"Posamezna Številka Din 1. Št. 2@. V Ljubljani, v sobat® 2. Selii*narja 1924. Poštnina v gotovini. Leto L Izhaja vsak dan ziutraj, izvzemši pondeljke. ' Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25. Neodvisen političen list. n----------------------- Uredništvo: Wolffova ulica št. 1 /I. — Telefon 213. Upravnišivo: Marijin trg S. — Telefon 44. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633. Impromptu hlstoripue. Predsednik češkoslovaške republike T. G. Masaryk je priobčil v listu »Pri-tomnost« pod geslom »piu andante« sledeči članek: Dne 21. januarja sem zabeležil v svoj dnevnik časopisno vest o predpol-nočnem glasovanju v angleškem parlamentu, kjer se je odločilo, da prevzame vlado Macdonaldov kabinet. Dne 22. januarja sem zabeležil vest o Ljeni-novi smrti. Oba dogodka sem spravil v zvezo in ko sem pomislil o tej znameniti koincidenci sem rekel: Škoda, da ni časovno popolnejša. Toda prišla so nova poročila: Ljenin je umrl istega dne, ko se je v Londonu glasovalo o novi vladi. Ljeninova smrt je celo prehitela londonsko glasovanje. Največ ja svetovna država ima torej ^balistično vlado. Največja država v Evropi (z ozirom na število prebivalstva) je že nekaj let socijalistična, ofi-cijelno komunistična. Ti dve dejstvi dokazujeta, da je bila svetovna vojna *“■ svetovna revolucija. Ni mogoče, da bi se bili milijoni evropskih in ameriških mož leta in leta medsebojno modli. ne da bi o tem razmišljali in prišli do zaključka, da je režim, ki je povzročal svetovno vojno, nezvdržljiv. Toda 0 vojni in o njenem pomenu niso samo razmišljali vojaki, temveč tudi njihove družine, ki so ostale doma in ki so Preživele vojno in njene grozovitosti mnogo bolj intenzivno, nego možje, očetje, bratje, prijatelji, ki v vojni niso imeli mnogo časa za filozofiranje. V Angliji so zmagali socijalisti brez krvave revolucije. Ljenin in njegovi Pristaši so naznanili, da je njihova taktika edino pravilna in v soglasju z marxov1mi nauki. Angleški vzgled dokazuje že sedaj, da ta taktika ni bila edino pravilna. In da boljševizem (kot marksistična taktika) ni edino marksistična, je jasno vsakomur, ki pozna Manca in Engelsa. Marx je bil za revolucijo, t. j. za krvavo revolucijo, v revolucijskem ozračju 1. 1848, toda poz-neje je sprejel za socijalizem kot glavno in odločilno taktiko parlamentari- ga listka n ♦ S porn°čIt> glasovalne-kratkotem se tejavil Engels vostio ki^PiT°i°.Smrtjo s tako 20*0-v*, mi’ jučuja dvome in razpra- zmac-nk^0^3 ie v Angliji tudi 2 a* ne samo RusijL v Angliji Je 2i M ’ sociIaHstični, marksistični Marx, zmagal na t«, marksistov. Pa Ie ne_ mis^če'ootrH-i722^ 1)0 vse Politično misleče potrdil v prepričanju, da je kr- SVtaS je^nek38^6'3 taktika‘ No' ya taktika je nekrvava revolucija (ne samo parlamentarna, temveč tudi literarna itd.) Vsaka politična in socijalna revo ucija je brez miselne in srčne revolucije površna. Vsake krvave revolucije se ne sme izločiti. Toda trda je povdariti pravi- lo, da je upravičena šele potem, ko so odpovedal vsi ostali reformistični poskusi. Revolucija mora biti pripravljena: revolucija brez reform je neupravičena in je nasilje, podobno neupravičeni ^vojni. Najvišja sila za življenje in Politiko mora biti človeku spoznanje, da mora biti človeku sveto življenje in osebnost človeka. Ruska revolucija ni dovedla do onega, kar je pričakoval jenin, ker ni bila dovolj reformistična. Počakajmo, kaj bo prinesla angleška revolucija. Rusija in Anglija se razlikujeta gobarsko nravno in sploh kulturno. 7at° J« bila tudi revolucija tu in tam drugačna. To velja že za začetke angleške revolucije v 17. stoletju. Primer-«dmo samo obsodbo Karla I. in njegovo javno usmrtitev z umorom carja. Tudi v osebnosti voditeljev tu in r™ so razlike: ruski voditelj, vzgojen jjod nasilnim carizmom, je postal zgo-, revolucijonar po ruskem vzorcu, Vnvnil navaien tajnega početja stro-ttnIrr , revolucionarjev, takozvanih ari- čakovab r ^^ijonarjev, ki so pri-» . in svetovno revolucijo v -“VBlanc«u|. Bakunin. Nečajev. ! S “F8416* tektika “ en> J?. e. . sprejeli staro načelo, da vodijo in obvladujejo narode manjšine, veliki možje. To je v bistvu nedemokratično načelo. Lienin j« imel pred Preracmska ^aipra^a ¥ stapifmia Beograd, 1. februarja. (Z) Pri današnji seji narodne skupščine, ki se je otvorila ob 9. uri 30 minut, je bilo zelo malo poslancev. V glavnem so bili prisotni poslanci iz Bosne in Slovenije. Po formalnostih je bil odrejen kratek odmor. Po odmoru se je prešlo na dnevni red, na katerem se je nadaljevala debata o proračunu za leto 1924/25. Prvi je govoril g. dr. Voja Veljkovič in na-glašal, da je ta proračun za 3 milijarde večji od prejšnjega. Razliko opravičuje z mnogobrojnimi izdatki vsled povečanja plač in draginjskih doklad predvidenih v novi uradniški pragmatiki in v zakonu o ustrojstvu vojske in pa z nekaterimi izrednimi izdatki. Ugotavlja, da je za železnice bilo predvidenih najprej 300 milijonov dinarjev, ta vsota pa se je pozneje zmanjšala na 100 milijonov dinarjev. Za oboroževanje določena vsota 200 milijonov dinarjev niti z daleka ni zadostna, ako se upošteva, da je vojna vse uničila. Isto velja glede železnic. Stroški za oboroževanje in gradnjo železnic se ne dajo kriti iz rednih dohodkov, tega ne morejo doseči niti druge finančno mnogo jačje države, vsled tega je treba najeti posojilo. Trditev ministra financ, da plačuje v Franciji vsak prebivalec 350 frankov, v Nemčiji 308, a pri nas le 170 frankov, označuje kot netočno, ker ni upoštevala ogromne obremenitve z direktnimi davki. Pri takih prilikah se ne more govoriti o povečani gospodarski sili države, pa tudi minister ne more računati na velike davčne rezerve. Nato kritizira govornik odkup ori-jentalskih železnic. Po mirovni pogodbi stane odkup orijentalske železnice 42 milijonov zlatih frankov, ne pa 149 milijonov. Istotako se nahaja v proračunu vsota 18 milijonov dinarjev, kar pa je popolnoma krivo, ker gre za vsoto 18 milijonov frankov. Vlada drži to odkupno pogodbo v tajnosti, četudi ni tajno to, kar vedo inozemski bankarji. Prihaja do zaključka, da so bili prejšnji proračuni mnogo boljši od sedanjega Graja visoke osebne izdatke, med njimi visoke postavke za dispozacijskl fond. Tudi niso sprejete vse državne obveznosti v proračun. Istotako je označil kot netočno trditev finančnega ministra* da je dvig dinarskega kurza na inozemskih borzah dokaz povoljne finančne moči naše države. Slab položaj državnih financ se kaže le v nizkem kurzu posameznih državnih obveznic, Končno obsoja postopanje ministra fi nanc in cele vlade, ki se trudi, da se izogne vsaki finančni kontroli narodne skupščine. Glasoval bo proti prorar čunu. Za njim je govoril g. Vladimir Pu šenjak (jugosl. klub) in naglašal, da proračun ni uravnotežen, ker so dohodki previsoko odmerjeni, izdatki večji od prejšnjih, a dolgovi sploh niso zabeleženi. Tudi odplačilo ni predvideno v zadostni meri. Slovenija je pre^ obremenjena z direktnimi davki in dokladami. Kritizira pomanjkanje parlamentarne kontrole ter ostro nastopi proti velikim dispozicijskitn fondom. Graja celo finančno politiko, ki favorizira le Beograd im Srbijo. Zahteva na koncu popolno finančno samostojnost posameznih pokrajin in izjavlja, da bo glasoval proti proračunu. Med njegovim govorom se je pojavil v narodni skupščini minister g. dr. Ninčič. Poslanci so ga pozdravljali s ploskanjem. Za g. Pušenjakom je govoril mini ster za šume in rude g. dr. Srškič, ki je odgovarjal na včerajšnjo interpelacijo g. Cede Kokanoviča, češ da je obljubil začetkom vojne, da bo maščeval smrt Franca Ferdinanda. Ministei Srškič je imenoval g. Kokanoviča de-nuncijanta in pojasnil svoje delovanje od leta 1906. Zahteva preiskavo tega slučaja in izjavlja, da bo podal ostavko na mandat, ako se mu dokaže kakršnakoli krivda. Seja je bila ob 1. uri zaključena, prihodnja pa določena za pon-deljek ob 9. uri dopoldne. Vlada se ne straši opozicije. Pašlčev referat kralju o sporazumu. — — Razgovori Beograd, 1. febr. (ML) Pašič ie nocoj sklical sejo vlade, na kateri je skupno z dr. Ninčičem obvestil vlado o njunem delu za sporazum z Italijo. G. Pašič je povedal vladi to, kar je po večinoma že iz listov znano. Člani vlade so bili za Pašiča in Ninčiča navdušeni. Minister Trifkovič je obvestil Pašiča o situaciji v Beogradu, katera je za radikale najpovoljnejša. Op~zicijonalncga bloka se ni treba bati. Z Radičevci se vodijo razgovori in zdi se, da pride do sporazuma. Vlada je diskutirala tudi o Povratek Pašiča in Ninčiča v Beograd. SPORAZUM BO PREDLOŽEN ZBORNICI V RATIFIKACIJO. Beograd, 1. februarja. (Z) Danes zjutraj ob 8. uri 