^r ^ o /pf Gorenjski časnik od leta 1947 it^y predhodnik tfdnik gorentec leta !goo TOREK, Ô. SEPTEMBRA 2OO9 Leto LXU, §t. 71. cena 1,55 EUR. 10 HRK Odgovorna urednica: Marija VolČjak Časopis izhaja ob torxih 2k ob petkih naiclada: 22.000 IZVODOV w\vm/.c0ksniskic1as.si neurju očistili Petkovo neurje je na zgornjem Corenjskerr povzročilo precej škode, sprožene plazove pa so s cest že odstranili. Marjana Ahačič, Stojan zu so odpovedali sobotni ko- škodovala ceste» resno pa je Saje, Simon Šubic lesarski JuriS na VrSič), v Vra- ogrozila počitniško hišo in ....................................... tih in Podljubelju so cestarji most v Mojstrani. "Po neu- Kranjska Gora, Tržič • Naj- . odstraiiiii najkasneje nasled- radnih podaddh je rekordna več preglavic je povodenj pov- nji dan, zato so vse ceste vsaj 24-uma količina padavin zroćila v občinah Kranjska za silo že prevozne. Kakšni povzročila kar neka) težav Gora. TrřiČ in Bohinj, kjer je bodo ukrepi 7a trajno sanad- tiidi našim krajem, a je bila poškodovalo tudi več cest, si- jo, se bodo odločili, ko bodo akdja predvsem prostovolj* cer pa je meteorna voda poleg posebne komisije pregledale nih gasilskih druátev hitra in omenjenih obiin zalila tudi stanje na terenu, je pojasnil učinkovita, zato je bila škoda številne kleti v občinah Ra- Vido Jagodic iz Cesmega precej manjša, kot bi lahko dovljica, Jesenice in Žiiovni- podjetja Kranj. bila/' je povedal kranjsko- ca. Plazove v Soteski na cesti Zadnje hudo deževje gorski Župan Jure Žerjav, ki Bled-Bohinj, pod Erjavčevo kranjskogorski občini ni pri- je noč s petka na soboto pre-kočo na cesti iz Kranjske zaneslo. Voda je ruvala drev- Gore proti Vršiču (zaradi pla- je, poplavJa nekaj kleti in po- živel na terenu. Narasla voda je dot>esedno odrezala dovozno pot do počitniškega objekta v Mojstrani, ^ 8, stran zaradi spodjedanja brežine pa ježe resno ogrozila tudi bližnji most /po^o MaoinaAKjcf< Gradnja povezovalne ceste Povezovalna cesta, vredna 3,7 milijona evrov, naj bi bila za promet odprta septembra prihodnje leto. íasna paIADIN povezovalne ceste B31, ki je žanja gradbenih del, pri-...................................... med Kamničani znana kot hrankov pri nakupu zem- Kamnik - S podpisom po- Povezovalka B31, pri koncu. liišč, zaradi parcelacije in po- godbe med Občino Kamnik Vrednost investicije, ki bo sledično zmanjšanega odku- in skupino najugodnejših znatno razbremenila pro- pa zemljišč, pa se je vred- ponudnikov (izmed šestih met na območju Bakovnika nost investicije zmanišala za prijavljenih), ki jo sestavljajo in Duplice med Ljubljansko dobra 2,2 milijona evrov. radbena podjetja CPL SCT cesto in obvoznico, je bila Še "Po pridobitvi 440 tisoč in Vegrad, so večletne pri- lani ocenjena na dobrih šest evrov nepovratnih sredstev prave na gradnjo Lokalne milijonov evrov, zaradi zni- in prav toliko v prihodnjem letu, kolikor dobimo od ministrstva za lokalno samoupravo in* regionalni razvoj, ter pol milijona iz strukturnih skladov, se bo investicija zmanjšala še za približno milijona ivrov, potrřhne tri milijone pa smo že zagotovili iz namenskih komunalnih prispevkov, tako da iz izvirnega deU proračuna n« bomo dali niti evra," je pred podpisom pogodbe poudaril kamniški župan Tone Smo)-nikar. ^ 4. stran Župan Tone Smolnikar s predstavniki podjetij SCT, CPL in Vegrad