Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah Veija za ne leto • • Za pot teta - • • Za New York celo Set© 7» inozemstvo celo leto $fcoo dO $7.00 $7.00 Ust slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily ia | the United States. d Issued every day except Sundays L'i and legal Holidays. 75,000 Readers«. TELEFON: C0RTLANDT 2876 Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., Tinder Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: CORTLANDT 2876 NO. 60. — ŠTEV. 50. NEW YORK, TUESDAY, MAR CH 2, 1926. — TOREK, 2. MAR CA 1S26 VOLUME XXXIV. — LETNI& XXXIV. PRIČETEK SPLOŠNEGA PR0TI-FASIST0VSKEGA POGONA Chamberlain c«roža vlado ministrskega predsednika Baldwina in Ligo narodov. — Sest članov kabineta bo vložilo svoje resignacije, Če ne bo ministrski predsednik zavrnil povečanja Lige. LONDON, Anglija, I. marca. — Vlada ministrskega predsednika Baldwina bo morala storiti še tekom tekočega tedna sklep, od katerega bo odvisna ne le bodočnost Lige narodov, temveč tudi usoda njegove lastne vlade. Ta teden obeta postati najbolj kritičen. Kabinetna kriza, ki je se-ijjla že tako daleč, da so vložili nekateri ministri pogojne resignacije, se je razvila, kot se je izvedelo včeraj zvečer, radi pripusta novih članov k trajnemu zastopstvu v Ligo narodov. Napori ministrskega predsednika, da sklene kompromis med nasprotujočimi si nazori svojih tovarišev, so bili neuspešni. Med tem časom pa bo ministrski predsednik poskušal preprečiti razkol v svojem kabinetu in sicer tekom osem in štiridesetih ur, ki jih ima na razpolago pred važnim kabinetnim sestankom. Na tem sestanku bo treba storiti sklep, predno bo odpotovala angleška delegacija v Ženevo. Včeraj zvečer je bil položaj naslednji: — Sir Austen Chamberlain je kabinetu odkritosrčno povedal, da je obljubil francoskemu ministrskemu predsedniku Brianda, da bo podpiral zahteve Poljske in Španske glede trajnih sedežev v svetu Lige in da bo rajše zapustil svoj urad kot pa snedel svojo besedo. Definitivno stališče zunanjega ministra je zadelo na prav tako odločno in nespravljivo opozicijo šestih članov kabineta, ki so odkritosrčno povedali Baldwinu, da bodo odstopili, če bodo izvedene te obljube. Opozicija i'ma na svoji strani tudi tri četrtine poslanske zbornice. - Glasi se, da se je nagibal Baldwin dosedaj na stran politike, kateri se je zaobljubil minister za zunanje zadeve, a vspričo številnih protestov, ki so prišli od vseh strani proti vsakemu neposrednemu povečanju stalnega članstva sveta Lige narodov, z izjemo Nemčije, j^ sedaj v skrajno težavnem položaju. West minister Gazette je pojasnila položaj takole: — Karkoli bomo storili, se bomo izpostavili ob-dolžitvam slabe vere. Baldwin stoii pred izbiro, i | • . . . , . »3i3..Ktar cul v da si ali naprti obdolzitev, da je izzval prepričanje *kih odno«ajih. cele dežele ali da ohrani vero, v kateri je bila Lo- j Po vojni se jo pa -zazdelo Maramo pogodba podpisana. džamki, tla mora skrbeti za svojo Sklep ministrskega predsednika bo še bolj kom- '^Z^TZhZ "tako^ari-pliciran vsled dejstva, da stoji ob istem času pred no, -*>lmija v jiižni Tirolski. Ko je pabnavali povo-ra. ker ni *rlcdižče kraj. kje bi se razpravljalo o ]K>litiki. Policija je vrgla Me.inhoUla iz gledišča, nakar se je vršila predstava na-pr<\j. . Razven tega dogodka pa so se pripetili včeraj tukaj še nadaljni slučaji, ki kažejo rastoče ogorčenje Avstrijcev proti -zatiralnim odredbam MuM^olknija. Policijski koidon je bil razširjen krog urada kancclarja Rame-ka, ko je dospela novica, da je odposlalo veliko zihorovanje delegacijo, da. protestira ]>roti njegovemu stališču v za*lcvi južne Tirolske, podobno pa proti njegovemu nadzora, e proti tekstilnim delavcem, ki se bore za sfvvj vtsakdanji kruh. Ka-ki-inofkoli de-momstracijo pre-d t.vomieatmi .namcTa.va policija br«ro-ti neolboroženim sta vikarjem le 300 mož policije na konjih in p<*š, temveč tudi i>ožarn<> branibo ter posebne policiste. Stavkarji pa se ne .bodo brigali za odredbo oblasti, ki prepoveduje postavljanje pike-tov pred tvorni-comi. PLketi bodo kot.ponavadi na svojih mestih ter bodo skušali pregovoriti staukokaze. naj ne gredo na delo. Zastopniki .American Civic Liberties so pojasnili včeraj zastopnikom sta v k a rj e v. d a imajo pravico pontavljati pikete da pa se ne smejo poslužiti nasilja. — ('e bodo oblasti skušale spraviti delavce v spone ali jim preprečiti, da postavljajo pikete. jih bodo branili najboljši odvetniki in duh-ovnltki New York a. Zahteval bom, da me prvega aretirajo To je rekel včeraj Michel Dunn član eksekutive Civic Libert ie I'nion stavkarjem ki so pričeli danes šesti 1eeyer & Co., bo posodila upravi merta tipsko pet milijonov dolarjev. Pa|>j;k> l»o sedenuxKtot-no t« t bo vrnjeno leta 1946. Za izgon vseh tujih duhovnikov. MEXICO CITY, Mehika, 1. marca. — Ivo je daii<% vrnil prednarfiruk Ca 1 les s svojega potovanja po severnih državah, je rz-javit, da ae popolnoma wtrinja 7. odredbo zunanjega ministra, namreč, da je treba aajjr.arti i« Metlike v*e tuvH*zem«ke duhovnike ter m proti v«e katoliške aote. Posebni inš^vaktorji bodo zasledovali duhovnike, ki ao se prekrili r#trah(i ured det 10 rta e id o Rop ob belem dnevu. V Clevola.ndu je umrl Jakob Grdina, ki je bolehal na obi&tih že nad 6 mesecev. Umrl je v starosti 57 let, oženjen, in zapušča veliko družino sinov in hčera. LOUISVILLE, 1. marca. _ Rajnki je bil rojen v Prevalah. Newvorakemu zlatarju Hermanu fara Preserje. V Ameriko je pri-Ilamburgerju -so vzeli torbico, v leta 1892. Nekaj časa je delal katej-i je imel za stotisoč dolarjev z drwgiani v klobučami, Jiakar je draguljev. Rekel je, da ga je na potem ves čas vodil go- e« i ustavil neki neznanec ter ga ^ilniški obit. Zadnja leta ga je prosil ognja. Ko je h^cal v žepu zaz "bodočih dohodkov Navajo plemena. da se pokrije polovieo stroškov moratu preko ColoraKlo reke >ri Lee Fcrrv. Petix)lejNki motiv ni prišel na površje tekom deba(t v kom! tej u in poeneje v zbornici. Kax^ih) j", da gre le za to, da se vzame Indijancem $100.000 ter pomoga na ta način plačati grajenje mo-tfu. katerega ne 'IkmIo Tiwlijanci nikdar rabili. Država Arizona naj bi plačala Tiadaljno polovico in politiki te države za trdno sklenili ukrasti Indijancem $100.000. Prijatelji Indijancev pa so ono-zo-iili na to, da iznašajo skladi Navajo plemena le $116.000 ali štiri dolarje zei vsakega Indijanca. Nato r?a so izvili, da bodo vzeli teh 00.000 iz bodočih petrolejskih idolirdtov plemena. Bethleii je baje zapleten v zaroto. Madžarskega ministrskega predsednika Bethle-na hočejo izključiti od sej sveta Lige narodov. Izjavili so, da je madžarski državnik zapleten v sleparijo za ponarejanje frankov. PARIZ, Frane.tja, 1. marca. — Pred od-godenjem poslanske zbor nice je zahteval sooijaliit Leon Blum, naj pojasni vlada pred Jia-reja-nje francoskih frankov in da je nemogoče, da bi sedeli zasUnp-niki Francije pri isti mizi z zastp niki .sedanje madžarske vlade. V torek bo določila zbornica dan za razpravo. "Matin*' je objavil včeraj čla nek. v katerem dolži Anglijo, da vedno pospešuje svoje lastne interese, ker ise zavzema iza ma-džarsko vlado. Anglija je skušala Škodovati \7pliviu Francije v cen-trn'i Kvropa, zvi»ati svoj lastni prestiž na Madžarskem ter napravili Madžarsko za središče svojih Dolrtivnih pi-iziidcvamj v centralni Bvropi. Po padcu Bele Khuna sc ie baie An^li j-a posNižila debakla na Madžar.-kcjn. da kupi j>omoč '•» angleškega z.la;tega klirza detže-l^i za nizko ceno tor zgradi svojo trgovino. Dve banki konsoLkli-rali 7. a.ingleško-aafteriskim j>o-»>ji-lom in madžarska vlada je jamčila pounjiia. za ito konsolidiranje." Labko je v led tegsi razumeti, za-'caj je Anglija popustljiva napram vladi, koje fina.nčno va.ruštvo je prevzel ancrle'iki kapital. BUDIMPEŠTA. Madžarski. 1. marca, — Na policiji je obdolžil ?rof Karolvi ministrskega predsednika Beth lena in njegovo vlado ter obenem tudi grofa Telekv-ja. da so bili zapleteni v ponare ievalno zaroto. Rekel je. da je videl dokument, ki potrjuje njegove izjave, da pa ne mere ob seda-•ljem ča ni navesti besedila. Po-^itični dokument je baje dnevnik kneva AVindi^*hgraetza. katerega :e dal knez Karolvi-ju pred šestimi meseci. Ta je izjavil na čaittno he;edo. da bo varno shranil dnevnik, ko-jega vsebine ni poznal. Francoska • I"ei •:) »-kuša seflaj napotiti kne-Wi"' 1 iseb-Hrjie.t ^a. da o-1 veže •rrofa K"aro>'yi-ja <*a-diu» be<*N]e„ de bo mmgel nave if i rs.ihjno dnevnika. BALDWIN0VA VLADA OGROŽENA Rossi bo pričel v Parizu s kampanjo proti Musso-liniju. — Prejšnji pomočnik ministrskega predsednika namerava razkrinkati diktatorja. — Boji se zasledovanja fašistov. — Pomoč vladnim uslužbencem. Mornariški častnik namerava poleteti proti severu. NIČA, Francija, 1. marca. — General Cesarc Ro ssi, nekoč zaupni pribočnik IVlussolinija, je skic nil odpotovati v Pariz. Rossi je pobegnil iz Italije potem ko je bil zaprt več kot eno leto radi domnevane soudeležbe pri zavratnem umoru socialističnega poslanca Matteotti-ja. Sedaj je trpek sovražnik Mussolinija ter namerava otvoriti težak ogenj na italijanskega ministrskega predsednika. Ni se še odločil, če naj prične a svojo kampanjo istočasno v New Yorku, Londonu in Parizu, vendar pa je prepričan, da je vsled zemljepisnega položa ja Francije potrebno, da o -tvori svoj glavni stan v Parizu. Predno je odpotoval v majhno vilo, par milj izven Nice, je deponiral Rossi vse dokumente, tikajoče se fašizma, v varnostnem predalu neke banke v Nici. Rossi izjavlja, da ga neprestano zasledujejo in da se boji usode, ki je zadela Matteotti-ja. General Rossi se je včeraj dobro nasmejal na stroške Mussolinija. Sedel je v uredniški sebi lista Petit Nicois ter poročal o svojem begu iz Rima. Baš takrat se je oglasil telefon in urednik se je odzval klicu policijskega načelnika v Genovi. Načelnik je čital vest o begu Rossija ter se j« hotel prepričati, če se res nahaja v Franciji. — Tukaj sem, — je odvrnil urednik, ki je izročil nato telefon Rossiju, ki se je par minut razgovorjal s policijskim načelnikom. — Lahko sporočite Mussoliniju, — je rekel, — da sem zapustil Italijo preko Genove. RlM, Italija, I. marca. — Fašistovska vlada ni posvečena doktrini privatne lastnine. Njen edini namen je interes vse javnosti, neglede na razred in druge raz! i lye. To je objavil Luigi Federzoni, minister za notranje zadeve, v svojem govoru pri ceri-moniji, tekom katere je položil kralj Viktor Emanuel vogalni kamen prve hiše za vladne uslužbence, katere bodo zgradili z državnimi skladi in ki bodo last posebnega narodnega zavoda. Signor Federzoni je'pojasnil, da so določile fa-Šistovske oblasti v ta namen 500,000,000 lir. To svoto bi se po potrebi lahko povečalo. Konstrukcijska dela so se že pričela v različnih mestih. — Ustvarjenje narodnega zavoda, ki bo imel v svoji oskrbi hiše za vladne uslužbence, je ne daljno potrdilo principa ministrskega predsednika Mussolinija, — konsolidiranja interesov vseh kategorij in razredov naroda v večjo moralno enotnost narodne države. WASHINGTON. D. O.. 1. marca. — Poročnik zvezne mornarice Richard B.vrd «e namerava kon-co'ri me* eea marca podati proti c;.