20 min. sta dopotovala v Beograd gg. Pašič in Ninčič s soprogama in spremstvom. Sprejeli so jih nekateri ministri in novinarji ter sekretar italijanskega poslaništva. Minister zunanjih del g. dr. Ninčič je med drugim izjavil, da predloži v najkrajšem času narodni skupščini v ratifikacijo sporazum o Reki in prijateljstvu. S kolodvora se je napotil naravnost v narodno skupščino, kamor je prišel ob 12. uri. Diplomatski predstavniki pri Ninčiču. z Radičevci. tem, kako bo stopila pTed skupščino glede reškega vprašanja. G. Pašič je nato odšel na dvor in referiral kroni o sporazumu z Italijo. Na razgovor je prišlo tudi vprašanje med krono in vlado glede ustavnosti monarhije zaradi pisave lista »Samouprave«. Nocoj so se po seji vlade obrnili diplomatski predstavniki do dr. Ninčiča, da izvedo podrobnosti o sporazumu z Italijo. Zlasti so se v tem pogledu interesirali diplomatski zastopniki Male antante. Preuredha crožmšfva. Beograd, 1. februarja. (Z) Nj. Vel. kralj Aleksander je na predlog vojnega ministra in ministra notranjih del podpisal uredbo o novi formaciji orož-ništva, po kateri se ukinejo dosedanje brigade in bataljoni, ki jih imajo nadomestiti polki, katerih bo devet in dva samostojna bataljona. Sedež poslednjih bo v Beogradu in Štipu, sedež polkov pa v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu, Splitu, Cetinju, Nišu, Skoplju in Novem Sadu. Na ta način bo poenostavljena administrativna služba, povečana pa bo kontrola. VREMENSKO POROČILO. Dunaj, 1. februarja. (Uradno.) Še precej jasno, južno vreme, mogoče tudi zapadni vetrovi. očmi gotovo tudi usodo svojega lastnega brata, ki je v boju proti carizmu končal svoje življenje na vešalih. Angleški revolucijonar je bil zgojen v ustavni državi in v delavskih organizacijah. Na početku svojega delovanja je bil učitelj in verski propovednik. Kot učitelj je doumel miren razvoj človeške duše in človeške družbe. Odtod njegovi človečanski ideali in njegova človečanska taktika. Pri tem ima domače zglede od Morusa do Owena In sodobne angleške socijaliste. Toda Macdonald je prišel do vlade tudi vsled postopanja liberalcev ki konservativcev. Ni treba raziskovati, če je bilo to postopanje taktično ali tudi programa tično. Na vsak način je preokret v Angliji nazoren nauk za kontinentalno buržuazijo. Sicer pa je to tudi ruski prevrat in celokupni evropski razvoj tekom in po vojni. Saj ni padel samo ruski, temveč tudi pruski in avstro-ogrski carizem. P. S. Za vsak slučaj: Piit andante ne znači v muzikalnem jeziku »jx>čas-nejše«, temveč »hitrejše; andante — postopoma. Kdor hodi vztrajno, pride dalje, nego oni, ki včasih teče in se potem ustavi Cilji ruske zunanje politike. Rusija želi mir in sporazum. — Odklanja pa vsako odškodnino za priznanje do fure. Moskva, 1. febr. (Wolff) Na vseruskem kongresu sovjetov je izvajal nadomestni predsednik zbora ljudskih komisarjev Kamenev o zunanji politiki med drugim sledeče: Najvažnejši znak sedanjega položaja je bankrot versaill-ske mirovne pogodbe. Od sovjetske vlade zasledovana politika miru in potrpežljivosti, ki sloni na zavesti, da je obnova svetovnega gospodarstva brez sodelovanja v sovjetski uniji združenih 130 milijonov ljudi nemogoča, je dovedla do rezultata, da v vseh državah narašča interes za gospodarsko in politično sodelovanje s sovjetskimi republikami. Kar se tiče Anglije, je sovjetska vlada že izrazila svojo pripravljenost, da bo potem, ko bo priznana, odposlala zastopnike v mešano angleško-rusko komisijo v svrho rešitve spornih gospodarskih vprašanj. Na vsak način upa sovjetska vlada, da se bo mogla z Macdonaldom bolje kakor z njegovimi predniki sporazumeti o nasprotstvih, ki pretresajo svet in o znižanju izdatkov za vojsko, in to na popolnoma novi podlagi. Glede Francije je izjavil Kamenev z ozirom na vesti o posredovanju češkoslovaškega ministra za zunanje zadeve dr. Beneša, da bi bili po mnenju sovjetske vlade neposredni razgovori racijonelnejši in plodonosnejši. Sovjetska vlada si je v svesti obojestranskih interesov na trgovskih zvezah in je tudi vsak trenutek pripravljena za pogajanja. Ko je Kamenev prešel v svojem govoru na Nemčijo, je rekel, da je okrepitev prijateljskih stikov in gospodarskih zvez podlaga politike sovjetske vlad« in da bo to tudi ostala. Kameney je go* voril nadalje o prijateljstvu z narodi na vzhodu kot o osnovi politike sovjetske vlade in je za temeljno načelo zunanje politike sovjetske vlade proglasil: prijateljske odrošaje do vseh narodov in mirovne odnošaje z vsemi vladami Oni, ki bi mislili, da bo sovjetska vlada za priznanje de iure kaj plačala, se zelo motijo. Koroščeva dvorezna politika. Opozicijonaici se trudijo spraviti Markoviča pred sodišče. B e o g r ad, 1. febr. (ML) Parlamentarni nezavisni krogi smatrajo celo delovanje dr. Korošca za dvorezno, t. j., da igra dvojno vlogo. On se raz-govarja v istem času z opozicijonalni-mi strankami, a istotako z radikali. Priča kuje se, da se bo v pondeljek razjasnilo, kaj namerava dr. Korošec, ker bo takrat konferenca vseh opozicijonalnih strank. Beograd, 1. februarja. (ML) V jugoslovenskem klubu so izjavili vašemu dopisniku, da se ne more sklepati o opoziicijonalnem bloku dotlej, dokler se niso vse stranke v podrobnostih o tem dogovorile. Ne ve se še, kako je s Pribičevičem. Opozicija je ogorčena na Korošca in ga obdolžuje, da ne dela odkrito* kar pa on odklanja. V pondeljek pride dr. Spaho v Beograd in takrat se rešijo vsa sporna vprašanja glede bloka. Od te seje je odvisno, ali sploh pride do takega bloka. Demokrati in muslimani in mogoče tudi zemljoradniki bodo v tem vprašanju edini, tega pa se ne more trditi glede članov jugoslovenskega kluba. Interesantno je, da se še nič ne ve, kako stoji stvar z Radičem, dasi se govori, da se bo na podlagi izida pogajanj na Dunaju Radič povrnil v domovino. Radikali se nadejajo, da je situacija za nje ugodna. Beograd, 1. febr. (ML) Nocoj je bila od 6-30 do 7.30 seja klerikalnega kluba* na kateri se je pretresala pred-stavka, ki jo je zemljoradniškl poslanski klub predložil skupščini da se izroči sodišču dr. Laza Markovič zaradi zlouporab. Po kratki diskusiji je klub odločil, da podpiše to predstavko, a pred tem je še hotel izvedeti za mišljenje demokratov. Nato je dr. Korošec poročal o ustanovitvi opozicijonalnega bloka* kar se je vzelo na znanje. Potem je imel dr. Korošec sejo z muslimani, ki so bili za to* da se predstav« ka zemljoradniškega kluba podpiše. Beograd, I. februarja. (ML) Velika afera je nastala zaradi Lazičevega predloga proti Lazi Markoviču. Jugo* slovenski klub, muslimani in tudi demokrati ga obtožujejo. Samo toliko je razlike, da so demokrati odredili poseben odbor pravnikov, ki je sklepal o tem, ali je obtožba opravičena. Ta odbor se je izjavil v zmislu, da je obtožba mogoča. Jutri bodo imeli demokrati sejo, na kateri bodo o tem končno sklepali. Opozicija se nadeja* da jo bo pri tem podpiral tudi Rankovič. Ta namerava obtožita še nekatere ministre. Opozicija bo, kakor se kaže, to situaci« jo strankarsko izkoristila. Upor ruskih en ornarjev. Odeški mornarji ogorčeni radi suspenzije Trockega. Bukarešta, 1. februarja. (Z) V Odesi so se uprli mornarji in poslali narodu proglas, v katerem pravijo, da ne sme niti en komisar odnesti žive glave. Ta upor je posledica Ljeninove smrti, suspenzije Trockega in aretacije Preobraženskega. Mornarji so spustili v morje veliko število min, s katerimi so tako obkolili Odeso, da ne more oditi niti ena ladja iz luke. Francoske ladje so ukrenile mere blokade, da preprečijo katastrofo, ker so mine tako slabo postavljene, da plavajo svobodno po Črnem morju. ODGODITEV M4RIBORSKE OBČINSKE SEJE. Maribor, 1. febr. (K) Za danes zvečer določena seja mariborskega občinskega sveta se ni mogla vršiti, ker občinski svet do 8. ure ni bil sklepčen, vsled česar je župan sejo odgodil WILSON TEŽKO BOLAN. Washington, 1. februarja. (Reuter.) Zdravstveno stanje prejšnjega predsednika Zedinjenih držav Wilsona se je poslabšalo. Washington, 1. februarja. (W.) Po zdravniškem poročilu se je Wilsono-vo stanje po prečuti noči znatno poslabšalo. Njegove moči ginevajo. Njegovo stanje je zelo resno, VENIZELOS OSTANE NA SVOJEM MESTU. Atene, 1. febr. (Z) Venizelosu se je zdravje nekoliko zboljšalo. Ministri so ga zaprosili, naj se ne umakne iz političnega življenja, tako da bo po vsej priliki ostal še nekaj časa na svojem položaju. ANGLIJA PRIZNALA RUSIJO. London, 1. febr. (K) (Reuterjev urad) Uradno se poroča, da je britanska vlada pritrdila de iure priznanju, ruske sovjetske vlade. DANAŠNJE PRIREDITVE. V LliibUanl: Drama: »Othello*. Izv. Opera: »Prodana