LUIC Lmf4k* IJwivîaai UJLS Znanje je kot ihlo. Pridobite si ga m Ljudski univerzi Kranj f Izjemno visoka obrestna mera za depozite od 91 do 180 dni. www.Qbkrsi Gorenjska^ Banka Stare ulice Tržiča obnovili Občina Tržič je končala obnovo šestih ulic v starem jedru mesta. Naložba e bila vredna 1,33 milijona evrov. Stojan S au vredno naložbo, ki je po- tom. Ohranitev starega ....................................... membna za nadaljnje oživ- mestnega jedra je velika pri- Tržič • Lani in letos so v Trži- Ijanje mestnega jedra, je Ob- dobitev za Tržič. Tega se začu obnavljali ulicc v starem čina Tržič pridobila dobrih vedajo tudi lastniki nekate-mestnem jedru. Usnjarska, 942 tisoč evrov iz Evropske- rih stavb, ki so jih že obnovi-Čevljarska, Fiiiinska in Mu- ga sklada za regionalni raz- li. Našli smo kupca za stavbo zeiska ulica ter ulici 2a Mo- voj, sama pa je zagotovila nekdanjega Obrtnega pod- Senikom in Prehod sodobile 221.667 evrov. jetja; načrtujemo še prodajo novo podobo in uporabnost. "Občina je že dobila veči- prostorov ob tiskarni 2a Mo- V tem predelu so obnovili no denarja iz Evrope za ta šenikom. Zadovoijni smo, 545 metrov vodovoda in yyo projekt, ki so ga domačini da so pri obnovah dobili delo metrov kanalizacije. Uredili dobro sprejeli. Treh propa- tudi domačni," je izjavil žu- so tudi 10.670 kvadratnih dajočih stavb v tako imeno- pan Borut Sajovic pred pet- metrov prometnih površin z vanem tržiškem Darfurju ni kovim slovesnim odprtjem lavno razsvetljavo in drugo več in tudi makadama ne. obnovi j enih ulic v Tržiču. opremo ter 41 novih parki- Bistvene pridobitve, ki jih ni riŠČ. Za 1,33 milijona evrov videti, so pod novim asfal- ^ 4. stran 71 COREN)SKA « Opravičilo Bolnfc verjetno nedoživí prav p^os* to. di bi se mu opravičil zdravnik, de bi odkril svojo zmoto ali ii priznal, «ja je bil do bolnika i%epn'jaz9n. Še mar^) bi p'tčakovali. da bi se opravičil [avno. kot sc je pred kratkim zgcdito na Corenlskem. ENERCIjA SONCA Zelo različne višine podpore Pri novih napravah za pridobivanje električne ene^ije ii obnovljivih vifov lmd|o proizvajalci agotovljeno pod-poro petnajst let. O upravičenosti podpor odloća javna agencija za energ jo. izplačevanje pa poteka prek Centra za podpore. i EKONOMIJA I I i Upadanje števila I brspo$elnih j Ajusta je bilo na Gorenjskem 6544 ! brezposelnih, kar je 76 man) kot juli-vřndar oa kar osemdeset pa odstotkov več kot avgusta lani, ko ji je bilo "le" 36^9. Corenjska je po stopnji registrirane brezposelnost» Se vedno pod siovenskiT povprečjem. 17 ZADNJA Tržič gorenjska prestolnica ŠuStarska nedelja )e privabila vTržič toliko obiskovalcev, da so ga ta dan puwčali v pit-^iolnico Gorenjske. Na tržiSkih ulicah je bile več kot tristo so bite, kot se za iuštarsko nedeljo spodobi, dobro založene f z cbiitvijo. 24 VREME Dar\es, v sredo in čđrtek bo pretežno jasno. Zjutraj bo bhko po hjúinah me^. jutri: prOežnojasnû o H O O . . . Kn \ i 4 i » 17703509 2 POLITIK danka .zavrl @e-elas.si KRATKE NOVICE K ran) Thaler predlaga ukinitev ^z tudi za BiH Evropski poslanec Zoran Thalerje vložil predlog resolucije Evropskega parlamenta glede viznih režimov za drždve zahodnega Balkana. V njej je med drugim Evropsko komisijo pozval, da takoj predstavi časovni okvir, v katerem bo predlaga-la ukinitev vizumov tudi za državljanke in državljane