završnici, se jc odredila nova vodopravna obravnava. C. kr. okrajno glavarstvo v Radovljici je ugovore tvrdke Leykam-Josefsthal, češ da škoduje deželna naprava njeni napravi na Ver ju pri Medvodah, in Tomaža Pavšlarja. češ da trpe vsled nje njegovi projekti, kot neutemeljene zavr illo in podelilo deželnemu odboru koncesijo. — Glavni vzrok za ugovore je bil nabiralnik za vodo, ki je sedaj dograjen. Zgoraj pred vhodom v rov, skozi katerega je napeljana Završnica po dolžini hriba v cevovod, nastane majhno jezero, obsegajoče 70.000 kubičnih metrov vode. Ta nabiralnik služi za dnevno regulacijo vode po potrebi. V časih, ko je potreba manjša, se voda nabira, da se je izpusti več, kadar je potreba večja. Sedaj je mogočni jez dogotovljen. Prvi zajezilni poskus je bil jako interesanten. Voda se je nabirala od šeste ure zjutraj do šeste ure zvečer, kolikor se je ni potrebovalo za obrat strojev. Ob 6. uri zvečer je bila ob jezu voda 6 m globoka, manjkalo je le še i m do pretoka čez jez. Nastalo je v gorski dolini nad Mostami pod Stolom krasno jezero, kakih 200 m dolgo in do 100 m široko, zrrcalnate vodne gladine in temno-modre barve. Med nabiranjem je bilo zanimivo videti, kako so bežale pred vodo kače, miši, kebri in druga zver.j a d.. Moderna kultura jih je pregnala! Prizor je tudi prirodilo jako lep. Mogočni Stol je dobil ob vznožju lično jezersko zrcalo. Tako je sedaj deželna naprava vkljub težkočam časa dogotovljena in prebivalstvo že vživa njene dobrote. Ker je moči dovolj na razpolago, je upati, da postane ta naprava v času našega gospodarskega razvoja pravi blagoslov za Gorenjsko. Armai Dunaj, 5. oktobra. (Kor. ur.) Iz vojnega časnikarskega stana se poroča: Vrhovni poveljnik armade, vojni maršal nadvojvoda Friderik, je izdal sledeče armadno vrbovno povelje: Ob Najvišjem imendanu Njegovega c. in kr. apostolskega Veličanstva sem čestital pred Najvišji prestol: Najmilostnejši gospod! Drugič slave v Koiiii preizkušena armada in mornarica Iviaivišji imenaan v gromenju topov pred ; ,vvažnikom. Mogočnejše kot kdajkoli, ozitajoč se na celo vrsto uspehov, bosta tudi dalje polni zmagozavesti in v nikdar utrudljivem bojnem veselju kot najtrdnejši opori prestola Vašega Veličanstva na strani zvestego. zaveznika vzdržali, dokler ne bodo popolnoma naši sovražniki premagani, V imeni! skupne oborožene sile Vašemu Veličanstvu, našemu najmilostljivej-šemu Najvišjemu vojnemu gospodu najvda-nejše, najprisrčnejše čestitam ob nam tako pomenljivem imendanu z novo zagotovitvijo skalno trdne zvestobe in neomajljive vdanosti do vroče ljubljenega vladarja. Vojni marša! nadvojvoda Friderik. Nato je došla sledeča Najvišja zahvala; Sprejel sem z najtoplejšo zahvalo čestitke, ki so me zelo razveselile, katere ste jih, moj ljubi vojni maršal, ob Mojem današnjem imendanu v imenu skupne oborožene sile, izročili. Posebno zelo me je zadovoljilo trdno zaupanje in veselje do boja, ki preveva Vas in Mojo brambno silo. Visoko znam ceniti, kar sta izvedli armada in mornarica v hrabrosti in v vztrajnosti tekom leta dni skupno z našim zaveznikom in zagotovljen sem, da bo naše orožje neomajljivo vzdržalo, dokler se ne doseže končen uspeh. Pošiljam Vam, vsem voditeljem in vojščakom Moje blagoslavljajoče želje in pozdrave, Franc Jožef. lupi m v (Izvirno poročilo »Slovencu«.) 1 >lmin, . . . sept. 10T,. Mnogo hudih dnevov smo že prestali v Tolminu, a vendar najhujši je bil doslej dan po »Vendemici« to je dan po prazniku Rojstva M. D. Na praznik so po dolgem času smeli zopet k sveti maši tudi Cadroni in Zalaščani. Veselega in hvaležnega srca so se nemoteni udeležili sv. maše in Boga hvalili za to milost. Mir je bil celi dan; tako da je več ko eden rekel: »Kaj neki pomeni ta mil"? To se mi prav nič ne dopade!« In glej! Drugi dan že so se zbudili verolomni Lahi in koj, ko se je megla vlegla ob 9. uri predpoldne, so začeli bombardirati Tolmin, okoli stoječe jarke in vojne naprave. Pri tem obstreljevanju je bila precej zadeta farna cerkev, zvonik, farovž in nova cerkvena hiša, v kateri je bival preč. Msgr. g. prelat Jožef Kragelj. Cerkev je bila počeščena s 25 granatami. V notranjem ni sicer nič poškodovana, le streha pušča. Radi varnosti ljucli se opravlja služba božja v kapeli sv. Antona. Dragocenosti kakor čudodelna slika Matere božje in druge vredne reči smo danes odstranili in na varen kraj spravili. jih videl prodirati proti gojzdiču, a nobenega nazaj priti. Postali so gotovo žrtve naših pušk. — To je bil najhujši dan v Tolminu. Imeli smo pa tudi najhujšo noč. Noč pred sv. Mihaelom ob osmi uri so začeli napadati. Napadali so pri Sv. Mariji, pri Sv. Urhu in pri Doljah. Pri Sv. Mariji so bili odbiti že ob 10. uri. Pri Sv. Urhu so napadali od desnega brega Soče v štirih kolonah. Slišali smo, kako so laški oficirji brliz-gali s piščalko in potem klicali »Avanti Savoja«. Tri kolone so bile premagane. Četrta ni hotela več naprej, upirala se je celo samokresu lastnih častnikov. V . . . . so bili že predrli in zasedli naše postojanke, ko je prišel na pomoč nov bataljon, ki je vrgel sovražnika nazaj, vzel mu vse svoje postojanke in ujel celo kompanijo. Noč je bila grozna, posebno zato, ker so začeli obstreljevati tudi tolminske hiše, kar so doslej delali le po-dnevu. V Zatolminu št. 21 je granata ubila 13 letno deklico Jožefo Rutar. Uboga reva se je zatekla s svojo družino v temni noči pod neko skalo. Granata je zadela skalo in odlomek je ubil deklico. To je bila tretja žrtev v naši župniji, v Zatolminu druga. Pod takimi razmerami je seveda zelo otežkočeno dušno pastirovanje. Tako so klicali neki dan za previdenje v Zadlaz-Cadrg. Bila je že 9. ura predpoldne, ko se je g. dušni pastir podal na težavno, nevarno pot. Ravno ko smo prišli v bližino Tolmincem znane Dantejeve jame, so začeli padati šrapneli v neposredno bližino. Da smo se izognili veliki ne varnosti, smo se podali z Najsvetejšim v Dantejevo jamo in tam čakali, dokler so nehali Italijani častiti nas s takimi pozdravi. Tako bodo znali povedati naši potomci, da je tudi Gospod Jezus ob iskal Dantejevo jamo. Ravno tako so obstreljevali Lahi sveto popotnico dne 12. septembra, ko je šel dušni pastir previdet v Poljubin. Ravno je šel mašnik skozi zalog, ko so začeli Italijani obstreljevati pri znamenju pot, ki vodi v Poljubin. Pobožna dekleta iz Poljubina, ki so prišla Najsvetejšemu nasproti, so se v begu umaknila. Enako so začeli bežati vojaki, ki so bili ravno na poti Mašnik je obstal za trenotek, a sram ga je bilo, da bi se vrnil domov, in zato je nadaljeval svojo pot rekoč: »Gospod Jezus, ako ti mene zapuštiš, moram tudi jaz tebe.« Tolminci in pobožne Tolminke so od daleč gledali in v skrbeh čakali, kaj se zgodi. Šrapneli so padali spredaj in zadaj, a sv. popotnica je srečno prišla k bolniku, ubogemu družinskemu očetu, na vrhu vasi, ki je ležal s solzami hvaležnosti v očeh v hiši z napol od gra nat porušeno streho. Vse prijatelje, sorodnike in tolmin ske begunce pozdravlja Alojzij Makuz, župni namestnik. jan ne bo stopil na sovodenjska tla. Sicer smo že imeli v svoji sredi nekaj Italijanov, ki so korakali skozi našo vas kot ujetniki. Italijan strelja sedaj preko Sovodenj do Mirna j kadar je mir, delamo na polju, kadar streljajo, sc pa skrijemo v podzemeljske luknje. Vsega tega smo se že tako naučili in privadili kakor nedolžnemu dežju, pred katerim smo pod vsako streho varni. Gorenje in dolenje Sovodnje so skoraj popolnoma porušene, srednje so še precej dobre. Sicer je pa umrlo že veliko civilnih oseb, odkar je izbruhnila italijanska vojska, in sicer krog 50. Največ jih je pokončal tifus. Svete maše žal tu nimamo, ker je cerkev porušena, pač pa se opravlja sveta maša v Mirnu, in sicer v župnišču. Kaj smo vse dočakali! Naša Soča pa dalje šumi in se peni ter odnaša s seboj mrtve Italijane dol proti morju. Prvega italijaskega ujetnika so naši vojaki pripeljali iz furlanskega Šlovrenca. Umrl je v Sovodnjah in je tudi tu pokopan. V Sovodnjah imamo lep spomenik, ki ga je postavilo vojaško veteransko društvo za Goriško in Gradiščansko v spomin 4001etnice, odkar spada naša dežela pod habsburško žezlo. Na visokem marmorna-teu stebru stoji dvoglavi orel. Tudi sedaj porušeni občinski dom je bil postavljen v spomin 601etnega vladanja našega pre-svitlega cesarja. V njem se jc nahajala c. kr. čipkarska šola. V Sovodnjah se je do tik pred začetkom vojne nahajala hčerka pokojnega viteza Tossi, ki je poročila nekega inžener-ja iz Milana. Še pravočasno je pobegnila iz Sovodenj k svojemu soprogu v Milan, zapustivši tu veliko posestvo in hišno opravo v vili »Scariano«, Sicer je bil pa njen oče Gaudencij vitez Tossi vrl avstrijski patrijot. Tu smo imeli prej konzumno trgovino in »Kmečko hranilnico in posojilnico«. Obe ti kmečki zadrugi sta nehali poslovati, ko je večina odbornikov in upravnikov odšla pod orožje. — Z vojaki lepo izhajamo. Pred laškimi granatami in šrapneli se lahko umaknemo; po zraku se zasliši žvižg izstrelka in takoj se spozna njegova smer. Kdor je previden, se lahko umakne vsakemu strelu. Izgubili smo cerkev in zvonik z zvonovi, izgubili smo svoje domove, a bitke z nesramnim italijanskim izdajalcem nismo izgubili in je tudi ne bomo! Zato so nam porok naši vojaki. iz Sovodenj pri Gorici nam pišejo. Naša občina stoji ob Soči in je vsled vojne z Italijo izpostavljena najhujšemu ognju. Občina ni velika in šteje krog ,, , 800 duš s 160 hišnimi številkami. Začet- Od granat zadetih je še mnogo hiš | kom vojne je pobegnilo mnogo domaci- kakor Modrijanova, Vrtovčeva, Krajn ceva, Notarjeva, Baliskova itd. Lahko ranjen je bil pri tej priliki velespoštovani g. pl. Ziernfeld, upravitelj županstva. Popoldne ob 3. uri se je videla na vznožju Soče cela vrsta Lahov, ki je napadala. Očividec je a posebnim veseljem opazoval te hinavske krivoprisežnike. Od drevesa do drevesa se premikajo in skrivajo za deblom, ko začnejo pa ropotati naše puške, bežijo ali se vržejo na tla. Če je pa kdo zadet od krogle, upije »aiuto mamina mia« tako na glas, da ga slišiš do Tolmina. .VcJ.iko si nov od doma, ki se sedaj polagoma zopet vračajo kljub laškemu obstreljevanju. Italijanske granate in šrapneli so