nevesta* ob 3. pop. Kino Matica: »Zena z milijoni* — I. del: Strel v parliki operi. Kino Ideal: »Peklenski stroj« — Harry HIIL Kino LjublJ. dvor: »Arena življenja«, totoctTlpInlli. *hn"l‘ 11 “> V Mariboru: Narodno gledišče: »Janko in Metka« ob bund«. Red c. °b 2°‘ “,! *LumpaciJ'va^ V Celju: Mestno gledališče: »Zakleti princ«. Otroška predstava. Nočna lekarniška služba v Ljubljani: Tekoči teden: lekarna Bohinc na Rimski cesti in Leustek pri Zmajskem mostu. Naročajte »Narodni Dnevnik" I StTBH & NARODNI DNEVNIK Štev. 2&._ Or. Vladimir Ravnihar: Kdo bo zmagal? V. Udaril sem osebno noto. Naj mi javnost oprosti. Sein še vedno zelo skromno napram neskromnemu poveli-čavanju svoje osebe v predalih na-sprotnih listov. Prijatelji mi namreč tumtam pripovedujejo, koliko gnoja sta v tern času nakidala »Jutro« in »Slov. Narod« na mojo osebo. Kaj naj storim na vse te laži in natolcevanja? Preki jati se ž njimi po časopisih. Se ne izplača in ne kaže uspeha, ko pa jim ne prideš do konca. Dokaži jim desetkrat, da so se zlagali, vrgli ti bodo v obraz enajstič laž. Tožiti? Koga? Ubogega odgovornega urednika, ki se seveda junaško skrije za zagovor, da članka ni bil čital in ki se pusti obsoditi zaradi zanemarjenja uredniške dolžnosti. Dal sem jim nekoč že priliko, da bi dokazali svoje laži pred sodiščem. Z dokazom so žalostno pogoreli in naposled je moral odg. urednik kriti njihcva obrekovanja z Izgovorom, la lega ni bil čital. Teni junakom žalostne postave 'In vsej javnosti pa bodi povedano, da se upam glede vseh iznesenih očitkov, kakršnekoli vrste, ne izvzemšl očitek o Političnem značaju*, prebiti najstrožjo preizkušnjo pred sodiščem ali pred katerimkoli nepristranskim razsodiščem, oa bodi to tudi — za me najvišji tribu-lal — sokolsko razsodišče. Poživljam »ras na ta — mejdan junački! Vidite torej, da me ne boste dobili pod se. Za svoje prepričanje, tudi politično prepričanje, ki sem si ga bil v svojem idealizmu ustvaril še kot dijak in ki je ostalo neizprenienjeno prav do današnjega dne, stojim in padem. Besede »kapitulaoija« nimam v svojem slovarju. Moj nacijonalizem, prekovan na vročih celjskih tleh, ne pozna kompromisov. Moja borbenost mi ne dovo- li, da bi se umaknil, ako sem prepričan, da imam prav, pa če ostanem tudi sam. Pa naj imenujejo to lastnost trmo, svojeglavnost, drugi značaj ali sokolsko odločnost, na stvari ne izpremeni ničesar. Grem svojo ravno pot dalje, 'i udi na najlepši cesti pa moraš včasih napraviti mai ovinek, da kam ne stopiš. Tak ovinek sem napravi!, ko se je na tej cesti pojavilo sedanje vodstvo JDS. Staro je pravilo, da obvaruješ zdravo jabolko gnilote, če ga ločiš od bolnih jabolk. Ne bom klecnil pred vašim terorjem, kakor me niso mogle omajati vaše mameče obljube. Jih ni toliko milijonov, ki bi mogli kupiti moj značaj. Zato lahko pokonci nosim svojo glavo, moji nasprotniki pa morajo pred menoj povesiti oči, če me srečajo. V tej zadnji borbi ste se razgalili poginoma. Dosegli niste ničesar, razen nekaj trenutnega zunanjega efekta. Pač nekaj ste dosegli, meni ste za vedno zabarikadirali pot v JDS, dokler bo le eden vas imel kaj vpliva na vodstvo stranke. To izjaviti sem dolžan svoji časti in svojemu poštenju in — če hočete — svojemu značaju. Ali sedaj razumete, zakaj ne demi-sijoniram kot imejitelj raznih častnih mest — na vašo komando? Ne glede na vse drugo bi s tem ustvaril nevaren prejudic, ker bi potem ne bila nobena korporacija več varna* da mora odsloviti svojega predsednika, čim se nanj spravi kak revolver - žumal. Pravijo, da mi očitate, češ da sem že večkrat menjal svoje politično prepričanje. Ne vem, kdaj bi to bilo. Svojega prepričanja nisem menjal nikdar. Pač pa sem menjal družbo^ če je ona s svojim postopanjem prišla navzkriž z mojim prepričanjem, ki ga v tej družbi nisem mogel uveljavita. In to sem moral storiti, če sem hotel biti — značaj. Zgodilo pa se je to po moji vednosti samo dvakrat: 1. 1922, ko sem til prisiljen zapustiti JDS in 1. 1908, ko sem bil zgolj iz etičnih razlogov izstopil iz tedanje Narodno-napredne stranke ter z nekaterimi somišljeniki ustanovil napredno gospodarsko stranko. Sedaj so si izmislili, da sem postal radikal. Ne bi bila nobena sramota, če bi bil član Narodno radikalne stranke. Programatičnih razlik ni, kakor jih ni med NNS in JDS. Ne bi bilo torej nobenega povoda tajiti, ako bi bilo ha stvari kaj resnice. Ne vem, kako bi odločilo naše načelstvo glede moje parlamentarne opredelitve, ker v tem pogledu še ni imelo povoda sklepati. Pa če bi sklenilo, da stopim kot mandatar NNS v radikalni klub, po priliki tako kakor sem bil kot državni poslanec na Dunaju član Češkega kluba, ne bi storilo napačnega sklepa. Od vstopa v radikalni klub pa do fuzije z radikalno strnnko — je še velik korak. Ne morem si prav misliti edinega poslanca ljubljanskega mesta v fakcijozni opoziciji proti vladi. In da bo radikalna stranka še d^lgoi, dolgo vladajoča stranka v državi, o tem ne more biti dvoma. Ljubljnn5!, mesto kot tako in v svoji lastnosti kot tretja pre-stolica države, potrebuje vladine pomoči, kakor riba vode. In verujte ml da bi bilo v Sloveniji na splošno marsikaj drturače, ako bi imela svojega zaupnika in objektivnega svetovalca v vladi. Pa če če toliko jezdite klerikalnega konjička, naj vam še to poveril, da bi bilo baš po tej poti priti do rešitve problema, ki vam dela največ preglavic. Čim več takih zaupnikov bi imela Slovenija v vladajoči stranki in s tem v vladi sami, tembolj bi bil paraliziran vpliv Jugoslovanskega kluba in tem manje bi vlada reflektirala na njegovo sodelovanje. Eto! Še nekaj. Očitajo mi, da NNS ni pokazala nobene aktivnosti in da sam ne morem izkazati nobene delavnosti. Delam svojih deset ali dvanajst ur dnevno in smelo rečem, da pretežna večina tega časa je posvečena javnim poslom Ako bi bil v svojem 30 letnem delu ta čas posvetil zgolj svojemu poklicu, bi bil drugače situiran. Ne sedim v milijonih, da bi se mogel posvetiti samo politiki. Tudi nisem advokat samo po imenu. Služiti si moram svoj vsakdanji kruh. Ponosem sem, da je vsak krajcar, ki ga imam, pošteno zaslužen. Nobenega se ne drži očitek ve-rižništva in lahkega povojnega zaslužka. Niso mi na razpolago mesta upravnih svetnikov. Jih tudi nikdar tirjal nisem, dasi bi spričo svojemu dolgoletnemu javnemu delovanju bil v to upravičen mnogo prej, kakor marsikdo. Tako zelo sem čuval to javno delovanje pred morebitnim očitkom sebičnosti. Naj končno 5e obdelam poglavje o — častihlepnosti, češ da se zaradi nje lovim med strankami. Kaj nisem imel v JDS na ponudbo vseh časti? Ali ne bi bil potem nespameten, da grem v svo>i »častihlepnosti* jesti grenki kruli opozicije? In kako se to zlaga, da frondiram proti oni JDS, ki si domišlja, da ima pod svojim pokroviteljstvom kulturne institucije, ki jim predsedujem? Pred poldrugim letom je v Ljubljani čakal kurir dva dni na mojo odločitev, če hočem sprejeli ministrski portfejl. In Še več. Pred poldrvgtm mesecem mi je JDS sama ponujala, da ml takoj prepusti poslanski mandat, ako se luzijoniramo. In ravno ista JDS mi je ob času, ko so komunisti stopili iz večine občinskega sveta in je bil na vidiku razpust obč. sveta, ponudili županstvo ljubljanskega mesta, ako pustim poslanski mandat. Častihlepnost bi me brez dvoma zavedla, da zgrabim z obema rokama. Pa nisem. Torej? Prav tako je bilo po 1. 1908. Kaj vse so mi takrat bili očitali? Jedva pa so minule volitve, so me, zavedajoč se trteni storjenih krivic, vabili nazaj v stranko, ponujajoč mi vsakršno zadoščenje. In to zadoščenje je stranka javno utrdila s tem, da ml je dala naj-višie častno mesto v stranki, poslanstvo ljubljanskega mesta v državnem zboru dunajskem. Ta dejstva izročam javnosti in jih izročam Sokolstvu in Orjuni, da bodo vsi spo2na!l, koliko so vredne sedanje infamije mojih nasprotnikov ter da so vsa njihova očitanja brez stvarne podlage. To tudi brez ovinkov pripo-znajo, če govoriš ž njimi med štirimi očmi. Nevrednemu, brezčastnemu in neznačajnemu človeku vendar ne bodo ponujali tako odličnih mest. Ta dejstva pa iznova dokazujejo zavržnost njihovih metod. Ako je še kaj trezne sodbe v javnosti, v kolikor ni po njih inficirana, se mora s studom obrniti od njih. Kdo bo torej zmagal? Jaz? Ne, moja oseba igra tu prav podrejeno vlogo. Zmagala bo resnica, ona večna pravda, ki je nepremagljiva. Njeni žarki, četudi jih trenutno ustavljajo neprodorne megle, posvetijo prej ali slej tudi v naše nezdrave razmere. Zmagalo bo poštenje in — zdrava pamet. Štel si bom v zasluženje in zadoščenje, ako sem k tej zmagi kaj pri- pomogel. Kam jadra NemiSJa? (Od našega posebnega poročevalca.) Zvezna pogodba med mlado Češkoslovaško republiko in n.eno starejšo sestro, Francijo, je bila ravnokar predana javnosti. Nemški politik, notoričen pacifist, mi ie dejal v tej zadevi: »To je demokratska tradicija, postavljena v paragrafe.