82. številka.
Ljubljana, v sredo 9. aprila
XVII. leto, 1884
Izhaja vaak dan aveeer, izimsi nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstrijsko-oge rske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se za
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrate po U kr., če se oznanilo jeden krat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po i kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravniitvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hisi, »Gledališka atolba41. Uprav niStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari.
Naša vlada pa severna železnica.
—o.— Isti čas, ko je naša gospodska zbornica Bkoro jednoglasno sklenila, da država v svojo upravo vsprejme arlberftko, cesar Fran-Josipovo in cesar jevič Budolfovo železnico, isti čas, ko so se povzdigovale dobrote državnih in podržavljenih železnic v državno-financijalnem in narodno-gospodarskem oziru, prav tedaj dovršil se je ter objavil v 29. dan marca dogovor, v katerem vlada nada družbi severne Železnice izroča za njeno podjetje novo koncesijo na 80 let, dogovor, ki ga je 7. aprila delničarjev zbor odobril z velikim veseljem in ki ima le še pred državnim zborom prestati trdo skušnjo, predno bode to, kar denarna dinastija severne železnice tako iskeno želi! Stvar je interesantna že v tem pogledu, kako se publicistične rojenice vedo in izjavljajo o prečudnem detetu, katero se je porodilo v trgovinskem našem ministerstvu, in sicer, kakor hudobni jeziki vedeti hočejo, po tacih potih, da je na primero najmerodajniši veščak, ki kot poročevalec tega oddelka službuje pri trgovinskem ministerstvu, o posameznih dogovarjanjih vedel ravno toliko, kakor pohlevni mož, bi pri vratih Barbarinega dvora za stražo stoji! Zato pu je tudi do tega prišlo, kakor menda „sine ira et studio" trdijo skoro vsi strokovnjaki, da je v tej pogodbi toliko financijalno nerazumnega, pravniškega nasprotja in toliko pozitivnih računskih pogreskov, kolikor se jih navadno ne pričakuje pri tolikanj važnih dogovorih! Ali, kje tičijo avstrijski časopisi s svojo kritiko, zlasti časopisi nemško-liberalni. katerim bi se pač proti sedanjej vladi dobro izplačala taka uničujoča kritika, osno-vana opozicija? Čudo, nemško židovski orkester nema žale misli v srci in skoro brez izime zavil se je v goste megle molčanja. Ko je dozorelo vprašanje glede novega privilegija za severno železnico, vse je govorilo, nekateri bolj mirno, drugi pa so brez kraja in konca svoje osti imeli obrnene proti se-veruej železnici in „sans phrase", zahtevali so, da se jo podržaviti ima. Nekega lepega dne pa se je zgodilo, kakor poje Havdnova sinfonija: „Ein Blatt nacb dem andern driickte sich und schwieg uud jetzt Bchweigen sie alle." In vsi so obmolknili! Ali v to zamolklo ždenje zagrmel je oni dan v državnej zbor-
nici brzoreki Scbonerer, češ: ni Še dvojiti, da so osob'to velikim Dunajskim dnevnikom sicer vedno siroma odprta usta z zlatom zalili! — To je istina, ali istina v obilnej meri žalostna! Da nadalje oficijozni novinarji tudi o tej priliki ne skušajo ločiti zrna od plevela, tega nam posebej poudarjati ni potreba: Pobirati korake za vladnimi možmi, bivati bolj ministerski, nego so ministri sani', za to bo ustvarjeni, za to so plačani oficijozni ti malarji! Pošteno konservativno časopisje pa tudi tu preteh-tuje slabo in dobro stran tega vladinega koraka in v obče izraža misel, da desnica državnega zbora pogodbe odobrila ne bode, in tako pa uničila na-deje, ki si jih zjedinjena levica za svojo popularnost goji iz h'like te opozicije!
Ako le površno pogledamo v to pogodbo, pokaže se nam, da državini, splošni interesi v njej neso v tistej meri zastopani, kakor bi to morali biti, in dasi Brno prepričani, da bi za liberalnega gospodstva, za časa, ko so se naša ministerstvu delala v rnanej bančnej palači, poslanci severne železnice še veliko več koncesij vladi odnesli, vender je popustljivost in dopustljivost tudi sedanje vlade prevelika v teh dogovorih, da bi jo mogel zagovarjati tudi njen naj boljši, od nje nezavisni prijatelj.
Prva in poglavitna točka je ta, da se uevernej železnici petdesetletni privilegij, kateri jej preteče v letu 1886., podaljša za celih osemdeset let, kar je tembolj čudno, ker je leta 1836., tedaj v času, ko se še ni nič tehtal pomen železniške koncesije, državna uprava privilegij istej železnici dovolila le za 50 let, tako da ima železnica, ki je že 50 let vrlo delovala, vsega vkupe celo 180-letuo koncesijo, s kakeršno se pač ne more ponašati nobena druga železnica v Avstriji, sploh nobena ne na celem svetu. Tak privilegij pa se dovoljuje v času, ki mej prvimi točkami zdravega državnega gospodarstva veleva državne železnice, čegar razlogi so tudi obveljali, ko 8e je podržavilo Elizabetino, zahodno, Fran-Josipovo, Rudolfovo in arlberško železnico! Odkodi tedaj i/ima ia pomišljaji glede severne železnice, te sedaj najboljše železnice? In če je res, kar se nekov strokovnjak dokazati upa, da so veljaki pri severnej železnici pred dogovori upali dobiti k večjemu koncesijo za 40—50  let, da so iz-
vrstni ti računarji bili tako pohlevni, potem bi se pač brez truda znižati dal osemdesetlelni vrh! K državno in narodno-gospodarskim ugovorom proti tolikej koncesiji pride še geologišk moment; preiskave so namreč pokazale, da čez 80 let vsabnejo premogokopi, torej viri, katerim severna želez -niča se največ zahvaliti ima svoje dobro stanje, kateri torej že danes napovedujejo ceno severne železnice v bodočnosti.
Kaj pač dobode za to država, kaj narodnogospodarsko ?
Severne železnice vodstvo daje državi pravico, da sme leta 1904 delničarjem odkupiti podjetje za ceno, katero se preračuai na podstavi čistega dobička v letih 1897—1904, odločivši še dva najslabša letna dohodka iz te sedemletne dobe. Čez dvajset let tedaj si država more pridobiti privilegovano podjetje za kupnino, ki se že ta čas skoro preračuniti ne da.
Severna železnica je voljna, državi povrniti 9 v'j milijonov, katere je bila od nje dobila za ga-rautovano moravsko-sileško železnico, to je tisto že-leznično progo, o katerej »hudobni jeziki4* govorijo, da bi ona nikdar ne bila imela nikakeršne izgube, če bi se njej navlašč in umetno ne bilo odtezalo prometa!
Nove železnice, katere se je graditi zavezala družba, bodo v neizmerno korist le prometu na glavnih progah, iz česar nekateri izvajajo neznane zapreke za državno upravo, če bi le-ta 1904 leta hotela odkupiti severno železnico Drugim predlaganim, jako potrebnim, a menj priuašajočim lokalnim železnicam se je družba v dogovorih ogibala modro in dosledno.