pokončali že veliko hiš. Le malo vaških stavb še stoji. Do nedavna je stal še pokonci tudi naš »Občinski dom« in pa vikarišče. V petek 24. septembra pa je težak izstrelek italijanske havbice zadel v lepo poslopje »Občinskega doma« in je porušil in užgal. Tudi vikarišče je bilo porušeno in hiša gostilničarja Vuka. — V Gorici je laška granata ubila tukajšnjo babico, in sicer v neki trgovini, ko jc kupovala razne potrebščine. V Sovodnjah je zapustila veliko aruži-Naši vojaki stoje neustrašeno v no. strelskih jarkih in so prepričani, da Itali- Prejeli smo naslednji dopis iz Rubij: Naša vas je majhna; ne šteje niti 30 hišnih številk. Znana pa je po svojem gradu barona Bianchi. Rubije so zadnja slovenska občina proti Furlaniji, Imamo velik mlin, pošto in železniško postajo. Tu je veliko križišče cest, katerih ena pelje na hrib Sv. Mihaela, druga v Opatjeselo in dalje po Spodnjem Krasu, tretja v Miren, četrta v Sovodnje in v Gorico, peta v Fur-lanijo skozi Zdravščino in Zagraj. V Rubi-jah je postavljena spominska plošča baronu Fiillerju, ki je na rubijskem mostu čez Vipavo zadrževal veliko močnejše Francoze toliko časa, dokler niso bile naše čete na varnem. Rubije so sovražnemu ognju Hudo izpostavljene. Laške granate so grad hudo poškodovale, enako mlin in druge hiše; železniška postaja je tudi porušena. Most čez Vipavo, ki veže Sovodnje z Rubijami, so pa naši razstrelili; tu se izliva Vipava v Sočo. Italijani so se bili že približali Ru-bijam, a bili zopet pregnani. Gostilna Pav-letič ob rubijskem mostu je tudi porušena. Mnogo škode so napravile laške granate v Gabrijah. Oni naši Rubijci, ki niso bili potrjeni k vojakom, so šli med prostovoljne strelce, in sicer tudi nad 50 let stari. Vse je na delu za ohranitev ljubljene domovine. Goriški in drugi Lahi so šteli, da so Rubije že italijanske in da prebivajo tu izključno Italijani ali Furlani. Temu pa ni tako. Vse družine so slovenske, izvzemši družino barona Bianchi, ki je nemške narodnosti. Krivica za domače prebivalstvo jc bil s^ipolaški napis na železniški oo- staji, ki se je glasil: Rubbia-Savogna. So-vodenjsko županstvo se je mnogo poteza-lo za slovenski napis, a vse je bilo zaman. Kaj hočemo! Na slovensko-furlanski meji smo, zato smo morali marsikaj potrpeti na ljubo našim laškim sodeželanom. Pač pa se je posrečilo od poštne uprave doseči dvojezični poštni pečat za rubijsko pošto. Rubijci smo Slovenci in ne maramo laških izdajalcev! Prestolonaslednik m polu skozi MM. Zagrebške »Novine« priobčujejo naslednji dopis: V Barbanu, Istra, 28. sept. 1915. Včeraj popoldne se je ustavil tu na svojem potu nadvojvoda prestolonaslednik Karol Franc Jožef. Dasi je bil prihod le malo preje naznanjen, so se vsi potrudili, da se visoki gost čim dostojnejše sprejme. Med ljudstvom je vladalo nepopisno veselje. Pod takoimenovanimi »velikimi vrati« je bilo postavljeno cvetje, v vencih so bile vpletene rože in klinčki. Ob vhodu je bil napravljen napis: >.Dobro došel!« Na oknih so se vile večinoma naše trobojnice. Na dragem koncu mesta je bil istotako postavljen slavolok, okrašen z zelenjem in cvetjem. Krog 4. ure so zvonovi naše župne cerkve naznanili prihod. V prvem avtomobilu je prispel trdnjavski komisar grof Schonfeld, takoj za njim pa prestolonaslednik z bratom nadvojvodom Maksimilijanom, ki ju je spremljal pristaniški vojni poveljnik Admiral pl. Chmelarz in ostali višji častniki. Ob vhodu so sprejeli visokega gosta stotnik žandarmerije in okrožni poveljnik g. Maks. Koschak, ki je pozdravil presto-fonaslednika takoj, ko je stopil z avtomobila, potem obč. načelnik g. Josip Mirkovi č s člani obč. odbora, obč. taj. g. Mirko čubranič ter preč. g. Dinko Pindulič, ka-nonik-župnik, ki je pozdravil nadvojvodo s kratkim, a vrlo lepim govorom Preča-stiti je izrazil zvestobo in udanost celega prebivalstva nasproti vladarju, celi dinastiji in domovini. Nato se je prestolonaslednik zahvalit ter v spremstvu kanonika Pinduliča m ostale prišle gospode odšel v mesto, kjer ga je celokupno prebivalstvo pozdravljalo z urnebesnimi klici »Živio!« Prestolonaslednik se je podal v cerkev, kjer se je opravila predpisana ceremonija. Cerkev je bila nabito polna. Vsak je hotel videti bodočega vladarja. Medtem sta se zapeli dve kitici cesarske pesmi ob spremljeva-nju orgel (nadučitelj Drnjevic). Ob prihodu iz cerkve je bil nadvojvoda ponovno od vseh pozdravljen, nakar je z zadovoljstvom odzdravljal in se zahvaljeval, potem pa s svojim spremstvom v avtomobilu nadaljeval pot proti Labinu, dočim se je ostala gospoda vrnila v Puli. j Prebivalstvo cele občine je veselo in : ponosno, da je imelo v svoji sredi visokega gosta. Izrazi dobrote in zadovoljstva bodočega vladarja kakor tudi obisk oodo ostali v neizbrisnem spominu našemu zve- i stemu in udanemu narodu. mM ie Ureflla čez Savo na M Tmovlje-jeseiiice. Od 15. oktobra t. 1. naprej se smejo rabiti le naslednji prehodi in brodovi čez Savo na črti Trbovlje — Jesenice (na Dolenjskem) za promet iz Kranjskega na Štajersko (oziroma Hrvaško) in v nasprotni smeri: Cestni most Trbovlje — Škof jariža (posestnik c. kr. stavbni nadsvetnik Kirch-schlager): brod Hrastnik — Sava (pos. A. Urbais); most na deželni cesti Radeče— Zidani most (pos. dežela Kranjska); broa Hotomež — Loka (posestnik J. Simončič v Brodu); most Radna — Sevnica (pos. br, Ausch v Boštanju); brod Krško—Rajhen-burg (pos. Ivan Flis v Rajhenburgu); deželni most na deželni cesti Krško—Videm (pos. dežela Kranjska); brod z Mrtvic in Skopic na Češevec na Štajerskem (posestniki v Mrtvicah in Bregab); most na deželni cesti Čatež—Brežice (posest, dežela Štajerska); brod Čatež—Mostec (pos. občina Mostec); brod Jesenice — Ključ (na Hrvaškem) (pos. Iv. Semenič v Jesenicah). Prekoračenje Save na omenjeni črti na drug način, uporaba vseh drugih bro-dov ali sredstev za prehod, tudi tistih čolnov, ki služijo le zasebni uporabi lastnika, je strogo prepovedano. Čolni in druga sredstva za prekoračenje, ki ne služijo za obrat gori navedenih brodov, se morajo za čas te naredbe odstraniti od brega Save. Prestopki se bodo kaznovali od političnih oblastev po ces. ukazu z dne 20. aprila 1854, drž. zak. št. 96. torej tudi strelnemu jarku. Sicer pa je življenje v jarku prav zanimivo. Začenjam z jutrom. Zgodaj, ko še zvezda julrnica obdana od neštevilnili drugih zvezd, sveti nad našim jarkom, nam že prinese kuhar gorke kave. Mi, kateri nimamo tisto jutro službe, z veseljem nastavimo posodice in preskrbimo kavo tudi onim tovarišem, ki so v službi. Prav dobro nam tekne Korka pijača. Kdor je kadilec, si navadno po kavi prižge cigareto in potem spimo dalje. Nekateri prav dobro vleče dreto, dasirav-no na trdih tleh. Spimo v podzemeljskih jamah, v katerih smo varni pred pred vremenskimi nezgodami. Nekoliko časa po kuharjevem odhodu nas zopet prebudi glas: »Ali je kdo ma-rod?« In z zadremanimi očmi zagledamo moža z rdečim križem na roki. »Nihče«, je naš odgovor. »Z Bogom fantje« — in sanitejec. zopet odide. i Kadar pošilja zlato solnce prve žarke na zemljo, prinese četovodja kruh in cigarete. Včasih dobimo tudi sir ali špeh. Ko je solnce že precej visoko na nebu, gremo lahko iz jame in se grejemo ob solnčnih žarkih, kateri pa si želi še spanja, pa lahko spi po dnevu, posebno tisti, kateri so imeli po noči službo. Drugi pa sedimo zunaj v jarkih in pišemo domačim, nevestam in znancem. Kmalu pride po jarku četovodja, pobere napisane karte in jih odda dalje. . V neki podzemeljski jami se oglasi vedno veseli Prlek s svojo ustno harmoniko. Nato sledijo pesmi navdušenih vojakov in kmalu nastane celi koncert. Slavnost povečuje vedno streljajoča obojna artiljerija in tudi žvižganje svinčenk. Temu pa smo vsi privajeni in nas to nič več ne moti. V vili »Zvonimira« se oglasi Čeh-petelin s svojim znanim glasom. Ime petelina je dobil zato, ker vsako jutro poje petelin: »Ki-ke-ri-ki.« Proti poldnevu spet pride kuhar z zajemalko v roki in za njim dva vojak s kotlom dobre menaže. Nastavimo posodice in slastna jed je kmalu pod streho. Vojak na straži zagleda nekaj sovražnikov. Kmalu je »alarm« in že stojimo vsak pri svoji strelni luknji. Ni nič posebnega. Oddali smo nekaj strelov in sovražne patrulje ni več videti. Odidemo zopet v naše vile, le dva vojaka ostaneta na straži. In tako je do večera. Zvečer dobimo zopet črno kavo in potem nastopimo nočno službo. Noč pa je še bolj zanimiva, kot dan, in ki vam jo bom, če bom zdrav, o priložnosti popisal. Fran Bečan. Kro :ais;e Hloda. Petrograjska brzojavna agencija poroča, da se bo vršilo kronanje japonskega cesarja dne 6. novembra v Kio-ton. Kronanja se bo udeležil tudi va-leški princ, kot zastopnik angleškega kralja. Ko je 12. avgusta 1912 umrl oče sedanjega mikada Mutsuhito Tenno (kralj nebes), je bila končana vlada, kateri je mikado, nazvan sicer i tenši (sin nebes), dal ime Mejji (prosvitljena vlada). Ob priliki pogrebnih slavnosti je izvršil samoumor stari general Nogi, zmagovalec Port Arturja, ki se je odločil iti za cesarjem kot njegov najstarejši sluga, da tvori po starojaponskih nazorih spremstvo na onem svetu. Vlado je nastopil Toshito Tajsej Haruno-mija (velika pravičnost), rojen 1. 1879. Za pokojnim vladarjem je bila odrejeno triletno žalovanje, med katerimi se ni smela vršiti nobena večja slavnost in radi tega se vrši kronanje še-le sedaj. Ziviienie v strem iarkv. N*aš prijatelj nam piše s fronte: Ko pride novinec v strelni jarek, gleda začudeno na vse strani in si misli, da mu v tej jami pač ne bo mogoče živeti. Toda človek se vsemu privadi, AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 5. oktobra. Uradno se razglaša: Nič novega. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. NEMŠKO URADNO POROČILO. ■Seriin, 5. oktobra. Veliki glavni stan: Vojna skupina generalield" marša la pl. Hindenburga. Rusi so po svojem porazu 3. oktobra včeraj ponovili napade na naše postojanke le s slaMmi oddelki. Odbiti so bili z lahkoto. Pri drugih vojnih skupinah se ni nič zgodilo. Ruske poizvedovalne čeie nosijo nemške čelade, da varajo naše čete, kakor se je brezrtvomno doanalo. Sa-moobsebi je umevno, da se postopa po vošnem pravu s takimi ruskimi vojni-?ni osebami, ako nam padeio v roke. Vrhovno vojno vodstvo. RUSKO URADNO POROČILO. Petrograd, 3. oktobra. Včerajšnje uradno poročilo: Okoli Velike Ekave Nemci še napa-I dajo, pa brez uspeha. Težka nemška ! artiljerija obstreljuje kolodvor Liwen-kof (25 km južnovzhodno ocl Jakobovega). Nemški napadi pri Dvinsku so nekoliko vrgli nazaj naše čete med železnico in jezerom Swent,en. Med jezerom Meddum, južno od Dvinskega in jezerom Driswiaty boj topov. Vzhodno od jezera Swenten je naša konjenica Nemce vrgla nazaj. Nato smo z bajonetom vzeli pokopališče pri vasi Czeremszyca in vas Stachovce na južni strani jezeru Narocz in vas Borajowice pri jezeru Wiszniew. Po zavzetju imenovanih krajev je bil sovražnik znatno vržen iz okolice železnice Vilejka — Polock proti vzhodu. Pri vasi Przevoz ob Viliji, severovzhodno od Smorgona se včeraj začeti ljut boj nadaljuje. Pri vasi Sa-lužje ob gornji Ščari, južno od Ljaho-vičov (7 km) je vrgel eden naših bataljonov napadalca z višin nazaj in pri lem izgubil samo devet mož. 2 častnika in 109 mož so ujeli. Ob srednjem Stiru pri vasi Majdan, južno od Kolkov, ljut boj, ki je trajal ves dan. Grozovitosti sovražnika, ki je popolnoma izgubil moč nad seboj, trajajo dalje. Eno vrsto južno od vasi Kuliko-wicze ob Stiru navzdol proti Kolkom (11 km) sta našla dva vojaka nekega našega kavalerijskega polka trupla častnikov, ki so bili v boju 28. septembra ranjeni in ujeti. Truplom so bila iztaknjena očesa in zobovje izbito, tudi so se našle šc druge rane, ki pričajo o grozovitostih nad ranjenci. Ti dokazi j so tem temeljitejšl, ker teh Irupelj niso našli na bojišču. Da izpopolni poročilo z dne 30. septembra, poroča generalni štab. da so se operacije naših čet pri Vilejki, ki ae niso konačne in ki se vrše z veliko odločnostjo že več kot 20 dni, obrnile tako, da so naše čete prešle v ofenzivo proti sovražniku. Poizkušeni sunek Nemcev proti Vilejki je bil končno vržen nazaj in njihov načrt izjalovljen. Večdnevni težki boji, o katerih trdo-vratnosti pričajo sovražna poročila so bili ustavljeni. Nenadni napadi Nemcev na fronti Soly — Molodečno—Glu-boje — Widsy so se zaporedoma izjalovili. Bežeči sovražnik je imel ogromne> izgube. Naš strogo urejeni prehod iz defenzive v ofenzivo, ki se je izvedel z veliko spretnostjo in vztrajnostjo, dokazuje veliko vrednost naših čet. Petrograd, 4. oktobra. Uradno poročilo generalnega štaba z dne 3. oktobra: Nemško ofenzivo pri Dvinsku ob železnici jugozahodno od Iluksta smo z ognjem zavrnili. Na črti jezer Meddun — Driswjaty in Boginsko je artiljerijski boj. Pri Grenztalu ob severnem kotu jezera Driswjaty so Nemci vsled obstreljevanja naše artiljerije bežali in zapustili vas Tylzo (4 km jugovzhodno od Grenztala). Poizkus sovražnika, da bi prekoračil Pelikany in Juziski, južno od jezera Obole, se je izjalovil. Del naše kavalerije je prepodil Nemce iz vasi Borsuki, južno od jezera Boginskoje, (5 km). Mnogo Nemcev je bilo pri napadu naše kavalerije pri vasi Devvjat-niki južno od Ivoszanov (9 km) z meči pobitih. Ljut boj se je vnel pri utrdbi Stachovvce ob južnem kotu jezera Narocz- katero smo z bajonetnim napadom osvojili. V protinapadu so nas Nemci vrgli iz utrdbe, katero smo pa s ponovljenim napadom zopet osvojili. Med prvim napadom smo zaplenili 8 havbic in 6 poljskih topov, ker se nam ni posrečilo, da bi jih pred nemškim protinapadom spravili proč, smo jih pokvarili. Z bajonetnim napadom smo vzeli s strelskimi jarki močno ojačene nemške postojanke pri vasi Boltaguzy. Dva sovražna napada pri kraju Swiry-dowicz južno od Smorgona (3 km) smo odbili z velikimi izgubami za sovražnika. Nemci, ki so pri kraju Ljubča (23 km severovzhodno od Novega Grodeka) prekoračili Njemen so bili vrženi nazaj na levi breg in so se hitro umaknili, pu-stivši. okoli 100 mrtvih. Ob Stiru pri vaseh Novotki in Kulikovvicze med trgoma Kolki in Czartorysk so se vršili manjši boji. jaki vlekli neko 30 letno Leo Lehr v neko hišo, kjer so jo pretepali, mučili in onečastili, nato so zažgali hišo, v ka-teri j 6 zgorela. RUSKI LETALCI NAD ČRNOVICAMI. Lvov, 4. oktobra. »Kuryer Lwow-ski« poroča, da so se v zadnjih dneh nad Crnovicami opetovano prikazali ruski letalci, ki pa niso napravili bistvene Škode. Neki enokrilnik, ki se je pojavil nad mestom ob 7. uri zjutraj, je vrgel bombo, ki je pa napravila le neznatno škodo, nakar je letalec hitro zopet odletel. Popoldne se je zopet prikazal ruski enokrovnik in letel nad železnico, a zelo visoko, in slišali sta se dve detonaciji. Obe bombi sta padli na neko poslopje pivovarne Steiner, a ubit ni bil nihče, dasi sta se ondi nahajali dve ženski. Letalec, ki je bil močno obstreljevan, je ušel v smeri proti ru-munski meji. GALIŠKO NAMESTNIŠTVO SE VRNE V LVOV. Lvov, 4. oktobra. »Gazeta Poranna« poroča, da se bodo posamezni oddelki ga-liškega namestništva že 15. oktobra vrnili v Lvov. NADŠKOF GROF SZEPTYCKI V KUR-SKEM. Lvov, 4. oktobra. Glasom »Cazein Poranne« so došla ukrajinskora k, ogo;>t poročila, da se nahaja nadškof Szeptycki še vedno v Kurskem in da se razmeroma dobro počuti. NEMCI PRED DVINSKOM. Kodani. Petrograjska brzojavna agent ura poroča: Nemci so se od zahoda približali Dvinsku 8 clo 10 vrst. Boji južno od Dvinska ob železniški progi Vilejka — Podolsk so olajšali položaj ruske armade pri Dvinsku. PRODIRANJE PROTI MINSKU. Lugano. »Journal« poroča: V Litvi divja zdaj boj za železnico Molodečno— Minsk. Nemška glavna sila stoji neomaja-na med Dvino in Dnjeprom. Na jugu prodirajo Nemci ob železnici proti Bobryju, kjer je že nastala panika. Pred Ivanjecom 45 klm zahodno od Minska, stoje že Nemci. RUSKA GROZODEJSTVA V BUKOVINI. Dunaj, 5. oktobra. (K. u.) Iz vojnega časnikarskega stana sc poroča: Uradno se poroča o novih grozodejstvih v Bukovini. Ob svojem zadnjem sunku čez gališki Seret so Rusi v kraju Tluste brez razloga mučili 9 judov in jih nato obesili. Med njimi se je nahajal tudi neki 90 letni starček. Ruski vojaki so .pri Zalcszczyki usmrtili najemnika Ru-bela in njegovega sina, ustrelili so dalje še tri druge j ude, .V Bojanu so ruski vo- HITRO UMIKANJE RUSOV. Krakov, 5. oktobra. »Nova Reforma« poroča iz Lučka, da se je umikanje Rusov iz prostora Luck—Rozyszcze izvršilo tako hitro, da Rusi niso imeli časa, da bi kolodvor Rozyszcze zažgali in opustošili mesto, kjer so naši vojaki našli velik vojni plen. KRVAVI BOJ V MOSKVI. London. (K. u.) »Times« poroča iz Petrograda: Moskovski prefekt izvaja o krvavem pouličnem boju 27. septembra med policijo in prebivalstvom. Množica je osvobodila nekega pijanega vojaka, katerega je bila prijela policija. Ustavila je na to nek voj poulične železnice in je zgradila barikado na bulevaru. Ker izlepa množice niso mogli razkropiti in ker je bilo s kamni vei! častnikov ranjenih, je pričela policija streljati. Ubite so bile tri, ranjenih je pa bilo 12 oseb. DOGODKI V RUSIJI. Berolin. »Vossisclie Ztg.« poroča iz Stockholma: Francoski general La-giche v Petrogradu je izjavil vojnemu ministru Polivanovu, da je bilo po Rusiji prisiljeno prodiranje Francozov in Angležev na zahodu prenagljeno in da so zato dosegli le neznatne uspehe. Car jo hotel nedavno v Carsko Selo, a Goremikin je brzojavil carju, da je moskovski shod tako razplamtil ljudske strasti, da nc more jamčiti carju za varnost v Petrogradu in v okolici Car je zato ostal v glavnem stanu. POSVET SPORAZUMA V PETROGRADU. Genf. Ruski zunanji minister se je mudil pri carju v glavnem stanu. Ko se je vrnil v Petrograd, je pozval na važen posvet vse zastopnike sporazuma. Sklepali so baje o važnih, tajnih balkanskih zadevah. VESTI IZ VARŠAVE. Varšava, 4. oktobra. Mestno zastopstvo je sklenilo, da sc zopet uvede stara označba Varšave: »Glavno mesto Varšava«, ki so jo bili Rusi odpravili. Ravno tako se je sklenilo ustanoviti Veliko Varšavo s priklopljenjem bližnjih krajev. Mestno zastopstvo je te sklepe predložilo nemškim oblastem v potrditev. Mestni predsednik knez Lu-bomirski je izdal oklic za zbiranje darov za revne in brezposelne. Darovi že obilo prihajajo, med drugim tudi iz drugih poljskih mest kakor iz Krakova in drugih krajev Galicije. POSVETOVANJA POLJAKOV V VARŠAVI. Dunaj, 4. oktobra. Z dobro poučen® strani $e ooroča, da posvetovanja poljski" voditeljev z zastopniki številnih strank kraljevine Poljske v Varšavi še niso končana. Stranke v Varšavi naj bi se združile. ZZ8. tftev. SLOVENEC, ffrre ti. oktobra 191?; Stran 3. Enotna organizacija bi imela namen, da omogoči gališkim Poljakom zvezo in sporazum z njihovimi rojaki v poljskem kraljestvu. Zadnje dni so se peljali k posvetovanju v Varšavo član gosposke zbornice grof Goluchowski, deželni poslanec Franc 'Zamovski, državni poslanec dr, Steinhaus in drugi. POLJSKE POŠTNE ZNAMKE. Varšava, 5. oktobra. V notranjem varšavskem prometu so z dovoljenjem nemških oblasti uvedli poljske poštne znamke, ki so okrašene s poljskim orlom in nosijo letnico 1915. ANGLEŽI O VOJSKI V RUSIJI. Iiaag. »Times« izvajajo: Računati se mora, žal, da ostanejo Nemci v Rusiji. Ne pričakuje se, da izžene ruska ofenziva Nemce iz Rusije. Prestali so zimo 1914— 1915, prestali bodo tudi bodočo zimo. Zavezniki na zahodu morajo zato sloviti vse, da potisnejo Nemce nazaj. OMEJITEV ŽENSKEGA IN OTROČJEGA DELA V RUSIJI ODPRAVLJENA. Genf, >Rusko Slovo« poroča: Odpraviti se nameravajo v Rusiji postavne omejitve ženskega in otročjega dela. V PETROGRADU ZATVORJENI VSI VIŠJI UČNI ZAVODI. Bukarešt. Radi izprevodov z rdečimi zastavami je vlada zaprla vse višje učne zavode. RUSKI SOCIALISTI IN REVOLUCIONARJI PROTI NEMIROM V RUSIJI. Milan. »Popolo d' Italia« poroča: Na shodu v Švici so voditelji ruskih socialistov in revolucionarjev sklenili, naj se glede na vojsko opuste v Rusiji vsi nemiri. PmA transi tioisltu ma Balkanu. Zadnje resno svarilo Srbiji. Sofija, 4. oktobra. Poluradni »Now Wek« piše: Dnevi Srbije so šteti, morda se ne da več izogniti popolnemu uničenju. Srbska vlada mora tedaj dobro pomisliti, kajti zadnja ura je bila. Težki dnevi za Srbijo. Sofija, 5. oktobra. Kako velik utis jo napravila bolgarska mobilizacija, nam priča članek srbskega lista »Bu-dučnost«, ki pod naslovom »Kocka je padla« piše: »Da jc Srbija leta 1913. kot zmagovalka prepustila Bolgariji ozemlje, ki ji pripada, bi bila Bolgarija danes mirna in Srbija bi bila za hrbtom varna. Ali srbska diplomacija je bila lakomna in je ukradla oslabljeni Bolgariji vse, kar je mogla in ji ni niti Kavale pustila. Sedanja želja Bolgarije za maščevanjem je sad nespametne srbske diplomacije.