za poljedelstvo, gospodarstvo, svilorejo, trtorejo i. t. d. Izhaja dvakrat na mesec. Velja za celo leta f. 2. za l/>i leta f. 1. Društveniki dobivajo ga brezplačno. Izdavatelj c. kr. kmetijsko društvo Goriško. TesoaJ VI. v Gorici dne 15 septembra L/ist IT. Zapopadek: 1. Darila, ktera se bodo J. 1875 delila plemenskim konjem. — 2. Preuravnava deželne kmetijske šole. — 5. Poziv vinorejcem. — 4. Zakaj nektera ptuja plemena vpeljana v druge pokrajine hirajo? — 5. Koliko pomaga gnoj travnikom? — 6. Izlet na planino Razor. — 7. 0 riboreji. — 8. Novi semnji v Tržiču (Moufalcone). — 9. Razpis štipendij. ---------------------------------------------------j - ----------- Darila, ktera se bodo I. 1875 delila plemenskim konjem. Koukursni kraji: v Tolminu za sodnijske okraje : Bovec, Cirkno, Tomin, Kanal dne 4. oktobra; v Gradiški, za južni del poknežene grofije Goriške in Gradiščanske in za tržaško okolico dne 7. oktobra; v Ihilji dne 11. oktobra in v Pazinu dne 13. oktobra. Darila se podele: A. kobilam materam, B. mladim kobilam in C. žrebčkom. Kobile morajo biti vsaj 5 let stare, le kobilam pinčgavskega plemena se delč darila tudi, če so le 4 leta stare. Le ko je žrebe zarodil državni plemski žebec, se darilo podeli. Okoliščina, da je kobila že v prejšuih letih dobila darilo, ne izključuje nje od darila. B. Gledš na mlade kobile: Za nje morejo konkurirati tri do štiri letne kobile piticgav-skega plemena. 130 — Delitev daril: Dele še'državna darila v zlatu od 1 do 10 cekinov, srebernje svetinje in pohvalna pisma. 0. kr. namestništvo za Primorsko v Trstu 19. avgusta 1875. Preuravnava dsželne kmetijske šole. Deželni odbor bo v kratkem razglasil novi načrt ali program preuravnane kmetijske šole. Ker bomo v prihodnjem listu ves program prinesli, bomo le glavne,točke navedli toliko da zamorejo gospodarji še o pravem času seznaniti se z novo uravnavo ter da se odločijo za obiskovanje šole, ktera se prične s 1. oktobrom. Šola bo imela dva oddelka, kterih prvi in poglavitniši je ni/a praktična kmetijska šola. drugi pa viši; prvi ima namen odgojevati praktične poljedelce, ki bodo umeli vsa kmetijska opravila izvrševati, drugi pa one, ki se hočejo seznaniti s kmetijstvom, da postanejo oskrbniki grajščin. V nizi oddelek se bodo sprejemali kmetski mladenči, ki so 18 let stari, zdravi in lepega vedenja in so se uže pečali s poljedelstvom ter morajo dokazati, da so dovršili ljudsko šolo. Za niži oddelek je odločenih 8 štipendij po 120 fr. na leto. Poduk traja dve leti. Učenci tega oddelka morajo vsa kmetijska opravila delati n. pr. oskrbovati sadišča, nograde, sadne vrte, hleve kleti i. t. d. Vsak dan bodo po 5 ur delali, 5 ur pa ho odločenih za podučevanje v vseh strokah kmetijstva. V viši oddelek se sprejemajo mladenči, ki so vsaj niži gimnazij dovršili. Oni morajo biti pri vsakem delu, pečajo se s knjigovodstvom, ter dobivajo tudi znanstven poduk o kmetijstvu. V niži oddelek se sprejme 20, v viši oddelek pa le 8 dijakov. Podučevalo se bo v dveh odsekih, kakor do sedaj, namreč v slovenskem in italijanskem jeziku. Ker zamorejo tedaj v preuravnano kmetijsko šolo stopiti tudi mladenči, ki so le ljudsko šolo dovršili in ker jim je sedaj prilika zagotovljena, da se bodo praktično izurili v vseh kmetijskih opravilih da se ne bodo odvadili dela, ker bodo strogo delalni ostali, nadejamo se, da se bo prav veliko učencev oglasilo za nižo kmetijsko