BiH, vladi te države pa naj tudi tehnično in materialno pomaga, da bo hitreje izpolnila standarde. Thaler je prepričan, da bi EU s se- lektivnim ukinjanjem vizumov za balkanske drŽave (za Makedonijo, Srbijo in Črno goro, vendar brez BiH) lahko posredno povzročila še večji razmah kriminala in korupcije, ko bi ljudje želeli priti do "brezviznih" potnih listin. Obenem lahko taka napačna politika prispeva k razkosavanju BiH in destabilizaciji regije, ne pa k njeni integraciji v Evropo. D. Ž. Naklo Zemtjiiča v Naklem za gradnjo AC priključka Viada je na zadnji seji sprejela sklep» s katerim dovoljuje, da se zemljišča, ki so 2 uredbo o državnem lokacijskem načrtu za avtocestni priključek Naklo na odseku avtoceste [Podta-bor) Bistrica • Kranj zahod, opredeljena za gradnjo avtocestnega priključka Naklo na tem odseku, odpiiejo.od dosedanjih zemljiškoknjižnih vložkov. Lastninska pravica na treh parcelah na tem deiu pa se vpiše v korist Republike Slovenije. D. Ž. ^ÍLri arih izžrebanemu naročniku časopisa • Avtokarto prejme FRANČIŠKA KOBENTAR iz Podnarta HIŠA KULTURE CC Predstavitev knjige o vzgoji Vzgajajmo z ljubeznijo» pohvalo, spodbudo, iskanjem dobrega v otrocih in postavljanjem meja. V četrtek popoldne $e je v avli Gorenjskega glasa zbrala prijetna skupinica ljudi, ki jo je povezovalo isto zanimanje: vzgoja otrok. Dogodek so s prisotnostjo obogatili: pomočnica ravnateljice vrtca, nekaj mladih mamic, profesorica, obiska smo bili deležni celo iz Idrije in prav vsi so spregovorili o svojih izkušnjah, Avtorica knjige Zinka Ručigaj je izpostavila nekaj najpogostejših napak pri vzgoji, ki negativno vplivajo na otroke. Denimo: ni prav, da otroku, ki je storil nekaj narobe, rečemo, da je poreden, saj s tem označimo celega otroka, ne pa dejanja, ki ni bilo pravilno. Prav tako naj bi otroku vedno, kadar mu rečemo, da je priden, povedali, za* kaj menimo, da je priden. Kadar nam otrok nagaja, moramo najprej vprašati sebe, ali smo mu namenili dovolj pozornosti. Opomba iz publike je bila, da smo Slovenci znani kot "hladen" narod, saj se premalo objemamo in si premalokrat povemo, da se imamo radK Vzgojiteljica Mateja Smrekar pa Je dodala, da ne opaža, da bi bili otroci dar^danes bolj prob* lematični, da pa moramo znati z njimi sodelovati in tako pripeljati do želenega rezultata. Če vas zanima, kako je avtorica vzgojo primerjala z drevesom in več o stavku: "Ljubi me najbolj takrat, ko to najmanj zaslužim, ker to takrat najbolj potrebujem," si preberite v knjigi Otroško srce je zaklad. Na Gorenjskem glasu je na voljo za 14, 50 evra, D. K. Zinka Ručigaj (levo) rn Mateja Smrekar / foi»: rm» Doki Pravični do Udeležencem tradicionalnega srečanja borcev na kmetiji odprtih vrat na Puču je spregovori podpredsednik državnega zbora Miran Potrč. Danica Zavrl Zlebir za oblast, ga želijo razvred- ..............................................................................notiti in preobrniti zgodovin- Martlnj Vrh • Srečanje na ska dejstva z namenom, da 'uču, kjer so imele parti- bt opravičili ?voje sodelovan- zanske enote med vojno svoj je z okupatorjem. Takšna sedež in operativno območ- prizadevanja so organizirano je, je bilo .namenjeno prisotna, je dejal govornik, spominu na narodnoosvo- tudi ob prizadevanjih za bodibii in ustanovitev izenačitev zločinskih dejanj gorenjskih