« In primerjal ie, ne brez globoke melanholije, to listino z jalovo, skrivnostno in samo sebi nasprotujočo pogodbo, ki je bila sklenjena med Nemčijo in Rusijo v Rapallu, čeravno so se nahajali v Berlinu še možje kot Rathenau ; in \Virth. Te dni se je podpisala tudi druga pogodba: med Jugoslaviio in Italijo. Ta ne i vsebuje ničesar, kar bi moglo v bližnU ali j dal ni prihodniosti postati kal nove volne, j Rila je namreč skleniena ravno radi tega, da »pogasi nekaj žrjavice«, da zasigura mir dvema velikima narodoma in svoboden razvoj v miru. Vsa Evropa se po nekaterih parlamentarnih krizah, ki so bile sicer malo nevarne, oriientira z mirnim in odločnim korakom proti demokratskemu režimu, ki je edinn garancija narodov zoper ponovitev viharia, ki bi jih vse uničil — vsa Evropa, izvzemši Nemčijo. Če prebile človek neka} tednov v drugih deželah celine, zapazi takoi globoko razliko med Nemčl.o in ostalo Evropo. Nemčija tvori otok v viharju, ognjenik, ki pritajeno vre sredi mirnega morja. Tu ie vse nesigurno, človek občuti nekaj neprijetnega, česar ne more dobro popisati. Simptomi bližnje katastrofe se vedno bolj prikazuiejo. Človek ima strahovit občutek, da sc ne nahaja več v deželi, ki pametno misli, k er se nahajajo možie. kot smo ml. ki vodilo usodo države po logičnih zakonih in po nagonu ohranitve, temveč v deželi, kjer se vrše dogodki po načinu stare grške usode z nasiljem, neodvisni od človeške volje... G. Wirth Je prvič po svoji dolgi in težki bolezni prišel v Berlin. Dobro je človeku, biti v njegovi bližini: senci Erzbergerja in Rathenaua ga obdajati. Na zboru demokratske stranke Je imel znamenit govor o potrebi, da Nemčija ohrani neokrnjene svoje republikanske institucije. Zaklical je: »Demokracija pomeni mir, diktatura pomeni vojno!« Iz spoštovanja do njegove osebe so mu ploskali, nekaj dni pozneje pa, ko je šlo za to, da se nadomesti senator Petersen, ki je postal hamburški župan, kot šef demokratske stranke, se ]e le majhna manjšina izrekla za g. Wirtha, medtem ko je bila oddana velika večina glasov nacijonalistu, bivšemu ministru g. Kochu... V Monakovem se položaj ni spremenil. Se vedno obstojajo nasprotstva med »Vol-kische«. ki so antisemiti In pangermanlsti, In med »Bayerische«, katerih narodnjaštvo pa ne sega preko Nilrnberga. Prvi »vol-kisch« vodja, g. Hitler, je v zaporu, drugi pa g. general von Lossow, katerega demi-slio javljajo, se nikakor ne trudi, da bi mu odprl vrata zapora. Nasprotno se pa Lu-dendorff živahno giba in drži govore. Okoli njegove vile na LudvvigshOhe, imajo »Slpos« Postavljen ozek kordon, toda kadar hoče general iti ven, se policaji, ki so vsi bivši častniki, spoštljivo umakneio. Ker Hitlerja ni. Je Ludendorff spet uredil narodno-socl-jalistično stranko. Vrgel se bo v volilni boj s polnim upanjem na uspeh. In tako bo imel Ludendorff svoj sedež v Reichstagu, v Berlinu, obdan od svoje pretorljanske garde: Berlin, koncem Januarja. Prosveta. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. Drama. Začetek ob 8. url zvečer. Sobota 2. febr. Othello. Izven. Nedelja 3. febr. ob 3. uri popoldne: Ugrabljene Sabinke, ljudska predstava. Ob a. uri zvečer: Beneški trgovec. Izven. Pondeljek 4. febr. Mogočni prstan. R. B. Opera. Začetek ob pol 8. url zvečer. Sobota 2. febr. ob 3. pop. Prodana nevesta. Izven. Nedelja 3. febr. Oorenjski slavček, 25. predstava. Izven. Pondeljek 4. febr. Zaprto. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V MARIBORU. Sobota 2. febr. ob 3. uri popoldne: »Janko in Metka«; ob 8. url zvečer: »Lum-pacij Vagabund«. Red C. Nedelja 3. febr. ob 3. uri popoldne: »Umetniška kri«; ob a uri zvečer: »Pri treh mladenkah«. Pondeljek 4. febr. Zaprto, Narodno gledališče v Ljubljani. Danes v soboto popoldne ob treh se poje opera »Prodana nevesta« kot popoldanska ljudska predstava pri znižanih cenah. Vlogo Marinke poje gospodična Rozumova in sicer kot gost. Ostale vloge so v sledeči zasedbi: Kecal — g. Zathey, Janko — S. Kovač, Vašek — g. Banovec, Kruiina — g. SubelJ, Milta — g. dr. Rigo, Katlnka — §na. Katnerjeva, Neža — gna. Ropasova, smeralda — ga. Matačičeva in vodja glumačev — k. Mfcdven. Začetek točno ob 3. V nedeljo zvečer ob pol 8. url pa se vprizorl petindvajsetič komična opera »Gorenjski slavček«. S to petindvajseto predstavo praznujejo tudi nekako svoj jubilej, da so pri vseh petindvajsetih predstavah sodelovali sledeči člani: režiser g. Osip Sest, dirigent g. Karel JeraJ, Majda — gna. Sflligojeva, Štrukelj — g. Zupan, Lovro — g. Debevec. Ostala zasedba pa se ie tupa-tam menjavala. Pri petindvajseti predstavi poje vlogo Minke gna. Zikova, Pranja — g. Šimenc, Chansonetta — g. ŠubelJ, Ninon ■— ga. Lewandovska, pisarja Raidla — g. Mohorič, krčmarja — g. Perko. V manjših vlogah nastopijo še gospodični Korenjakova in Jeromova ter gg. Bekš in Drenovec. Prepričani smo, da bode občinstvo z obilnim posetom posetllo petindvajseto vprizorltev te jako priljubljene komične opere. Dramski repertoar ima v soboto zvečer »Othella«, v nedeljo popoldne ob 3. uri veseloigro »Ugrabljene Sabinke z g. Putjato v vlogi gledališkega ravnatelja Strizeja, zvečer pa reprizo šekspirjevega »Beneškega trgovca«. Ljubljanska drama igra na Svečnico zvečer Sliakespearjevo tragedijo »Othello« z g. Putjato v naslovni vlogi, z go. Marijo Vero kot »Desdemono« In z g. Rogozom v vlogi »Jaga«. V nedeljo, dne 3. t. m. popoldne se vprlaorl v drami kratkočasna veseloigra »Ugrabljene Sabinke«. Vlogo Strizeja igra g. Putjata, profesorja pa g. Rogoz. Zvečer istega dne bo prva repriza »Beneškega trgovca«. Sheylocka igra pri te) predstavi g. Lipah, kraljeviča aragonskega pa g. Rogoz. »Ugrabljene Sabinke« se vprizore kot ljudska predstava po znatno znižanih cenah. Danes dopoldne ob II. url se vrši Matineja Zveze godbenikov za Slovenijo. Pri matineji svira sinfoničnl orkester pod vodstvom ravnatelja Rukavine in kapelnika Bola tke, Vrši se v Unionski dvorani. Cene so polovične ter se dobivajo sedeži po 15, 10, 8, 6, 5 in 4 Din od 10. ure dalje pred koncertno dvorano. Koncerti jugoslovenske komorne glasbe. Filharmonična družba v Ljubljani priredi 4 komorne večere, na katerih se Izvaja sko-ro izključno jugoslovenska komorna glasba. I. koncert se vrši v pondeljek 11. t m. v Filharmonični dvorani. Na sporedu so komorni kvarteti skladateljev Širole, Škerjanca in Čajkovskega. Izvaja Jih Zagrebški kvartet. Koncerti se vrše v abonma ter se abonenti sprejemajo v pisarni Glasbene Matice. Koncert baritonista Pavla Holotkova. Slavni ruski bariton, član bivše carske opere v Moskvi, kjer je deloval kot prvi baritonist, priredi v četrtek, dne 7. t. m. koncert v opernem gledališču. Gospod Ho4otkov je eden najslavnejših ruskih pevcev, ki se odlikuje po Izredno močnem in lepem baritonu. Na svojem koncertu poje celo vrsto pesmi ruskih skladateljev ter arije svet iv. nega opernega repertoarja. Gospod Holot-kov je že pred dvema letoma koncertiral v Ljubljani ter žel vseobče priznanje in občudovanje. Pevski zbor Glasbene Matice. V pon- deljek zvečer ob 6.15 pevska vaja za mešani zbor. Vodi jo g. Srečko Kumar. Odbor prosi točne In polnoštevilne udeležbe. — Izšla Je 16. Številka »Gledališkega lista« z zelo zanimivo vsebino. — »Prodana nevesta« v Budimpešti. Budimpeštansko mestno gledališče vprlzori v kratkem Smetanovo opero »Prodana nevesta«. Opero bo dirigiral znani madžarski dirigent Emil Abranyi. režijo pa ie prev Izmišljene demokratske vesti. »Samouprava« izjavlja, da njen direktor g. dr. Laza Markovič ni v nobeni zvezi z ustanovitvijo novega dnevnika »Beograd«. = Rimski sporazum in položaj Slovencev v Italiii. Tržaška »Edinost« razpravlja o italijansko-jugoslovenskem sporazumu in piše, da se mora sporazum med Rimom In Beogradom izpremeniti v sporazum med Jugoslovenskim in italijanskim narodom. Nikdar v naši povojni zgodovini ni še bilo tako Jasno kakor sedaj, da so Slovani italijanski državljani zares oni most, preko katerega pelje edina pot do 7ares pravega sporazuma. Koristi, ki lih bosta imeli obe clržavl od novega položaja, so velike. Velik je torej dobiček, ki ga bo Imela tudi Italija. Ali ni potemtakem na dlani, da bi rimska vlada izberno služila tem koristim, ako bi popravila, kar ie zagrešila proti naši narodni manjšini? Beležke. Prvega februarja je postal »Slovenski Narod« zopet neodvisno glasilo javnega mnenja. Tako pribija njegova včerajšnja številka. Ta