šolo. Kmetovalci, posebno premožuiši gospodarji ! le z umnim kmetovanjem zamoremo še kaj pri gospodarstvu doseči, le kedor ume vse dobro obrniti, bo v teh letinah, ko so davki veliki, delalci silno 131 dragi, zamogel izhajati iu priliCno dubro živeti. Vse napreduje, tudi mi ne smemo zaostati Poglejte le, da prav kmetijska znanost nam nam je pozvedela, da žveplo je edino sredstvo proti siloviti trtni bolezni, da zamoremo vino stanovitno storiti, da zainpremp mleko bolje porabiti, kakor užo sedaj vsi verujejo, ki vedb, kako dobro izdelan je sir Polubinski, ki se tudi cent po 8—10 fr. dražji od navadnega prodaja. Še je virov, kteri niso do sedaj porabljeni; koliko lepih gričev ne nahajamo še praznih, po kterih bi zamoglo rasti okusno sadje, koliko je še zanemarjenih pašnikov pa tudi travnikov, ktere bi zamegli z napeljavo vode zdatno zboljšati. Sto in sto reči bi zamegli našteti, ktere se morejo še zboljšati. Veliko bodete koristili vašim sinom, ktere ste odločili za vašega gospodarstva naslednike, če jih v kmetijstvu izšolate. Tudi v drugih deželah so bili v začetku mlačni za kmetijske šole, sedaj pa, jih čislaio in vsak sin odločen za domačo traetijo, mora obiskovati kmetijsko šolo. Gospodarji storite tudi vi tako, da tudi v naši deželi nastanejo boljši in sreč niši časi, kterih gotovo vsem nanj živo treba. K blagostanju pripomore le omika! Poziv vinorejcem. Ravnatelj deželne kmetijske šole je stavil predlog, da se letos napravijo veče poskušnje z napravo vina iz različnih vinskih krajev, da se tako določno spozna kakovost ip vrednost naših vinov, ktera so gotovo, če se umno in pravilno napravljajo potem pa v kletu skrbno nadzorujejo, sposobna za svetovno vjnsko kupčijo. Ker naše društvo sedaj nima pripravljenih denarjev za nakupovanje grozdja iz različnih vinskih pokrajin, je sklenil glavni odbor povabiti vse vinorejce, da bi posijali nekoliko grozdja ali mošta, da se potem po pravilih umnega kletarstva izdeluje, se ve da ostane dotično blago lastnina pošiljatelja, ki bo o svojem času zopet zamogel dobiti posljanemu grozdju primerno množino pravilno izdelanega vina. Ker je za našo deželo vinoreja tolike važnosti, je pač taka poskušnja prepotrebna in velekoristna; zato se nadejamo, da bodo vinorejci podpirali nameravane skušnje. Dosedanje naj vspešniše poskušnje v napravi vina na deželni kmetijski šoli zagotovljajo vsakemu, ki bo posljal kaj grozdja za navedeni namen, da ne bo ničesa pogubil, ampak za to dobil poverneno izvrstno vino. 132 — Grozdje naj se z natančnim podpisom pošlje ravnateljstvu deželne kmetijske šole. Za letos bi se poskušalo vino iz sledečih glavnih vinskih pokrajin: belo vino iz Brd, belo vino iz Vipavske doline (Dornbržan, Rifeiiberčan i. t.) črno vino Kraško in Furlansko. C. kr. kmetijsko društvo v Gorici 24. avgusta Podpredsednik: vitez V. Ritter. Tajnik: Streinz. Zakaj nektera ptuja plemena vpeljana v druga pokrajine hirajo ? Kaj pogostoma se dogodi, če vpeljemo iz daljnih krajev plemensko živino, s ktero nameravamo požlahniti našo domačo živino, da začenja hirati ker prišla je v čisto nove krajne in zračne razmere, kakoršnih ni bila privajena. Ni čuda, da ne tekne posebno dobro in da nima več onih izvrstnih izvirnih lastnosti, zarad kterih smo se namenili kupiti in rabiti jo za požlahnevanje naše živine. Vsled tega pa takoj lastnik sklepa, da je opeharjen in se togoti nad onimi, ki so mu ono pleme nasvetovali. Vendar