Veliko si bo morala severna železnica utrgati pri voznih tarifah! Za osebe znižala se bode vožnina samo za tretji razred pri mešanem vlaku; za blago ravnala se bode po sedanjih državnih železnic tarifah, ko je pomisliti, kako slednje padajo, kako so na Nemškem že dandanes državnih železnic tarife 50 do 80 procentov nižje, nego-li sedanje naših zapadnih državnih železnic. In kaj nova, znižana voznina za premog! Uživali jo bodo le Dunajčanje, katerim se bode od Ostrave dovažal meterski stot premoga za 14 novcev ceneje — če ga pa severna
LISTEK.
Knez Serebrjani.
(Buski Bpisal grof A. K. Tolsto), poslovenil I. P.) XIV. Poglavje. Zaušnica. (Dalje.)
— Ej, — rekel je Maljuta Homjaku, — ali se ne sliši za nami ropot podkev?
— Ne, — odgovoril je Homjak, — ropot naših konj razlega se po gozdu.
In še bolj je priganjal Maljuta opričnike, in še bolj je bil konje po bedrih.
— Ej, — rekel je on Homjaku, — vsekako kriči nekdo za nami.
— Ne, — odgovoril ju Homjak, — to je samo jek naših glasov.
Id jezil se je Maljuta na konje.
— Da bi vas volk požrl, travnati mehovi I Da bi vsaj ne bilo za nami gonjcev ?
Pri tej priči zaslišal je Maljuta za seboj:
— Stoj, Gregor Lukjanovičl
Serebrjani bil je Skuratovu za petami. Ni ga pustil na cedilu vodovozni konj.
— Stoj, Maljuta! — pouovil je Serebrjani, in dohitevši Skuratova, udaril ga je s svojo mogočno roko.
Silen bil je udar Nikite Romanoviča. Razlegla se je zaušnica, kakor puškini strel; zamolklo se je razleglo po mokrem gozdu, usulo se je listje na tla; zveri planile so z vso hitrostjo v goščavo, priletele so iz dupel čopaste sove; a mu/i ki, ki bo daleč proč majili lipovo ličje, so se spogledali in rekli, čudeč se:
— Oh, kako je treščilo! pa saj se ni podrl stari brast pri Paganskej Luži?
Maljuta se je zvalil s sedla. Ubogi stari konj Nikite Romanoviča se je spodtaknil, pal in poginil.
— Maljuta! — zakričal je knez, skočivši na noge, — ti ne prijemaš za svoj kos. S tem kosom se bodeš zadavil.
In potegnil je sabljo iz nožnic, zamahnil nanj in udaril ga je po glavi.
Pri tej priči se je zasvetila sablja nad kneževo glavo. Matvej Homjak pritekel je svojemu gospodu na pomoč. Opričniki prihiteli so z golimi sabljami na kneza, pa drevesa in polomljene na tleh ležeče veje ovirale so, da ga neso mogli okro-žiti od vseh stranij.
„Tukaj bodem zgubil življenje, — mislil si je knez, odbijajoč udare, — ne da bi rešil carjeviča. Ko bi Bog dal, da bi se mogel držati saj kake pol ure, morda pride pomoč od kod.1'
In pri tej priči zasliši se iz gozda tako močno žvižganje, da je vsem skozi ušesa letelo, na to so odgovorili glasni kriki. Nek opričnik, ki je že bil nameril sabljo na kneza, pal je z razdrobljeno glavo in čez njegovo truplo pojavil se je Vanjuha Per-Btenj, mahajoč z okrvavljenim čekanom, in to tre-notje planili so razbojniki, kakor čeda volkov na Maljutine sluge, in unel se je mej njimi hud boj. Hotel je Maljuta z vsemi svojimi tovariši vzajemno pritisniti na sovražnike, pa ni bilo moč, oviralo ga je drevje in polomljeno vejevje. Mnogo jih je palo na mestu, drugi so pa stopili v red. Gojda, zakričali bo, in poteptali hrabre proatovoljce. Sam Persteuj, ranjen na roki, je že slabše mahal s čekanom, kar se zasliši novo žvižganje v gozdu.
— Le dobro se držite, fantje I — zakričal je PerBtenj, — ded Koršuo gre nam na pomoč.
In ni še izgovoril, ko udari Koršun s svojim oddelkom na opričnike in začelo 8e je mej njimi veliko in strašno krvavo mesarenje!
Teško so »e ustavljali jezdeci pešcem v gozdu.
železnic« /e v jami ne bo za 14 novcev podražla ali pa de vide nastavila, ker le /a to jako izkušena in pripravna.
Za vse te velike žrtve se je se ve da severnej železnici dovoliti moralo, da sme napraviti novih emisij za blizu 50 milijonov goldinarjev! In k le temu, k8r se prej ali slej ra/krije kot pravo državno darilo 50 tero m lijonov, pridejo še DO vi pirubi: prva uova emisija 3"> milijonov gold. prosta je koleka in pristojbine!
Že ti podatki razeu dru_ih pogreškov, ki iti na pravniško in fiuaneijalno stran razodevajo strokovnjaki v imenovane] pogodbi, kanejo dovolj jasno, da se dosed .n h dogovorov v stvari severne železnice — stičnih iti splošno dobro pospešujoč ih imenovati ne mote! In le-to čuti gospodarstvo državo in narodov tem bul), ker *vstrijsk državljan ječi pod tlačečo silo ogromnih davkov, ker se vsako vzpomlad prikaže na našem haaucijalnein pol|i udomaćeni primanjkljaj, ki . ubi \a novih nakladov in davkov, ker se zavoijo malega državnega ptihodka nalaga davek ubomemu stanovništvu — tu pač ne gre. da bi država s podelitvijo nove koncesijo za eesnr Ferdinandovo severno železnico milijone iu miliioue razdajala iiujiinovitejšiin ljudem, kateri živijo v Avstriji, ali pa tudi po velikem delu v Avstriji ne, da bi tem na ijuoo in pri 1 država se odpovedavala svojim vrhovnim pravicam, svojemu najdragocenejšemu aktivu v C slajtaniji, s katerim v smislu modernih nalog države neizmerno veliko more koristiti velikomu »le.u svojega prebivalstva neposredno, posredno pa vsemu gospodarstvu svojih narodov! Zato se je pad nadejati da državni zbor pogodbi B severno žekznico pritrdil ne bo, u da vladni krogi svoje nazore udaju boljšej »azsodbi našega parlamentu! Koneeiio pa si častitajmo, du nam pisati ni treba, kakor pišejo Ljubljanski malurji oricijozni, v tej zadevi prerokujoči: „Ni dvojiti, da bode dižavni zbor brez resnega (!) Ugovora vsprejei iu odobril tako ui^odno (!!) pogodbo!' —
Kranjska hranilnica.
runa- .mu se po vsej pravici, da imamo jedno najstarsih hranilnic v Avstriji, žal! da kaže tudi pri tem /uvodu starost svoje hibe iu neizogibne uuoe na okroglem obrazu. Da, obraz je res okrogel, tolst, kajti vse upravno premoŽenje ziiaši koncem 1883.1. 18,769 501 gobi. 94 kr , reservni zaklad pa je na-rastel na 1,849.904 gobi. 2 kr. m gospodje ravnatelj:, ki se rekrutuiejo sami iz sebe iu so mej seboj napravili za sedaj neriTusliiv in za inoinisleče ue-priatopijiv „ring", gotovo s posebnim zadovoljstvom mislijo, da ju njih zavod toii uzoreu, da se ga graja in objektivnu kritika ne more niti dotikati.