« Balkanska kriza na višku. Kodanjj, 5. oktobra. (Kor. ur.) »Po-litiken« piše: Z ruskim ultimatom je balkanska kriza dosegla svoj višek. Zavezniki nočejo, da bi Bolgarska določila, koliko časa naj traja njena politika obotavljanja, ampak hočejo odločitev izsilili. Mogoče je, ali verjetno ni, da se bosta kralj in Radoslavov ustrašila pred nevarnostjo vojne. Vodilni državniki so se menda tako trdno zvezali z osrednjima silama, da ni upanja, da se za-brani vojna. »Vossische Zeitung« piše: f Armade, ki je na pohodu proti srbski fronti ni mogoče zadržati. Bolgari niso sami, imajo pogodbe, ki jim v vseh okoliščinah in v vseh. slučajih nudijo tvarstvo. Začenja se macedonska vojna. Ruski ultimat Bolgarija odkloni? Amsterdam, 5. oktobra. Brzojavke iz Sofije pravijo: Ruski ultimat ni prišel nepričakovano in je bil sprejet mirno. Pred avstrijskim in nemškim poslaništvom so se vršile ovacije za osrednji sili. Dopisnik londonskih »Times« brzojavlja, da bo Bolgarija ruske zahteve odklonila. V ponedeljek (4. oktobra) opoldne ultimat bolgarski vladi še ni bil izročen. »Lokalanzeiger« piše: V vseh krogih, hS. morejo pregledati političen položaj, so prepričani, da bo bolgarska vlada rusko noto ali odklonila ali pa, kar je še bolj verjetno, sploh ne bo odgovorila. Odločilna ura v Bolgariji. »Az Est« javlja 4. oktobra iz Sofije: (Voditelji opozicije delajo mrzličavo. Vo-jdilni možje se vsak dan shajajo na konference in pogajanja, ravnotako tudi člani jrlade. Splošno se čuti, da je ura usode »darila. Ultimat izročen 4. oktobra popoldne ob 4 uri. Petrograd, 5. oktobra. (K. u.) Petro-{grajska brzojavna agencija poroča: Ultimat Rusije Bolgariji je bil včeraj popoldne ob 4. uri izročen ministrskemu predsedniku Radoslavovu. Sofija, 5. oktobra, (Kor. ur.) »Agence iTelegraphique Bulgare« objavlja naslednje uradno naznanilo: Včeraj med 4. in 6. uro popoldne so ministrskega predsednika obiskali zastopniki Rusije, Francije in Velike Britanije. Oba prva sta izročila ministrskemu predsedniku neidentični značaj ultimata vsebujoči noti, v katerih zahtevata — dajoč razglašeni oboroženi nevtralnosti in ciljem bolgarske mobilizacije prisiljeno razlago — pod grožnjo pre loma odnošajev, da Bolgarija tekom roka 24 ur javno razdre svoje odnošaje s centralnima velesilama in odstrani nemške in avstro-ogrske častnike, ki se baje naha •jajo t raznih generalnih štabih bolgarske Armade. Velikobritanski zastopnik je izročil kratko verbalno noto z vsebino, da Im Velika Britanija svoje odnošaje z Bol garijo pretrgala, ako bi imele iz dejstva bolgarske mobilizacije nastati na Balkanu Sovražnosti. Zastopnik Italije se vslec pomanjkanja inštrukcij temu koraku svo tovarišev še ni pridružil. v / V /S /S /S. Bolgarija že odgovorila. Sofija, 5. oktobra. (Kor. ur.) Odgovor {Bolgarije na angleški, francoski in ruski ultimat je bil popoldne izročen. Dopoldne }e bolgarska vlada izročila zastopnikom Stirisporazuma svoj odgovor na dne 14. septembra sporočene ponudbe teh ve- f: Ultimat ni prišel nepričakovano. Amsterdam, 5. oktobra. Brzojavka iz Sofije poročajo: Ruski ultimat ni prišel nepričakovano in je bil mirno sprejet. Pred javstrijskim in nemškim poslaništvom so se ivršile manifestacije za osrednji velesili. [Dopisnik lista »Times« brzojavlja, da bo ^Bolgarija ruske zahteve odklonila. Ferdinand Koburžan. Stockholm, 3. oktobra. »Nowoje Vrenja« ima daljši članek o bolgarskemu kra-(gP Ferdinandu Koburžanu in vplivu ger- manstva v Bolgariji. Članek konča: Ferdinand je svoj posel dosedaj vodil manj odkrito, toda moremo se spomniti, da se po prvem sestanku Bismarck tako - le izrazil: »Novi bolgarski knez je za nas dragocenejši nego Aleksander Battenber-žan.« Usoda kneza Aleksandra, ki je v nasprotju z rusko politiko izvršil združitev vzhodne Rumelije, je dobro znana. Kakšna usoda čaka Ferdinanda Koburžana?« Srbi bodo izzvali? »Siidslavische Korrespondenz« javlja iz Sofije: V glasilu bivšega ministrskega predsednika Malinova »Preporecu« stoji: Zagotavlja se, da ima srbska vojaška liga načrt, na meji povzročiti kak dogodek, da izzove vojno z Bolgarijo. Nova vojna proti Srbiji. Rumunski glas. Bukarešt, 4. oktobra. Oficiozna »In-dependance Roumaine« opozarja, da bodo novi boji proti Srbiji odločili izid svetovne vojne. Ni prav nič izključeno, da pride mir od tam, kjer se je začela svetovna vojna. Medtem pa nepričakovan odpor Turčije na Balkanu vse preobrača. Če smo nepristranski, moramo priznati, da sta osrednji sili s turškim zaveznikom napravili dobro pridobitev. (Menda Bolgarijo. Op. ur.) »Sedaj ali nikoli.« Sofija, 4. oktobra. (Kor. ur.) Podpredsednik bolgarskega sobranja Momčiko piše v »Kambani«: »Ko je bila Bolgarija pred dvemi leti oropana, ponižana, od vseh strani napadena, od Francozov in Rusov osramotena in od ničvrednih zaveznikov prodana in ni vedela, kje na išče rešitve, tedaj ni verjel nihče, da je božja pravičnost tako blizu in da tako kmalu pride dan groznega povračila. Ta dan je prišel, ko moramo zavratnega srbskega dednega sovražnika streti, da se bo Bolgarija mogla svobodno in od nobenega motena mirno razvijati. Sedaj ali nikoli mora Bolgarija postati velika in mogočna, v strah svojim sovražnikom, pa naj se pokažejo kjerkoli; sedaj ali nikoli mora vsakdo izpolniti svojo državljansko dolžnost, da se doseže velik narodni ideal vseh Bolgarov.« Mobilizacija bolgarske armade končana. Čete na mejah. Berlin, 5. oktobra. »Berliner Tagebl.« poroča iz Sofije: Mobilizacija bolgarske armade se more smatrati kot končana. Di-plomatični zastopniki stirisporazuma sc pripravljajo na odhod. »Tagliche Rundschau« ima angleško vest, da Bolgari naglo delajo jarke in žične ovire na meji. Na vseh mejah so že čete, samo na turški meji jih ni. Bolgarija koncentrira čete nasproti Pirotu in Zaječaru. Lugano. »Agence Forniere« poroča, da koncentrira Bolgarija velike čete nasproti Pirotu in Zaječaru. Tri bolgarske divizije so odšle iz Plovdiva v smeri Ma-rinaja Džumaja, tri druge v smeri proti Šufli. Tudi v Dedeagač so odšli močni bolgarski oddelki. Stepanovič poveljnik srbske vojske proti Bolgariji. Sofija, 4. oktobra. Poroča se, da je prevzel poveljstvo srbske vojske proti Bolgariji general Stepanovič. Srbska vojska, ki stoji proti Bolgariji, šteje 5 divizij. Bolgarija, Rumunija, Grška. Berlin, 5. oktobra. Iz krogov balkanskih diplomatov se sliši, da je Radoslavovo upanje, kar se tiče Rumunije, opravičeno. Bolgarski ministrski predsednik s svojo trditvijo ni hotel delati razpoloženja ali pa stvari slikati v lepši luči. Dogovori, ki dajejo Radoslavovu pravico govoriti o prisrčnem razmerju z Rumunijo, so bili sklenjeni pred kakimi 14 dnevi. Kar se pa Grške tiče, se pa nc more reči z vso gotovostjo, ali se tudi tu Radoslavovo prepričanje kriie z dejstvi. Domnevati pa smemo, da bo nevtralno zadržanje Rumunije tem manj ostalo brez vpliva na Grško, ker je dognano, da je grški generalni štab prepričan o zmagi osrednjih sil. Solun. Četverosporazum sc jc odločil, da sc brez ozira na grško nevtralnost polasti Soluna, izsili prehod preko grškega ozemlja in zagotovi železniško zvezo s Srbijo, kateri prihiti s četami na pomoč proti Bolgariji. S tem je zavzel Solun velevažno mesto v sedanji vojni. Solunski zaliv ima jako ugodno naravno lego, pristaniške zgradbe v Solunu so obsežne, tako da je ta luka zelo pripravna za izkrcavanje čet. Velikega pomena so dalje dobre prometne zveze, železniške proge, ki vodijo iz Soluna v Srbijo in Bolgarijo in ki preko Rumunije — če le-ta dovoli seveda — omogočujejo tudi zvezo z Rusijo. Iz Soluna gredo tri velike glavne že-ležniške proge, katerih dve vodita v Srbijo: proti severozapadu črta Solun—Bitolj, proti severu četa Solun-Skoplje, ki je na eni strani podaljšana do Mitrovice, druga stranska proga pa ima zvezo z Nišom in veliko železniško progo v Carigrad. Tretja železniška črta vodi iz Soluna v Dedeagač, znano bolgarsko luko. Iz tega je razvidno, kake važnosti je Solun s svojimi železnicami za četverosporazum. Hamilton v Solunu. Lugano, 5. oktobra. Dohod Hamiltona v Solun je presenetil. Hamilton je vprašal grškega generala Moskopoulosa, poveljnika tretjega armadnega zbora, kako namerava postopati ob izkrcanju angleško-fran-coskih čet Srbiji na pomoč. General se je izognil odgovoru in je poučil vojno ministrstvo o razgovoru. V Atenah nameravajo zdaj le vprašati, kaj da nameravajo ptuji častniki v Atenah. Če bi tuje čete nameravale korakati skozi grško ozemlje, namerava Grška odločno ugovarjati. Lugano. Vojni poročevalec Magrini poroča 2. t. m. iz Soluna: Vsako uro se pričakuje, da sporazum izkrca čete. General Hamilton je 1. t. m. ogledaval pozorno okolico. Spremljali so ga trajno zastopniki vlade in mesta. Francosko grške razprave o izkrcanju čet v Solunu. Haag, 4. oktobra. (Kor. ur.) Grški generalni konzul na Nizozemskem objavlja vsebino pisem med atenskim francoskim poslanikom in grško vlado o izkrcanju čet. Francija je izjavila, da nameravajo le pomagati Srbiji. Venizelos je nato odgovoril, da jc in da ostane Grška nevtralna in ker ni podan casus foederis, in da zato izkrce vanje prepove. Venizelos bil poučen o načrtu sporazuma. Atene, 5. oktobra. »Nea Himera« objavlja: Srbsko zunanje ministrstvo jc zahtevalo zadnje dni od angleške vlade pomožnih čet. Angleška vlada je odgovorila, da bodo angleško-francoske čete kmalu zasedle Macedonijo vsled sporazuma Srbije in Grške. Srbski zunanji minister je nato vprašal v Atenah, kaj da je na tem poročilu iz Londona, a grški zunanji minister o tih dogovorih ni ničesar znal. »Nea Himera« sklepa zalo, da je le Venizelos bil poučen o izkrcevalnih načrtih Anglije in Francije in da je Hamiltonov dohod pričakoval vsak dan. Železnica Solun srbska meja. Lugano. »Secolo« poroča iz Soluna: Grški obratni minister Diamantidis je do-šel 4. t. m. v Solun in je ob 5. uri popoldne