neodvisnost pa se pokaže samo vsakega prvega v mesecu. »Slovenskemu Narodu« seveda to popolnoma zadostuje, lakoj po prvem pa se »Narod« zopet prične v potu svojega obraza poganjati za — svoje reditelje mladine. = Bolgari o našem sporazumu z Italijo. sofijsko »Utro« piše pod naslovom »Razgovor z nekim diplomatom« sledeče: Srbija ni dobro uspela na konferenci Male antante Srbsko Javno mnenie je vznemirjeno. UmL rilo se bo po sklenjenem sporazumu z Italijo, toda je še vprašanje, ali bo ta sporazum dobil obliko pogodbe ali dobrih sosednih odnošajev. Bolgarska nima vzroka, da ne bi gledala s simpatijami na sporazum med Jugosavijo in Italijo. Morda bo to na poti iskrenega In dragocenega razumevanja z Jugoslavijo en korak naprej. Drugo vprašanje pa je o značaju tega sporazuma za Madžarsko, ki je tudi sklenila pogodbo s Italijo. ** Polncarčjev odgovor na Macdonal-dovo pismo. Angleški poslanik v Parizu je Izročil ministrskemu predsedniku Poincarž-Ju osebno pismo novega angleškega ministrskega predsednika Macdonalda, ki je spo-rotll svojo željo, naj bi se končnoveljavno uredili mednarodni problemi, ki Interesiraio tako Francijo kakor Anglijo. »Temps« po- r0nk’n*? nap£*vll° Macdonaldovo pismo najboljši utis v Parizu in da vsebuje Potočarjev odgovor enako željo. = Rdeča armada mora biti pripravljena. Kamcnev se je na zborovanju odposlancev sovjetskih republik izrazil, da Je Mus-solmi pripravljen odobriti italijansko-rusko trgovinsko pogodbo. Odposlanci so sprejeli yest * odobravanjem. Nato se Je Kamenev izrazil sledeče: »Tudi, ako bi bilo pravno priznanje Rusije pozno, je Rusija vendar dovolj močna, da bo živela brez tega. Ako se bodo narodi obotavljali priznati sovjetsko državo, bo stavila vedno večje zahteve. Vendar pa mora biti sovjetska država la rdeča armada pripravljena na vsak evroo-siti dogodek. ^ Stet. 2& »NAROPKT DNFVNIK« Stran 1 Dnevne vesti. K DOGODKOM V LJUBLJANSKEM OB-ČINSKEM SVETU. Na občinsko sejo ljubljanskega občinskega sveta dne 24. jan. so prišli komun’sti le za toliko časa, da podajo izjavo o Ljeni-novi smrti, nakar so v znak žalovanja zapustili zbornico. Seja se je potem vršila brez komunistov in so se poleg ostalih točk dnevnega reda obravnavali tudi proračuni mestne klavnice in mestnega pogrebnega zavoda. Za sprejetje teh proračunov zadostuje navzočnost nadpo-lovičnega števila občinskih svetnikov. Prav tako za proračune ostalih mestnih podjetij in ustanov, ki so se obravnavali na predvčerajšnji občinski seji. Če opozicija pri obravnavanju teh proračunov zapusti zbornico ali ne, so lahko sprejeti z glasovi klerikalcev in socijal-nih demokratov. Glavni proračun mestne občine, v katerem so zapopadenl obenem Proračuni mestnih podjetij In ustanov, ie izražen v proračunu mestnega zaklada, kjer se sklepa tudi o davščinah za pokritje primanjkljaja. Pri sklepanju o proračunu o mestnem zakladu je opoziciji dana možnost, da zapusti zbornico in s tem onemogoči gospodarstvo današnje večine na mestnem magistratu. Če so pri zadnji seji komunistični obč. svetovalci pred obravnavanjem proračuna o mestnem zakladu zapuščali z“°njlco. je bila to le politična demonstracija, ki poteka občinske seje ni mogla zavirati. Komunisti so se tega tudi dobro zave-uali, ker drugače ne bi hodili zopet nazaj v zbornico in se udeleževali debate. Jugoslovanska zajednica (NNS in NSS) se komunistične demonstracije m udeleževala iz enostavnega razloga, ker jo je smatrala v obliki kot je bila iznešena predvsem PreP'r med sedanjimi in nekdanjimi pogodbeniki Zveze delovnega ljudstva. Ven-ST 03.ne.za tak Prepir, ki bi bil tisti treno-*e»tpotreboval podporo Zajednice. da se onemogoči sprejetje proračuna. Ob času omunlstlčnih demonstracij sploh še ni bil klada Vnem redu prora£un mestnega žanr v?* pa bi3a Zajednica odločena na-praviti pri obravnavi proračuna, pa je vene* župan in vse stranke v občinskem sve-n.~\tudl JDS. Zajednica je nameravala «,Sv°i° *ziav° In zapustiti občinski «•. Odhod Zajednice bi bil povzročil, da tun- uT°računu ne bi moglo sklepati, ker so že Lk1Unistl izjavili, da se seje ne ndele- „„ r?V to se obravnava proračun mest-nlc«» , 3ada- Do Izjave in do odhoda Zajed-Preri i *bornice 1,8 °i Prišlo, ker le župan zali Obravnavanjem proračuna o mestnem ‘«kladu zaključil sejo. r»rt»,karaVT10st zlobno zavita je zato pri-a v,čerajšnie'ga »Jutra«, ki dopušča do- . da ’e nastopala »Zajednica« v ^1SUlerika’cera in da ie reš la sltua-viS’ "?!a ■! ki se v občinskem svetu eano blamira, kadar nastopa sama in bi n« 1 iV», ^.at’ ire ne bi dobila tuintam rav-iuu Pru*. P.b »Zajedn'ce« informacij o tekočo pbčinskih poslih. Gospodje naj raje mo!-čiiiv, ,kx-a kažei° svoje neznanje o dolo- na m« * i feda in 0 sestavi proraču- na mestnega zaklada! Nedeljska številka -»Narodnega Dnevnika« izide jutri v običajnem obsegu. iunernH«h*T,.,K!*L Zadn3a številka »Or-dehtvo d« “ ob3avo: Z ozirom na J 3 se v?ak lavni nastop Orjune in njenih odgovornih člniteljev presola iiJc samo s strankarskega stališl^ da nate stranke nastope deloma izrabljajo v svThe, deloma pa jim podtikalo stranki, obEežje in skušajo Orjuno zavleči v «♦ karski vrvež in metei iavni Orjune in Orjunašev I 8m pi strankarske pristranosti v vzbujajo videz nadstrankarska organi?*^ P? rt?ir*una Odbor v svoji redni s»ti 5’ « Oblastni 1934 sklenil sledeče- n\Z ? Jam,arJa Potrebe Prireja naL,2.rIUIja nfJ v shlčaju stacije povodom to, ? a 1 a *3 n e manife-nikov, povodom ^r°^nth in državtlih Praz-Podobnih prilikah dI"111 potreb in nb vseh laio Politične stranke r^iteV’ ki PT' operacijah, se Orjuna ^Tzne a,i \ k,°‘ žuje njeni člani pa le "e t P*nah in brez poudari 1 ’ "e » > k Orjuni. Udetožhn If sv°ie Pripadnosti tičnih organlzacif ^‘reditvah nepoli- po vsestranskem ^°lli*ie, 0b!astni Odbor nastopov in izjav najfh *'ede uJinka kib prireditvah. odposlancev na ta- ci« oSie, Sto‘S KS neskladno s njem na svojo prlpadn«.* t dlanl s P°*!va- ali z znakom zavzemali ul1?1’- Y kroiu toli stranke. koristi katere- Prestopki zoper ta , vajo v zmlcln oi-tr««!, .? ,leP *e obravna- iin«.-ii 18 eg' Jakob Zadravec in- boru. ’ obrtnega društva v Mari- deljo~dn^03bt* m ,n,estnem drsališču. V ne-kodba Z i ž !na mestnem drsališču Prej V teni čas^n?0' 1i ,ure na- ne znižane v® Ja3° ne sezonske in «0 Stkov pnlcc- Va“>P“'«a *a le Izilvn0^«1 w?* NoLraniI minister Vujičič »SSS?d2,?,iig!*.j KSlrl’ »"Sir1!,!; “hlvfra '"»»■ vsSio- p“edme?M- nh,MnP/^aVanie 0 ^slednjem tIČM D 2 niene »cijalno-poll- lavec. Sedava g. publicist Fran Er- KINO nIDEAL“ ******** **"***** """" HHmHHtHmm »m>« Samo še danes in Jutri H*RRY HILL. v Pustolovnem filmu ene Ljubljana, 1. februarja. — Cvetlična reduta športnega kluba Primorje je privabila včeraj mnugoštevilno občinstvo v naravnost presenetljivo okusno okrašeno dvorano Kazine. Dekoracije so bile tako prisrčno-intimne, da se je mahoma vživel vsak posetnik v čarobno razpoloženje redute. Za dekoracijo gre vse priznanje g. M. Klemenčiču, ki je dosegel s svojim delom presenetljiv uspeh. — Reduta »Primorja« je bila obiskana neobičajno številno — pa saj ni čuda. ker je bila to pač najelitnejša dosedanja prireditev te vrste v Ljubljani. Med drugimi so se udeležili redute tudi g. veliki župan dr. Šporn, g. dr. Baltlč s soprogo, di-vizijonar g. general Stojanovič in v zelo častnem številu oficirski kor. Ples je otvo-ril klubov predsednik, ravnatelj de Paitlis z gospo dr. Daltiča. Razvila se je prav srčkana zabava, prav pi imorsko-domače razpoloženje. S. 1Č Primorju samo častitamo na res nepričakovano krasni prireditvi. — Celjske vesti. Škrlatica se ie zadnji čas pojavila zopet v celjski okolici ter raznih krajih okrog Celja, kakor na Teharju, Dobrni, Petrovčah Itd. En sučaj se je pojavil tudi v mestu. Precej bolnikov so spravili že v celjsko javno bolnišnico. — Malverzacije v državnih rudnikih v Velenju in Zabukovci. V Velenju in Zabukovci so aretirali več rudniških uradnikov, ki so v teh podjetjih poneverili okreg 100.000 Din. Malverzacije so se vršile na ta način, da oo na podlagi potvorjenih mezdnih in plači'mh 1'stin vpisovali mezde na imena oseh, ki jih že davno ni več v rudniku v siužbi, samce pa so vpi-savali kot oženjene in zaračunavali družinske doklade za ženo m otroke. Zadnjih 14 dni se je o tem pričelo govoriti. Začela se je preiskava, na podlagi katere jih ie bilo že nekaj aretiranih in oddanih v celjske zapore. Preiskava se pa še z ”so strogostjo nadaljuje. - Vse »Orjune« iz Slovenite bodo imel" danes na Svečnico v Celju svoja glavno skupščino. Zborovanja se vrše dopoldne in popoldne. Ob 12. uri bo slavnosten sprevod po mestu, zvečer pa v gornjih prostorih Narodnega doma knmerz in ples. — Ma-ibnrske vesti. Trgrvskl gremij razglaša, da so brivniop v soboto dopoldne odprte, v nedeljo pa kakor običajno zaprte. — Nočno lekarn*ško službo ima prihodnji teden lekarna pri »Mariji Pomagai* na Aleksandrovi cesti — Danes je bilo ro mariborskih u * i c a h precej živahno, ker so se fantje odzivali pozivu v 'mjaško službo. — V minulem tednu je umrlo v Mariboru P oseb, od teh 5 moškeea in 3 ženskega spn a. — Nočno zdravniško službo ima prihodnji teden dr. Vinko Marin v Razlagovi ulici 15. — Včeraj je umrla v Mar'Koru tukajšnja lastnica fijakerije in veleposestnica Marija Misletova. — V petek so bile na mariborskem trgu nastopne cene. Liter mleka 3.50—4 Din, smetana Eter 14—16, sirovo mas'o kilogram 46—48, kislo zelje kg 2.50—3.50. k'sla rena kg 2. krompir kg 1.25, glavnato zelje 2.75—3, fižol 3.50—4, lajca 2.50, jabolka kg 6—10 Din. — Unifikacija koledarja v Romun!]