A če stvar, t. j. kranjsko hranilnico stavimo pod pravo, pristno-objektivno luć, zapazimo takoj juko Čudnti pege m čuditi se moramo, da so dotični gospodje nepričakovano debelokožni, da se ravnajo dosledno po priljubljenem, a zastarelem kopitu. Govor številk je, kakor se rado naglasa, uajtočuejši, in baš zaradi tega se nam je v letnem poročilu menda naštevalo mnogo iu to zares impozantnih vsot. A pri vsej impoziiitnosti te številke uemajo prave, osnovane podlage. Ce posamične podatke pregledamo na drobno,  vzbuja  pred vsem nafto pozor-
nost reservni zaklad, ki je že narastel na 1,849.904 gi. 2 kr., tedaj že na več, nego 10 °/„ v->ega upravnega premoženja. Res, dobro in previdno je, skrbeti za vse slučaje, a vsaka stvar ima svojo mero. Nam se vidi, da se reservni zaklad nerazraerno poiutiožuje, uerazmerno, ker drugi jednaki zavodi nemajo tako ogromnega rezervnega zaklada. Koroška hranilnica je res skoro v jednakem stanji, a prva dolenja-av-stnjska hranilo ca na Dunaji, ki ima blizu 150 milijonov upravnega premoženja, nema niti pet milijonov reservnega fonda. In vender bi se. smelo trditi, da ima Dunujska hranilnici veliko večje „rizike", nego-li hranilnica kranjska. Pri kranjskej hran ilirci konstatujemo tedaj neopravičeno hleponje po velikem reservnem fondu, kar pa je na kvar prvotnemu namenu.
Da je temu tako. kaže nam takoj podatek o zemljiščnih posojilih. To je pravo spričevalo siromaštva! Leta 1883 izposodilo se je na zemljišča 288.385 gld., zemljiščnih posojil pa se je povrnilo 208.634 gld. 33 kr., tedaj se je vsega vkupe dalo na posodo samo 79.740 gld. 67 kr. Ta številka bi nam bila sicer prijetna, ker dobro znamo, da veliki hipotekami dolgovi neso znamenje ljudskega blagostanja in ker bi utegnili domnevati, da ljudje po-soji po!.' .bovali neso. A stvar je drugačna. Kranj ska hranilnica je pri posojilih na zemliišča neizmerno iu deloma neopravičeno kočljiva, iu kdor dobi posojilo gladkim potom, temu se sme skoro jed-uako čestitati, kakor tistemu, ki ga ubij e strela v. jasnega. Gotovo je bil hranilnice prvotni namen, pomsgati zadolženemu posestniku kranjskemu. Tega smotra pa hranilnica kranjska ni imelu vsekdar pred očmi. Ljub in drag bil jej je dolžnik v Mariboru in v Gradci, — kjer so se druga nadstropja zidala le e pokroviteljstvom naše kranjske hranilnice — nikakor pa ne naš Ura ruski slovenski posestnik, kateremu so se delale iu se še delajo vsakeršne ovire.
Hipotekami kredit prišel je na nič, a tudi kreditni zavod ima jako neznaten uspeh, ves promet znaša le 128.005 gld. 54 kr. Iz tega se sme zaklju-če vati, da gg. ravnatelji hočejo odpočiVati si na la-vorikah iu državnih papirjih svojih prednikov, da pa nemajo niti jedne izvirne ideje. Skoro bi jim bili tstorili krivico ! Izvirno, krasno, nepresegljivo je, da kranjska hranilnica leto za letom daje »posojilnemu in hranilnemu društvu" po 200 gld. za rezervni zaklad. To je že več, nego svetopisemska čednost! Kovali bi v zvezde to naklonjenost, d j nam ni znano, zakaj se to godi. Hranilnica podpira konkurenčen zavod, s tem je stopila na politični oder. Doslednost zahteva, da se prej ali slej tudi pogrezne.
Na dolgo iu široko upisala je hranilnica kranjska vsa svoja darila raznim zavodom. Vsega vkupe dala je 20.580 gld. Pregovor sicer pravi, da se darovanemu konju ne gleda na zobe. A to ni niti konj, niti darovan. Gg. ravnatelji neso posegli pri tej priliki v lastni žep, marveč v žep strauk. In slednje bi se smele pritoževati po vsej pravici, da gg. ravnatelji s tujo roko tako neukretuo gade love. Svota 20.580 gold. sama na sebi ni ogromna, kajti koroška hranilnica, ki ima za tretjino manj premoženja, dala je 5 7.0 0 0 gold. za dobrodelne na-meue, vrhu tega pa je način in namen daril goro-
stasen. Gg. ravnatelji v Kranjskej skoro ne poznajo druzega nego Hočevarjev in Nemcev. Z« te imajo polno perišče. In vender bi denarni zavod, kakeršen je kranjska hranilnica, nikdar ne smel kazati svojega političnega strankarstva, temveč v vsem postopati popolnem objektivno, zlasti, če pomisli, Čegav je ves ta denar, ki je nagromaden v njegovih bla-gbjnicah. Tej neobbodnej objektivnosti pa daje čuden izraz, ako se nakloni filharmoničnemu društvu 800 «ld., „Glasbenej Matici', ki ima jednake Bmotre in poučuje 40 učencev iu učenk brezplačno, pa borih 50 gold., ako se da novopečenemu tiskarskemu društvu, ki se rekrutuje samo iz jedne tiskarne, 150 gold., starejšemu društvu pa, ki obsega celo deželo, pa le 50 gold., ako se s polno roko obsiplje učne zavode v Kočevji, od koder ne prhaj u skoro niti krajcarja v kranjsko hranilnico, ker se Kočevci le svoje hranilnice drže, a se za gimnazijo v Kranj i izvleče jedva 50 gold., ko bi se vender moralo pomisliti, da je polovica vsega hra-mlničnegtt premoženja došla z Gorenjskega.
Tudi pri darilih treba nekake dostojnosti in darilo ima dvojno veljavo, če se nakloui na tak način, da nikogar ne žali, a k temu treba objektivnosti, te pa od strankarske gosjiode, ki je pri tem zavodu meiodajnu in odločujoča, ni pričakovati, zaradi tega tudi o nekaterih stvareh, ki so nam tako rekoč na jeziku, za danes nečemo govoriti.