prevzel v imenu grške vlade železnico Solun srbska meja. Ekspedicijski zbor samo za demonstracijo? Sofija, 4. oktobra. (Kor. ur.) Po izjavi entente, podani v Atenah, je ekspedicijski zbor, močan do 70.000 mož, namenjen kot pomožni zbor za Srbijo in bo poslan v Macedonijo, pa ga mislijo v prvi vrsti porabiti za demonstracijo proti Bolgariji, Vko-rakanjc ententinih čet v Macedonijo bi zlasti v macedonski javnosti povzročil veliko razburjenje. Angleške in francoske čete v Solunu. Atene, 5. oktobra. Po došlih vesteh so Francozi v Solunu čete že izkrcali. Ministrski predsednik jc protestiral, ker slučaj zveze s Srbijo šc ni podan in luui pravno postopanje ni opravičeno. Lugano, 5. oktobra. »Corriere della sera« javlja 3. zvečer iz Men: General Hamilton je prišel z obilo častniki. Eno uro kasneje jc obiskal poveljnika 3. armadnega zbora Moskopoulosa. V daljšem razgovoru sta sc menda dogovorila o podrobnostih izkrcavanja in prevoza angleških in francoskih čet na bolgar-sko-srbsko mejo. Iz Soluna javljajo 3. oktobra ob Patris« piše, da general Hamilton ni storil nobenega koraka, ki bi mogel vznemiriti. Edino vznemirljive dejstvo je njegov sestanek z generalom Moscopoulosorn, od katerega je dobil raznih pojasnil za izkrcavanje čet. V Atenah pravijo tole: »V slučaju izkrcanja čet v Solunu, sta za Grško dani dve možnosti: Če se ententine čete izkrcajo radi bolgarskega napada na Srbijo, tedaj bi se entento smatralo za zaveznico Grške. Če pa gredo te čete v Srbijo, da ji pomagajo proti nemškim četam, tedaj bi prehod pomenjal kršitev nevtralnosti in grška vlada bi storila potrebne korake.« Berlinsko mnenje in nasvet Grški, »Berliner Tageblatt« piše, da je Grška zelo negotov faktor. Posebna nevarnost tiči v tem, ker kralj še ni popolnoma zdrav in je še pred nekaj dnevi moral biti v postelji, ker ga je stara rana zelo bolela. V bližnjih dneh se bo pokazalo, kdo ima moč, ali Venizelos ali kralj. Če bi se moglo Grški svetovati, tedaj je umevno samo po sebi, da bi ji najbolj koristilo, če ostane nevtralna. Naj le pomisli na usodp Belgije, Srbije in celo Italije in Grška bo razločno videla kakšna jc usoda tistih, kf se pridružijo ententi. Izjava entente. Ženeva, 5. oktobra. Po neki pariški vesti se glasi izjava entente, podana v Atenah, takole: Ker so vse naše zveze z Bolgarijo pretrgane, so vsa pogajanja med entento in atensko vlado o kompenzacijah za Bolgarijo postala brezpredmetna. Ententa prepušča atenski vladi, da svoje diplomatične zastopnike po že gotovem dejstvu obvesti o izkrcanju ententinih čet na grški zemlji. Italijansko časopisje poudarja, da ima grški protest miren ton in da> ga je Grška napravila samo formelno, da ugotovi svoje pravno stališče, ki je to, da dokler ni podan slučaj zveze — bolgarski napad na Srbijo — Grška hoče in bo ostala oboroženo nevtralna. Stališče Grške. Lugano, 5. oktobra. »Corriere de* lla sera« javlja iz Aten: Po oficijelnem obvestilu o izkrcanju zavezniških čet v Solunu sc je vršil ministrski svet, da se vsestransko posvetuje o položaju. Sklenili so, da bo ravnala Grška po razvoju dogodkov. Časopisje vlade živahno poudarja, da Grška ni zaveznica entente. Njen edin nasprotnik je Bolgarska. Ententa v Sofiji. Pariz, 5. oktobra. (Kor. urad.) Kakol poroča »Temps« iz Soluna, store zavezniki v Sofiji korak, da povejo bolgarski vladi, da ne morejo več trpeti nadaljevanja vojnih priprav. Sporazum štirih bo obvestil Radoslavova, da so bili zavezniki vsled postopanja Bolgarije prisiljeni umakniti svoje predloge in Bolgarija bo zagledala armade zaveznikov proti sebi, če napade Srbijo. Ne ve se pa, ali bo ta poziv imel značaj ultimata, ki bi zahteval, da Bolga rija odgovori takoj brezpogojno. Grška hoče kos železnice samo nadzirati, Amsterdam, 5. oktobra. (Kor. urad.) Neki tukajšnji list poroča iz Londona: Grška vlada je dala zasesti železniško progo Solun—Bitolj do Kenali in črto Solun— Štip do Dževdjeli, ker hočejo grške oblasti te proge imeti pod lastnim nadzorstvom Venizelos odstopa? Budimpešta, 5. oktobra. Iz Aten javljajo: »V včerajšnjem ministrskem svetu je Venizelos izjavil, da Grška nima dovolj moči, da bi s primerno odločnostjo nastopila proti morebitnemu izkrcanju ententinih čet. Zato mora Grška ententi ugoditi. Vlada naj v svojem protestu izjavi, da sma- tra izkrcanje čet kot zavestno kršitev grške nevtralnosti in da po tein protestu ne trpi nobenega prihoda čet. Ministrski svet je bil tudi tega mnenja, ker pa se je kralj postavil na nasprotno stališče, je kabinet sklenil podati demisijo, katero je že takoj nato sporočil kralju. Kralj se še ni odločil in je poklical k sebi Gunarisa, Theodokiza in Rallisa. Mislijo, da dobi vlado Gunaris in da Dusmanis, načelnik generalnega štaba, ostane na svojem mestu.« Ta ogrska vest še ni potrjena, ker ni verjetna; saj je kralj podpisal Venizelosov protest. (Op. ur.) Pariz, 6. oktobra. (K. u.) Kakor izve Agence Havas iz Aten, je izjavil kralj ministrskemu predsedniku Venizelosu, da politiki sedanje vlade ne more slediti do konca. Ministrski predsednik je podal kralja prošnjo za odstop. XXX Balkanska politika Italije. Lugano, 4. oktobra. (Kor. ur.) Vsled aeutajljive skrbi, da bi celo Francija in Angleška radi Grške znale zapostaviti italijanske interese in ugled na Balkanu, skuša laško časopisje z ozirom na ruski ultimat dokazati, da mora biti že prvi udarec zavezniških čet, ki naj se izkrcajo v Solunu ali pa v kakem še bolj blizu stoječem gr- škem pristanišču, odločilen in zato opravljen od čim močnejših sil in da je zato 150.000 mož, ki bi jih dale Angleška in Francoska, premalo. Ker pa bi hoteli uspavati grško sumnjo, zato časopisje noče izrecno reči, da mora Italija zastaviti ves vpliv, da bodo glavno moč ententinih čet preko Grške tvorili Italijani. Italija je kriva svetovne vojne. »Osservatore Romano« piše 26. septembra: Ustanovitev krščanskih balkanskih držav naj bi postalo za evropske diplomate in njihove grozeče spore mehko iežišče, pa se je vedno izkazalo kot trnjevo ležišče. Pravzaprav je libijska vojna Italije, pa naj se proti temu reče, kar se hoče, z vzbujenjem poželjivosti proti Turčiji zažgala balkanski ogenj — sicer ne po namenu podjetnikov libijske vojne in ne da bi tedaj slutili o teh vprašanjih. Najprvo je divjala v lastni hiši in je potem skočila na Evropo. Sedaj vidi nacionalno časopisje v vseh deželah, da na Balkanu zori odločitev svetovne vojne. Rumunska nevtralnost. »Zeit« poroča iz Lugana: Vesti iz Bukarešta potrjujejo Bratianujev odpor proti politiki intervencije. Akcija skupine Jo-nescuja in Filipescuja zavzema zunanje oblike vojnega ščuvanja, kakor je bilo maja v Italiji. Boji na zahodu. Grški kralj Konstantin Venizelos. Vojska z Italijo. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dnnaj, 5. oktobra. Uradno poročajo: Položaj na jugozahodni črti je neizpremenjen. Sovražnik svojih napadov včeraj na visokih planotah Folgarija in Lavaronne ni obnovil. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Poročilo laškega generalnega štaba. Dunaj, 4. oktobra. (K. u.) Iz vojnega časnikarskega stana: Poročilo italijanskega generalnega štaba z dne 2. oktobra: Na celi bojni črti ob Soči od Visokega vrha do kraške planote je otvoril sovražnik včeraj velik ogenj iz topov in iz pušk na nekaterih točkah s tako netočnostjo, da so kratki streli daleko nosečih topov zadeli naprej potisnjene avstrijske strelske jarke. Pehota ni na nobeni točki bojne črte napadla. Le ob vznožju Visokega vrha so poizkušali sovražni orlelki, da bi se približali našim črtam, a so bili z dobro merjenim ognjem potisnjeni nazaj. Neko sovražno letalo je metalo včeraj blizu železniške postaje Červinjan bombe. Zadeta sta bila dva civilista. Dve drugi letali sta poizkušali streljati na naše postojanke na kraški planoti, a sta bili prepodeni z ognjem naših banilcev. XXX Poročilo laškega generalnega štaba dne 1. oktobra, da bi bile italijanske čete od Mrzlega vrha do Vodil in pri vrhovih Sv. Marije in Sv. Lucije napadle in da bi bile kljub izrednim po mrzem letnem času še povišanim težavam osvojile zelo močne utrdbe in da bi bile vzele še nekaj dvanajstvoric ujetnikov, ni resnično. Opisani sovražni napadi na Mrzli vrh in na Vodil vrh so bili že ustavljeni med obema lastnima ovirama. Ni res, da bi bili ujeli nekaj dvanajstoric Avstrijcev. Vrhov pri Sv. Mariji in pri Sv. Luciji sploh prav za prav laška pehota ni bila napadla, ker je podvzete napade artiljerija deloma preprečila, deloma jih je pa zadušila že v kali. V prostoru pri Tolminu so ujele avstrijske čete od 28. do 30. septembra 5 častnikov in 406 mož. Boji ob tirolski meji. Lahi ne napadajo enotno, marveč od 5asa do časa, ne da bi uspeli. Na tirolskem bojišču je sovražnik delavnejši, odkar je vreme ugodno. Boji so se bili na Vielge-reuthu in Lafraunu in na Tonale. Napade so naši krvavo odbili. Bojišče je obširno in je dobro dostopno osobito pri Tonale sedlu, dasi so vrhovi do 1600 metrov visoki. Zasneženo je že omenjeno sedlo in to-likrat imenovani visoki planoti. Železnica vodi tam iz Vincenca v Šchio čez Piorene in Arsiero, ki je važno kot zbirališče. Od j tam vodi ob meji krasna cesta, tudi druge steze omogočujejo dohod na cesto Fol-garia—Calliano—Roveredo. Italijani bi tu najložje vdrli na Tirolsko, zato je tu toliko bojev. Laško obrekovanje Avstrijcev. Dunaj, 5. oktobra. (K. u.) Iz vojnega časnikarskega stana se poroča: Laško časopisje poroča iz Morbegna v Furla-niji, da je neki imenoma navedeni italijanski vojak umrl, ker je pil zastrupljeno vodo. Splošno se nato trdi, da zastrupljajo Avstrijci vodnjake. To neresnično obrekovanje, ki ga komaj verujejo celo v Italiji, se pribije, da se pokaže način s kakršnim se v časopisju vojskuje zdaj naš nekdanji zaveznik. Laški general Porro v Franciji. Lugano. General Porro se je podal v francoski glavni stan, da vrne obisk, ki ga je napravil Joffre in da se dogovori o načrtih zimske ofenzive sporazuma. Zima na laško bojišče prikima. Lugano. »Corriere della Sera« poroča: Zima je že nastopila z ledom in s snegom. Vojaki so zato v nevarnosti, da v visokih gorah zmrznejo. Na prostem ni mogoče biti možno in ni mogoče spati. Potrebna so zato topla bivališča. Vojvoda Genovski v glavnem stanu. Lugano. V Videm, kjer se nahaja laški glavni stan, je odpotoval vojvoda Genovski. Dušna preskrba v po sovražniku zasedenih krajih na Primorskem. Bern. Vatikan je odvzel zasedene kraje župnije na Primorskem škofiji v Vidmu in jih podredil armadnemu škofu Bar-tomariju. »La nuova Italia redenta.