partizanskih fašizma, nacizma in komu- odredov pred 65 ieti. Organi- nizma. Ob tem je Potrč zatorji srečanja; Skupnost poudaril, da smo bili Sloven- borcev gorenjskih partizan- d z narodnoosvobodilnih bo- skih enot Kranj in odbori jem na strani zavezniških sil, Zveze borcev za vrednote leta 1948 pa smo se uprli NOB iz Škofje lx)ke, Jesenic, Stalinu in resoluciji Imform- janez Lušina Mali je položil venec k spominski plošči pri Kxanja, Radovljice in Tržiča, biroja, gojili drugačen vzorec kmetiji na Puču. / PewrcorwdKavžíí so kot slavnostnega govorni- socializma in nikoli bili v ka povabili poslanca Mirana vzhodnem vojaškem bloku, smo obsodili in obžalovali, bo dal sodelavcem okupator- Potrča, podpredsednika Zaradi okupatorjevega rav- g^d^j p^ skušamo z zakoni ' jev, je dejal Miran Potrč, stranke SD m podpredsedni- nanja na Slovenskem se je popraviti krivice, storjene po Na slovesnosti na Puču je ka državnega zbora. Dejal je. dvignil upor, je dejal Miran v^j^i. p^, zaJconu, ki ga bo borec Janez Lušina Mali da globoko spoštuje vse. ki Potrč, številnih žrtev pa so so se v težkih in negotovih krivi tudi domobranci, ki so prav danes obravnaval položil venec k spominski državni zbor, bodo status plošči, ki spominja na medvo- časih uprli okupatoqu brez se posUvilj na okupatcqevo i^tve dobili tudi otrod tistih, jne dogodke in na več de strahu za posledice. Vsi v stran. Bodimo pravični do 1q so jih pobili partizani ali setletij dmženja borcev po vo- naši državi pa nimajo naše preteklosti, je dejal zavezniki, prisUni mobi- jni, nastopili sopevdpe^kega spoštljivega odnosa do njih, govornik, in pri tem omenil Mx^ncï pa enake pravice, zbora Domel, harmonikarji saj narodnoosvobodilni boj tudi Žrtve protipravih rav- ^^^^ izgnanci. Nika Železniki in redtatorji iz enačijo z revoludjo in bojem nanj povojnih oblasti. Te Nobenih pravic pa zakon ne Železnikov in Davče. Marija Sitar iz Žirovnice: "Odobravam sprejetje zakonov, ki bodo izenačili otroke kot žrtve vojne. Tako kot partizanski otroci so trpeli tudi otroci na nasprotni strani, ki niso bili kriv! tega, kar so storili njihovi starši. >Jaj jim bodo pravice, ki jih sedaj pridobivajo, v tolažbo." Niko Sedaj iz Ško^e Loke: "Narodnoosvobodilnega boja ne gre povezovati s totalitarnimi režimi: ko je bila Slovenija napadena, $0 jo borci branili. Tisti, ki so so* detovali z okupatorjem, ne morejo Imeti enakih pravic kot borci. Prav pa je, da zakoni uredijo položaj drugih žrtev." i U êf^ Rr v Ivo Miklavčič iz Kranja: "Predlogov vojnih zakonov ne poznam dobro, danes sem vsebino slišal od slav- nostnega govornika. Zdi se mi prav, da država končno ureja to vprašanje, to bo pri* neslo velik napredek." ib O Drago Štefe iz Kranja: "Prav je> da se po večletnih prizadevanjih korektno uredi položaj žrtev vojne, da to ne bi še napr^ razdruževalo Slovencev. Treba prenehati je sovražiti in začeti živeti v evropskem duhu, po vred* notah, zaradi katerih je na« stala sedanja evropska skupnost." Srečali so se tudi župani Danica Zavrl Zle bi r ^la nedavnem renjskih upe muditi, tako da je skupnega dela kar precej." Deveto sre- čanje županov, ki so se ga udeležili tudi Tone Anton Smolnikar iz Kamnika, je dejal Peme. DodaJ je še, da projektih. Sedaj so v ospre- Franc Čebulj iz Cerkelj, Mi- obdna iz svojega proračuna djuokoijsketeme, kinasnaj- hael