!, -r Vodstvo ortodoksne cerkve v Romuniji je že lani skrenilo, da izvede iz državnogospo-darskih razlogov unifikacijo koledarja. To bi se bilo moralo zgoditi že L oktobra lani. toda izvršitev se je prenesla na isti datum v tekočem letu. Cerkveno vodstvo ie obenem sk enllo. naj ekumenski patrfjarh naprosi Društvo narodov, da skliče v svrho določitve univerzalnega koledarja svetovno konferenco, katere naj bi se udeležili tudi zastopn'ki vseh ortodoksnih cerkev. Ta koledar nai bi veljal za vse krščanske cerkve. V slučaiu da pride do sporazuma vseh krščanskih cerkva, bo tudi ortodoksna cerkev določila, da se praznuie Velika noč ono nedeljo, ki odgovarja na podlagi znanstvenih raziskav dnevu Kristusovega vstajenja. — Modna krojna šola za dame In gospode. V mesecu februarju se vrše dnevni In večerni tečaji za šivilje in krojače. Za dame. ki niso šivilje, se prirejaio posebno lahki tečaji. Pouk v šivaniu! Vsaka dama lahko izdeuje svojo garderobo. Prikrojevanje vseh vrst moških in damskih oblek strankam, ki žele kroj po modelih, tudi po meril Posebni preizkušeni, najelegantnejši kroji za gospode Pouk v krojenju obleke za častito duhovščino. Lastni slovenski zvezki^ za pouk v prikrojevanju (Tudi za nešivilje.) Razpošiljam modne žurnale vseh svetovnih akademij. Korespondenčni učni tečaji. Models les plus ricents de Pariš et de Londre. Ljubljana. Židovska ulica 5. Dopisi. — Iz Kranja. V zadnjem času se tu vedno bolj opaža, kako dobivajo naši demokratski, točneje mladinski voditelji apetit, da bi na isti nač'n terorizirali svoje politične nasprotnike kakor se to v Ljubljani že dogaja. Ne rekli bi ničesar, če bi ti voditelji vsaj v kakšni stvari dokazali svojo sposobnost. Toda ravno v zadnjem času smo doživeli klasičen primer njihove nezmožnosti, da ne rabimo drugega izraza. Mestno občino je pred občutno škodo v Gasteinski zadevi obvarovala edinole opozicija in to bodi pribito. Majčkeni teroristi v Kranju menda mislijo, da jim je častna diploma. s katero so počastili gospoda Pašl-ča, dala privilegij na teroristične akte. Gospodje se ze'o motijo! Prav nobenega terorizma ne bomo dopustili v Kranju! Naj si gospodje to dobro zapomnijo! Naj pa tudi izprašajo svojo vest In potem se b(xlo menda zavedali, da lahko prav nCnkovito vrnemo udarce in ustrež.emo še s protiudarci. Naj to za danes zadostuje. — Slovenska Bistrica. 2e lansko leto smo javno opozorili ravnateljstvo iužne že-leznice na nedostatke pri tukajšnji lokalni železn'ci glede kurjave in razsvetljave obeh čakalnic in vagonov. Najboje občutijo te »dobrote« ubogi šolarji, ki se vozijo vsako jutro Ir. mesta že ob tri četrt na 6. uro v premalo zakurjenih in temnih vagonih in morajo potem čakati na glavndm kolodvoru nad pol ure v popolnoma nezakurjeni čakalnici na vlak. ki privozi iz Poljčan. Naj bi se Iste pustilo brez Izjeme vse in ne samo onega od strojevodja do prihoda tega vluKa vsaj v vagonih in se )lh ne tiralo s silo na prosto. N! čuda, da se ti šolarji ravno tu najbolj prehladijo, bolehalo in so radi tega prisiljeni Izostajati prepogosto od »uka. Ape iramo kot zainteresirani starši na upravo južne železnice, ki je sedai v državnih rokah, da upošteva naše želje in naredbo mlinistrsfva saobračaja. po kateri morajo biti vse čakalnice in vagoni zadostno zakurjeni in razsvetljeni, železniški vozni tarifi so na tej železnici tako visoki, da smo upravičeni to zahtevati — Novosadski filmski Igralec. V zadnjem času je dosegel Novosadčan Sveti-slav Petrovič pri raznih filmskih podjetjih v Berlinu, Budimpešii in na Dunaju izredne uspehe Petrovič je sin uglednega novosadskega krojača in mu je bilo pred kratkim ponudeno mesto fi msKega igralca v Parizu. — Zmrznila sta v zaporu. Sarajevski listi poročajo iz Vareša sledeči slučaj: Dva mladeniča sta bila aretirana radi kalenia nočnega miru in pridržana čez noč v policijskih zaporih. Ko so ju prišli drugi dan budit, sta bila oba bleda kot zid. M adenič Zioušč je bil že mrtev, njegov prijatelj Božič pa v zadnjih zdihliajih. — Samomor v zaporu. V Omollcl Je bi! zaprt neki Josip Gal. ker je kradel lesene križe na tamošnjem pokopališču, da je z njimi kuril. Tat se je obesil v zaporu. — Najstarejše strelsko društvo Jugoslavije. Osiješko meščansko strelsko društvo bo praznovalo septembra !40!et-nico svojega obstoja. Proslave se bodo ude-težili odposlanci vseh strelskih društev države. Sokolstvo. Občni zbor novomeško sokolske Zupe se vrši dne 10. febr. t. 1. ob pol 2. uri popoldne v mali dvorani Narodnega doma v Novem mestu. Ker Je občni zbor velike važnosti. poživljamo vsa društva, da se ga zanesljivo udeleže, po občnem zboru se vrši telovadna akademija na čast odposlancem društev, za katero se vrše že sedaj veVke priprave. Za »Sokola« v Dravogradu, katero društvo je prevzela »Ljubjanska sokolska žu-pa« pod svojo zaščito, se je nabralo na rednem občnem zboru sokolskega društva v Ljubljani (Narodni dom) 800 Din. Primorska vesti. p Uredništvo »Edinosti« In »Mali list«, Uredništvo »Edinosti« je priobčilo izbo o, kjer pravi, da hoče ostati dosledno in na bo več odgovarjalo na neslane napade Sčcko-vega glasila »Mali list«. Ta je namreč v svoji zadnji številki očital uredn'štvu, češ da ga nekateri voditelji s sito naganjalo, naj nastopa proti postopanju posanca Ščeki m pisanju njegovega lista. Ta očitek izged.* ravno tako, kot da bi bilo uredništvo »Edinosti« sestavljeno iz ljudi, ki nimajo !a60, mecesnovl hlodi (52 mm. 8—10 m) po 1200, javor (27 mm) po 750, neparjena bukev (c0 do 80 mm) 570, slovenska bukev parjena 1200, oreh (13—27 mm) 1500. Drva za kurjavo, trda 2.800, mehka 3.100, oglje, mehko 0.8. trdo 1000 avstr. kron. žito. N-"vi Sad, 30. januarja. Pšenica, bačka 345—350, koruza, bačka 257 50— 262.50, banaška 257.50, sremska 262.50, moka št. »0« 535, »6« 330 »7« 295, otrobi 167 50. Tendenca nespremenjena. Dunaj. 30. januaria. (Cene za 1 kg) Pšenica 3350—3650, rž 2975—3075, ječm*-« 3400—3800. koruza 2975—3075, nova knru-za 2850—2950, oves 2700—2800. Moka. Pšenična 0. 5250—6600, za krith 4300—4400, za krmo 2500—2600, ržena moka 4700—'1800, otrobi 1625—1675 avstr. kron. Borzna poročSI®. Beograd, 1. febr. (Z) De vi zet Dunaj 0.1212—0.1215, Budimpešta 0.28 do 0.30, Bukarešta 43—43.50, Ženeva 1492 do 1494, London 35950—370, Milan 375.50 do 376. New York 86—87, Pariz 403—405, Praga 218—248.25, Solun zaključek 160, Sofija ponudba 62. Zagreb, 1. febr. (Z) Devize: Dunaj 0.1203—0.1223, Bukarešta 42—45, Italija Izplačilo 374.75—376.85, London izplačilo 369.15—372.15, New York ček 85.50—86.50, Pariz 399.20—40420, Praga 247-230, Sofiia 0-67.50, Švica 1492.50—1502.50. Valute: dolarji 84.50—85.50, avstrijske krene 0.1215 do 0, madžarske krone 021—024, Italijan-ske lire 0—375. C u r i h , 1. febr. Nev/ York 576 50, London 24.85, Pariz 26.95, Milan 25.17. Praga 16.66, Budimpešta 0.0204, Beograd 6.70, Sofija 4.14, Dunaj 0.00815, avstrijske krone 0.00815. Berlin, 1. febr. (V milijonih mark) Dunaj 59.35, Milan 183.291. Praga 121944, Pariz 197.256, London 18X154.750, New York 4,159.500, Curih 728.175, Beograd 48.977. Praga, 1. febr. Dunaj 4.81, Beriin 8.19, Rim 153, avstrijske krone 4.83. italijanske lire 152 345, Budimpešta 11.925, Pariz 163, London 150.30, New York 34.90, Curih 598.50, Beograd 40.75. Dunaj, 1. febr. Devize: Beograd 822.50- 826.50, Berlin 15.70-16 30. Budim. peSta 2.41—2.51, Bukarešta 362—364, London 304.500—305200, Milan 3084—3(186, New York 70.935—71.185, Pariz 3302—3318, Praga 2053—2063, Sofija 507—511, Curih 12.305 do 12 355. Valute: dolarji 70.850—71.260. bolgarski levi 485—497. nemške marke 15.30 do 15.90, angleški funi 302.700—301.300, francoski franki 3295—3325. italijanske lire 3080—3100, jugoslovenski