•vernemu tečaju. lr. New Yorka se bo odpeljal s rarnikom na Spieberge ter skušal od tam dospeti na Severni 4e-ča \ Avstralci *e boje nemške konkurence. % RY.nNEY. A vsi Tal; ia. 1. ma-va. Tukajšnje finančne kro po Pni rt le Postal Mmnej Order ail mm New York Bank Draft. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortland t Street N«w York. M. T Telonbooo: Oortiaadt is™.,.. • ... • 1 ".it, -t GLAS NARODA, 2. MARCA 1926 GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) Owned and Published by 0LOVBNIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) poooUonM Lonifl Bmoctik, Iroaenror Pint if Imiiiii— of th« corporation and sddreeroe of abort officer«: P Cortland* St, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. (SLAB NARODA" "Voico of ike People" leaned Every Day Except Sunday» and Holidaye. Pa 0olo leta oelja leei ea Ameriko in Kanado______$6.00 Ua pel lota_____$5.00 %o tort Ma_______$1*0 Za New York ea oolo loto — $7.00 Za pol leta________$5.50 Za nioeemetva ea oolo loto_ $7.00 Za pol leta_______$3.50 vih vrlin in ne bom ga hvalil, le toliko zapišem, da je bil mož, da malo enakih. Priliko sem imel videti ga večlrrat, tako tudi leta 1908, ko sva bila skupaj v Ljubljani ; on na obisku v domovini, katero je zelo ljubil.- Zadnje pi-smo mi je.pi.saJ za božične praznike. danes pa že sniva mrtvaško spanje. — Baš ob časni, ko sem dobil to žalostno veat, sem mu (nameraval pisati, da je nekje na prodaj neka družinska zbirka slovenskih knjig. Rev. BI ami k se je namreč vam je zmuio. da bo država Kalifornija prekKeala dovoljenje vsem onim. ki ga je dala >za delati vinski mošt. To se je tudi zgodilo. Vsak tak je doibil od državnega urada pismo, da mora permit nazaj poslati. S prvim januarjem pa bodo pričeli prohifoicijonUti «pre-skovati vino. Vino. ki bo imelo več kakor pol procenta alkohola, ■bo konf"scirano. posestnik vina pa ibo moral v zapor in plačati kazen od 50 do 100 dolarjev. To je bilo neprijetno za posestnike vina : zapor, kazen v denarju Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "GUe Naroda*' iehaja t'taki dan ievzemsi nedelj in praenSkoo. pepiai brea podpisa in osebnosti se ne priobčujej ~ Denar naj ae griacoToli poiiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročni-fcCT, prosimo, da aa nam tudi prejšnje bivališča naanani, da hitreje najdemo naslovnika. "fiLAS NARODA", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876. DAVČNA REFORMA zelo zanimal za enake stvari in ne I in že izguba vina : Žena pravi: — vem, če ima kateri slovenski du-jvem na jard ga bom zlila. — Jaz hovnik lej>5o in bogatejšo zbirko J pa pra vim, da je za to še do^ti dragocenih ^rtarih knjig kot. on. Jča\o suha. ipa za. štiri -s^vde j aim o nosti. Njegovim sestram kakor -kopsti. ni bila šala. Morala pa tudi vsej obrtelji. moje globoko j sva to deln malo potožim. kako se nama je s prijateljem godilo in kolfko križev sva imela božični teden z najinim vinom. Delala sva prej. kot dva dobra tovariša. Mogoče' Naročnik Novice iz Slovenije. Predsednik Coolidge je zaslužil pred par dnevi n hitrim podpi-s^mjem nove davčne predloge zop«-t euknt priljubljenost, katero uživa pri bogatih — m mogočnih. Ta jH»Java 'prinaša namreč skrčenje davkov v tekočem letu za nekako -1*387.000.000. — kar p omenja v prvi vi.vti dar bogatim rn p< pol noma bogatim. Ile.s je, da «e i ice nižanje dav kov tudi velikega števila ljudi z manjbimi dohodki, kajti od >««daj naprej ne bo treba porojenim, ko-jih dohodki znašajo manj kot ir&"»00 na le.to. in neporočenim, kojih dohodki hodu znašali manj kol -t1500 na. leio predložiti nikakih cenitev za obdaeeiije. Čeprav pa je število teh ljud.i veliko, je vendar malenkosten del V,000.000, katerega >•»» izračunali na približno £.">0,000,000 m ki je razdeljen na i rib liano dva milijona ljudi. Več kot ^-)40.000,00o oiljn-tiLi bogatinom, — korporaci-jam in posameznim vrlekapitalivtom, v kojih interesu je Izvedena ta davčna **reforma'*. Davčna zakonodaja, ki je ;>ila uveljavljena pretekli petek, j'e spojena z imenom Melloai, -ki ni le zakhulniski tajnik Z-diuženih držav, temveč tudi e«'en najbogatejših mož v Združenih državah. Te-jiUi večkratnemu milijonarju lanska let < velike popu-te na da\lkiii. — kajti senator Conzem-. je določil mn< /.iiio popustov, dovoljenih leta 1923 na bera^kih $040,000. On. kojega aluminijski trust je bil ravnokar proglašen popolnoma nedolžnim, je vložil predlogo, ki vsebuje različne, naravnost neza>LLšne ugodnosti za velekapitaliste. V zvozi s tem moramo navesti pipuM tafcoizvauih "surtaxes" pli nadda\kov, katere so pobirali od posebno velikih dobičkov ve-lokapitalir»tLčnih industrijskih iu finančnih korporajeij. Odstranili >ci ta davek, ker "preveč obte&uje industrijo ter kuje s tem v spone podjetniškega duha ameriških kapitanov industrije". Postava vsebuje nadalje raz velja vi jen je onega zveznega davka taa dedščine, kaierega so pobirali Uza vojnih let. Glede tozdevne klavzule fee je \ršil v senatu Ooter hoj, a tudi v tem slučaju je zanašal Mellon s svojimi traoanJi v senatu. Seveda ni>o izja vili po\uera odkrito, da ne bodo pobirali nikakih davkov na dedščine, pač pa so piikrdi ta namen s skrajno hinavskim izgovorom, da nočejo davek na dediščine prepustiti posameznim državam. Različni senatorji so c.-rtro obsodili ta "argument' ter dokazali nepoštenost takega modrovanja. Kljub tema pa m» zmagali sovražniki ol,,lačenja velikih ded.ščin z večino, ki je znašala nekako deset gla-soa*. Nadaljna, posebno rekaei,;oaiarna določba, je prepoved objav-ljcnga števdk gh*de davkov. Znano je, da se je v zadnjih dveh letih Ntrašno razkačiia buržuazija dežele, ko so objavili dohodninske davke raznih korporaeij in potšameziiih bogatinov te dežele. Lahko je razumeli boiest onih, ki slej^arijo z davki, ko se jih naenkrat pred vsem svetom zaloti na laži. .Jasno je, tla so vsled tega proti vsakemu objavljanju davčnili številk in svot. Tudi v tem slučaju *ta Mellon Jn njegova ganga oznanila obja\ljenje davčnih cenitev in plačil za "privatno zadevo in pri\atno lastnino". i * Dopisi. Girard, Ohio. . Voungstona. O. Program bo obši-Kakor se drugod ne j>ohvalijo z ( ren in zanimiv, zato ste vai>ljeni delom, tako se tudi v naši naselbini ne moremo preveč. Tukaj *»trojarna l»olj slabo obratuje, v kateri je zaposlenih največ Slovencev. Človek bi si kam |>omagal za delom, pa je povsod se slabše. Malo jih drži nazaj zimski čas. ker pozimi se bolj težko dobi delo. Pr^vl/jiustni eas je minil tako. da bodo moi-ali naši pečlarji peclariti v svojem samskem stanu naprej, in teh je mnogo tukaj. Na društvenem m kulturnem polju prav dobro napredujemo: imamo tri podporna društva, spadajoča k SNPJ. .JSK.J in — SSP,Z. Torej ni treba nikomur biti brez društva. Imamo pa tudi mladinsko godbo, katera prav dobro naipredfuje. Polog tega imamo pevsko društvo Ljubljanski vrt, in sliši se, da se je ustanovilo ae eno ipevsko društvo, in sicer z imenom Cvetka Ijiibljanske-iga \irtifc. S petjem pa še nLao začeli. Pevsko dnwtvo Ljubljanski vrt bo imelo svoj koncert 27. marca v Niles, Ohio, v NemSki dvorani na Beimoot Ave. Prisostvovalo bo več pevwkih društev iz vsi Slovenci in Slovenke v Niles, Warren, Girard in Youngstown, ua se udeležite koncerta in s tem pokažertet da ste ljubitelji petja in da bodo imeli pevci več veselja do petja in prireditev. Zatorej 27. marca vsi v Niles, Ohio! Pričetek 1k> Ob sedmih zvečer. Vstopnina za moške 7.1 centov, za ženske 50e, za otroke pa 15c. I&ral bo izvrsten orkester. Vse drugo bo presikrbel vesel ični odbor. Pozdrav vsem naročnikom Glasa Naroda! Naročnik in pevec "Ljubljanskega vrta". Roparski napad. Te dni je bil v ptujski okolici ponoči natpaden in oropan pos<>st-nik Toplak iz Domove. Kot nujno o-umljenega je žandarmerija aretirala nekega Kamfpla iy. Skorbe. O-umljenea >o konfrotitnrali k To- • lakom, ki še leži v ptujski bolnici. Toplak je v Osiimljoneu -poznal .svojega napadalen. Nesreča na svatbi. Pri Kržaiiu na Oundrovcu pri Brežicah je "vršila srvatba. Kakor le prepogosto, >o pri tej pri-•iki fantje streljali s samokresi:. Zgodila se "je ne«reča. ki je zahtevala človeško žrtev. Neki fant. ki ;o užil preveč a'koho^la. je pri streljanju zadel v glavo 14-letnega Franca Zagorca. Dečka so takoj rrepeljaili v bolnico, kjer pa je kmalu nato podlegel težki peškod-Vi. Neprevidni strelec -e l>o ino-a! zagovarjati pred sodiščem. Prebrisan Kočevar. V Ljubljani in tudi v vseh dru-rili večjih mestih države sliaži de-nar s prodajanjem sladkorne robe le]>o število Ivovčo-kih 'krošnjar-iev, ki zaslužijo najbolje na večer >ri veselih (Iružbali. Pri prodajanju se p osi umu j e(j o tu li igre na šte-virlke, tyxri kateri gre za stavo na liho ali soda število — par ali nepar. Da s:o Kočevar ji res premeteni in seveda tudi ne pretan->oveit:'l.:ii na Sv. .Tatkrvba trgu V igri z neiki-m kočevskim krošnja r jeni je imel izredno smolo ter ■zgubljal kar ipo vrsti. Igra in moč pa sta se mai nenadoma pričel? -.deti sumljiva m jel je pazit^ na Kočevarjeve ]>i*ste. Nenadoma je 'loršič eteginil roko in iztrgal Ko-čevarju mošno s številkami iz rok kar j<' imelo za posledico, da je pobral kot blisik iz gostilne v tem in se izgubil. Presenečen" gostje .so nato ugotovili, da je ime1 Kočevar v širokem mošnj;ku šte vilke lepo sortirane in je potegni1 na dan vedno take. da je dobi1 tgro on. Goljufivega Kočevarja ki se je nezsnanokam izgubil, za -ledu je ]Kvlicija. Samomor kmečkeg^a posestnika. V Jaršah ob Kamnišiki železnic* se je te dni obesil v svojem hlev v tamkajšnji posestnik iMiiha Dimnik. Že dalj časa se je opažala na njem velika potrtost in tožil je. d? ga boli glava. Samomor je breedvomno iz\T-šil v hipni zmedenosti. Na gostovanin ob strel j en. Pri Sv. Benediktu v Slov. Gor;-eah so imeli pred kratkim gostovanje, katerega se je udeležil tn-di 28-lefcrii posestnikov <&n Franc Gomzer. Seveda vina ni manjkalo in tudi iprežarji so bili deležni dobrot 'kuhinje, posebno ga kleti. V proslavo veselega dogodka so seveda inidi -streljali, kalkor je v je posrečilo poklicati stražaii-ka. Skupno se je nato obema posrečilo pobesnelega Kaiclerja izslediti in ga prvessti na jstrainico v zapor, kjer si je morda premislil gojiti še vnaprej maščevalne misli. Umrli v Ljubljani. Marija Kržhč. bivša kuharica. 