skušnje uče, da so taki sklepi navadno krivi in vsaj prezgodnji, treba le popra-ševati in iskati po vzrokih, zarad kterih živina slabeja postaja, in videli bomo, da imamo vzrok temu iskati v obnebji in novih krajnih razmerah, kterih se ptuja živina ni še privadila. Morda se je novemu nevgodnišemu obnebji pridružila tudi slaba krma, ni čuda, da v-peljana živina ne kaže izvirnih izverstnih lastnosti. Kolikor stareje jo kako pleme, toliko težje je, da se bo privadilo novega obnebja in kraja. Nasprotno pa se lahkeje privadijo plemena manjše starosti in ktera so uže dalječ okrog izvirnega ali prvotnega kraja razširjena, ker name so uže različni klimatični in krajni vplivi delovali. Kolikor različniše je obnebje in zrak kakor tudi kraj, v kte-rega pride ptuja živina, toliko pozneje se bo živina vdomačila n. pr. živina iz milega obnebja v mrzlo trdo in nasprotno iz hladnega mrzlega frišnega planinskega zraka v vaoče soparno obnebje i. t. 133 Velikansk vpliv ima pri vdomačenji (aklimatizaciji) tudi krmenje sploh način novega živenja. Tako n. pr. silno trpi živina, ktera se je v domačem kraju vedno po dobrih sladkih pašnikih pasla in v čistem hladnem zraku sprehajala sedaj pa mora stati v zatulil em temnem hlevu brez prostosti. Vsled tega trpi živim, manj molze, je bolj klaverna, slabo prežvekuje, vsled tega se slaoo redi, rodovitna i. t. Ko so na kmetijo naše deželne kmetijske tole prignali originalno čedo Pincgavsko, kder se je živina vedno pasla in hodila po prostem, videli smo, kako jim je težko bilo velno stati v hlevu; bik je postal zelo len za skakanje, ko pa je mogel vsak dan par ur v posebnem ograjenem prostoru letati, postal ;e čvrsteji in tudi za skakanje bolji. Če hočemo tedaj zabraniti pii vpeljavi in vdomačevanji ptujih plemen, da se kmalo in brez vse ikode vdo-mačijo, moramo na vse paziti, kar dela razloček presilen ii prevelik med prejšnimi in sedanjimi novimi razmerami bodisi kraji, obnebja, bodisi krmenja in oskrbovanja sploh. Le kedor prav skrbno odgo-juje vpeljano živino, bo dosegel željeni namen; nasledniti to je mladiči vpeljane živine pa bodo uže boljši za novi kraj, ker se od prve mladosti, od rojstva vadijo krajnih razmer. Tako učijo mnogotere skušnje, kakoršne so doživeli na posestvu v Monasteru, kder so vpeljali ptuja plemena. Izvirna živina jo v novem obnebji veliko trpela in veliko zgubila od poprejšnih slovečih lastnosti, mlarina pa se je zopet po vsem dobro obnesla. Kupujmo torej kolikor je le mogoče naši bolj enako živino, ktera tudi v takih krajih živi, ki niso pre-različni našim ne v obnebji, ne v pašnikih sploh krmi. Po Tomiuskem i. t. imajo precej brezaste živino, ktera je sorodna z Belansko govedo, ki po Koroškem slovi. Ondotni kraji niso veliko različni našim, živina pa dobra, tedaj s tako si pomagajmo in požlahuujmo našo bolj revno živino. Tukaj ne bomo težavnega dela imeli z vdomačenjem vpeljane živine. Koliko pomaga gnoj travnikom. Uže večkrat smo pisali, kolike koristi je, če travnikom pripomoremo s primernim gnojem. Hlevskega gnoja jim le težko privoščimo, ker ga treba za njive, imamo pa dokaj druzih tvarin za to sposobnih n. pr. kompost, pepel, iz drv in premoga, apno, saje, zmlete kosti, skretnica, gnojnica i. t. Na be ran j e takih gnojilnih tvarin ni težavno in gotovo obilniša košnja bogato povrača stroške takega gnojenja. 134 — Prav zanimive so skušnje, priobčene od „osterr. lan