dinarji 821—827, romunski leji 357—361, švicarski franki 12.260—12.340, češkoslovaške krone 2032 do 2048, madžarske krone 1.62—1.82. Društvene vesti. v Prva plesna tekma v Sloveniji v Ljubljani dne 7. t m. Kdor ni prejel vabila, ga lahko dobi pri g. Lud. Černetu, Wolf->va ul. 3, kjer je tudi predprodaja vstopnic. Nagrade tekmovalcem so razstavljene pri g. P. Magdiču. Klub esperantistov v Ljubljani otvori v pondeljek dne 4. t. m. oh 19. uri v šentjakobski šoli v sobi št. 20 nov trimesečni tečaj za začetnike. Kdor se želi učiti tega ve-levažnega mednarodnega jezika, naj se ta dan prielasi. Obiskovalcem tečaja se bo nudila prilika konverzacije in na razpohgo bodo Imel bogato zbirko časopisov in Knjig. Učnlna znaša mesečno 10 Din, za dijake 5 Din. — Odbor. Klub esperantistov v Ljubljani naznanja vsem svojim članom, da Ima svoj letni redni občni zbor v torek dne 5. t. m. gb 19. uri v prostorih šentjakobske šole v sobi 20 z običajnim dnevnim redom. Pridite >si točno. — Odbor. Socialni vestnik. — Važno za Izseljence, ki se vračajo v Zedinjene države. Izseljeniški komisarljat v Zagrebu objavlja: Glasom obvestila ameriškega konzulata v Beogradu preko mlnlstr-stva za socijalno politiko (izseljeniški odsek), morejo vzeti izseljenci — povratniki, t. J. oni, ki se vračajo v roku šestih meso-cev v Zedinjene države, s seboj ženo in otroke pod osemnajstimi letu Zena in ti otroci ne računajo na kvoto. Ta ugodnost velja od dne, ko bo naša kvota po ameriškem računu izčrpana (približno v mesecu februarju) pa do konca meseca junija t l Lastnik: Konzorcij »Narodnega Dnevnika«. Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander. Tiska »Zvezna tiskarna« v LJubOauk gg KINO MATICA gg JJ2 31. jamarja do 10.februarja. JJjJ g jena z milijoni* 1 n 31. lan. do 3. febr. I. del: Strti v pariški operi". i___ >, Stran X NARODNI DNEVNIK« J. ‘Štev. 2S. fienry Murger 28 La Boheme. Prizori Iz 2lvl]en]a ciganov. (Nadaljevanje.) Rudolf je potegnil izpod svoje postelje precejšnjo skladavnico papirjev, med katerimi se je nahajalo kakih deset velikanskih rokopisov njegove slovite drame »Maščevalec«. Ta drama, na kateri je delal dve leti, je bila dovršena, razdrta in tolikokrat popravljena, da so vsi rokopisi tehtali sedem kilogramov. Rudolf je dejal najnovejši rokopis na stran in vlekel ostale pred kamin. »Prepričan sem bil, da jim bom našel prostor,« je vzkliknil... »samo potrpljenja je treba! To je gotovo lepa butara proze. Oh! če bi bil mogel slutiti, kaj pride, bi bil napisal prolog in danes bi imel več kuriva... pa kaj, človek ne more vse predvidevati.« In zažgal je v kamin nekaj listov rokopisa in si ogrel roke na ognju. Čez pet minut je bilo prvo dejanje »Maščevalca« odigrano in Rudolf je napisal tri stihe svojega nagrobnega napisa. Nihče pod milim nebom bi ne znal naslikati začudenja štirih glavnih vetrov, ko so zapazili ogenj v kaminu »To je prevara,« je šepetal Sever, ki se je zabaval s tem, da je ježil Rudolfovo dlako. »Če bi zapihali skozi dimnik.« je povzel drug veter, »bi se začelo kaditi iz kamina. A ko so jeli motiti ubogega Rudolfa, je zapazil sever gospoda Arago na oknu opazovalnice, kjer je učenjak grozil s prstom štirim vetrovom. »Zato je Jug zakričal svojim bratom: Zbežimo hitro, koledar kaže tiho vreme za to noč; nahajamo se v nasprotju z opazovalnico in če se ne vrnemo do polnoči, nas bo dal gospod Arago zapreti.« Med tem časom je drugo dejanje »Maščevalca« gorelo z največjim uspehom. In Rudolf je imel napisanih deset stihov. A pri tretjem dejanju ni mogel napisati več kot dva. »Vedno sem mislil, da je to dejanje prekratko,« je godrnjal Rudolf, »toda šele pri predstavi zapazi človek napako. K sreči bo trajalo to dalje časa; ima tri in trideset prizorov, med katerimi je prestolen prizor, ki bo prizor moje slave...« Zadnje besede prestolnega prizora so že izginjale v plamenu, ko je imel Rudolf napisati še eno kitico. »Preidimo k četrtemu dejanju,« je rekel Rudolf in obraz mu je zažarel. »Trajalo bo že pet minut, so sami samogovori.« Sedaj se je lotil konca, ki je samo zasvetil in ugasnil. V istem trenutku je Rudolf vlagal v veličasten okvir žalostne lirike zadnje besede rajnika, kateremu v čast je bilo posvečeno njegovo delo. »Ostalo jih bo še za drugo predstavo,« je dejal in porinil pod svojo posteljo nekaj drugih rokopisov. Naslednjega dne ob osmih zvečer je gospodična Angela stopila na plesišče; v roki je držala krasen šopek zvončkov, sredi katerih sta cveli dve roži, ki sta bili tudi beli. Ta šopek je celo noč donašal mladi deklici poklone žen in hvalo moških. Tako je Angela občutila nekoliko hvaležnosti do svojega bratranca, ki ji je bil preskrbel toliko teh malih zadoščenj samoljublja in mogoče bi bila vete mislila nanj, če bi jo ne bil zasledoval s svojo galantnostjo neki sorodnik nevestin, ki je večkrat z njo plesal. Bil je to mlad, plavolas človek, nosil le par krasnih navzgor zasvedranih brčic, ki so trnki, na katere se nasade neizkušena srca. Mladi mož je bil že prosil Angelo, naj mu da dve beli roži, ki sta še ostali od šopka, od katerega si je vsakdo nekaj izprosil... A Angela mu je bila to prošnjo odbila, pa je po končanem plesu pozabila obe cevtlici na klopi, s katere jo je mladi plavolasec vzel. V tem trenutku je bilo dvanajst stopinj pod ničlo v razgledniku, kjer je stanoval Rudolf, ki je bil naslonjen na okno in Je gledal proti Barrlžre du Manie na hiši plesne dvorane, kjer je plesala njegova sestričina Angela, ki ga ni mogla trpeti. X. Rtič neviht V mesecih, ki začenjajo novo četrtletje, so strašni časi; navadno 1. in 15. dan. Rudolf, ki ni mogel brez strahu gledati, kako se bliža eden ali drugi teh dveh dni, ju je imenoval Rtič neviht. Tega dne ne odpre zaria vrat Vzhoda, temveč upniki, hišni gospodarji, eksekutorji in drugi podobni ljudje. Ta dan se začenja s ploho opominov, pobotnic, menic in se končuje s točo protestov. Dies irae! Zjutraj 15. dne nekega takega aprila je Rudolf prav mirno spal... in sanjal, da mu je eden njegovih stricev zapustil v oporoki celo pokrajino v Peruju s Peruankami vred. Ko je domišljavi dedič plaval sredi imaginarnega Paktola, ga je prekinilo rožljanje ključa, ki se je zavrtel v ključavnici, v najsijajnejšem trenutku njegovih zlatih sanj. Rudolf se ja dvignil na postelji in je s še zaspanimi očmi in zaspanim duhom pogledal okrog sebe. Tedaj je nedoločeno zapazil sredi svoje sobe stoječega moža, ki je bil pravkar vstopil, in kakšnega moža! Ta zgodnji tujec je imel na glavi klobuk s tremi rogovi, na hrbtu vrečo in v roki veliko listnico; oblečen je bil v frak po francoski modi iz zelenega platna in videti je bil zelo upehan, da je prišel čez pet radstropij. Njegovo vedenje je bilo zelo vljudno in njegova hoja zveneča, kot hi mogla biti hoja menjalnice, ki bi se začela premikati. Rudolf se je za trenutek zgrozil in ko je videl klobuk s tremi rogovi in frak, je mislil, da ima pred seboj mestnega stražnika. A ko je videl vrečo, ki je bila precej nabasana, je spoznal, da se moti. »Oh, že vem.- je pomislil, »plačati ml hoče na račun moje dediščine, ta človek prihaja z otokov... Toda zakaj ni potem zamorec?« (n dal je možu znamenje, pokazal na vrečo in rekel: »Že vem, kaj ie. Položite to tla! Hvala.« Mož je bil uslužbenec Francoske banke. Na Rudolfovo povabilo je odgovoril s tem. da mu je pomolil pod nos napirček, popisan z večbarvnimi znamenji in številkami »Želite potrdilo?« je vprašal Rudolf. »Prav je. Dajte mi pero in črnilo. Tam na mizi je oboje.« »Ne, pridem,« je dejal ta, »po sto petdeset frankov. Danes je 15. april.« »Oh!« je povzel Rudolf in pregledoval list... »Ordre Birmau. To je moj krojač... O jej!« je melanholično pristavil in pogledal enkrat na svojo shodno suknjo, ki je ležala na postelji, enkrat na list, »vzroki izginjajo, učinki pa ostanejo. Kaj, danes-je 15. april? To je nenavadno zgodaj. Nisem še jedel jagod.« Nejevoljen radi njegove počasnosti, je sel odšel in rekel Rudolfu: »Do štirih morate plačati.« »Za poštene ljudi ni ure,« je odgovoril Rudolf. »Intrigant!« je žalostno pristavil in sledil z očmi finančnika s trirogeljnikom, »zopet je odnesel svojo srečo.« Rudolf je zaprl zagrinjalo pri svoji postelji in je poskušal priti zopet do svoje dediščine; a zgrešil je pot in se ves ponosen zazibal v sanje, v katerih je prišel k njemu ravnatelj Francoske banke s klobukom v roki in ga prosil za dramo za svoje gledališče, in Rudolf, ki je poznal običaje, ga je prosil za predujem. Toda v istem trenutku, ko je bilo videti, da je ravnatelj pripravljen, izpolniti prošnjo, se je Rudolf z nova zbudil, ker je vstopila nova oseba, druga kreatura 15. aprila. Bil je to gospod Benoit, zloglasni posestnik meblovanega hotela, v katerem je stanoval Rudolf. Gospod BenoTt je bil obenem gospodar, čevljar in oderuh svojih najemnikov: tega jutra je dišal gospod Benm* po slabem žganju in zapali pobotnici. V roki je Imel prazno mošnio. »Hudiča!