74 let. Štefanija Tudjina. hči želetz. uslužbenca. 5 Jet. Alozija Srnik, žena \'po«k. sod. nadofrcijala. 65 let. Marija Berčič, delavka, 73 let. Janez Eržen, nos« -mika. 1-5 let. •Toš-ko Jereb, sin ^troj. 'ključavničarja. 3 mesece. Avgust Richomer. tehnik. 02 let, J'mlijana FT-ander, žeoia mizarja. 62 let. Emanuel Noavv. član orkestra narodnega gled«n.lišča, 39 let. Smrtna kosa. Te dni je umrla v mariborski splošni bolnici Helena Priedau. znana gostilničarka v Mariboru Nov zdravnik v Gornji Radgoni. V Gornji Radgoni se je naselil kot praktični in ^ PriJel° radi mariborsko bolnico. ~0vo ^'inanjo.ti in manir ime 'ma- li Judek'. "Mali Judek" je pri- Neznan goljuf. I^1 to dni ^ \ trgovcu Fr Po Dolen-okem se ,klati ^rn,r]K«vaču v S,kof jo T>vko ter napra-25-leten moški; ki ise izdaja zh tr-|vl pri njom imenitno kupčijo, ka govca. Neznanec ima vrlo siguren tprp Tia bržkone ne bo do' nastop in je izvabil Že več tjmlem "živaL Ma]i Jl,fle'k ^ Je nam" večje m maa>j«e svote denarja, treč CJm]l ^ IGO-dinarskih Pred .kratim se je ustavil tudi vj^nkovC0V. 58 po številu, katerih gostilni Ignacija Bartola v R;b- ^ V ^mm tn.-mitjvil po^l nic. kateremu je odnesel 400 Din.,*™ m ž nJm" iz-inhl kar brez sl° posojila poleg tega pa ga je o-ko- ^ esa* do val še za 1044 Din. vtnvTkov. Neznani goljuf je elegantno o-blečen, srednje po-tave. jK'dolg:i-stega obritega obraza. ; Plaz se je vsul na cesto 1 in pol km od Save pro- Smrt starega lovca. V meragiaki hiralnici je umrl ]>red kraitki'Hi 77-letni zasebnik Na eni strani Liga narodov, velika m mogočna. Vse velesile so zastopne v nji. Tiufdi Amerika se strinja z njenimi načrti za vzdržanje svetovnega miru. Ministrski predsedniki sa segajo v roko. Narodi se hot a.jo med seboj. Vsi so trdni v .sklepu, da s«1 ne sme nikdar več završiti tako strašna tragedija kot je bila zadnja svetovna vojna. Svetovni mir je zasi-jruraii.' Svetovni mia* jamči Liga narodov. Do tukaj je vse lepo in vse doti ro. Toda Liga "narodov dela račun brez k rem arja. Liga narodov snu-naerte hri-r. Balkana. Vojna je na Ba^ka.nu narodno rokodelstvo. Ct -n je Balkan zmožen, se je pokaoalo leta 1914. ¥ V nedeljo mi je vzdrgetalo srce v brezmejni radosti, kajti v nekom ne\vyorškem ilislai sem videl sliko dr. Polone. In pod sliko je bilo povedano, rla bo možak zgradil dom za tri-tisoč Slovencev, ki prebivajo po Ridgewooklu kn bližnji okolici. Slika je jako le^pa ; nič ji ni oči-tjvt.i. Fntotgraf je počil našega ve-1 ličnega voditelja od strani. Xewvorsrki Slovenci ga bodo pa zadaj, še predno bo dom dogra-j r n. Pravila je namreč tako skrbno se-ta vil. tla imajo edinole Slovenes dnlinost in pravico dajati. On k<»t Hrvat si je izgovoril praivico .]-> ižetvna Long Beae.h ipolicijske cel sod petroleja. Sled, ki je bila | postaje, ko .K' zapazil .-kozi okno na mokrih tleh. je vodik do v bli- odsvit ognja, nakar je alarmiral žini stamijoče.ga fotografa Sehoet terja, pri katerem so našli kar celo zalogo blaga, izVirajočega iz tatvin. Fotografa in njegovega to- in njegove žene. V močnem vetru! variša Zi/mmerleita so zaprli. Značilno je, da je Schroet.tre pred 4 leti prišel v Ptuj brez premoženja danes pa je že hišni posei-tnik. Preiskava, ki je že v teku. bo morda rešila tudi to zagonet.ko. "Zdaj boš crknu". ' Karlu Glaviču se je zdelo, da njegov sodelavec. 34-letni .Josip Kucler. ni ravno najbolj čistih "ok in da rma to slabo navado, da se ga rada prime ena aii druga ¥• "Proletarec" je v svoji -zadnji številki napovedal "Glasu Naroda'' skorajšnji 'konec. Papraviei povedano, tako daleč še nismo. J ''Prolotarec" ni imel še nikdar j v Vseh dvajsetih letfih toliko na- , ročnikov v vseh Združenih drža-požarno bramlbo. Izka^lo se je, da ,)h Kjmadi Evropi ,kot jih ima je gorel bungalow njegovega ta-'0!as Nar0(fe v ftni slovenski sta in tašče, Carroli Tompkinsa in še Koverta se lahko Prole- se je ]>ožar izelo hitro razširil in z^ikonska sta zgorela. tareu piidnuži, ipa jih še ne bosta •mela toliko. Z nj:ma vred je -zgorel tudL Pa tudi če bi biH na kojlM1 bi konj Soldier, 'kateremu je zgra- dil Tcmpkhus hlev za hišo. ne -plašili pred prezgodnjo __-mrtjo. V kaši Republičanskega : Združenja je menda še vedno ne-Romunski princ je se ve-j ka j tisočakov, ki so bili nabrani s dno V Parizu. posredovanjem. Glasa Naroda. _ j * PARIZ, Francja, 1. marca. — Grdina bo toliko časa !>okopa-Romunsiki prestolonaslednik, o ka- val SVf>Je politične nasprotnike, terem se je poročalo, da se bo vr- (la bo samega sebe pokopal, nil na RoiminHko, se še vedno na-' * hoja v nekem tukajšnjem hotelu' "Našemu Dimu"' izrekam svo-ter noče »sprejeti niti svojih in- (xilcrirtosrcno soža.lje. timnih prijateljev. | Hvaliti so ga začeli, javno rav. ------pri žilico, ivewyorški gospodje na Epidemija influence. "r.sa m ct/^r*T7r< -v. , „ . bine prLSjKHlaibljajo Kovertove- b. N. i., 1. marca. — Epi- v demija influence, ki traja že me- ^ , . 4 i -- • , . . • Moje iskreno sozalje. «ec diii v tukajšnjem ikraju. se je , .. . , . , . , j . .. v .. ,. j! . i KarkoL je dotsedaj gospod na lot-ila sedaj tesoc Ljudi. V števil- ~_. , - - , • .„,.,,. Osmi pohvalil. Be Aise je slo rako- nih družin ali so vsi člani boirn. , . . . Ztovnikl ™ p1^^ ^ Godbeva predstava^ " Prisoner j v cerkW na Osmi bo of Zenda". te ^ ^hijvn. Krasni prizori, zbor 150 izvež-, Po misijonu bo naltančen obra-banih glasov, simfonijski or- eun. kester. | Žal. da ne bodo računali koii- Zrečer oh jiol devetih. Oh Rrmluh in ko duš so rešili, pač pa koliko «>lH»ial. ob I*>1 treh ropohlne. flolarje\' so nabrali v" ■:.-:., Slovensko Amerikanski Koledar za leto 1926 ima sledečo vsebino: Pesem Koledarski del. Poglavje o praznikih, letnih časih in mrkih. Premogovna industrije v Ameriki. Detektivska zgodba. Svetovna mesta. Divji konji v Montani. Inženirska čuda preteklosti. G umi j — novo zlato svetovne finance. Strašna bolezen — rak. Doživljaji lačnega v New Yorku. Tam za brezami. Sibirske slike. Abdel Krim. Dogodek na ladji. Angleški državnik Lord Cur-zon. Pleme in pol na Norfolk otoku. Strup v kriminalistiki. Izgubljeni kontinent. Življenje v morskih globočinah. Prodiranje v polarno ozemlje. Amudsen o svojem polarnem poletu. Ujahnar B ranting. Kitajska. — Sunjafse«. Koliko se popije na svetu. TJ stroj telesa in značaj. Načrt novega koledarja. Pavel Jlindenburg. Smrt Roberta La Folletta. Doživljaji v džunglji. Vpliv nikotina. Židovska univerza . S TJ poraba nekaterih zdravilnihj rastlin. Vpliv podnebja na duševno bolezni. Raznoterosti. S mesnice. KOLEDAR KRASI 0BIL0\ RAZNIH 8LIK. E Cena 50c i NaroČite ga takoj, keli smo ga tiskali le o| mej eno število. 'GLAS NARODA' 82 CORTLANDT STREET NEW YORK an a GLAS NARODA. 2. MAftOA 1926 Par spominov« Piše Primorec. Vojna je minila, na tisoče in tisoče ljudi ae je oddahnilo. Strti in sm t rad an i *muo »e z veseljem in upanjem na botjeo bodočnost vračali v svoj«* domove. Kako Jopo je bilo b svidenju! Po vseh kočah »»o tekle sotee ra*lo«ti. ko se je vrni! oce, sin, brat. . . Sedaj bo vse dobro i« jKrzabljeno, samo da smo doma. — A nimno pa vkleli črnih oblakov, ki so se zbirali nad našimi ^Lavami. Nismo se še odpočili, ko .se je že privlekla za nami pofrubonoNna laška vojska; kot mejila po močvirju no šli počasi in s strahom za nami. Selo -za selen* so zasedU fer obljubljali, da prihajajo k na in kot prijatelji, da nas branijo pred invazijami madžarskih in nemških vojakov. Osia- jejAio. saj je čas. — Tedaj pa me je udaril laški brigadir po roki ki •mi Lzbil hleb iz roke. Pogledal sem ga v oči, da jih je taikoj pobesiL, , , mirno pobral hleb, katerega smo lo, ne bodo imeli več koga straho- « raadeiili in pogedli. Okrog i>ol-vati. zato so nas z lepimi beseda-[t**'1 ie popeljal vlak v Trst, Motni izvabiti zopet domov. Ko soj'rali "lim> nakar so nas videli, da smo doma. so neko jutro navali v velik tovorni avto. — zopet vse z«strašili, nagnali nas' Ljudje so vpili: l'bogi na.