Politični razgled.
Notranje <Lcžele.
V Ljubljani 9. aprila.
Nemška društva v Pragi napravijo v začetku maju veliko svečanost na korist nemškega šulvereina na Sofijskem otoku. Nemci bi radi dražili Čehe, ter hočejo prouzročiti kake izgrede, da bi potem mogli kričati o zatiranji Nemcev.
Profesorski kolegij visoke šole v IIrim poslal je naučnomu ministerstvu spomenico, v katerej izjavlja, da se sedanje stanje na tehniki ne more vzdržati. Zdaj, ko je zaukazano, da se učitelji srednjih šol mor»jo izobraževati samo na vseučilišči, se bode število učencev gotovo še pomanjšalo. Profesorski kolegij je tega mnenja, da se temu drugače ne da opolnoči, kakor da se Ustanovijo nove stolice, razširijo sedanji prostori in povekšujo učne zbirke. Ni verjetno, da bi vlada bila pripravljena zameta-vati DO.ve denarne žrtve za slabo obiskano šolo.
Ogerska odposlanca za poravnanje konflikta zaradi prepovedi izvoza živine iz 1'ožuu-stik c g i* komiilatii prišla sta na Dunaj. Od avstrijske strani se bodo udeleževali posvetovanja sek-cijski šef baron Kubin od ministerstva notranjih zadev, sekcijski šef barou Weber od kmetijskega ministerstva, in predsednik najvišjega sauitetnega sovetu, dvorni sovetnik Schueider. Instrukcije ogrskih o iposlaucev nečejo nič vedeti o kakej carinskej konferenci, a zahtevajo, da se prekliče omenjena prepoved.
Vnaiijc države.
Zdaj, ko so po deželi v večjih mestih vladni privrženci izriuili nje nasprotnike iz občinskih zastopstev hoče srbitlita vlada odstraniti Belgrad-skegu župana Karabiberoviča, ki jej tudi ni po volji in sicer po ustavnem potu. Ko je dosegla, ds se je občinski zbor izrekel da naj se odstavi mestni župan iu podžupau, bilo je v nedeljo ljudsko glasovanje Belgradskega medčaustva od 11. do 40. dav-kovskega razreda.  Iz 838 osob ki jih ima pravico
Konji so se spenjaii kvišku, padali znak in tlačili pod seboj jezdece. Opniniki so se obupani bili na življenja in smrt. Ilomjakuva sablja žvižgala je kakor vihar, nad njegovo glavo švigal je blisk.
In nenadoma nastalo je omahovanje sredi občnega n.esarenja. Koreujaški Mitka ril je skozi tolpo iiaiavnost na Hoiujaka, razmetujoč brez razločka tuje in svoje. Mitka je spoznal v njem ugrabitelja svoje, ueveste. Priuzdigoval je z obema rokama kol in nameril ga je na svojega sovružuika. II"m.;.k odskočil je v stran, in udar pal je konju na glavo, konj se je zvalil mrtev na zemljo, kol se je prelomil.
— Počakaj! — rekel je Mitka in zagnal se je v ilomjaka, — zdaj mi ne uideš!
Končala se je bitka. Ni se bilo več biti s kom, vsi opi ičniki bili so mrtvi, samo Maljuta se je rešil na hiti eni kabardiusketn konji.
Začeli so razbojniki šteti svoje, tudi njih je precej manjkalo
— Lej, bojar, — rekel je Perstenj, prišedši k Serebrjanemu, brisajoč pot z obraza, — kako se zopet vidiva!
Serefcrjani je takoj pri prvem pojavu razbojnikov akoči! k earjeviču iu odpeljal njegovega konja
v stran; carjevič bil je privezan k sedlu. Serebrjani je s sabljo porezal vrvice, pomagal earjeviču zlesti s konja iu snel mu je robec, s katerim so mu bila zavezana usta. Ves čas, dokler je trajalo pobijanje, ni odstopil kucz od njega in branil ga je.
— Carjevič, — rekel je, videč, da so roparji začeli ropati mrtvece in loviti razkropljene konje, — bitva je končana, pali so vsi tvoji sovražniki, samo Maljuta je ušel, pa mislim, da tudi zanj ne bode dobro, ko bode zvedel car.
Pri nazvanji carjeviča odstopil je nazaj Perstenj.
— Kako ? — rekel le on: — to je sam carjevič? Carjev sin? Za koga je nas poslal Bog boriti se! Toraj njega so peljali zvezanega ti psi!
Ataman pal je pred Ivanom Ivanovičem na kolena.
Vest o njegovej prisotnosti raznesla se je hitro mej razbojniki. Vsi so popustili obračanje žepov ubitih, in hiteli so se poklonit earjeviču.
— Hvala vam, dobri ljudje! — rekel je carjevič laskovo brez vse sicer njemu lastne prevzetnosti: — kdor koli ste vi, hvala vam!
— Ni treba se zahvaljevati, carjevič! — odgovoril je Perstenj, — ko bi jaz bil vedel, da peljejo tebe ti psi, ne bil bi pripeljal samo štirdeset
korenjakov, a dve stotini; iu ne bil bi jo odtegnil nam ta Skuratov, vjeli bi ga bili živega in v pričo tebe obesili. Siser se mi zdi, da je pri nas njegov nadkonjar; on je že moj stari znanec, a kjer ni rib, je tudi rak riba. Ej, korenjak, ali ga ti imaš ?
— Jaz ga imam! odgovoril je Mitka, leže na životu, ne pustivši izpod sebe žrtve.
— Daj ga semkaj, ne boj se, ne bo ušel! A vi, fantje, naredite ogenj, da ga bomo pekli pri preiskavauji, in pripravite vrv, če tudi odrežete uzdo.
Mitka je ustal. Izpod njega zlezel je zdrav korenjak, in ko se je obrnil k razbojnikom, zakričali so od začudenja.
— Hlopko! — razleglo se je povsod: — tO je Hlopko! Hlopka si  pritisnil namesto opričnika.
Mitka je debelo gledal in zeval. Hlopka je težko dihal.
— Tako, — rekel je nazadnje Mitka, — tebe sem morda davil! Zakaj si pa molčal ?
— Kako sem pa hotel govoriti, ko si mi sedel na grlu ti, tulen!
— Zakaj se pa nesi obrnil?
— Zakaj! zakaj! Ko si ti, medved, treščil konja po glavi, zvalil se je jezdec na tla, in ti,
glasovati, glasovalo jih je 629, in sicer 533, večidel liberalci, da se ne odstavi, in 96 da se odstavi. Ker se ni domla dve tretjinska večina vseh glasovanja opravičenih, kakor to zahteva ustava bode v četrtek novo glasovanje, pri kateiirn bode odločevala navadna večina. Karakteristično je, da so mnogi visoki urad niki glasovali z liberalci.