Prevc iz Železnikov, prispeva tiidi denar za delo- bolj obremenjujejo, zagotav« Miro Koželj iz Šeniurja, Ivan vanje upokojenskih društev. Ijanje zdrave pitne vode, pa štular iz Naklega, podžupan jencev v Predosljah so se sta- Ob srečanju gorenjskih žu- tudi kultura, šport in izobra* Boris Bregant z Jesenic in ne- rejši generaciji pridružili panov pa je dejal: "Tudi čez ževanje. Želja je veliko, na vo- kateri svetniki {na sliki), pa je tudi nekateri gorenjski župa- leto se srečujemo na delo- Ijo je nekaj evropskih sred- bilo namenjeno prijetnejšim ni Tudi njihovo druženje ob vnih sestankih o skupnih stev, ki bi jih bilo škoda za- neformalnim temam, upokojenskem srečanju postaja tradidonalno, saj je bilo že deveto po vrsti. Upokojen« cem je med drgimi spregovoril tudi kranjsld župan Da- miiari Pem«. ki i« deiaL da v mestni občini živi 15 tisoč ljudi, starejših od 35 let. Med načrti, povezanimi s to gene-radjo, je tudi gradnja domov za starejše, saj prostora v sedanjih primanjkuje. V prostorskih načrtih 2a riaselje Mlaka je predvidena tudi eradnia doma za starostnike. I i f GOREN|SKI GLAS torek, 8. septembra 2000 GORENJSKA « 3 SO Na medenem dnevu v Žirovnici so praznovali 90 let čebelarskega društva Antona Janše Breznica. Mariana Ahačić Breznica • "ČebeJarjenje predstavlja eno zelo po-membnih samostojnih kmetijskih panog, česar se na ministrstvu dobro zavedamo/' je na nedeljski slovesnosti ob 90-letnid Čebelarskega dniá • tva A. Janša Breznica, ki so jo organizirali v okviru prireditve Medeni dnevi v Žirovnici, poudaril minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Milan Po^ôiik in dcdal. da se "s čopičem slabo oprašuje zato je podpora sioven- š skemu čebelarstvu ena od | prednostnih nalog ministrstva. Kot je poudaril v nedeljskem nagovoru Čebelarjem, ministrstvo letos namenja 1,8 "i I A y M 'K',. Vi- -'-^r. • vN Rhivîli zhomik, ki opisuje desetletja njegovega delovanja In so ga naslovili Kranjska sivka nas združuje. Čebelar« sko združenje Slovenije je predsedniki brezniških če« belarjev Francu Pfajfatju podelilo priznanje 1. reda, Čebelarska zveza Gorenjske pa je Janku Sebastijanu Stušku, županu občine Radovljica, za prizadevanja pri gradnji Čebelarskega centra v Lescah podelilo naziv naj župana 2008. Stušek se je ob tem še posebej razveselil podarjenega panja, saj so bile v čebel* njaku ob osnovni šoli v Lescah, ki je bil pred nedavnim v nepojasnjenih okoliščinah požgan, tudi njegove čebele. Na Březnici se je v nedeljo udeležilo dvajset ekip iz vse Priznanje gorenjskih čebe-milijona evrov za ukrepe v če- zbralo lepo Število slovenskih Slovenije. Skupni pokal je še] larjev je prejel tudi Drago belarstvu, med najpomemb- Čebelarjev; prireditev so pri- v roke ekipi Čebelarskega Kotnik, predsednik Čebelar- Čebelarskih tger se je udeležilo 20 ekip iz vse Slovenije. nejša letošnja dosežka pa uvr- čeli s sejmom čebeljih izdel- dniátva Preddvor. skega društva Bohinj, druš Sča bistveno manjSe število kov in pridelkov ter domače Osrednja slovesnost je bila tvena priznanja pa so prejeli: pomorov čebel kot lani ter nedavno zaščito geografske znamke S lovenski med. hrane in obrti, nadaljevali pa namenjena praznovanju 90- Anton Špendov, Stanko Noč, s čebelarskimi veselo- letnice domačega čebelarske- Janez Tičar, Boštjan Noč ter zabavnimi igrami, ki se