ši. ubogi skupaj^ter nas gnali z bajoneti na|ua*i! — Žalostno smo jih gledali glavno laško komando v sosednjo ter kSe z -zahvaljevali tem do- vas. Z mečem v roki so nas prisilili, naj jim izrečemo svoje pri-jaieljst vo. Se to žrtev smo jim doprinesli. . . Par dni nato je pa izbruhnil ponoči požar pri prvi hiši v vasi. Požar so obstopili Lahi z orožjem v rcfkah in nikomur niso dali gasiti; zgorelo je vse do tal. Gospodar. star možieek z veliko druži-i no brini ljudem za njih sočutje. Ko so nas I>ahi privedli v glavni zapor "Via T Igor", so bili vsi srečni in ve-eli. A iznenadeni so bili, ko jim je "Capo" ali načelnik -zapora izjavil, da je tako postopanje nečloveško, ko je videl, da srn« bili do krvi oguljeni v zapestjih. Nič jih ni bilo sram, mi smo pa tudi molčali. Zaprli so nas v ječo brez pa je vil roke, vpil na pomoč!oken Ln Pr»?i dan so nas ločili po celicah. Dva meseca .smo Čakali na obravnavo. A kjer ni pravice, ni sodbe. Drugega greha ni bilo nad nami. kot da .smo "Sčavi"' in nevarni Italiji? Po preteku dveh mfsecev so nas zopet zvezali ter nas vlekli na tržaški grad. tam I. vasi... Laška vojska.JU- vedno v^si skupaj -ter se lepo in mirno sedeli do smrti! Ali vendar •-•dam. ^krohotali so se ter ga iz bajoneti Ko j*' nateplo toliko Lahov, j nagnali. . . n jih je bilo proti vsa&enru va j Žalostni in sirtJ -smo molče pre-»le^it, j»a so pokaizati drugo nesli tudi to ter sklonjenih glav [7;»'! je takoj ukaz, da mo- popravljali podrte domačije. V>i iin^ški, -tari orl 18 do 50 V na*i sosednji vasi je bilo žeg-t>-k« m 24 ur t-zginiti iz obmej- nanje. Prišli smo fantje iz treh {»fplaš^na od bat in, ki jih je do- zabavali. Iznenada udero laški vo-i il od slovanskih sinov, si ni u- jaki s puškami na nas ter nas s iia druga.'e ustrahovati naših ^it«> zaj>ode iz gostilne. Šli smo, > .. • je bil jok in ; ker če bi udarili, požgali bi vse va- i > t*.lik.-m trpljenja zopet pojma- si v okobici. Ustavili smo se še v i doma, stisnili smo pesti. a nrtki privatni hiši, malo poplesali M" iia nam klonila pred stoti-,ter z»j>eK pesem : Hej Slovenci! . . • n i la-.kth bajonetov. I "dali smo Zopet so pnidrli, pa še v večjem •«• v u odo t. r odšli s krvavečim številu. Z nabitimi, v naša prsa v came ko vežo. kjer smo v najhujšem ;«n ;kr, ot roc i in kak starček; teh mrazu čakali jutra. Zaznamovali ne bojimo! — Eviva Italia! —j so nas in zmerjali s "Sčavi". A Vbbasso 1' Austria e Jugoslavia! mi srno mislili: Ko bo dan, bomo so tulili, vrneš pa se je mešal | šli domu, saj vendar nismo nič in stoik ž»ina. mater in otrok , hudega storili! A strašno smo se pn'jrnancev. Pijani "zmage" brez or Ija In l»oja. so v^lrli v koče. Oil pr\e do zadnje vs<» preiNkati, — se je gladilo povelje, da bi se kak siromak k i«' ne skril, da bi ja ne ostal kak g«'ip.»dar pri svoji družina. Še tri-j«' so ostali v vasiei; eden tolmač, v kar .so ga prit>ilili, ter dva bolna se je še dobil pošten človrtk med I>ahi! Kapitan gradn je izjavil, da nas ne zapre, ker nismo bili ^jeni in obsojeni. Gnali so nas muzaj. na.4* pretepali z železniinii palicami in stradali. Končno so našli rešeno misel za nas. Ker nam sodišče ni moglo djfcazfti nikake krivde, so si ti breizčastneži izmislili nekaj drugega. Interrairajmo jih. da ne bodo nikoli več videli svojega doma; v pregnanstvu in trplenju naj umrejo! Zopet so nas zvečali ter vlokli na Prosek v ujetniški tabor. Tam smo zopet dva meseca stradali. Preoblekli so nas v laške cape. da nas bodo iJeikli v Sardinijo. na "Otok smrti". Toda tedaj lse je zavzelo za nas vse ljudstvo, županstvo in moižje. v prvi vrsti varali! Ko «e je *>olnce pokazalo I)a nekl slovenski odvetnik i/r/.a gozdnih \-rhov. so se Lahi div-j5* TrVilfan). Naravnost je zakrohotali, skočili nad nas kot, v Rhn" ^ ^te^-ali energično na-zveri nad svoj plen ter pritegnili ^ oprostitev. Tako je prišla naša F"™ ai; ; vozi, da je kri kapljala. Osemnajst fantov, ntirnih in poštenih, so nas s suvanjem med jokom občinstva gnali naprej ter se naslajali na rešitev! Prišli smo zopet domov. Lahi pa so uganjali svoje orgije kar naprej : na sredi' vasi so postavili velik drog. nafrj pa poteg- ... ............ . ...našem tnpljenju. Gna-li so nas v| vsafk ve^er .svojo trikoloro. I v..jnih St-allot na (bolrwiki po- drugo vas na glavno komando.! 9"01?6 w ne hl °o prinesli za nami obleke je šel miinw>! Star možiček se je bil pozatfil iskriti tisti čas. Ljudje smo se namreč rajši .poskrili, .ka- noKtamili pri *>ixxlnikih. znancih, pri jat e-1 jih. V mrzllih zrmskih no-če»h s<» je 1a ali oni nn, da vidim še va« in • Tako so nas gnali izmučene v naj-dom — Ah. — je -zajokala mati,.hujšem mrazu na kolodvor, a ne — ne snieš noter; izaprli te bodo;. t ja, kjer hodijo ljudje, temveč za-II).ne wr> po^maLi v kuhinjo, po-^ da j. kjer natovarjajo živino; — čakaj tam v kotu. da bodo odšli, j bali so ®e pokazati ljudstvu, kaj Ti Ihxii kaj skuhala, pa malo o- polenjajo. Pobrali so nam vse. kaT-jrrel s«- boš. sjij si ves trd od mra- koli je imel kdo v žepu. Premrzli za. — Splazil sem se v podstrešje in zvezani smo čakali, kaj bo. Ne-1 r pokukal skozi lino na gospo- nedoma zaropota v daljavi vlak, dar ska poslopja. j ki odhaja proti Trstu. Spogledali ,Zastalo mi je srce:-\-se uničeno smo se ter vedeli, kje smo. Srca in ra^ iejano; kozolec, poln sena so se nam stiL^nila^v neizmerni bo-in atelje poprej, sedaj prazen in li. Lahi so pa od veselja poslkoči-vse razme.tano ven v sneg in dež.' li. Ozirali smo se okrog, da bi u-Vmzov, poljskega orodja ni več. ■ gledali ie kak domači obrae. še Nse gov vili stanovanja, naganjali v vasico šopih al po kolodvoru, ko se v za Staljene ter uživali "zmago"! čudenje vseh zasliši *rlaš: — Brait. Poprej pa so še obljubili, bodo ^j brat, kje si? — Spoznal sem za hirali <^ek> vas ter \-sse doma o-1 gla< ljubtjeme iscstre. Ozrli smo se Ktjde ^iromatke, ženske in otroke ^ v.si tja. Čuden prizor: Že-nska «e o.limali v Italijo, ako bi se »loven- rine i« s! dela pot do nas z vso ki sinovi pognali za svoje drage.'silo svoje eneržije. Še Labi od-Obmili >mo se do Narodne vlade'stopijo za trenotek. Ko me ugle-v Ii/ubljani ter prosili za dovo»lje-1 da. iopet zakliče: Brat, kam greš? nje in pomoč ;par stotnij srbskih j— pade mi okro^r vra-tu, obenem bratov, da bi ž njihovo pomočjo mi pa stisne hleb knuha pod paz-^.^mi pognali te zveri v človeški d uho. A t^koj so planili Lahi ter Ali je vaš otrok sposoben za šolo? Na tisoče otrok ni danes v dobrem telesnem stanju, da bi opravljali svoje šolsko delo, ker ne jedo prave hrane, ki bi jih napravila zdravim. Temn se lahko izognete, če jim dajete tako hrano kot je Star & Magnolia Kondenzirano Mleko. Te vrste vsebujejo mleko in sladkor ter sq lahko prebavljive ter dajo otrokom popolno prehrano. De!ajte po navodilih s Star ali Magnolia Kondenziranim Mlekom, naprimer pudinge, custar-de, doma pečene piškote, ken-di, kekse itd., in vse drugo, kar hočejo jesti. Kmatu boste spoz.iali, kako se bodo začeli otroci boljšati. Vedno imejte konvo v ledenici za takojšnjo uporabo. BR E Z PJLAJLNO Poleg najboljše kakovosti in prehrane dobite tudi dragocena darila za labelne. Gospodi, nje lahko hranijo labelne ter okrase svoj dom z dragocenimi darili. Vsak label je velike vrednosti. Tukaj vidite naslikan kozarec. Tak kozarec lahko dobite za 10 labelnov. Začnite jih danes hraniti ter jih odnesite v bližnjo premijsko prodajalno, ki so navedene spodaj, ter izberite, karkoli potrebujete v svojem domu. stopil je k njemu laški tenente — (poročnik), in udaril ga je s palico po glavi, da je revež padel na tla. Stara ženica je pobrala na cesti košček strganega dratu: za-•prli in pretepli so jo do nezave sti. NaS stari dobri župnik je ustavil proce-sijo, ker so hoteli Lahi. naj se nosi pri vstajenju tudi njihovo bandero. Začrtili so ga in mu poslali laškega pomagača. . . Mnogo mnogo krivic in teptanja člo^T^kih ipravac; tu sem samo malo opisal trpljenje, ki so mu izpostavljeni naši ljudje. Oj, koliko vasi in trgov plaka, a nihče se ne ■zgane! Žal mi je, ker edina oseba' ki se je ogla^rila v izagovor in -to- f laibo trpinov, je Mrs. Ben can; j vsaj ona čuti z brati trpini. Pošte-] no se je oglasila, a zaoo, kort sem izvedel, so jo jed note, glede je najbolj katoliška jadna nam majka! Vsa čast tej kaneIer>u ^ za,kona pošteni slovenski ženi! ~ pa -tistim, ki se kljub temu brati ji z našimi tirani ter še denar no sijo v dar in (zahvalo za vsa ta zA) dejstva! . . . Hranite labelne za dragocena darila. PREMIJSKE TRGOVINE NEW YORK CITY, N. Y. 44 Hudson Street, near Duane Street 426 West 42nd Street, Near Ninth Ave 1427 Third Avenue, near 80th Street 61 East 125th Street, near Madison Ave BRONX, N. Y. 578 Courtlandt Avenue, near 150th Street BROOKLYN, N. Y. 570 Atlantic Avenue, near 4th Avenue 2 Sumner Avenue, near Broadway __ LONG ISLAND CITY 44 Jackson Avenue, near 4th Street JERSEY CITY, N. J. 350 Grove Street, near Newark Avenue £84 Summit Avenue, near Newark Avenue ZA GOSPODINJE Pile IS A BELLE KAY SloTMiaka gospodinja v Ameriki vedno z veseljem sprejema nasvete, s iiomočjojiaterib zuinore boljše vršiti svoje dolžnosti kot gospodinja ln mati. Na tem mesta bomo vsak teden objavili fiaawk. ki bo xaounal vsako dobro gospodinjo. NAVODILO ŠJv. 91. Navodilo za Kuho. 1»< s;i e?iu»jše in prijetnejše jo pri dobivati vitamine in kcvinske sinovi iz uileka iti sjnlj:i ki»t i«! iz st«-k-leuice v oliliki pilul ali tekalne. Ko pregleduje !•• znana nav«tdi!a. izhorite tista. ki imajo rt* !iin»> vre^lnost t<-r .«4» zdrava vs;jk«»-uar v vaši nasl da napravili jako zilrnvo jtil katero 1*1 morali jesti že vsaj enkrat na teden. JI IIA IZ LIMA FIŽOLA posu.šeue^a lima fi- i Navodila za dom. «"e boeete (»hranili "stietlo" čevlje v h'|»i oltliki. jili morate temeljito očistiti ko jili sezujete. > trdo krtaeo. Iz i>o.!a lahko spravite mašTo-; ne madeže, ee jili taki»j namoeite i z vmlo. Na ta način se mast ne h" j zazrla v les. i Voihie madeže lahko spravite s platna, ee vm* platno z«.(»et uamo-i čite ter napol suho toliko časa likate. da -»e Im. iMivnšiU». * vas Zola ^ v 1 eašn evajK>rirane^j» mleka - košek ji korenja čaše mrzle vode 1 košček čebule 1 žličiea s«»li 'h žlifitr celega popra - vršička i»«ktv»r>il ja l'L> žlič-ice \voreitesier>liire po- , vidni. Ko ]H'rete volnene stvari, jih ne smete nikdar meneati Iz njih je treba stisniti le uiilnieo. jMkteui pa izplakniti v mrzli vmli. livke 4 kapljiee talia^t) i»olivke < ijK^-ite fižol ter «a namakajte I »ar nr v voili. Pridenite ostanek vihIi- ter kuhajte počasi, da si' zmehča. To vzame kakih -1.1 minut. Ko se kuha lio minut. |>ridenite korenje. čebulo, petršilj in iN>i>er. Ko je mehko, pretisnite skozi cedilo. Vsi'ua skujj naj bo poldrugo ča-šo. t*'e ni toliko, pridetiile toliko vikIp. da ho. Pridenite evaporira-no mleko in začiml»e ter nosite na mizo. Nasveti za kuhinjo. Predno u|K>rahite limono, jo dajte v |K*č-. «la se bo dobro pregrehi, nakar jo toliko časa meneajte v rokah, da bo mehka. Na ta način ni' ln>ste ilohili le dvakrat toliko soka kot iz mrzl1.1 limone, pač pa tudi okus. kakoršne?