Mej častniki, kateri so absolvirali višji kurs ruike geueralštabske akademije so tudi jeden poročmk bolgarske in trije poročuiki vzhoduo-ru-meljske vojske. — Kakor poroča general Komarov iz Askabadu so roparji 15. marca po noči napali ruski oddelek na potu v Merv. Ruski vojaki so hitro zapoddi roparje v beg. Rus ja je že vzela v svoje roke vso upravo v Mervu, in tudi začela za varstvo graditi trdujnviee, pri katerem delu jej pomagajo domači prebivalci.
■talijanska zbornica je predvčeraj izvolila Bianchenja predsednikom. To pomenja uspeh sedanjega ministerstva, še bolj pa desnice, kajt: muogo let že ni bil noben zbornični predsednik voljen iz njene srede.
Gtneral Millot poroča, da je koncentrovanje I'raneosk ili čet za napad na II mu, Hoa koučano.
„Norddeotsche Algemeine Zeitung" pravi, da so vse kombinacije, kaki pol tični uzroki so povod izstopu kue/a Bismarka iz pruskega ministerstva, izmišljene. Bismarck izstopi samo zato, ker je njegovo zdravje slabo, a iiemšlto državno kaucler-stvo bode pa obdržal, ker uživa v vnanjej politiki veljavo in zaupanje drugih držav, ki je osebnega značaja in se ne da prenesti  na koga drugega.
Ang ločita zbornica je vsprejela voliino reformo s 130 glasovi večine v drugem branji. Par-nelliti neso glasovali proti reformi, kakor je pričakovala opozicija. To je vsekako velik uspeh sedanje vlade. — Egiptovske in angleške oblasti ae prizadevajo, pregovoriti Nubar pašo, da bi umaknil &vojo ostavko. Vsa prizadevanja do zdaj neso imela nika-kega uspeha.
Domače stvari.
— (Mestoj zbor Ljubljanski) imel je včeraj zvečer ob 6. uri sejo. Župan Grasselli naznani zboru, da se je bivši vojaški poveljnik v Ljub Ijani general Miiller poslovil v jako laskavem pismu in ga naprosil, da izjavi mestnemu zboru srčno zalivalo, za lojdo podporo, vojaškej oblasti. Gospod župan dostavi, da izražuje to zabvalo mora opomn.ti, da se bode mestni zbor in magistrat vse-kdar radostno »pomiujal poslovanja generala viteza Mttller-ja. Mestui odborniki z „dobro"' klici pritrde tej izjavi. Mestuemu magistratu došlo je povabilo društva za promet tujcev, naj bi se udeležil shoda sklicanega v to svrho o velikonočnih praznikih v Gradec. G. župan nasvetuje, naj bi se o tej zadevi obravnavalo v tajni seji, k čemur zbor pritrdi. G. župan naznani nadalje, da se je gosp. dr. Mosche* odpovedal predseduištvu fioaučnege odseka, da pa ni treba nove volitve, ker bode mestni zbor tiko v kratkih dneh ponovljen in se bodo vsi odseki na novo konstituirali, mej tem časom pa lahko opravlja dotične posle načelnika namestnik. V imenu šolskega odseka poroča g. Friderik Križ. nar in se dovoli remuneracija hišniku v realkinem poslopji Antonu Biteucu za opravljanje službe laborantove v kemičnim kabinetu 37 gld. 50 kr., slugi .laneiu Skubetu pa 15. gld., od katerih svot ima plačati polovico deželni odbor. Dovoli se tudi naprava peči v znesku 40 gld. v kletnih prostorih realki nega poslopja.   Za Jurij Schmeidovo dijaško ustauovo, let-
tepec, si se zagnal in ulegel name namesto nanj, in dušil me, neumen od samega veselja.
— No! — rekel je Mitka: — tedaj tako je bilo, — in popraskal se je za tilnikom.
Razbojniki so se zabohotali. Carjevič se je nasmejal. Homjaka nikjer ni bilo.
— Kaj se hoče, — rekel je Perstenj, — že Še ni prišla njegova ura, a škoda je! A naj bo, in če Bog da, drugikrat nam ne bode ušel! A zdaj pa dovoli, milostljivi gospod, da te spremimo do pota. Nikar ne zameri, carjevič! Jaz vem, da se meni, hudobnemu človeku, še ne spodobi govoriti s tvojo milostjo, a k?j so hoče, ko ne bi bilo mene, ne šel bi ti od tod!
— Nu, fantje, — nadaljeval je Perstenj, — pripravite Be varovati carsko milost! Ti, bojar, — rekel je, obrnivai se k Serebrjanemu, — ti se usedi na tega konja, a jaz za se vzamem tega le. Ti, ded Koršuu, pojdi rajši peš in Mitka tudi.
— Nikakor ne! — rekel je Mitka, zgrabivši za grivo nekega konja, kateri se je od tega malo nagnil na stran, — tudi jaz bodem jahal.
Dejal je uogo v stremen, in ker se ni mogel dvigniti  na koDja,  zavalil se mu je z životom na
nih 20 gld. prezentuje se deželni vladi Felix Kri-žek, učenec druzega gimnazijalnega razreda v Ljubljani. Po nasvetu finančnega odseka, za katerega poroča gospod dr. Mosche, dovoli se eavoda otroči-ćev pri sv. Florijanu, naprošeni znesek 140 gld. 30 kr., s katero svoto se imajo popraviti zlo pohabljena tla v šolskej sobi. Potem se javna seja sklene in prične se tajna.
— (Iz Gorice) se nam piše v 8. dan t. m. — Gosp, baron Winkler je pri zadnjem obisku na šega mesta mej drugim tudi povprašal gosp. Pod-gornika, bi li prevzel uredništvo „Laibacher Zeitung", kar pa slednji ni hotel. — Naša Čitalnica je slovesno izključila najnovejši duevnik iz svojih prostorov.
— (Uradna zvedavost.) Iz Šent Vida nad Ljubljano in b Posavja se nam poroča, da hodijo po političnej oblasti odposlani ljudje po vaseh povpraševat, zakaj se nihče ne naroči na najnovejši dnevnik, je li kdo protivo agitoval in ljudi odgovarjal? Zduj druzega ne manjka kakor da se proti ta-cemu, ki bi bil zagrešil kaj jeduacega, prične preiskava. Prav je imel švedski kancelar Oxenstierna, da treba malo modrosti, vladati svet.
— (C kr. državno pravdništvo) se je včeraj preselilo v novo porotno poslopje v Hrenovih ulicah, kjer ;ma svoje urade v prvem nadstropji.
— (K časn'škem koleku), o katerem je naš list govoril v 79. številki, se nam še pripom-neva, in to po pravici, da je sedanji časniški kolek razdeljen in umerjen jako krivično, dasi jednako-merno obdavkovaoje zahteva pravica, unša doba in z ozirom na druge naše davkovske zakone tudi — doslednost. Na Francoskem se davek od časopisja pobira tako, da je vsacemu podjetju od vsacega kilograma ča?niškega papirja plačati določeno davščino; če je torej veliko jiapirja, veliko je davka! Prigled (kontrola) je s tem mnogo olajšan in vse delo s štempljanjem po tem odpade. Zakaj so reforme v tacih stvareh čestokrat tako težavne? Zato, ker gosi, oda merodajna bere le velike časopise, kateri porabijo veliko papirja.