« Inomost, 4. oktobra. S kako gotovostjo so Italijani računali (in se ura-čunali!) na zmago, dokazujejo vojne dopisnice in razglednice, ki jih naši vojaki v velikih množinah najdejo pri padlih italijanskih častnikih. Na dopisnicah so pokrajinske slike iz južne Tirolske; vse imajo napis: »La nuova Italia redenta« (nova odrešena Italija), na desni strani italijanske narodne barve, na levi tirolskega orla z italijanskim grbom. Laški trgovski parniki vojna vozile. Lugano. (K. u.) Trgovska parnika Molfetta« in > Amerigo Vespucci« sta proglašena uradno za vojni ladji. Tekstilna stavka ▼ Lombardiji končana. Lugano. Stavka tekstilnega delavstva v zgornji Lombardiji je končana, ker so tvorničarii popolnoma ugodili delavstvu. Nemško uradno poročilo. Berlin, 5. oktobra. Wolffov urad poroča iz velikega glavnega stana: Odbiti so bili zopet angleški napadi z ročnimi bombami na utrdbe severno od Loosa. Ob breuspešnih napadih na te utrdbe niso imeli Angleži le izdatnih Izgub na mrtvecih in ranjencih, ampak so nam prepustili nad 80 ujetnikov in dva metalca min. Kos jarka, ki so ga bili zasedli Francozi severozahodno od Givenchy, smo včeraj zopet osvojili. Pri tej priliki smo zaplenili štiri fran-coske strojne puške. V Champagny je močna sovražna artiljerija sipala ogenj na postojanko severozahodno od Souaina, kjer se je tudi kazalo, da na-merava sovražnik napasti. Ogenj naše artiljerije je preprečil, da sovražnik ni nastopil. Pri Vauquoisu smo z razstre-Ijevanjem podkopov prehiteli sovražnika. Veliko sovražnih z minami nabitih rovov smo zasuli. Sovražni letalci so metali bombe na kraj Biache - St. Vaast, ki leži severovzhodno od Arrasa. Ubit je bil en prebivalec, sicer ni bilo nobene škode. Vrhovno vojno vodstvo. Poročilo maršala Frencha. London. (Kor. ur.) Maršal French poroča 4. t. m.: Sovražnik je pričel včeraj ljuto obstreljevati in je nato ponovno napadel naše strelske jarke med Stein-brucke-Vermelies in potjo v Hulluch. Napade so izvedli krepko, a naših strelskih jarkov sovražnik ni dosegel. Odbit je bil s težkimi izgubami. Severnozahodno od tam je osvojil sovražnih velik del redute Ho-henzollern nazaj. Na ostali bojni črti nobene izpremembe. Francosko uradno poročilo. Pariz, 4. oktobra. Uradno poročilo včeraj popoldne: Med Souchezom in gozdom Givenchy jc sovražnik štirikrat poskušal, da bi z granatami zopet vzel nekatere dele strelskih jarkov, katere je izgubil, bil je povsod vržen nazaj. V Champagni smo pravtako odbili nemški protinapad proti postojankam, katere smo 1. oktobra severno od Le Mes-nila osvojili. Sovražnik je obstreljeval s krogljami, ki razširjajo omamljive pline, črto za našo fronto, posebno v dolini Suippe. Naša artiljerija je vzela na piko sovražne baterije in jih več prisilila k molku. Na ostalih frontah je bila noč mirna. Večerno poročilo: V Artois smo napredovali s tem, da smo vzeli neko utrdbo in okopna dela južno od gozda Givenchy. Obojestransko, precej ljuto obstreljevanje južno od Somme, v okolici Beauforta in Bouchoirja kakor tudi na fronti v Champagni, v Argonih in severno od La Harazče. V Vogezih je sovražnik poskušal, ne da bi se mu posrečilo, brizgati goreče tekočine proti našim strelskim jarkom ob Vislu (med prelazoma Markirch in Diedolshau-sen). Skupina letal je obstreljevala v nedeljo zjutraj kolodvor, železniški most in vojaške zgradbe v Luksem-burgu. Dnevno povelje maršala French. London. (Kor. ur.) Reuter poroča: Dnevno povelje maršala French 30. septembra: Dosegli smo odločilen višek velike dne 25. septembra pričete bitke. Naši zavezniki so prodrli na jugu do zadnje obrambne črte sovražnika, veliko so jih ujeli in so zaplenili topove. Važne postojanke pri Vinny in nekega gričevja se je polastil 10. francoski armadni zbor. Važne uspehe so dosegla podjetja angleških čet. Po menjajočih se dogodkih, kakršni se pripete v vsakem velikem boju, je bila vzeta druga sovražna črta in končno tudi gospodujoča postojanka pri Loosu, znana kot vrh 70. Tu se je ustvarila močna črta tik pri tretji in zadnji črti. Ujeli smo približno nad 3000 sovražnikov, zaplenili smo 25 topov, več strojnih pušk in množino vojnega materiala. Sovražnikove izgube so bile težke osobito v protinapadih, ko je izkušal zaman zopet osvojiti izgubljene postojanke. Belgijsko vojno poročilo. Havre, 5. oktobra. (K. u.) Danes se je izdalo sledeče belgijsko vojno poročilo: Po skrajno ljutem obstreljevanju naših postojank pri Dixmuidenu je bil izlahka odbit manjši napad pehote. Boji na zahodu. Turin, 4. oktobra. Pariški dopisnik »Stampe« poroča 28. m. m.: V primeri s predvčerajšnjim poročilom generalnega štaba so včerajšnja in danes ponoči došla poročila zelo brez barve. Gotova prenapeta pričakovanja so bila seveda razočarana. Preveč smo pohlepni piše Hervč, da bi nam naše živce v teh urah pomirili. Vsi želimo, naj bi nam vsak dan poročali, da so ujeli 20.000 sovražnikov. Tisti, ki se vračajo z bojne črte, opisujejo težave, s katerimi so se morali boriM glede na strašne obrambne utrdbe Nemcev, ki jih ni mogoče lahko uničiti. Vse se je storilo, nastopali so s težkimi topovi in z metalci min, da bi bili odstranili žične ograje. Medtem, ko so naskakovale čete, so zrakoplovi zelo uspešno obstreljevali postojanke za sovražnikovim hrbtom; a vte to je le malo pomagalo. Prve nemške črte strelskih jarkov so tvorili labirinti 500 do 600 metrov globoki. Glavne točke nemškega odpora so tvorili v prvi črti utrjeni kraji, prave trdnjave, ki so oddaljene ena od druge približno dva kilometra. To po-jasnuje, zakaj je morala artiljerija 70 ur pripravljati napad. Zdi se, da so bili zdaj Nemci ojačeni. Naloga postaja brez dvoma vedno težja .., Maročani, kolonisti naska-kujejo neverojetno divje veselo. Joffre je osebno na najtežavnejših mestih vodil boj. Boj se je najbrže že razširil tudi v Vogeze. Moralo zveznih čet dviga osobito prepričanje, da se bo moral sovražnik umakniti radi številne premoči in radi učinkovanja artiljerije Francozov in Angležev. Zagotavljajo, da so novo ofenzivo uvedli s topovi, ki prekašajo nemške 42 cm topove. Krvavi boji pri La Bassee. »Berliner Tageblatt« poroča: Angle« ški napadi popuščajo in sicer na celi fronti La Bassee—Loos. Ne motimo se, če rečemo, da se to godi vsled strašnih krvavih izgub Angležev, katere so imeli v kotlini pred Loosom. Trije angleški generali so padli. Ujeti Škoti in Angleži pripovedujejo, da so angleške izgube še večje, kot svoje-časno pri Festhubertu in mi v ljutih bojih v jarkih počasi napredujemo. Kljub težkim bojem, ki še nikakor niso končani, vlada na naši strani največje zaupanje. Tudi južno od Soucheza smo zopet osvojili različne jarke. Francoske izgube znašajo pri posameznih polkih 60 do 70%. Po izjavi ujetnikov so boji bolj strašni in bolj krvavi kakor boji pri Loretto maja in junija mc-seca. Strašno število ranjencev v Franciji, Genf, 5. oktobra. (K. u.) Nad dvajset vlakov z ranjenci se je pripeljalo iz Champagne v departement Isere in v Champery (Savojsko). Tu sc sploh sodi, da bodo francosko mejo zopet zaprli. Angleške izgube. London, 4. oktobra. (K. u.) Najnovejši seznam izgub obsega imana 115 častnikov in 3620 mož. Odmor v angleški ofenzivi na zapadu. London, 3. oktobra. (K. u.) Reuterje-vo poročilo: Vojaški sotrudnik »Times« piše o položaju na zapadnem bojišču, da so se pravega boja udeležili le 2 do 3 armadni zbori in mora torej French razpolagati še z zadostnimi četami za nadaljnje napade, kadar bo prišel čas za to. Dotlej pa se mora pridobljeno ozemlje zavarovati in dati nemškim rezervam čas, da v protinapadih izčrpajo. Kako je bil ujet angleški general. Berlin, 5. oktobra. Vojni poročevalec Scheuermann poroča iz velikega glavnega stana: Angleški ujetniki se zelo pritožujejo, ker je njih vodstvo tako odpovedalo, da se je kljub vsej hrabrosti navaden vojak sovražniku žrtvoval. Angleški general B. je izgubil s svojim štabom ves stik s svojimi četami. Mislil je, da ni v nevarnosti pred Nemci, o katerih jc sodil, da so premagani in se je vlegel v stan nekega nemškega stotnika. Niti slutil ni. da so Nemci tiste Angleže, ki so bili vdrli začasno v nemške postojanke, pobili ali jih pa zapodili, dokler ni nekaj šlezijskih prostovoljcev ujelo generala, ki je spal, in njegov štab. Luksemburški protest. Luksemburg, 5. oktobra. (Kor. urad) Vlada velike vojvodine je protestirala pri sporazumu radi napada na Luksemburg. Angleški konzul v Ispahanu ubit. Berlin. Iz Carigrada: Pristaši svete vojske so ubili angleškega konzula v Ispahanu in njegove vojake. 979 angleških tvornic pod nadzorstvom. London. (K. u.) Pod nadzorstvo so postavili še 264 tvornic. Vseh tvornic nadzorujejo zdaj 979. Motena nemška služba božja v Londonu, London. »Kor. ur.) »Daily Mail« poroča: Angleži so motili v nedeljo zvečer službo božjo v nemški cerkvi na trgu Montpelier. Ko so na orgijah preludirali in ko je stopil pastov pred oltar, jc vstal neki Anglež in je vprašal, če hoče pastor moliti angleško. Pastor je odgovoril: »Nc, tega ne storim!« Anglež je vprašal: »Li obžalujete napade Zeppelinovih zrakoplovov?« — Pastor: »Ne, tudi tega nc storim!« Nato jc stopil Anglež pred oltar in je rekel: »Izjavljam, da je nemški cesar sramoten madež civilizacije in sramota krščanstvu. Skupina navzočih Angležev jc nato zapustila cerkev in je priredila pred cerkvijo protesten shod. Služba božja sc je nadaljevala v cerkvi nemško. iiiuiuiiiiiiiiiiiiiiimiuiniiiiHiiiiiiiiiiiiiHiiiHiiiiinuiiiiiiiiiiliiiinnniii.u" : Naročajte ..Slovenca".: iniHIIMIIIIIMIIIIIIIIIMIIIIHIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIHIIIIHIIIIIUI Proti Srbiji. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 5. oktobra. Uradno poročajo: Naše čete so poizvedovale na srbskem ozemlju od meje ob Prini. Pripeljali so ujetnike. Sicer nobenih posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. SREMEMRA VLADE V SRBIJI? Kodanj, 5, oktobra. Iz Pariza poročajo: Srbski poslanik v Parizu Vesnič je poklican v Niš. To spravljajo v stik z nameravano spremembo v vladi na Srbskem. PAČU ODSTOPI. Niš, 5. oktobra. (Kor. ur.) »Agence Havas« poroča: Poluradni list »Odjek« javlja, da bo finančni minister Paču v kratkem vložil prošnjo za odstop. Njegov naslednik ima postati srbski poslanik v Parizu Vesnič. Tur® v vojski. TURŠKO URADNO POROČILO. Carigrad, 3. oktobra. (Kor. ur.) Glavni stan poroča: Dardanelska bojna črta. Zgodilo se ni nič važnega izvzemši bojev med poizvedovalnimi oddelki in običajnim artiljerijskim in pehotnim dvobojem. V odseku Seddilbahr je 2. oktobra uničila neka mina, ki smo jo bili razstrelili pred našim desnim krilom protimino sovražnih polagalcev podkopov. Z ostalih bojnih črt nobenih poročil. Carigrad, 4. oktobra. (K. u.) »Agence Telegraplique Milli« poroča iz velikega glavnega stana: Pri Anaforti in pri Ari Burnu se Hi nič bivstvenega zgodilo. V odseku Seddil Bahr je izstrelila sovražna artiljerija 3. oktobra na naše levo krilo približno 1000 strelov, ne da bi bila učinkovala. Krepek protiogenj naše artiljerije je prisilil sovražno artiljerijo, da je morala umolkniti. Neka mina, ki smo jo bili na tem krilu izstrelili, jc povzročila sovražniku težke izgube. Naša artiljerija je dvakrat zadela neko križarko, ki je streljala proti Dardane-lam in ji je uničila oklop. Naše ana-tolske baterije so obstreljevale 3. oktobra neko sovražno ladjo vlačilnico pri izkrcevališču Sedilbaliru in je zadala sovražniku težke izgube. Sovražnik je odgovor i m 1 na ogenj, ne da bi bil dosegel uspeli. Sicer nič novega. SPORAZUM OPUSTI NAPAD NA DARDANELE. Iz Sofije in iz Aten se poroča, da namerava sporazum popustiti napad na Dardanele in da že odstranjujejo čete z Galipolija. Iz Sofije poročajo, da so albanske čete napadle Srbe in jih prepodile iz Elbassana. Nato so albanske čete prodirale na Drač ter so prisilile Esacl pašo, da jc moral pobegniti na neko italijansko ladjo. iUi a .aijG;e ljUt Amsterdam, Portugalska sc skrivaj mobilizira m ima zbranih že 20.000 mož. Pri mobilizaciji sodelujejo višji angleški častniki. Na Portugalskem postopajo Angleži tako, kakor da bi bili oni gospodarji portugalske države. SiroSen vihar v Umesti. 590 mrtvih. 350 ladij potopljenih. London, 5. oktobra. ' (K. u.) »Daily News- poroča iz Newyorka: Strašen vihar je divjal v Mehiki, Sousi in v Mississipiju. Mrtvih je 500 ljudi, 350 manjših ladij se je potopilo. novice. -f Prestolonaslednik pohvalil Slovence. Ko se je pred kratkim mudil naš prestolonaslednik na južno-zapadni fronti, je prišel tudi v Bazovico (v tržaški okolici). Ogledal si je pod vodstvom domačega č. g. župnika J. Počivalnika lepo bazovsko cerkev. Prestolonaslednik je vprašal župnika, če prebivajo v Bazovici poleg Slovencev tudi Italijani. Ko mu je župnik odgovoril, da je Bazovica popolnoma slovenska, je prestolonaslednik rekel, da ga to veseli, ker so se Slovenci v tej vojski vedno izkazali kot junake. In ko je na pre-stolonaslednikovo vprašanje g. župnik povedal, koliko Bazovcev je v vojski, koliko ranjenih, mrtvih in odlikovanih, je prestolonaslednik zopet dal izraza svojemu veselju nad junaštvom Slovencev. 4- Odlikovanja. Ponovno najvišje pohvalno priznanje je dobil nadporočnik Marko Bajuk, pešpolk št. V.-22. Najvišje pohvalno priznanje je dobil poročnik 22, pp. Franc Devetak. Srebrn zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje sta dobila: ognjičar Josip Šenk in rač. podčastnik Anton Maček, oba pri težki haV-bični div. št. 6. Zlato hrabrostno svetinjo je dobil narednik 97. pp. Prodan Matej. Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste sta dobila četovodja 7. pp. Sterger Josip in poročnik 27. pp. Mandl Josip. Zlato hrabrostno svetinjo je dobil desetnik 7. pp. Stiickler Karel. Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste so dobili: desetnik Steinkoller Matija, poddesetnik Krumplacher Jakob, desetnik tit, četovodja Komposch Ivan in infanterist Wohlgemuth Ivan, vsi štirje pri 7. pp. Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili: desetnik Simoner Josip, poddesetnik tit. desetnik Probrenter Josip, infanterista Kriegl Josip in Thaler Josip, vsi štirje pri 7. pp. Bronasto svetinjo so dobili: infanterista Lassnig Jakob in Laub-reiter Matija, oba pri 7. pp.; infanterist 97. pp. Novak Ivan; predmojster 3. gor. top. p. Ležanc Jernej. Pohvalno priznanje je izreklo armadno poveljstvo poročniku 97. pp-Karlu Vestner. + Nove ministrske naredbe. »Wiener Zeitung« objavlja ministrsko naredbo glede določitve najvišjih cen za domača stro-jila ter ministrsko naredbo glede ureditve prometa z jcžicami. 4- Ogrska ne podeluje državljanstva laškim podanikom. Budimpeštanski magistrat je odklonil vse prošnje laških državljanov za sorejem v ogrsko državno zvezo. -(- Citin bolniški vlak. Dne 5. t. m. so na Dunaju slovesno blagoslovili vlak za bolnike, ki sta ga baron pl. Grodl in njegova žent in ki nosi ime »Citin bolniški vlak« ustanovila. -f Za zasluge za »Rdeči križ« je nadvojvoda Franc Salvator podelil častni znak »Rdečega križa« II. vrste z vojno dekoracijo sledečim gospem: Veri Šlajmer, Ninki Luckmann, Heleni pl. Schoeppl in pl. Cro-novi ter gospodom: majorju Kramaršič, dr. Polcu, Ferdinandu Staudacher in dr. Mahru. -f Odlikovanja pri južni železnici. Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje so prejeli: Nadsprevodnik Rajmund Škofic, mojstra Franc Krajšek, Mihael Puc in Ivan Bolle; srebrni zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje: gosp. Izidor Mozetič, sprevodnik Anton Brešan, skladiščni sluga Ivan Petrovič in premika-lec Anton Virant, — Popis psov v Zagrebu. Vojaško poveljstvo v Zagrebu odreja, da se uporabijo za vprego tudi psi. Vsled tega se zahteva od lastnikov zagrebški psov, da prijavijo take pse, ki morejo voziti tovor težak 60 do 80 kg. Popis psov se vrši v četrtek clne 7. t. m. na zagrebškem magistratu. Kdor se pozivu ne odzove, bo strogo kaznovan po preds+oječih predpisih. — Omejena prodaja piva. Prejeli smo: Kakor znano, je vojni žitni prometni zavod nakazal avstrijskim pivovarnam le docela nezadostno množino ječmena — do slej samo petino njihove potrebščine. Pa tudi to neznatno množino je mogoče le počasi dobiti, čeprav nabavni stroški znatno presegajo maksimalno ceno. Izključeno je tedaj, da bi se pivovarniški obrati v celem obsegu obdržati. Zato bodo morale tudi alpske pivovarne po zgledu čeških in du-naiskih bistveno omejiti oddajo piva gostilničarjem in prodajalcem piva v steklenicah, da se tako izognejo prezgodnji ustavitvi obratov in r>0roWrr" ^o^anjkaniu piva. Izmera omejitve še ni določena, vendar je računati, da bo omejitev znašala polovico lanske dobave. — Pozor delavci! Večje število delavcev rabi podjetje za prelaganie premoga pri c. kr. vojni mornarici v Pulju, Podjetje je pod državnim varstvom in so delavci oproščeni vojaščine, čeprav so bili pri prebiranju spoznani sposobni za voino službo, ako je bil v istem času že v službi podjetja. Plača dnevno 5 K ali pa tudi v kontraktu. Vožnjo v Pulj plača in hrano preskrbuje samo podjetje. Pojasnila in navodila daje upravništvo »Slovenca«. Prijaviti se je najdalje do 18. t. m. Vsak tak delavec mora imeti krstni list, domovnico in delavsko knjižico, da se na podlagi teh poskrbi za legitimacije. — Petkrat obsojen na smrt. Vojno sodišče v Allensteinu je morilca 201etnct>a hlapca Sowa obsodilo petkrat na smrt in izgubo časti. LjuUijfliiske novice. lj Usposobljenostne preizkušnje za obče ljudske in za meščanske šole v jesenskem terminu 1915 se prično na c. kr. moškem in ženskem učiteljišču v Ljubljani v petek, dne 12. novembra ob osmih. Pravilno opremljene prošnje za pripust k usposobljenostni preizkušnji je po šolskem vodstvu predložiti pravočasno c. kr. okr. šolskemu svetu tako, da bodo najkasneje do srede, dne 3. novembra v rokah izpra-ševalne komisije. lj V mestni klavnici ljubljanski so začasno sprejme živinozdravnik ali vet. med. Zmožen mora biti obeh deželnija jezikov. Nastop takoj. lj Sedanje jesensko deževje je po- j vzročilo, da so vode že stopile z bregov I in marsikje nastajajo žc povodnji. Polje- ! delce ovira pri deiu in je zelo kvarljivo za pridelke, ki še niso pospravljeni. Marsikje j je voda nastopila tudi po kleteh in dela | strankam velike neprilike. Deževje bode vsekako tudi slabo vplivalo na trgatev in sploh nam ne obeta nič dobrega. — Umrla je v deželni bolnici Korže Marija, 40 1. stara bivša služkinja iz Spod. Šiške št. 285. — V dež. bolnici je umrl Luka Ferlic, 60 let star delavec v parketni tovarni v Ljubljani. lj Zaročil se je g. Franjo Zajec, c. kr. vladni oficijal in poročnik računovodja v Gradcu z gdčno. Nušo Štrikberger. Primorske novice. — Cesarjev god v Trstu. V nedeljo 3. m. se jo v Trstu ob četrt na 12. uro pričela sv. maša v počaščenje cesarjevega godu. Službo božjo je vršil župnik č. g. dr. Vattovaz. Pozdravil je navzočega cesarskega komisarja in druge vladne zastopnike. Nagovarjajoč navzoče jim je polagal na srce udanost vladarju in molitev za skorajšen, a časten in trajen mir. Nato je zapel deški pevski zbor salezijancev (80 glasov) prošnjo »Mir, moj Bog« ob spremstvu glasbe na gosli. Po 12. uri so isti dečki zapeli v cerkvi oo. kapucinov prošnjo »Mir, moj Bog.