« nima mrzla limona. ("e hočete očisti otnajli-rano iM»s*xh>. ne smete strgati hrane iz nje. kajti to hi i>oškodovalo eiuajl. Namočite fjntsoilo v vroči vodi ali jo |ki prekuhajte. Olivnega olja ne smete imeti na ledu. Zmrznjenega olja ne morete rabiti za solato. Nasveti za lepoto. Ko izid rate milo. ki ga rabite za umivanje, morate biti jako pre-Milo je važo. kar se tiče zdravja in lepote. "Nekatera mila so trda. nekatera pa mehka, kakšni U|M>rahi so pač namenjena. Ceneno milu je ponavadi napravljeno iz cenene masti, tor je nato par-| furnirano. t"'e se jioslužujete cene-' nega mila. boste kmalu izprevideli. ' da je škodljivo za kožo. Telo si i vedno umivajte •/. mehkim milom, j Naprodaj je dosti vrst mila. Vsako 1 je pa namenjeno v svojo svrlio. ; Kupujte vedno najboljši', katero I izdeluje kaka zanesljiva Ivrdka. Osebno zdravje. Voda je najvažnejša snov za človeško zdravje. N" vsakem človeškem telesu je ~o odstotkov vooe. Vsak naj hi izpil vsak da najmanj šest kozarcev vim le. S tem ni rečeno. da bi moral i h »t 'iti toliko čiste vode. pač jo pa lahko pojMtijo v čaju. kavi. sodi itd. Pognano- je. da se tekočino pn j izločajo iz želodca kot pa trda hrana. Najbolj primeren čas za pitje vimIc je zgi>-daj zjutraj iti pozno zvečer. Zdravniki svetujejo vsako jutro izpiti kozarce mrzle, vsak večer pa kozarec gorke vode. Nsi ta način boste ohranili telo v dobrem stanju. Mi priporočamo: V vsakem domu so potrebni koza rei. lonci, ponve. itd. Vi lahko dobite te jMitrcbščine |H>|H>lnouia brezplačno, če kupujete Star & Magnolia Mleko ter hranite labelne. Dobre in varče gosi*»dinje kupujejo samo te vrste. Vaš prodajalce jih prodaja. Kupite jih zagotovo. Jugoslavia irredenta. ker je t;uko močako povedal, da iioce Pofadisye jvoUtalijančiti. D'Auitunzio je pokaza'1 tako, da nadstropja je skočila! je pr«avi fašist, da je nav^et potuj- eevatoega duha in da misli le na Italijan^tvo. ])a bi se ljudstvu v novih pokrajinah pomagalo s]>oo Atnnunzio jo ginjetn poslušal pri!tož3>e odvetnika Ve-ntrelle in iinž. Prancesehija, oba istrska gospoda je objel in z Johanno Sramota puttkammerjevo, žensko, o kate- šla v revolnxeijonartnem letu 1848., Oče, ki je bil vzoren zakonski so- novani list leta 1861 ter iga je do pisal in stalil sami in zraven tega leta 1923 vodil popolnoma sam. je m0ral reza.ti še slike zanj. — O tem najsevernejšem zurnalistu X j ego v stroj iza tiskanje je bil zelo Vendar je jevo, ni se je Bisonarck izražal z največjim spoštovanjem. Xa svet je pri- na zemlji je napisal s»edaj znani enostavna priprava. . , -.j ti.» - miau a^r "vuibu ^k«., »t | Flu6 > JC VJSCl Tla ^>IUriJl Z VC1IKO so požgali in pokurili "ana-j kako draigo bitje. Zaman. Lahi ni- PrCmet mcd Kotorjem in Cetinjem ijubeanijo. Znana je njegova izniči". Iz poslopij -so si napra-!so pustčli n»koga.r blizu. Mak je že ustavljen, - ; java, .katero je'poslal v obl:iki pi- Te dni je vladal v C: * mem . . . C as teče, fctra pa še vedno za»man eailva uspehov TVAnnun-zijevoga posredovanja. Slovanska dobrodelna zveza. Po vzorcu "Azione Cattolica" raziskovalec Groenlaindije Freu- kljub temai našlo groenlandsko pre chein lop članek. V tem čl a raku bkvalstvo v vsaki številki dovolj prog, je vi^el na Mariji z veliko pravi: zanimivega gradiva. List je čital se je ustanovita ^Slovanska do- Lars ^locRer je bil še zelo mlad vsak Groenlandec, ki je bil le J brodelna zveiza'*. ki bo či-*to cer-kijub svoji visoki starosti. Bil jc zanožen čitanja. 6ele čez leta in. kvena ustaTK>va. Gonški v si jih je vedno po- raslo v 3 urah na osem in tride- Lars mu je dal^ vljuden odgovor, korih set. GLAS NARODA; 2. MARCA 1926 DETEKTIVSKI PSI Naziranja o detektivskih zmožnostih, psov «o zelo različma. Doslej je večinoma prevladovalo prepričanje, da igrajo psi v policij-«ki tdužbi zelo važno vlogo. Kriminalna statistika poana celo vr-ato slučajev, ko se je posrečilo s pomočjo policijskega pt>a izslediti zločinca. Zarto so začeli po vseh državah -rojiti policijs&e pse. V mnogih »lučajih se je sodišče oziralo Ramo na odkritja, ki jih je napravil j>olicijski pes, čč drugače osumljencu ni moglo dokazati. vodom znan-stvt-nUi preizkušanj. Pr<»tOkolorm priložene timli slike stopinj in načina, kako se vede policijski prš. Na neki porotni obravnavi 1. 3912 je nastopil major Most proti policijskim psom. Že takr«it je zagovarjal stališče, da pes sploh ne more dobro vohati in slediti zločinčevim stopinjam. Ce so stopinje stare nad šest ur. jih pes •»ploh ne voha. Njegovo trditev je pobijal m*ki podicij«4ci uradnik, ki je •zahteval. naj se porotniiki prepričajo na pratetioaiean primeru. Tn res so preizkusili več policijskih j*ov. Rezultat je bil presenetljiv. Devet poizkuaov s starejšimi sledovi se je sploh izjalovilo. Popolnoma negativen je bil tudi ivzult a t osmih poizkusov s svežimi uledovi. Spst poizkusov so napravili s policijskim psom. ki naj bi na Sel izgubljeni predmet, na ta način, da so mu dali najprej povohati lastnika dotvčnega predmeta. Posrečil se je slučajno samo en poizkus. V celoti so napravili 27 poizkiraov. od katerih sta se posrečila samo dva. Lani so zopet delali poizkuse in dognali, da psi za policijsko službo sploh ne pridejo v poAt^v. Ratnimo jih lahko z uspe hom samo v slučaju, če hoče aretirani zločinec pobegniti. Knjigama "Glas Naroda MOUTVENIKI: Duša popolna ................... 1.— Marija Varhinja: v platno vezano...............80 v fino platno ................ 1.00 v usnje vezano .............. 1.50 v fino usnje vezano............1.70 Rajski glasovi: v platno vezano .............. 1.00 v fino platno vezano..........1.10 v usnje vezano ............................1.50 v fino usnje vezano....................1.70 Skrbi za dušo: v platno vezano ...............80 v usnje vezano .............. 1.65 v fino usnje vezano .......... 1.80 Sveta Ura z debelimi črkami: v platno vezano...............90 v fino platno vez..............1.50 v fino usnje vez..............1.60 Nebesa Naš Dom: v usnje vezano................1.50 v fino usnje veeano .......... 180 Kvišku srca, mala: v fino usnje vez...............1.20 Oče naš, >lonokost l>ela .......... 1.20 Oče naš, slonokost rjava .......... 1.20 ANGLEŠKI MOLIT VELIKI: (ZA MLADINO.) Child's Prayerbook: v barvaste platnice vezano .30 Child's Prayerbook: v belo kost vezano............1.10 Key of Keaven: v usnje vezano .........................70 Xey of Heaven: v najfinejše usnje vezano.... 1.20 (ZA ODRASLE.) Key of Heaven: v fino usnje rezano..........1.50 Catholic Pocket Manual: v fino usnje vezano..........1.30 Ave Maria: v fino usnje rezano..........1.40 POUČNE KNJIG-E: Angel j ska služba ali nauk kako se naj streže k sv. maši...........10 Angleško slovenski in slovensko angleški slovar.....................90 Dva sestavljena plesa: četvorka in beseda spisano in narisano.....35 Domači vrt, trdo vez............. 1.— Domači živinozdravnik ........... 1.25 Domači zdravnik po Knajpu ..... 1.25 .75 ____1.— .... 1.50 1.80 Veliki slovenski spisovnik raznih, pisem, trdo vez................ i.80 .Vinarstvo...................... 2.00 Veliki Vsevedež...................80 Zdravilna zelišča .................40 Zbirka lepih zgledov, duhovnikom v porabo v cerkvi in šoli, 11 zvezkov skupaj .................. 2.50 Zgodovina S. H. S., Melik 1. zvezek.....................45 2. zvezek 1. in 2. snopič.........70 RAZNE POVESTI IN ROMANI: Aškerčevi zbrani spisi: Akropolis in piramide.............80 Balade in romance trd. vez........1.25 broš..........................80 Četrti zbornik trd. v.............1.— Peti zbornik, broš....... ...........90 Primož Trubar trd. v.............1.— Amerika in Amerikanci (Trunk) 5.00 Andersonove pripovedke trda vez. .75 Agitator (Kersnik) trdo vez.......1.— Azazel trda vez .................. 1.— Andrej Hofer ....................50 Beneška vedeževalka.............35 Belgrajski biser ...................35 Beli rojaki, trdo vezano .......... 1.00 Bisernice 2 knjigi ...............80 Brez zarje trda vez...............90 Brez zarje, broširana .............80 Bele noči (Dostojevski) t. v........75 Balkanska Turška vojska ......... .80 Balkanska vojska s slikami.........25 Božja pot na Šmarno goro.........20 Božja pot na Bledu...............20 finrska vojska ....................40 Bilke (Marija Kmetova) ............25 Cankarjeva dela: UBOJ IZ MAŠČEVANJA Na najohljud«n«'jšem kraju Rima se jf* t<» dni dogodila strašna trajrmfcija. ki je zahtevala človeško žrtev. V ulici Lamgo Tevere Sanzio je stanovala lepa, razmeroma mlada vol*-jg j»a. unoita soprogov in njihov p-»klu*. »S precejšnjo težavo se je opominjal vseh iinon teh nesreč-nic in mi verjetno, da tri bil seznani popoln. \okega dne ga je pokazal .svojem*! prijatelju, ki ga je pri-' obiskat. Na seznamu je bilo i-' me mekega princa, potem vojvode 1 nato imena markizov in tako dalj«1 do delavec*- iei obrtnikov, katerim je ZJkpeljal z«»rve. Vidite, »i-raigi moj, — je rekel prijatelju; — vidite, nihče se rni ni iiu«gel izviti, od princa pa do čevljarja. Noben stan mi ni ostal dolžan. Do« Torribio, tako je bilo temu prijatelju ime, je pregledal katalog t »t mu odvrnil razigrano: — Ni popolen! — Kako ? I)a ni popoleai! Kaj pa manjka mfojeimi -soHnamu? — Nuna, — je odvrnil do-n Tor-1 ibio. — Saj res, nune ni nobene! Lepa hvala, da si me opozoril. Pa dobro: .prisegam ti na moško čast. la ne 1*> potekel mesec dni. pa bom pripi-al k tem imenom še ne-ko me in ograbi. Kmalu jo v cerkvi Naše ljube Gospe Rožen vm kc opazil nuno čudovit? lepote, katero je šc povečala čez v-- poteze razlita melanholija. — Nikdar mi dvignila pigleda ali se l dol>ljeiva, da le enkrat s«v,tra Agaita zazna zanj. In na Kledeči način je dosegel, da je dvignila oči; I'okleknil je tako blizu nje. kakor je'bJlo le mogoče: ko se je ob povzdigovanju vse sklonilo k tlom. je s.gel skozi mrežo in razlil pred *estTo A ga* o eter iz st. klenke, .katero je prinesel seboj. Prodirajoči vonj. ki se je razvil, jo je prisilil, da je dvignila plavo. In ker se je don Juan postavil ravno prod njo. ga je morala videti. Najprej je bilo brati iu njenem obrazu sitno začudenje. nato pa je porta^a bleda kakor zid; slabotno je kriknila in padla 1 wednici; na poti tja je šla mimo „ , , „ . . , rešetke ki ji je kako,- slučaino^ d'nU I>* J? ™ ^ od- padel mohu na tla. Toda don Ju-!g'°1V°r na ** TeTearu *** T1 u-i - • , i-, sa-» Je: — Bil sem silno nesrečen an je bil preveč izveden v takih | „. J , . \ r^r.h r\.» 