« je pomislil Rudolf... »To ni več ravnatelj Francoske ... imel bi belo ovratnico... in mošnja bi bila polna!« »Dobro jutro, gospod Rudolf!« je dejai gospod Benoit in stopil k postelji. »Gospod Benoit... dobro jutro! Kaj mi je naklonilo čast, da ste me obiskali?« »Prišel sem, da vam povein, da je danei 15. april.« »2e! Kako beži čas! nenavadno; moral si bom kupiti hlače iz nankina. 15. april! Oh! moj Bog! Brez vas bi ne bil nikdar na to mislil, gospod Benoit. Koliko hvaležnosti sem vam doižan!« »Dolžni ste mi tudi sto dva in šestdeset frankov,« je povzel gospod Benoit, »čas je. da pO-ravnate ta mali račun.« »Ne mudi se mi prav nič... to vam ne sme biti sitno, gospod Benoit. Pustil vam bom časa. .. Majhen račun bo postal velik ...« »Toda,« je dejal gospodar, »že večkrat sta odložili.« »V tem slučaju le poravnajva, poravnajva, gospod Benoit, mi je čisto vseeno, danes ali jutri... In potem, vsi smo smrtniki... Po ravnajva!« Ljubeznjiv nasmeh je razjasnil gospodarjev« gube. In vse, tudi njegova prazna mošnja, vse st je napihnilo v upanju. »Kaj sem vam dolžan?« je vprašal Rudolf. »Najpreje imava tri mesece najemnine po pst in dvajset frankov, to je pet in sedemdeset frankov.« »Če se niste zmotili,« je dejal Rudolf. »Potem?« »Dalje tri pare čevljev po dvajset frankov.« »Samo trenutek, samo trenutek, gospod Benoit, ne zmešajva; nimam več opraviti s hišnim gospodarjem, temveč s čevljarjem ... hočem poseben račun. Števi'ke so resna -stvar, človek ne sme po* stati zmeden.« (Dalje prihodnjič.) m LOW€I! p« Lisic-', dihurje, kune in dr. se kupi vsrV1' množino, Plača višje kot p- dnevnih cennh ramo pri Dr. HATMANNU, v ho-telu „Slon“. soha št. 40 za inozemstvo. Zastopnika za Jugoslavijo: FRANJO GAJŠEK, FERDO MRACNIKAR. °o° Naznanilo. Slavnemu občinstvu, prijateljem in znancem si dovoljujem vljudno naznaniti, da sem s 1* svečanom t» 1. prevzela zopet popolno vodstvo obče znane restavracije „Lloyd“ Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 7 katero hočem skrbno in vestno le v prid cenjenim gostom izvrševati. Točila bodem le prvovrstna pristna dolenjska, bizeljska in ljutomerska vina. Kuhinjo bodem izrecno pod mojim nadzorstvom in zmernimi cenami vodila. Za obilen obisk se priporoča Marija Tauses lastnica hotela ..Llo^d". u- LJubllana Gosposvetska c. St. 2 priporoča svolo bogato zalogo pisalnih stroiev iBLff in lir. Ml stroiev za rodbine In obrt ter ni Mb StvrJa — DUrkoop — Orožno kolo (itfaffenrad). : Ceniki zasloni in Iranko.: mn MALI OGLASI Cena oglasom do 20 besed Din 5*—; vsaka nadal!na beseda 25 para s davščino vred. Gmotno slabejšim slojem dovoljuje uprava poseben popust pri inseriranju v malih oglasih 1 f večletno prakso pisarniškega rudarskega obrata, star 38 let Išče primerne službe pri kakem premogovniku ali tovarni, eventualno službo občinskega tajnika. štirivrstno tvrdke Lubass proda G’ Štefan, Pot v Rožno dolino 34 ca ženine in neveste I Izdeluje •e vsakovrstna salonska garderoba sa dame in gospode Najmodernejše vsakovrstne toa-iete po meri. Cene znatno znižane. — Strankam, ki preneso blago same, ista potreibs. — Brata Brunskole, Ljubljana, Židovska ul. 5 dobro ohranjen, se proda po jako ugodni ceni. Naslov v upr. lista. več vagonov kupimo takoj, ter prosimo ponudbo z navedbo vrste in zadnje osno na ..Staniva". C«(j«. Ira star 48 lat sa žali seznaniti v svrho ženitve z gospodično ali vdovo od* 30 lat dalje. Ponudbe pod „Vdovec“ na upravo lista Raznovrstni i na drobno In debelo kupite vedno najceneje v mlekarni IVAN KOS. Bohoričeva ul. 28. Mijam objednem aranžer ali aranžerka se z dobrimi pogoji takoj sprejme. Ponudbe z natančnim popisom dosadanjega službovanja, višino zahtes ane plače kakor tudi kedaj nastop službe na poštni predal 44 Celje. Zakonski pai brez otrok išče stanovanje ati 2 meblirani sobi za takoj ali pozneje. Cenj. ponudbe pod »Nagrada« na upravo Usta. Bitaioi nudi star 29 let, čedne zunanjosti in trdnega značuja, ki Izstopi v kratkem iz drž. službe, se želi priženiti najrajši na deželo h kakšni trgovini ali večitmu posestvu. Vdove z enim ali dvema oti okorna niso izključene. Le resne ponudbe do 10. januarja pod „B!ago srce" na upr. lista. Biivskega poiiia boljšo stalno moč išče Košto-ma), Celje. ZesitevI Vdovec, star 40 let, trgovsko naobražen 200.000 K. premoženja ss želi poročiti z gospodično ali vdovo v starosti od 3(1 do 40 let. Iti bi imela hišo malo trgovino ali gostilno, ali hlio v najem. Ponudbe pod •Ženitev«, na upravo lista. Letno Mie na samotnem griču blizu Do-brnskega kopališča se odda gospodu (pi-nsijonlstu) v najem Naslov v upravi lista. Potil! in lokalne korespondente v vseh krajih Išče sa posebno časopisno novost pod „Samo provizija št, 81“. Oglasni zavod Vorslč. Marlho* Vejetvfdka v Ljubljani išče upokojenega železniškega uradnika za reklamacijski in tarifni oddelek. Ponudbe na upravo lista pod »Zanesljiv«. za večjo tvrdko bukovega, amre kovega in borovega lesa, lupljenega 0*10 do 025 srednjega premera, ali odrezane dolžine 1*20 do 3 m za rudnik. Ponudbe na poštni predal 65. glavna pošta, Maribor. po zelo nizki ceni 1 vrtalni stro| na pogon, vrta velikost lukenj do 50 mm, še malo rabljen, sposoben za vsako večjo ključavničarsko delavnico, 1 stružnico za železo, dolžina 2 m, uporabljlvu za vsakega mehanika ali ključavničarsko delavnico. Ogled in cena pri g. Franc Smajdeku, ključavničarstvo, Jesenice. biti preskrbljen s prvovrstnim dalmatinskim vinom na malo in veliko, na) se obrne na Graain Marin, Loke 64, Trbov-1,0 I. Istotako nudim 200 hi dalmatinskega „Opoio“. Ho vsak dan sveže po Din 9*65 I in polnomastni Trapist sir, Gro-yer in delavski se dobi po najnižji osni v mlekarni Ivan Kos, Bohoričeva ul tf rA I! is Ja v~ ■■ teden vso II Es zalogo trakov po Sl tovarniških g v’ cenah. ■ I ■ I M. Horvat. Stari trg Ži Hišne potrebščine emajliramo težko posodo znamke „Goliath“ in lažje vrste, češkoslov. proizvoda, pločevinasto in lito posodo, porcelanasto, kameninasto in stekleno robo se kupi najceneje in najbolje pri tvrdki A. Vlcel, Maribor, Glavni trs it 5. OjO —~ ■ ........K-o°o Pozor! Pozor! ZI**S§C§ VOZNI PED vseh železniških, poštnih in avtomobllnlh prog v Sloveniji s priključitvijo na inozemske proge, z kurzno karto Slovenije v merilu 1:475.000. 3e ravnokar izšel! Vsebina: L Splošni del: Cene za poštne vožnje. Železniška tarifa za prevoz potnikov in prtljage Maksimalna tarifa za izvoščke. Kolkovine Konzulati. Poštne pristojbine. Pristojbine za železniške nosače. Važne telefonske številke. II Železniški vozni redi: Direktni, spalni in jedilni vozovi Odhod jn nrihod vseh potniških vlakov Pregled vseh železniških prog. III Pocestni vozni redi: Poštni, avtomobilni. IV. Seznam postaj. V. Priloga: Kurzna karta Slovenije v merilu 1 : 475000 z vsemi železniškimi progami in postajami, vse poštne in avtomobilne proge, vse poštne urade z označbo, če ima pošta brzojav oziroma telefon. Dobi se v vseh knjigarnah in trafikah za ceno 8‘— Din. Direktna naročila sprejema Zvezna tiskarna in knjigarna v Ljub*iani, Wol?ova ul. št. 1. o/m o°o x M aais SPLOŠNA KNJIŽNICA Št. 1. . 2. . 3. . 4. . 5 . 6. . 7. . 8. . 9. .10. .11. .12. .13. .14 „15. „17. „18. Št I. I. Albreht: Ranjena gruda« povest, broš. R. Murnik: Na Bledu, povest . . ■ I. Rozman: Testament, ljudska drama . C. Golar: Poletno klasje, izbr. pesmi „ F. Milčinski: Fridolin Žolna, humor. „ L. Novšk: Ljubosumnost, veseloigra „ Utva: Andersenove pripovedke, . Gaboriau: Akt št. 113, roman , Fr. Veber: Problemi sodobne filozofije » I. Albreht: Andrej Ternouc, povest „ P. Golia: Peterčkove poslednje sanje „ Fr. Milčinski: Mogočni prstan, nar. prat. , V. M. Garšin: Nadežna Nikoiajevna, pov. , Dr. K. Engiiš: Denar, nar -gosp. spis „ E. in I. Goncourt: Renče Mauperin, rom. . P. Mčrimče: Verne duše v vicah „ J. Vrhlicky: Oporoka Lukovškega grajščaka............................... Znanstvena zbirka: Dr. L Čermelj: Boškovičev nauk o materiji — prostoru — času . . broš. Din i 12 vez. Din 17 10 • 9 22 12 • 9 17 20 m 9 26 8 m 9 13 6 m *v 11 12 m It 17 22 n 9 28 24 m 9 30 6 m 9 11 12 it 9 17 12 it 9 17 10 9 9 15 26 9 9 32 15 It 9 21 9 9 9 14 6 9 n 11 i i * Š Din 16 vez. Din 23 Cone se razumejo brez poštnine. Z9EZH9 KOOBRha-Ljubljana, Marijin trg 8 in po oseh iinjigsrnoii. »■■■BnnraaaMBB&sjBsaGi asu*:;* SBnnnnnnnnn Eraaneiann RazismnBOi