« Freosnova šolstva v Trstu. Kakor smo že poročali, je sedaj vlada poleg ženskih licejev razpustila tudi komunalne gimnazije in realke ter se je s ■4. oktobrom otvorila na Acquedottu nova realka, pri Sv. Jakobu pa nova gimnazija. Učiteljsko osobje je nastavljeno le provizorično in so razpisane nove službe. Kakor se vidi, dela vlada smotrno na to, da se v Trstu vzgoji nov avstrijsko misleči rod in s krepko roko razdira bivša gnezda iredentizma. Kakor je že bilo javljeno v časopisih, so že pred avstrijsko-italijansko vojsko pobegnili v Italijo razni srednješolski profesorji in dijaki. Lahko si mislimo, v kakem duhu se je vzgajala tržaška mladina na srednjih šolah, kjer so delovali taki profesorji in ki jih je hodil nadzorovat pod vodstvom framasona Veneziana bivši rimski župan veliki framason Nathan. Upamo, da so ti časi za vedno proč! Goriški begunci. Družini Prinčič Karola, Cerovo, Št. Ferjan, ki se nahaja med begunci, sporoča njih oče-vojak po svojem prijatelju, da je on v Italiji kot vojni ujetnik živ in zdrav in primeroma še v dobrih okoliščinah. S srebrno hrabrostno svetinjo I. razreda je bil odlikovan desetnik Alojzij Brouč iz Koritnice pri Grahovem (Baška dolina). Brouč je bil na patroli, ko opazi, da se četa Italijanov plazi k našim postojankam. Hitro je dal svojim ljudem povelje za brzi ogenj, ki je Italijane presenetil ter so se umaknili nazaj v svoje jarke. Odprte slovenske trgovine v Gorici. Poleg že navedenih slovenskih trgovin so odprte tudi naslednje slovenske trgovine: Fajt, Draščik, Batjel, Pinter-Lenart. Niti en dan niso bile te trgovine zaprte. Od srca jim želimo tudi nadaljnjo srečo in kar največ uspehov! Tovarno dvokoles »Tribuna« v Gorici (tvrdka Fran Batjel) na Tržaški cesti je zadelo doslej 18 laških granat in šrapne-lov. Škoda je znatna. Slovenski vojni odgnanci v Cre-moni. Prejeli smo iz Cremone naslednje pismo z dne 8. septembra 1915: Prosim, blagovolite objaviti, da se nahajajo tu v Cremoni naslednje osebe: Bandelj Vinko, nadučitelj pri Sv. Martinu pri Gorici, Likar Ladislav, nadučitelj v Števerjanu pri Gorici, Prinčič Karol, župan v Števerjanu pri Gorici, Lenardič Ivan, podžupan v Kojskem pri Gorici, Zorzut Anton, nadučitelj v Medani, Brda, Zorzut Ludvik, bogoslo-vec iz Medane, Terpin Franc, administrator v Št. Ferjanu pri baronu TaccO, in baronica Tacco. Prosijo se tudi drugi slovenski listi za ponatis tega naznanila. Nesreča z rečno granato. Iz vasi i Skopo na Krasu nam pišejo: Nedavno sta šli neka tukajšnja gospodinja in nje sinaha nabirat drva v gozd. Tu sta i našli ročno granato in jo vzeli s seboj, i češ da je svetilka. Prišedši v mraku domov, veli gospodinja sinahi, naj na-žge najdeno svetilko, da se prihrani petrolej v domači svetilki za drugikrat. Nič hudega sluteča ženska res začne nažigati nevario »luč«, ki v hipu eksplodira; gospodinja, ki je stala pred si-naho, je bila takoj mrtva, sinaho, ki jc imela bombo v rokah, je pa težko poškodovalo ter so io odpravili v bolnišnico v Trst. 5» plinom se je zastrupila v Trstu 58 let stara Ana Kirschnerjeva. Iz italijanskega ujetništva se je oglasil g. Ivan Štolfa iz Volčjegagrada pri Komnu, vikar v Trnovem pri Kobaridu. Pisal je namreč vpokojenemu šol. ravnatelju g. Antonu Lebanu v Komu iz Azzide (Ažle) pri Sv. Petru v Italiji naslednje pismo: »Ažla, dne 19. 9. 1915. Naznanjam Vam, da sem zdaj tukaj v Azzidi — kot vojni ujetnik. Svoj novi naslov, kadar pojdem od tod, Vam naznanim. Upam, da ste zdrav in vesel. Tukaj se mi godi prav dobro. Povejte mojemu očetu, da sem mu že pisal tudi od tukaj, a odgovora nisem dobil. (Oče ni prejel pisma. Op. dop.) Blagovolite mi pa naznaniti, kako gre mojemu očetu in sploh našim doma. Tudi moja sestra Marija jc tu. Blagovolite mi hitro odgovoriti na ta-le naslov: »Ivan Štolfa, vikar, Azzida, Italia, profuga di guerra.« Pismo stavite v navadno kuverto, a pismo in kuverto v večjo kuverto z naslovom: »An das Rote Kreuz in Gen! — Schweiz.« Pridcjati morate pismo s prošnjo, da pošljejo Vaše, name naslovljeno pismo semkaj. Kako je kaj pri Vas? Bog Vas živi! Vaš hvaležni Ivan Štolla, vikar.« Pismu je bil dodan nemški tiskan li« stek, ki se glasi v prevodu: »Priporoča se, da se v pismih govori samo o rodbinskih stvareh in opušča vsak stavek, ki bi sc upravičeno mogel zdeti cenzuri dvoumen. Pisma, namenjena v Italijo, naj se denejo v zavitek brez obloge, z natančnim naslovom prejemnika. Ta zavitek naj se vtakne v drug zavitek, naslovljen na nas. Temu drugemu zavitku je treba priložiti »coupon reponse«. — »Ziiricher Bureau fur Aui-suchung Vermisster.« — Pismo vikarja Štolfe je potrebovalo iz Curiha v Komen štiri dni. Kdor torej želi pisati kakemu našemu človeku, ki se nahaja v italijanskem ujetništvu ali v kraju, ki je zaseden po Italijanih, se lahko ravna tudi po gornjih navodilih in odpošlje pismo na naslov: »Ziiricher Bureau fur Aufsuchung Vermisster, Ziirich, Schweiz.« Pogrešane Mine s Primorskega. Anton Černovic, k. k. Lir 4, Rekon-valeszenten-Abt,, Donawitz bei Leoben, išče Ivana in Antonijo Čeronvic, doma iz Ročinja pri Gorici. — Julijana Drukar, Tržič 53, Gorenjsko, išče Marijo Kaffov, vdovo iz Solkana pri Gorici. — Ako kdo ve za družino Antona Klanjščeka iz Števerjana kš. št. 116, naj blagovoli sporočili na: Anton Klanjšček, kondukter, k. u. k. Not-Reserve-Spital Nr. 2, Objekt Nr. 3, Zimmer Nr. 8, Ljubljana. — Mavric Marija, doma iz Gorenjega Polja št. 147 pri Kanalu, sedaj v deželni bolnišnici v Ljubljani, išče svoje starše, brate in sestre. — Milena Baloh iz Stanovišč nad Kobaridom, danes in Mri v v deželnem gledališču _[O]__ Mojstrski danski film! — Romantični prizori iz divjega zapada. Senzacije, kakršnih se dosedaj še ni videlo v kinematografiji: izbruh ognjenika Luni, ponos SSL esksdrona. Učinkovita veseloigra. Najnovejše kinemaiografično poročilo. Cene prostorom: Lože: Parter: sedež K 1.10, znižana cena 60 v, cela loža 4 sedeži K 3.50. — I. rediloža 8—5 sedež K 1.50, cela loža 5 sedežev 6 K; loža 4—3 sedež K 1.20, cela loža 4 sedeži K 4; loža št. 2 sedež K 1.10 cela loža 4 sedeži K 3.80; loža št. 1 sedež K 1.10, cela loža 3 sedeži K 2.80. — II. red: sedež K 1.10, znižana cena 60 v, ccla loža 3 sedeži K 2.80. — Balkon: sedež K 1.10, znižana cena 60 v. — Rezervirani prostor: I. in II. vrsta sedež K 1.20, znižana cena 70 v, III. vrsta sedež 1 K, znižana cena 60 v. — I, prostor: sedež 90 v, znižana cena 50 v, — II. prostor: sedež 70 v, znižana cena 40 v. — III. prostor 40 v, znižana cena 20 v. — Galerija: 60 v, znižana cena 40 v. — Dijaki in vojaki do narednika plačajo na vseh prostorih znižane cen«. sedaj kot begunka v Nieder Morau na Moravskem, išče svojo sestro Katarino Ba-loh. Bivala je prej v Gorici, a že tri mesece ne ve nič o njej. Ako bi kdo vedel za njeno sedanje bivanje, je vljudno naprošen naznaniti to zgoraj imenovani. — Ivan Zorziit, k. u. k. Inf. Landst., M.-Komp. 7.— 2. Feldpost 214, išče svojo ženo Marijo Zorzut s petimi otroci iz Vedrijana v Brdih na Goriškem, županstvo Kojsko. Tozadevna pojasnila na gori imenovani naslov. — Pogreša se od tistega časa, kar se je začela italijanska vojska, Andrej Pičulin, doma iz Žage pri Bovcu, 421etni zidar, prideljen orožniški postaji v Srpenici. Blagovoljnega naznanila prosi farni urad Rateče, p. Belapeč na Gorenjskem. — Podpisani povprašuje po svojcih s Primorskega, on sam je bival ob času izbruha vojske pri vojakih od tega časa, pa ne ve nič, kje je njegova družina, ki je bila v Šmartnem, Kojsko pri Gorici, Primorsko. Sam in sin Leopold sta sedaj v Stari Fužini št. 27, pošta Srednja vas, Bohinj. — Anton Sinčič Lir Nr. 27, 8. komp., Stanach, Štajersko, išče svojo ženo Katarino s tremi otroci, doma iz Ločnika št. 167 pri Gorici. — Matija Grilj, k. k. Lagerspital, Barake 17, Knittelfeld, išče svojce, doma v Tržiču (Monfalcone) na Primorskem. — Ernest Reja, Barakenlager, Barake Nr. 3, Gmiind, Nr. 6, išče Antonijo Kocijančič, doma iz Nebliga. Orehe, suhe slive, suhe hruške in Krompir kupuje tvrdka Iv. R. Hartmanna nasl. R. Tomažič, Ljubljana v vsaki množini po solidnih najvišjih cenah. 2043 Namizna f alioika od 5 kg naprej po 30—60 v kg, razpošilja po povzetju A. OSET, p. Ga« stanj, Koroško. Razpošilja se tudi vino jabolčnik, suhe češplje, ter nova zdravilna kisla voda »Silva4 vrelec. 20:15 tirata \\ S ANATORK JM - EMONA I P ^NOTRA^^^G^ -BOUEZMl. / (7LtXJBLtJANA• KOMENSKEGA ULtCA-I SEP^imm:FRiNARU'DRFR.DERGANG \l vešč železnine se sprejme pod ugodnimi pogoji. Kje pove upravništvo tega lista pod št. 1972, ako se pošlje znamka 1972 za odgovor. P0SESTU0 obstoječe iz kmečke hiše, hleva, kozolca, kašče, vrta in 4 ora'nega polja, vse v bližini hiše, se pod ugodnimi cenami pioda Ponudb« pod št. 1907 i.a upravo ,Slovenca". KOLESA PRIZNANO HAJ-BOLJŠA SEDANJOSTI X I:L1< LJUBLJANA MARIJETERE: ZIJE CESTA ŠT.1% NOVI SVET NASPROTI KOIIZEJA ZAN: TEVAJTE PRVI SLOV.CENIK BREZPLAČNO ; Trgovski pomočnik špecerijske stroke, dober detajlist, priden zanesljiv in trezen sprejme se takoj in pod u-godnimi pogoji trg. firma J. Kušlan, Kranj (Gorenjsko). Kupim vsako množi lo ogrskega, z okolice Blatnega jezera, sc takoj proda na južnem kolo- ; dvoru. Vpraša naj se pri vratarju j VnilHATO VIN05KIN0 flstomaija PICCOUjB »Ljubljani iVit^lnra\oYw\e,<\emme Vtebajt navedena mnolino tihia. hotela „Unionu. 2041 Soproga štabnega častnika s sinom išče za dobo 6 mesecev 2040 1-2 opremljeni sobi s kuhinjo, prav snažno v pritličju ali prvem nadstropju. Ponudbe pod »Snažno 2040« na upravo lista. "Hiša na prodaj v Ilirski Bistrici, pri cerkvi št. 134, s trgovino z mešanim blagom vred. Več se izve pri lastniku. 2038 ker Je pri a/lčnih finih malokdaj W 1 steklenica 2 kroni. T*® Ceniki zastonj in franko. mr sveže vseh vrst in vsako množino kupuje po najvišjih cenah J. GROBELNIK, i LJubljana, Mestni trg štev. 22. ^gpgg^^llBSSHHBHHHBlinHHnHHfflHV' Spreten brivski pomočnik se pod jako ugodnimi pogoji takoj sprejme pri 0. Fettich-Frenkheim v Ljubljani. A/NTO/N BOe barvarija in kemična pralnica Ljubljana, Šelenburgova nI. 6 "Dela se izvršujejo tudi na Slincah št 46. fvhzk® cene I Točna in solidna postrežba ! Obstoj tvrdke že čez 50 let. Povečane slike do naravne velikosti, kakor tudi oljnate portrete na platno izvršuje umetniško po vsaki 3409 fotografiji 3409 DAVORIN ROVŠEK prvi fotografski in povečevalni zavod v Ljubljani, Kolodvorska uli:a 34a. Kranjska deželna podružnica v Ljubljani n. a. dež. življ. in rentne, nezg. in jamstvene zavarovalnice sprejeTma zava ovania na doživetje in s-nrt, otroških dot. renlna in ljudska, nezgidna in jamstvena zavarovanja. Javen zavod. Absolutna va nost. Nizke premije. Udeležba na dividendah pri življenskem zavarovanju že po prvem letu: Stanje zavarovanj koncem leta 1914...... ......................^ 173,490.838'— Stanje garancijskih fondov koncem leta 1911....................K 48 7,52.022-76 V letu 1914. se je izplačalo zavarovancem na div dendah iz čistega dobička . . K 432 2cWt>t> Kdor namerava skleniti življens'