1,; ^ ___TMOda je vodila n*ojo roko. AMERIŠKA ZGODOVINA V MARCU. Ivareh. da bi menil, da je vse to, v v. . re le si!učaj. Najprej je mislil, da !'°ds1™ne nOC1 niSem mk~lar bi bilo važno z arij. če bi pobral ^^ ^ ^^dejati si moU.'.C; 5oli-an rešett-ke in je vedel, da mora počakati, da vsi ljudje olivleuo. Naslonil se j * torej 11a bližnji steber, rolko je del na oči. tria tako. da mu rri \ :>cl noben ji:,b st "M-c Agate. Vsak. kdor bi ga videl takega, bi ga i-mel za pobožnega kristja\na vsega topljenega v molitev. nisem upai. da me ne sovražiš. Končno sem te našel. Nikar ne govori o damTh obljubah. Bila si moja, predno se posvetila pred oltarjem. Ntsji mogla ra.zjx>laga.ti s srcem, ki je bilo moje. . . Zahtevam ga. kajti ljubše mi je od življenja. Ali te dobim, ali -pa •urarem. Jutri pridem v govoriI1.1 ico, da izvem 1. marca 1848. — Rojstni dan kjer se je srečal s Franklinom iu St. Gaudensa. — Augustus Št. mu ponudil svojo sUiz'bo v »borbi Gaudens. ameriški kipar, se je ro- za neodvisnost. Leta 1777 je stopil dil v Ditblimi na Irskem in je koit proitovoljec v Washingtono-])rišel že kot tftrok v Združene dr- vo armado. V bitki se je odlikoval žave. Leta 1867 je šel v Pariz radi! in kon-srre-s mu je ■podelil čin bri-nniert.nbŠkih študij. V Rimu je iiz- gadnega generala rn poiveljatvo v. 1 - l vojo odločitev. — Nisem se una! Nuna je zapustila -povetliuco 111 ' . . . F .1 .. , ^ , i sestati s teboi. ne da bi oe obve- -c hotela vrnil v samostan; kma-l .. _ J' i„ r.,, 1 • 1 1 stil. Bal isein se. da naju tvoje raz- 1.1 pa je zajvizila, oziroma delala ... J i,, t..,k« lin i* mm Kil ;> ne bi izdalo. Torej po- je tako, da je izgubita rožui venec. Ozirala se je na vse strani, dokler ga ni zapazila pri rcšot)k'i. Sla je tija vn ^e jjripognila, da ga j ubtre. V te-in trenotku je don Juan videl, da je nekaj belega pa>llo skozi rešetko. Bil je majhen "-trikrat preganjen list papirja. Nuna use je nato oddaljila. Presenečen o tako hitrtm in ne-na lejamem u-ipeku, je bil razirzda-nec -koro nezadovoljen, ker ni naletel na noben odpor. Nekako tako je tudi žal lovcu, ki za deduje jelena in računa na velike in težke napore, naenkrat pa lahko ranjena žival pade m lovcu se poči ero vsa upanja na razvedrilo in užitek. Vendar je pobral pisemce in radoveden zapustil cerkev. V njem je bilo to-le : — Ste vi, don Juan? Torej me res niste pozabili? Bila sem silno gum! Povej mi. bi li megli podku piti vraitarico ? Kanil je nalašč dve kaipljici vode na papir, ki naj bi »predstavljali njegon'e solze. Nekoliko ur pozneje mu je samostanski vratar prinesel odgovor in se mu stavil na uslugo. Vrata-rica je bila. me podkupljiv a ; sestra Agata je privolila v sestanek v govorilnci. toda 1-e pod pogojem, da se s tem ločiva e me f Ne, vrnite se več v to cer 'iev; |K>vz?ročate mi preveliko bol.s Z Bogom, z Bogom, jaz-em umrla ^ za ta svet. Tereza. — Ah. Terezita! — si je dejali don Juian. — Saj se mi je zdelo. . - da som jo že moral nekje videti m Terwi «ie Mstal J iSDfPo^rk"V«rwmrfn linwln 1 r -v ^ "i Potem je iznova prebral list — Morala bi vas sovražiti. — To -e pravi, da vai ljubim. — Prelil i ■Mte kri mojega očerta. — Prav tako je Obimene rekla Rodrigu. — Ne vrnite se več v to cerkev. — To ive prarvi. da vas pričakujem j litri. Sijajno! Je že moja! Odšel je h kosilu. Prihodnje jutro je bil točno zopet v cerkvi; v žepu je imel pripravljeno pisemce; toda kako se je začudil, ko sestre Agate ntii bilo ni. Nikdar se mu maša še 7ii zdela tako dolga. Bil je nevojjen. Nato ko je ^tokrat proklel Tereza-no temfkovesfnost. je odšel na sprehod rtb G-uadalkvhiru in premišljeval o novih n-ijačah. Sklenil je sledeče: Samostan Naše Pjube Go>pe Ro-ženvenske je slovel po slaščicah, ki so jih pripravljale nune. Sel je torej v govorilnico, poklical vra-tarico in jo prosil za seznam vseh slaščic, ki so na prodaj. — Kaj nimate mara.nskih oranž? — je vprašal, kot bJ bilo nekaj navadnega. — Maranske oranže, gospod ? Prvič slišim govorriti o njih. — Saj so sedaj najbolj v modi. Res. oudim se. da bi jih celo ne poznali. — Maranske oranže? — Maramuke. — je ponovil don Juan iu poudaril vsak -zlog. — Ni verjetno, da ne bi nobena od vaših nun vedela, kako se pripravljajo. Prosim, vprašajte, če so res vsem damam neanane. Jhstri se vrnem . Nekaj minut pozneje -ae je po celem samostanu razmotrivalo le o niaran>lkih oranžah. Najboljše slaščicariee niso nikdar slišale o n(fih. Le sestra Agata je vedela. Rožne in vijolične vode je treba pridejati »navadmim oranžam, tako. . . Ona je -Sprejela naročilo. Ko se je vmil don yan. je dobil cel lonček maranskih oranž: v resnici pa je bila mešanica neužitna. Toda pod ovojem je bil Kstič. napisan od Tereize. Bile ao noVe prošnje, naj se ji odpove, naj'jo pozabi. ITxvgo dekle je skušalo preslepiti Nam o sebe. V njenem sr-so se borili vera, spoštovanje j da i>otegnil bom tudi druge s seboj v propast. Vratarica se je približala. 'Do-in ni mogla spregovoriti besede. Don .Juan pa je s čisto brezbrižnim glasom 20V0ril o isiaščicah, o pletenju, s lcatenhn so se nune bavile, in je obljubil vratarici. da ji prinese v Rimu blagoslovljen molek, da po-lari olui'nem razgovoru podobne vsebine se je tspogrtljivo poslovil od Tereze, ki je bila nepopi.-no vz-valovana m vznemirjena. Odbite-'a je v svojo celico, ,in njena roka. bolj poslušna kakor jezak, je napisala dolgo pismo, polno očitkov. prošenj m obtoževanj. Toda ni se mogla vzdržati, da bi mu obenem tudi ne ipriznala svoje ljubezni; toom. Srečen umrje. etih mesecih, tpa je podal ostavko, kasneje pa se je priključil glavni \ >j-k'i. ki je bila uta-borjena pri Valev Forge, in dolbil je dovoljenje. da organizira neodvisen kor konjeništva in lahke k&valerije. Ta kor je bil znan pod imenom Pula-skega legija. Pri Obleganju mesta Savannah je poveljeval a-merLški in francoski kavaleriji in cev. Izmeni drugih njegovih del pri napadu dne 9. oktobra 1779 je treba tudi omeniti kip Lincolna.' bil Mirntrno ranjen. Umrl je dva ki se nahaja v Lincoln parku v dni kasneje. Chicagu. Gardens je bil kipar, ki 9- marca 1862. — Tega dne se se je odlikoval po originalnosti vršila znana slikovita bitka pri in svežosti; francoski okus je bil Hampton Roeds med bojnima lad- pri njem očrviden. T'mrl je leta iama Monitor m Merrimac, ena Iščem svojega brata JOHNA RUS, ki biva v Joliet, III. Izgubil sem (njegov naslov in jaz sem se tudi preseilj!. Zato proisim onega, ki ve zainj, da ga opozori na ta oglas, ali pa naj mi sporoči njegov naslov. — Joseph Plr.t, Camp 3, Lnmberton, B. C., Canada. (2x 2,3) izmed najznamenitejših morskih bitk v zgodovin te dežele. Moni- 1907. 3. marca 1815. Vojna proti A1-žiru. _ Leta 1815 je bil Alžir (se-|tor' ki bil z?raJen v ^ ™ese-danja francoska, kolonijah ena |clh in nažrtih švedskega inže- izmed onih muslimanskih "držav! ^^ John Eriesorna- ^P1«1 rb severni obali Afrike, ki so te- newvorake Inke dne 6. marca le- kom treh stoletij ogrožale sredo- ta 1862 in ipo viharni za' zemsko (trgovino in potovanje - ' l"etni vožn^ dospel v IIaniPt0T1 Te države so takorekoč živele od Rwk1s v Vh*iniji dne S. marca, morskega ropa in oI>njača Mer- ujete ,potnike. Celo večje drŽave. ■ runac .T^nih konfederirancev več kakor Angleška, so jim plačevale ah lnan-T fregate, ki letni tribut za to, da bi njene lad- lSO ^^ k severnim državam; je na Sredozemskem morju pusti- lo ^ tro-^ i;rnie<1 teh la" li pri miru. Vselej so zahtevale, da^1^ R{m° V j,ltrU dne 9" marca je se del tega t rib n't a izplačuje v o-|/a<"el (1w1k>J 1U(h1 z ^ in boroženih ladjah, streljivu in ,Za-' hvljo s ^vera" Boj-i Cudne l)iltke logah; na tak način so civilizirane m bll° -otov<> nikdar na *vetu-države same jweskrbovale te ro-;Po 41 "tre,lh iz dveh T>ah1"-reT1 parske države s sredstvi za oropa- t€*°v- ki So 1)1,1 tiud'i švedska iz-vanje njih samih. Ko so Združene TlaJtlba- ^ ^ stolpiču države ,>0 vojni za neodvisnost za- ^^^ ^ poraže- ne pošiljati svoje ladje v Sredo-|m umaknil. Izid tega zem.sko morje, niso iste več uži- |dvol*°Ja ^ 155zvai1 ogromno zani-vale zaščite angleške zastave. jn :™^nje po vsem svetu, ker je brzo-roparji so takoj začeli napadati jav ~ novotarija _ raz- ameriške trgovske ladje. Od leta vsepovswl. 1786 do 1815 je Kongres večkrat marca 1451' fe°jStni dan A* določil vsote denarja, da si po menffa Vespucci-ja, po katerem je vzgledu evropskih držav kupi Amerika dobila svoje hne. Vstopil muniteto za er/oje ladje. Sklenjene! " v shlžbo 'tr-ovslce tvrdke na so bUe pogodbe z Marokom. Tripo-!SpaTtf?kem- kl * arairžirala dni-o lisom, Tunizom in Al žirom Leta j K°1,,mbovo vožnjo- Kakor ^ sam 1802 je strošek za imuniteto in ^ ^ baje •&tirib odkupnine ujetnikov znašal čez, ^^ v Nori svet in kclal dva milijona dolarjev. Ali celo ta ^^ 0 'to,ni- V p™n' k ?a jo tedaj tako visoka vsota je obvarovala le zača&no ameriške lad.je. kajti roparske države so za hit ovale vedno več. Leta 1812 je Alžir zahteval večje plačilo; Združene f-al f.larentinskemu vladarju Lo-renzu de Medici glede svoje tretje vožnje, označuje pokrajino, ki jo je videl, z imenom Mundus Novus (Novi svet) mimo.srrede rečeno. države .so odklonile. Nato je alžir- kasn^e ^ dognalo, da je bila ski bej izgnal ameriškega konzula ?n napovedal vojno. Toda vojna z AngIijO| od leta 1812 je bila zelo zmanjšala število ameriških trgovskih ladij in morski roparji niso imeli dovolj prilik do ameriškega plena. Po tej vojni pa je A-merika poslala svoje vojno bro-dovje proti Alžiru rečtal opis Vespucija. Ime Amerigo, iz katerega se je razvila be- „ OA . .. ___ . »dikrtto zemljo, neki nemški zem- s1 anasea. Dne 30. junija 1815 je ,. . - .. w • - , . . ^ ... l.jepLsec, z imenom Mantm ^ald- prijadral v pristanisce mesta Alžir in naznanil beju, da bo mesto razdejal in ujel vse brodovje, ako ne ipodpiše pogodbe z Ameriko, in , . , . , . ^ ., .... seda Amerika, je germanskega iz- to brez vsakega tuibuta ali daril. ^ , • • , rp i vora. \ gotskem jeiziku je zvenela tekom treh ur je bila pogodba . , . . . . , . , . . , . Amalarerks rn v staro nemščini A- poc!p>«na. ki .je odpravila staro , . . . , . , , • , , ^ . nialneh ali Amelnch. kar pomenia razvado plačevanja t nbuita za svo- . .. .. .. ,, ' r T, f. , , , , , lbogatt na siliuh činih . V Itali- bo^o od morskega roparstva — •• - . • ^ ...... m ^ . ... . , ji se je to ime po gotski mvazni Ta nastop Amerike je izzval1 leto' potem Kliče n nastOp s strani An- polatinilo v ALmerico in kasneje v Amerigo. 