— (Včerajšnji mesečni živinski semenj) ni bil tako mnogobrojno obiskau, kakor so bili njegovi jiredniki, čemur je uzrok Veliki teden, deloma pa to, da zdaj kmetovalec potrebuje živino na polji. Prignalo ee je 12(11 glav živine, mej temi največ goveje, a pitane mulo. Cene so bile jako visoke in bilo je za množino iz raznih krajev do-šlih kupcev premalo b'aga. Konj je bilo do 4O0, mnogo lepih. Laški trgovci so jih doka« pokupili. Nov prostor za živinski semenj je bil včeraj lejio uravnan, dasiravno še ni vse dovršeno. Posebno bi opominjali mestni magistrat, d* ne zamudi, dokler je še čas za to, nasuditi kostanjevih ali drugih dreves.
— (Občnega zbora „Z vezeš lo venskih posojilnic"), kateri je bil dne 6. t. m. v Celji udeležilo se je 9 s'ovenskih posojilnic, izmej 16, in sicer so b le zastopane posojilnice: Celjska, Mariborska, Žavska, Šoštajnska, Mozirška, Ormoška, Notranjska, Kmetska posojilnica Ljubljanske okolice in posojilnica v Roži ua Koroškem. Radostno pozdravljeu bil je zastopnik zadnje gosp. Jože Janežič, kajti razvide! i smo iz tega, da ima še tužna Koroška mož,
hrbet in jezdil je nekaj časa tako, potem je pa skobacal na sedlo.
— Ehva! zakričal je brcaje z nogama ia mahajoč z rokama.
Vsa tolpa se je dvignila po gozdu, okrožujoč carjeviča.
Ko so prišli na piano, in se je v daljavi pokazala pisana streha Aleksandrovske slobode, ustavil se je Perstenj.
— Carjevič, — rekel je, skočivši s konja, — pojdi po tem potu, tam se že vidi sloboda. Ne spodobi Be nam, dalje nadlegovati tvojo carsko milost. Poleg tega se pa uzdiguje prah po cesti, najbrž gredo carski vojaki. Proti najiuej volji naju je Bog vkupe pripeljal!
— Počakaj! — rekel je carjevič, kateri se je, ko je bil iz nevarnosti, takoj poprijel svojih prejšnjih navad. — Počakaj, korenjak ! Povej mi, kakega bojarskega rodu si, da nosiš z zlatom obšit zipun?
— Carjevič, — odgovoril je skromno Perstenj, — mnogo nas je tukaj bojarjev brez imena, mnogo knezov brez rodoviuskega debla. Nosim, kar mi je Bog poslal.
(Dalju pri h)
ki se zavedajo svoje narodnosti in da nam staro-slavni Gorotan ni ie brezpogojno izgubljen. Zborovanje pričelo se je ob pol jedoajsti uri zjutraj in trajalo je do pol jedne popoludne: a ob poltretji uri zbrali smo se zopet in posvetovali se pod predsed-ništvom vrlega moža gospoda Mihaela Vošnjaka o raznih stvareh, zadevajočih napredek naših posojilnic. Iz izvrstnega poročila načelnika razv.deli smo, koliko se je trudd mož mej letom izvesti sklepe prvega občnega zbora; mirno in prijetno njegovo predavanje, more vsakega zauimivati, ker je združeno z obilnim znanjem in določno vednostjo strokovnjaka. Popolud<msko zborovanje otvori z blizu sledečim vgovorom: Po potu sem, videli smo drdrati več voz Celjske gospode proti auašia Saviniski dolini. Poznaj ne te ljudi, vedeli smo takoj, da to ni izlet v lepo našo okolico, temveč da ima gotovo kak drug namen in res peljali so se, ustanovljat nemiki „Schulvereinu za Savinjsko dolino. Mi tukaj zbrani se ne bodemo jezili nad tem „švindolnora", temveč obudi naj uas to le, da s tem večjo pozornostjo sklejiaino in se posvetujemo v korist materialnega blagostanja našega naroda. Pustimo njim „švindei", mi pa delajmo resno delo, dostojno domoljubom — Konečno dovoljeno naj nam bode še izreči željo, da bi se sklepi zborovanja objavili tudi našemu dnevniku, ne le samo v nZadrugiu (glasilu zveze), kar bode za vzpodbujo ustanovljenja novih posojilnic gotovo uspešno. P.
— (Z Bleda) se poroča, daje klub turistov ua Gorenjskem dal na Triglavu napraviti in ozna-meniti več poti, da je postavil in priredil na njem dve hiši zavetuici. Tudi na Stolu pridobil si je jedno hišo ?avetnico. Klub je tudi izdal več panoram imenovanih dveh gor ter sploh razvil živo delavnost za planinsko stvar. Vsa ta dela vzel je v svojo skrb in popolojeval jih bode v prihodnje novi odsek „avstrijbkega turistovskega kluba", odsek „Bled", kateri je tudi sklenil, da bode s pomočjo osrednega društva še to leto sezidati dal hišo zavet-nico tudi ua Črni Prsti, katera slovi zbog svoje bujne cvetaue (Flore) in zustran svojih veličnih prizorov.
— (Z Vira) se nam poroča: Dne 16. marca t. 1. imeli smo pri nas volitev občinskega odbora. Udeležba bila je jako mnogobrojna in izvuljeui so bili jako odlični, pošteni narodni možje. Za župana bil je izbran jednoglasno Vinko Jaruš, c. kr. poštar in posestnik, za svetovalce pa Josip Stupica, trgovec in posestnik iu Martin Doklar' posestnik in vodja furnirske tovarne.