11. marca 1832. — Prvi naseljenci Oregona so se spravili na pot , . j - , , . . ^ , proti zapadu. 21 prjonirjev pod tako prva dežela, ki je začela z' j ^ • 1 w - . 'vodstvom Nathaniel Wye tih-a je iztrebijevanjem morskega ropar / stva iz civiliziranega sveta. jrlije. Toda še leta 1829 je Francija končno podvrgla Alžir in si ga dsvojila. Združene države so bile 4. marca 1748. — Rojstni dan Kazimira Pulaskega. — Grof Ka zimir Pula-4ki, poljski revolueijo-narec, se je rodil v Litvi. Leta 1769 se je ob strani svojega očeta in bratov udeležil urpora proti »poljskemu .kralju Stanislavu Avgustu in po snurti očeta je sam poveljeval upornikom. Koalicija Rusije. Avstrije in Prusije, ki je razkosala Poijsko. pa je kmalu napravila ves mpor nepotrebnim. Fulaaki je tzbežal na Francosko/ v amerwki zgodovini, ae je rodil v tega dne zapustilo mesto Boston in se odpravilo na ipott proti skrajnemu izapadu preko Baltimore, Pittsburgha. Cincinnati, St .Louis in zapadne obali, ki je kasneje dobila ime The Oregon Trail. Le o-sem izmed ni jih je doseglo reko Columbijo koncem oktobra istega leta. Ti so bili prv beli naseljenci severnega zapada. ki so prišli z vzhoda. 15. marca 1767. — Rojstni dan Andrev Jacksona. — JaJclosoh, e- na izmed najpomembnejših fisrur AVaxhaw. North Carolina, dne 15. marca 1767. Šolske izoiirazbe ni imel mnOgo. Ko je bil 14 let star je vstopil v vojsko ameriške revolucije in je bil ujet ml Angležev. V 17 letu svoje starosti je začel študirat i pravo in tri lota kasneje je po»Ttal odvetnik. Preselil se je v Nashville. Tennessee, kjer je bil leta 1790 imenovan za federal-nega/ pravdnika dotičuega okraja. Pov-lal sodnpv višjega srnclSča v državi Tcnnc<-see. Leta 1S12 je izbruhnila vojna z Anglijo in čudno je. da je bil edini vojaški poveljnik, ki je zaslovel v tej vojni. Andrew -Tack-son, ki sploh ni imel nikakega vojaškega šolanja in tudi sploh malo šolske izobrazbe. Ali izkazal se je bil za velikega bojevnika proti Indijancem. Jackson je zmagal nad Angleži v bitki pri New Or-leansu, kateri dogodek je tem bolj cnamenit. ker se je bitka vršila 15 dni potem, ko je bil mir že podpisan; vesti so tediaj šle jako po-asi. Britanca armada je obstojala iz 12.000 izurjenih angleških veteranov. Jackson je poveljeval iad 6.000 možmi, od katerih je bilo le 600 rednih vojakov, drugi pa so bili pijonirski naseljenci. Dne 8. jan. so v tej bi tik i utrpela Angleži odločen poraz, ker so izgubili 2600 mož, dočam ^o jih A-merikanei zgubili le osem. VJle l e zmage je postal Jackson popularen junak. Leta 1824 je bil imenovan za predsedniškega kandidata demokratske stranke, nove »iku-pine. in prejšnje demokratsko -republikanske stranke. Dobil je največ glasov, ali iker ni imel absolutne večine, je izvolitev pred-sed nika prešla na poslansko zbor- nico kongresa, katera je izvolila John Adamsa. Leta 1S28 je bil Jackson ponovno imenovan in tudi izvoljen predsednikom /dniže-nih držav. Štiri leta kasneje je bil ponovno izvoljen za drugo četrtletje. Umrl je 8. junija 1845. Jacksona smatrajo za ustanovitelja sedanje demokratične stran ke. On je ste nervozj!! in zmuCcni v jutr.», pojcite k lokarnarju ii kupite to novo zdrovifo. Nu^a-Ton«. «.*udili loste, kako hitro učir/Kuj-. •Vutc.i-Tone daj«- poiivljajoo spanec- im.-uirirjene tivce. il,,b.-r tek, fino prebavo. re.Jno delovanje *3n>ba in voljo za delo. To novo »druvilo. Xupa-Tone, d— li '"udeže pri prebavi, zaprtju, inl. <"v trpite na eni ali druRi teh I»dez:ii. Je dolžnost, da pa posknrUe. kakor to delajo t i pot-i .To zelo bedno, — je <*1 vrnila mlada žena. — Pogo-o *eiu m' v,pr&£en ula, če sem jaz kaj zakrivila, a ne vem nobenega !govora . . . — Ti £OVOtU v ugankah, — jo je prt4uuila Sigrid brez smeh- aja, a tudi bre>z prisr&iOaH v besedah. - Xo, j.«zal>iva pivteklo, — je rekla kneginjo gorko. — Bodi rotovljcna, — da .si ne močem ničesar očitati. Da te n-isemi ta-»v« tJa o .svojih čutstvoh do Marcela? Sigrid. v enakem slučaju i ti ne mog'u .spraviti tega preko Uhftmic. - 1 V«i 1 r i - uganke, — je vzikliknila Sigrid s jn-Ls-iljcno ve-;o. Pov*-j Hii raj m/, kaj imata tii in Marcel .proti Sp'aiiju ? - O, nit po6«-bnega. — je menila IrLs raztreseno. Se v«-da, — Marct-1 pa se je delal kot tla je nekaj posebnega, v-v t rajala Sigrid pri predmetu. Pot*-m ima Marcel svoje razloge, Sigrid. Jatz jdli ne poznam. Ah. pro*, m te, vprašaj ga -ter povej nato meni! Prosim te! inula nekaj proti človeku, ki mi tako v st rajno dvori, — l>ilo veselje! Kuj, 5>igrid! Kako moreš tako okituto mučiti človeka, ki mi-.no r<-»iio s >vojin» nagnenjem, ker ti ne pade v gilavo poro-njim, — je rekla Lis z laluiiin očitkom. Ker j.- nam« nje« .Saši, bo ostalo v družini, — je glasil fri-volni odgovor. j«« .-»topila kri v lica, a molčala je ter gladila lepe la:se, 'ki -o li ->koro do tal. Par trenutkov pozneje pa je pričeli v o voiit i > staro priMrčnoKtjo. — Jaz nis. m >e trotova s svojimi očitki, — je rekla, — čeprav ■ -n 'oiitki prava t»t~eda. MŠMliip, tvoj odpor napram meni je iimi ji r>jti zelo, z«'!o plobok, ker mi nisi niti enkrat pisala v vsem t *"iii d"Igt m ea.vii. NHr.vjr pisala? — je vodtliknila Sigrid, presenečena. — Če-tiiaia sem ti za rojstni dan, za Xpvo leto in za otroka. To je več Kot sem -am,, pričakovala od sebe, vpričo dejstvu, da izelo nerada piv: m. — O. s-gniil — je rekla Iris -nežno, — ali imenuje« par konven- ■ .i !i;a i raz, -cm jJt dobila od tebe, pisma? Jas* pa se nisem da-. ;titra.š iti, pa. pa mislila, da te bom premagala .s svojo dvojno urn-mo. Bilo pa je zaman. >:gnd. ki je dotedaj naravnost zrla v ogledalo, je ipovesila oči. X« morem pisati pisem, — je rekla negotove. — Vse. kar gre pi. ko na\adnega p; točila. kar se tiče moj Ji oč.unkov. izgleda na' pa-jurju sJra.šiao okorno in naravnost smešno. Ne morem premagati svojega odpora. lti> j«- molčala. Položila je krtačo na mizo, spletla zlate lase -••stre ter jih še enkrat pogladila z roko. Xa.to pa je rekla : - Xoreva -e pcic&ati o tem, S.grid. Mirsfila sem le, da bi ti sto-r:h'. dobro, ee bi govorila ti potoni pisem o dragem mrtvem, ki nama j»> bil tako nenadno iztrgan, — o najinem očetu. Ne dvomim o sočulju Olge in Saše za naju, a ti dve ga cii>te talko dobro poznali 1 <>t mi in ne moreta premeriti globine najine žalosti. Mislim, da bi i" moral napraviti ta predmet zgovorno. S griil je vstala ter podala Iri* roko. Bila je gin jena. — I i riofcro vt-.š. i, — žaJo«t. (bol?!4t in vese- 1 ■* "»am matere, le a ti je mogoče zapuščeno pismo očeta povedalo, kaj se nahaja v njej.' — Tudi pisma nisem še č|ta'a, Sigrid. Marcel me je prosil takrat. naj počakam s tem, da bo prva žaloat minula In dala sem mu pčjOTio, da ga *ipravi. Manccl je menil, da ne vsebuje pl.vmo ničesar p:»at'bnega, mogoče keonaj 'par besed, ki se tičejo skrinjice in ključa. Sigrid je prt križala roki ter zrla z nepopisno porogljivim smehljajem na lris. — Čudno, da morejo imeti »značaji kot je tvoj take trde in ne-občutne -strani, — je rekla ostro. — Ce bi mi zapustil oče le eno vrstico, Bc-g ve o čem, .svoj zadmji pozdrarv name, — bi jaiz, praktična, neobčutljiva Marta, hrepenela po teh vrsticah, jih negovala kot relikvijo ter se čutila v njih posesti manj siroto. Seveda, v mojem sl.u-lajru ni nobenega Marcela! Tako bogata si na ljubezni in sreči, da vo postale zadnje besede oetrta, ko je slutil svojo smrt. zate brez vrednosti ... * lris je podala zelo bleda. Vstala je ter odrezala s pogledom besede sestre. — Molči. — je ukazala, brez jeze, brez ostrosti, a z odločnostjo, v spričo katere je Sigrid takoj oibmoliknila. — Nobene pravice, uiti najmanjše, nipiaš govor.it! na tak način. Ma/ccl ve, da imam mogoče bedaisto niržnjo do one skrinjice. Ne vem, zakaj, a človek ne more ničesar storiti v talke m shtčaju. Lahko noč! Odšla jc *c-daj zares, ne da bi jo Sigrid skušala zadržati. — Zadelo je, — je minirala slednja, ko so se zaprla vrmta za mlado ženo. — Naj bo, — moram priti na sikirivuost te neimenovane boire. In kar se tiče mojega zvestega občudovalca, go-poda markija v Martmmi, mi bo pomagal, — gotovo pomagal! Iz sobe svoje sestre je odšla lris najprvo v otroško sobo, da lK>ljubi Erika za lahko noč, nakar je odšla v oblačilno sobo. V tem udobnem, elegantno opremljenem prostoru je naš^a kneza č it a joče-ga, — čakal je nanjo. Smehljaj, kot -soločni žarek skozi oblake, ga je poadiavil. a oko ljubezni je videlo taikojj, da je IrLs izgubila svoje ravnotežje. — Kje manjka, dvaiga moja? — je vprašal, še predno je lris odprla usta. Presenečena'S£ je oizrla vanj. — Kako dobro '/naš čnta.ti v meni, — je rekla z naivnim veseljem. — Srdaj, ob .tvoji strani, ne manjjka ničesar več, a .preje sem imela tak uporniki občutdk. kot da je že danes 'koiu1« moje potrpežljivosti in izmožnositi da prenašam o^bisk in bližino Sigrid. To je bilo slabo in zlobno od mene. kajti jaiz moram biti kriva njene izpre-membe, čeprav nezavestno. Ne, — zakaj bi ponavljala, kar je rekla. Konečno mi je očitala pomanjkanje ljubezni in pietete, ker nisem prix-ital-a pisma očeta. — saj veš onega, /ki vsebuje ključ k črni skranjici. Mogoče ima prav, gotovo, a vendar me je raizkačrlo in razjezilo, docim .bi morala imeti usmiljenje ž njo. Boljiša občuuka, potrpljenje in -soeibtje, bo^ta zmagal«, Marcel. — katj ne. ti mi za upaš ? — Jaz ta zaupam vsako plemenito potezo značaja, lris. Slabo bi bilo tudi, če bi bila le malo omajana moja vera v tebe in tvoje le-.>o srce. Kar se pa tiče Sigrid, — ne, draga, nočem biti trd p;-oti njej in krivneen. Ona je tvoja, — tvoja sestra. Mogoče pa bi • itorila dobro, če bi se izognila intimnejšim pogovorom žnjo. dokler se na-J^ hea • vrača v spominu ter ožarja njegovo sliko. Prav imaš, kaj talkega je težko oprati. I »a. — je r.Kla Sigrid obotavlja je. — Tega pa nisem prav-/aptav ai sir.s. Saj sem ti že rekla, da nisem zmožna medse^j-ne ./on ne « bčutkov. Pogosto pa sem ze občutila željo, da govorim s te-1 -j gh de i« ga. kar mi je še vedno nejasno in ceio skrivnostno. Mi--i m n Mdsnent očeta ali j>ravzaprav njv«>jih ne'ie-sk h višin tirr govori z menoj, umrljivhn črvom, priklenjenim na /.emljo. Potegmla je lris poleg ^'be na zofo in mlada žena je ostala, če-:.ii nerada, ka^tj dovtipi Sigrid niso zveneli ugodno v njenih lUe h. Si,giid je to tuuli zapazila. — \ idiš. dete. sedaj se naliajaš v življenjskem položaju, v ka-• -rem se ii ni treba brigati za materijalne strani življenja, — je iiik.la h.ttx). — To ip;i ne predstavlja nikaikega očitanja. O čem sein tr]a govoriti ? Da. o zapuščini očeta. Ko boš enkrat razmišljala o t« in, se .bo zdelo tudi zagonetno, kako je mogel papa zapustiti laiio voto. Vedno >mo živeli obre-ti ene tretine te sivote. Zakaj? 'i o veš ipra v tako malo Jcot jac, — a magoče je pojavnil papa v svojem pi>mu na Ma-rcela celo zadevo' — Tega ne vem. — po odvrnila lris. _ Marcel mi ni še nikdar ničesar rekel o vstblni pi-ma. ~ — mi-lila t^em si, da ni med zakonskima nobene skriv-ro>ii, — je rekla Sigrid malrmanno. — Ne. ni kakih skrivno ti ni. Kjer pa je ukazala volja zamrlega Molk, ne bo uJkdo ogovoril, — je odvrnila lris resno. — Molk, — zakaj mo*k! — je ponovila Sigrid zamejeno. — Pa naj l>o. Druga uganka je nekrminovana botra, .ki ti je zapustila ilonar, naktt in zaprto škrinjico. Kaj si našla v njej? — Nisem še pogledala. — K*j? — Lris je ločila na noge. _ Ali hočeš s tem reči, da "h *<• ooid prHe^-fco gibam, ji bon? povedala polno resnico. — To bi ibilo najboljše, kajti »nevihta očisti zrak. In kar se.tiče pisma tvojega očeta ... _ < — Ga bom eitala jutri, — ne -danes . . . Marcel .se je dvignil ter šel zamišljeno parkrat po sobi gorindoi. Konečno pa je ob>tal pied lris z iy.ra.zcan neskončne ljubezni v očeh. — Le prečita j pismo, če sinatraš to za «vojo dolžnost, — je re« kel milo. — I,n naj vsebuje kar hoče, — ja7. sem pri tdbi, da ti pomagam nositi. — Ti media torej, Marcel, da *>i moglo vsebovati nekaj stras-nega ? — je vprašala s pogledom, ki je izražal frtrah. — Ne. trga ne .mLslini, — je rekel ter jo potegnil k se*Si. _ Mogoče .pa t.i stavlja uganko, katero bi potili rada redila. Ni vedno /jdravo hi sreeouosuo reševati uganke življenja. --/ 'Miilip n^hodnriA Jean Toussaint Samat: Dok az. — Agosrtino! — je kričal mo-' pel j v močvirju, na drugi so se žak in tekel po ee-rti, — Agosti-no! Vrni mi jo, ali pa te pobijem kakor psa! Toda jezdec je bežal in v diru držal pred seboj ženo v set 1111. — V lahnem skoku je pognal preko ja~ka in izginil v gozdu. — Ojoj! — je tulil cigan in se valjal v prahoL — Ojoj, ugrabil - > j° je! Ril^ je moja žena in rad " ^m jo imel. Prdkleti pes! Ukradel mi je kobilo in ubežal z ženo na njej. Santa Madre del Dio! — Prisegam, da 'boni pohitel sza njim in ga ubil. Tudi pri sveti Sari prisegam! Ojoj, ojoj! Možak je tulil. toda. ni jokal. — Grizel je pesek, trgal z rokatavi in vladi Združenih držav). Ti dve knjigi so nekateri nazvali najsijajnejšo razpravo o manjšinska h pravicah, ki je (bila kedaj spisana. Calhoun je bil mož vabljive zima n j osti in ne-omadeeefvanega značaja. jem visokocene aparate od $12") do $400, kort one pod $100. Farmar je namreč iziprevidel, da je njemu treba aparatov, ki so dobri za dolge daljave, ako hoče dobiti vremenska in tržna poročila, ki jih potrebuje, in ono zabavo, ki si jo želi. 24 poljedelskih visokih šol ima svoje oddajne po-itaj«\ Te sode-lujejo s poljedelskim depa»"tmen-tom pri oddaji poročil o vreme-riu 'iisevi'h in tržšču. Mnogim fanmerjem se je nekolik rat izplačalo. kar so potrosili na radio a-paratu. vsled koristi, ki jim jih} prinašajo natančne in zanesljive otfjt le-lMke vesti. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko &4or i* potovaO \ •tarl kraj, j« potreb««, da }« aa tančno poučen o potalb pjt ln. druirUa atvarak. Pojimlla, ki tub Jlk miii m dati valed nmAe dolgoletne lskutoU* Vam bodo sotovo t korlat; tudi prt> poročamo vedno 1» prvovrstue p«f nlka, )d tmajo kabin* tudi v I1L naroda Železničarji prete z generalno stavko. MEXICO CITY, Mehika, 19. te. brurja. — Izdana so bila navodila za generalno stavko delavcev nami ne železnice v Mehiki, ki naj bi se pričela dne 2">. februuarja. Železnica je bila šele pred kratkim zopet izročena privatni družbi v obratovanje in že -so prisilje-vi delavci zastavkati. SLUŽBO DOBI SLOVENKA od 18 let naprej pri dveh osebah iz Ljubljane. Plača postranska stvar in stroške po vrneva. Agnes Kawsek, Box 6, Spring Hill, W. Va. P0Z0B BO JAKI! BADIO IN FARMAR. videle črne točke na obzorju: bili so biki. ki tso se pasli na travnikih. V daljavi so se dvigali v megleni zrak železni jambori brezžične brzojavne postaje. Agostno je skočil s konja, prijel Čikito, jo posadil na tla in dejal: — Tako! — Potem je čakal. Oikita ga je gledala. Odkar jo je bil ugrabil, še ni spregovoriti besede. Slednjič ga je vprašala : — Kaj hočeš? Poljedelski departnumt je pr — Tebe, — je odvnn:!. — Ljubil ( vič leta 1920 začel vporabljati ^m te. a nisem imel denarja, da radio za razširjanje poljedelskih bi te odkupil od tvojih ljudi. On vesti. Od tedaj naiprej r»e je to note je plačal in te Odvede!. Sedaj pa, vo sredi-*vo za obveščanje vdoina-je prišla vrata naime in sem te od-j čilo na ameriških farmah; razvoj vedet. Spretnejši sem kakor on je bil naraivnofs-t ogromen. Preis- Čikrta je odkimala. • j kava c^krajnih poljedelskih nad- — On me je kupil za ženo in on zormkov v letu 192J5 je dognala, me ljubi, to dobro veni. Ti si me je hUo tedaj ina ameriških far-ukradel, čeprav je bil on tvoj pri- m,ah približno 145.000 radio apa-jatelj. Sicer bi nama ipa sledil, ee raitov. Leto za tem pa so jih ceni-bi te res ljubil. Ti boš moja žena na 365.000 in dve leti potem, t. in me boš ljubila. Sedaj pa da-j j- leta 1925, na 553.000. Povpreč-Ije! no število radio aparatov za vsak Spet jo je dvio-n.il na konja in, okraj «e je povečalo od 51 v letu odjfezdila sta. Zvečer e-ta dospela; 1923 -na 20i v letu 1925. Ta og-v napol .podrto kočo. Čikita je romni povišek dokazuje, kako far-molčala. in ko jo je AiS-o^tino ho-|maf ceni rajdio vesti poljedelske-tel poliubiti, mu je odgo\-orila: ga departtnenta. — Počakaj, jutri! j Atevilo radio aparatov je hitro L/epla je pred kočo, daleč proč poskočilo tudi na farmah, ki so od njega. | jako oddaljene od dobrih oddaj- Ko se je danilo, pe je je dotakni- /"'h postaj, tako naprimer v Flo- Naš potovalni zastopnik Mr JOHN Ž UST bo obiskal rojake po Lawrence Co., Penna. — Komui je potekla naročnina na Glas Naroda, naj jo obnovi pri njem. Tu di sprejema naročila za raznr knjige, ki jih imamo v zalogi. Ro jakom ga toplo priporočamo. Uprava "Glas Naroda". *Hmmmm mm— mmmmtmnmm H««« ki je itopJla t velja to • 1. joUje« 11*24. Munurejo tudi o«drtevlja^ dobiti dovoljenje ostati w domona eno ieto in ako potrebno tudi dalj; ToHdenu dovoljenja Isdaja gen. ralnl naeetnlikl komisar v Wnh in«ton, D. O. Protojo M tako ae lahko napravi tudi New Yorku pred od potovanjem, u, M poilje prosilcu » stari kraj tla •om »ADOTejlt odredbe. KAKO DOBITI 8VOJCM IZ »TAKEGA KRAJA Kdor fell dobln aoredalka al •▼ojra ia starega kraja, naj a as prej pUe aa pojasnila. Ia Jufoala vije bo pripuščenlh v prihodnji! treb letih, od L Julija 1024 na pre vaako leto po «71 priseljencev AmerlAki drlavljanl pa aamore) dobiti sem lene in otroke do 11. Is U bre«, da bi bili Itev t kvoto. I rojene oeebe ae tudille fttejej« kvoto. Starlii in otroci od IS. i« 21. lata amurlfttb drlavljanev p imajo prednost v kvoti. Pttttt« s pojinfla Prodajamo v« 16; tudi preko Trst« samorsj« goslovanl sedaj poWvatl Frank Sakser State Bank 82 Oortlaodt St., Htw T«rk Prav vsakdo- kdor kaj' išče; kdor kaj ponuja: ledor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI v "Glas Naroda". Hojaki, narooajtk se na 'GLAS NAROF>a' VA.rvpC.fl -JI nvntvRRi OVRVMTK V 'taoth>VVTU DRŽAVAH NAZNANILO. Rojakom naznanjamo, da je postal naš zastopnik za Cleveland in okolico Mr. LOUIS RUDMAN, ki je v Indianapolis, Ind., zastopal naš list nad dvajset let. Pred • kratkim si je ustanovil stalno bivališče v Clevelandu ter nam sporočil, da namerava tudi v Clevelandu vršiti isto delo za naš list, ki ga je tako uspešno vršil v Indiana pol isu. Mr. Rudman je mož poštenjak od nog do glave ter mu v vseh ozirih lahko zaupate. Pravico ima pobirati naročnino za naš lisrt, sprejemati denar za oglase in naročila za knjige, ki jih ima Glas Naroda v zalogi. Rojakom ga t>oplo priporočamo ter želimo, da mu gredo na roko. Uprava "Glasa Naroda*'. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA'V NAJVEČJI ' SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. 1 DRŽAVAH. 'a rek* in cula je*tih šepet: — čikrta l Odgovorila je: — Kai je? — Kje je? — Spi. * J ridi,. Idaho, Aikabaani, Ariecxni in Louis'an i. % Farmarji so si v splošnem kupili jako dobre radio aparate. — Trgovci v ramih delih dežele trdijo, da lažje prodajajo farmer- Pozor rojaki! V zalogi imamo SVETO PISMO (stare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter stane $3.00. Slovenic Publishing Company 83 Cortlandt Stmt Hew York, H. T. _____!____