— (Podzemeljske jame.) Piše se izNa-brežine: Pod Kolodvorom v Nabrežiui in blizu pod njem se nahajajo veliki prostori podzemeljski. Vanje se gre pri lijaku, ki se maio korakov od kolodvora proč odpira ua južno-zahodno stran. Lijak se proti koncu razširi v valjast preduh (Schacht), kateri 42 metrov globok drži prav do ti dih tal. Do tu sem se pride po vrvi. Tukaj pa se odpro prostrani hodi na severno stran, s kraja se strmo vse-Uhjoč, skoro potem pa šireč se v velike doline. Taka velika votlina, blizu 30 metrov visoka, se nahaja prav pod kolodvorom, še druga kakib 15 metrov visoka pa pod gostilnico g. Fr. Nemca. Nadalje se jamo vzdiguje na severno stran proti vasi St. Polaju, in najbrž se bode tamkaj kje dobilo izhod, kar bi zelo po godi bilo prijateljem narave, kateri se pa obotavljajo lezti po vrvi v nočno brezdno. Veliko teh pozemeljskih prostorov je človeško oko prvo gledalo še le zadnji mesec, ko se je nekoliko preiskovalo. Še veliko bolj pa utegne zanimivati tisti del pod zemljo, kateri se s preduhom začenja pri drugej dostilnici mej Nabrežino pa Prošekom, kakih 25 minut od Nabrežine proč. Od uhoda, ki se ga je tudi pred kratkim preiskavalo, se kmalu naprej odpre 63 metrov globoko brezdno, ki je posebno slikovito. Prav do tal se je temu brezdnu baje prišlo samo dvakrat; prvič ga je obiskal nekov Italijan, ki je šel po truplo padšega dečka, drugič pa uradnik južne železnice g. \Viesinger. Na tleh so celi kupi kamenja, ki so je pred sto iu sto leti v bre zno metali ljudje, deloma tudi taki, ki so po padci določili globočino brezdna. Ali pri tleh se odpirajo hodi v dvore in votline, kateri imajo toliko krasnega kapnika, da se v tem delu kosajo z vsako drugo tako kruško posebnostjo. "VViesinger je naletel tudi na potok, a oni mesec ga iskalci neso mogli dobiti; marmeljasti gladko zbrušeni kamenčki, ki se tu pa tam nahajajo, dajejo upanje, da se ga utegne ša najti. Nekoliko krasu, ki ga je toliko po obokih jam, poslalo se je vodstvo južue železnice, kateremu
e je memla jelo prigovarjati, naj bi obiskovanje jame priredilo in olepšalo, kar bi se dalo napraviti z malimi stroški, kateri bi bili kmalu poplačeni in obrestinosni, ker nenavadni prizori podzemeljske narave bi vabili v jamo obiskovalcev od blizu in daleč. Jama je za sedaj krščena „ Friderika Julija jama ' —
— („Venec C veter oglasuih pesni.") Zloz.il Hrabroslav Vol ari č, učitelj v Kobaridu. Delo I. Cena 50 kr. (s poŠto 55 kr.) Izdal in založil skladatelj. Natieoila Klein in Kovač (Eger) v Ljubljani. 1884. To je najnovejši proizvod na našem muzikalnem polji. Obseg: 1. „Kaj boš roko dejal!" — Bes. Baptist-ove. 2. „Rožica rožic." — Besede dr. L. Tomanove. 3. „Pri mrtvaškem odru." — Bes. S. Gregorčičeve. 4. „Siroti." — Bes. Baptist-ove. 5. „Oj z Bogom ti planinski svet." — Bes. S. Gregorčičeve. 6. „Slovenca dom." 7. „Vesela družba." 8. „Zvonček." — Bes. I. Bdčeve. 9. „ Verno si pri meni stala." — Bes. G. Krekove. 10. „Zvezdicam." •— Bes. I. Tomšičeve. Toliko v naznanilo prijateljem domače glasbe. Kratko oceno teh skladeb priobčimo drugokrat.
— (V Djakovem) je potres napravil za fiO.OOO gld. škode. Semenišče moralo se je izprazniti in semeniška mladež odpustila se je na nedoločen čas domov, ker so strokovnjaki se izrekli, da bi bilo bivanje v poškodovanem poslopji prenevarno. Od 31. m. m. čutili so se po dnevi in po noči, vsaj vsacih 24 ur, potresi in sunki.
— (Razpisana) je učiteljska služba na jednorazrednici v Žaljni. Plača 450 gld. in stanovanje. Prošnje do 25. t. m. na okrajni šolski svet v Litiji.
Razne vesti.
* (V Bukareštu) navstal je preteklo soboto ogenj v vseučiliščnem poslopji. Šola slikarjev, pinakoteka ste popolnem uničeni, veliko zbirk poškodovanih, škoda jako velika. Pri gašenji bilo je več vojakov ranjenih. Zaradi pomanjkanja vode neso mogli požara ustaviti, za tega delj se je tako močno razširil.
* (Nemški pesnik Spielhagen) doživel je v Peterburgu popolen „fiascou. Povabili so ga namreč tamošnji Nemci k prvej predstavi megove igre „Gerettet", a igra ni prodrla, temveč doživela neuspeh.
* (Najdaljša železnična proga na svetu) je iz Lizbone v Orenburg, to je 6571 kilometrov ali 876 geograričnih milj. Z brzovlakom čez Madiid, Pariz, Berolin in Moskvo možno je to daljavo preleteti v 221 urah in 14 minutah. Ta proga, ki drži skozi vso Evropo pa do sibirske meje je za 170 milj daljša, nego slavna „Pacific"-železnica v Ameriki.
* (Volka za j a h al.) Da bi kak kmet jezdil na volku, — to je kaj redkega. To umetnost zvrš 1 je nedavno, kakor poročajo ruski listi, kmet Bugaj-čuk iz Solovjevke (v Kijevskej guberniji). Ko je BugHJcuk zjutraj zgodaj prišel iz krčme, kjer je popil kozarec vodke, vrnil se domov in stopil na svoje dvorišče, zagnal se mu je volk tako mej nege, da mu je kmet obsedel na hrbtu. Kmet je dobro vedel, da je varnejši na volkovem hrbtu, kakor da bi proč odskočil, oprijel se je tedaj z obema rokama volka, ki je prestrašen od prihitevših ljudij, bežal po vasi. To je bil čuden prizor. Volk je tulil, kmet je klical na pomaganje. Kmalu se je za njima spu-Btil cel trop psov in kmetov s cepci, gnojnimi vilami itd. V očigled tolikej zaštiti imel je kmet toliko poguma, da je skočil z volka in se zahvalil prihitevšim za pomoč. Volk jo je pa skozi neko luknjo v vrtnej ograji potegnil na piano.
i,«'k t dober kop. Bolujočirn. na želodci priporočati so pristni „Moll-ovt Seid lit z-pra šk i", kateri imajo poleg nizke cene najboljši lekarski uspeh. Skatljica z navodom uporabe 1 gld. a. v. Vsak dan jih razpošilja po postnem povzetji A. Moli, lekarnar, c. kr. dvorni založnik, na Dunaj i, Tucblauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat z njega varstveno znamko in podpisom. 1(690—5)
Tiijci:
dne 8. aprila.
— Se var iz Nove vasi.
Pri Mlona t Fajdiga iz Trsta. — Omaben iz Krškega
Pri  MhIIoi : Lantner z Dunaja.  — Vitez pl. Neceli iz Trsta. — Kruns z Dunaja.
Pri juinem kolodvora t Pratka iz Kranja. — Krauser iz Brna.
Umrli so r LJubljani:
V deželnej bolnici:
5. marca: Andrej Vuhte, kolar, 44 let, za rakom V želodci. — Lorenc Mandeljc, delavec, 66 let, za oslaoljenjem močij.
6. marca: Jera Bradač, gostija, 64 let, za plućnim edemom.
Tržne cene v I Ji i Uljani
dne 9. aprila t. I.
Pšenica, hektoliter . . . Rež, „ ...
Ječmen „ Ovep, „ ...
Ajda, „ ...
Proso, B ...
Koruza, „ ... Leča „ ...
Grah „ ...
Fižol „ ...
Kiompir, 100 kilogramov . Maslo, kilogram . .
Mast, „      ■ .
Špjh frišen „      . .
„ povojen, „ . . Si' ovo maslo,       r      . .
Jaicr, jedno......
Mleko, Pter......
Goveje meso, kilogram Teleoie „ «
Sanjsko „ „
Koštrunovo     „ „
Kokoš...... .
Go'ob........
Seno, 100 kilogramov . . Slama,   „ „ . ,
Drva    trda, 4 kv. metre .
n    mehka, „   „      , -
gld.	kr.
7	96
5	69
4	71
3	25
5	36
4	71
5	20
9	—
9	—
10	—
2	63
—	98
—	86
—	60
—	72
—	85
—	2
—	8
—	64
—	62
—	7ii
—	40
—	50
—	18
2	23
1	96
7	20
4	50
Meteorologično poročilo.
§ J Čas opa-d zovanja	Stanje barometru v mm.	Temperatura	Ve-tro vi	Nebo	Mo-krina v min.
s   7. zjutraj cL 1 2. pop. .   9. zvečer oo i	725-77 mm. 726 91 mm. 780*06 mm.	+ 9 •4" C -f- 9-73C -f- 6 6" C	si. svz. si. svz. si. vzh.	obl. obl. obl.	0-40 mm. dežja.
Srednja temperatura -f- 86°, za 0"3° pod normalom.
P\i isteflelacet loorssa
dne 9 aprila t. i.
(Izvirnu telegrafi6do poročilo-.j
.....79 gld.
Papirna renta ... ...    79 gld. 75
Srebrna renta .... 80   , 95
Zlata renta ... .   . 101   . 35
5°/0 marčna renta......... 95   , 45
kr.
Akciju narodne banko
850    . —
Kreditne akcije....... .   .  319 gld
London   ........ ...
Srebro ............
Napol. ...........
C. kr. cekini. ......
Nemške marke......
4°/0 državne srečke iz L 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864, 100 gld. 4°/0 avstr. zlata rentn davka prosta. . Ogrska zlata renta 6°/0......
M
n n »        — ....
„     papirna renta ft°/0.....
5°/0 štajerske zemljišč. o<Lez. oblig. . . Dunava reg. srećke 5°/„ . . 100 gld. Zemlj. obČ. avstr. 4V,°/0 zlati zast. listi . Prior, oblig. Eli/.abetine zapad, železnice Pri*>r. oblig. Ferdinandove sev. železnice
Kreditne srečke......100 gld.
Kudolfove srećke  .... 10 „
Akcije anglo-avstr. banke .       120 „ Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v.
Kdor želi nastopiti
	gld	70	kr.
121	•	40	|
9	■	fil	M
5	*	71	■
!S9	|	30	n
123		75	A
171	n	25	n
101	■	35	n
122	•	—	n
91		80	t
88	*	60	n
104		5(>	n
114		50	4
121		50	*
108		50	•
106	•	50	n
175	•	—	n
19		50	n
119	n	50	
214		25	n
(235—1)			
dobro službo,
v katerej bi si mogel zaslužiti na mesec 80—10O gld., naj se oglasi pri upravništvu „Slovenskega Naroda".
Malin na čolneh
na Savi pod železniškim mostom pri Pogoniku v vasi ttornjl Log, Litijskega okraja, je pod ugodnimi pogoji
ii«. prodaj.
Natančneje se zve pri gospodu Janezu Jeretinl v Gradcu pri 1,'ltlJI. (236 — 1)
Skladbo*
zložil F. S. Vilhar.
Prva knjiga teh skladeb, koje so že do sedaj v slovanskem svetu nemalo senzacijo vzbudile, dotiskana je. Po zadržuj i zanimiva je za vsacega, koji se z glasbo ali put jem bavi; ona obsega: I. samospeve, II. mo«he zbore, III. mešane ibore in IV. Mkludbe km glasovir.
Knjiga je vrlo okusno opravljena ter ima na velikem formatu 92 stranij. Prodava jo v Ljubljani knjigarna J. Giontini-jeva po 2 gld. 40 kr.; dobi Be pa tudi pri skladatelji samem v Knrlovci (Hrvatska) po 2 gld. 20 kr. (160—8)
«♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
♦ ♦
♦ TJnriotno (32—26) o
I zobe in zoliovja f
£ ustavlja po najnovejšem amerikanakem načinu *
:brez vsakih bolečin ter opravlja plombo vanja in * vse zobu« operacije ♦
♦ zobozdravnik A. Paichel, ♦
o        poleg Hradeckvjevega mostu, I. nadstropje. +
"V „Narodnej Tiskarni"
se dobiva:
Časnikarstvo . naši časniki.
Spisal * ' + Stat nominis umbra. Cena 70 kr., po pošti 5 kr. več.
VIZITNICE
priporoča
„NARODNA TISKARNA"
v LJubljani.
v Ljubljani, Židovske ulice,
prodajata
glace-rokovice za dame,
(lasini izdelek),
najboljše bazo in v največjej izberi,
samo
kr. par.
Tam so dobivajo tudi najfinejše glace-rokovlce ca gospode in dame in švedske usu jut«- rokovlce v vseh modnih barvah v vsakeršnej dolgosti točno po meri po najnižjih cenah. (199—4)
Velika izbor najnovejših kravat za gospode.
4
PiTOvarna t Senožečah
1 ima v zalogi
letošnjega izdelka v aodckib in botelijab. Priporoča se vsem dosedanjim prejemnikom  in  drugim gostilničarjem, ki žele slav. občinstvu postreči z zdravo pijačo. Postrežba je tnitančna in ceno.
►
Senožeče, pošta IF'ostojInsL.
► ► ►
►
(184—9)
X najvišje ;pxlz;:n.SLn-je-
t        Zlata kolajna Pariz 1878. — Zlata kolajna Amsterdam 1883. J ( 'iisiiu diplomis
J »adgrona 1877. — FUratenfeld 1878. — Oradeo 1880. — Tr»t 1882.
Kopališče Gleichenberg,
na Štajerskem. Jedno vozno uro od postaje Feldbach ogrske zapadne železnico.
Začetek sezije s 1. majem.
Alkalično-murijatične in železne-kisline, inhalacije smrečevja in razprSene vrelčeve slanice, veliki respiracijski aparat, jeklene, stndenine in kopeli snirekovih bocek, mrzla kopanja in hvdronntična zdravila, kozje mleko, eorko kravje mleko v posebno zato zgradjenej zdravilniei z mlekom. Podnebje: stanovitno in zmerno vlažno
toplo. Visočina nad morjem: 300 metrov. Stanovanja, mineralne vode in vozovi naročajo se pri vodstvu Glel«henb>er-
škili kopeli. (232 — 1)
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar.
V
1
Lastnina in tiak „Narodne Tiskarne".