jih je ga društva, na kateri so pred- Občina Žirovnica. Telovadci ne bodo več mokri Nova streha na telovadnici Osnovne šole Koroška Bela je odlično prestala prvo deževno preizkušnjo. Urša Ppternel Koroška Bela • Telovadnica pri Osnovni Šoli Koroška Bela je prek poletja dobila težko pričakovano novo streho. Zadnja leta so ob vsakem deževju na tla telovadnice morali pod stavljali vedra in krpe, da so "lovili" vodo. "V telovadnici je nenehno zamakalo, ob vsakem dežju so bila tla mokra, uničeval se je tudi parket in Šolsko delo v telovadnici je bilo močno oteženo. Na Občini Jesenice so nam Odprtja se je udeležil tudi legendarni telovadec in nec osemdesetih let, pred desetimi leti so prvič me* njali streho, zaradi slabe kakovosti opravljenih del pa so jo zdaj morali zamenjati še drugič. Na šoli upajo, da bo sedanja kritina zdržala dalj časa. Kot smo izvedeli na Občini Jesenice, ki je financirala obnovo strehe, so dela stala dobrih sedemdeset tisoč evrov. Za- ključek del so združili s praznovanjem krajevnega praznika Krajevne skupnosti Slovenski Javorník-Koroška Bela, ki je potekalo ktos spomladi končno pri- »«'"Pjoni'' C^ "jem ravnateljica psnovn« áole ^^^^^ p^jp^^. ^luhnili in zagotovili denar ^upan, predsednica krajevne za novo streho. Dela so potekala prek počitnic» novo šolsko leto smo pričakali z novo streho in ugotavlja- skupnosti Maja Otov^č in župan Tomaž Tom Mencinger. prvo deževno preizkušnjo • tla tťluvadiiice su ustala vili so različne prireditve, med drugim so na šoli odprli tudi stalno razstavo o Ijica Osnovne Šole Koroška olimpijcih z območja Koro- Bela Sandd Zupan. Telo- Ške Bele in Slovenskega Ja- mo, da ie odlično prestala suha," je povedala ravnate- vadnica je bila zgrajena ko- vomika. Spodnje Cor;e Nova igrala za najmlajše šolarje Učenci prve triade devetletke na osnovni šoli Gorje se od petka lahko med odmori in po pouku igrajo na novem, prav njim namenjenem igrišču. Približno petsto kvadratnih metrov veliko travnato »grišče tik ob Šoli, ki je opremljeno igrali in ograjeno, jin^ bo olajšalo prehod v šolo. Z veseljem pa jih bodo uporabljali tudi mlajši otroci, saj OŠ Gorje letos gosti tudi dva oddelka vrtca. "O tem igrišču smo na šoli razmišljali že zelo dolgo, vse od uvedbe devetletke naprej," pojasnjuje ravnatelj osnovne šole v Gorjah Milan Rejc, zato smo posebej veseli, da )e občina Gorje lani v proračunu vendarle zagotovila sredstva zanje. Prepričan sem, da ga bodo otroci z veseljem uporabljali.'' Občina Gorje je za ureditev Cim več prijetnih in razigranih uric na novem igrišču ob igrišča namenila približno deset tisoč evrcv. M. A. šoli je šolarjem zaželel tudi župan Gorij Peter Torkar. Opravičilo oinik verjetno ne doživi zdravniške obravnave gospe prav pogosto, da bi se Ue v tamkajšnji dežurni ^uzmu opravičil zdravnik, bi Za to nisc porabili mesecev če bi odkril svojo zmoto ali si in naSi kupa izgovorov. Gene- pnzwú, daje bil do Mnika ne- ralni direktor Direktorata za prijazen. Še manj bi pričako- zdravsti^no varstw na minis- vali, da bi se zdmmik opravičil řrstfu za zdravje janež Rem- javno, saj tega v Sloveniji dosl^' škar, dr. med., je že pred časom msmo bUi vajeni. Prošnji teden v intervjuju za Gorenjski giûs pa smo prejeli opravičilo vod- povedal, da bodo morale slo-stva Zdravstvenega doma venske zdravstvene ustanove Kranj, pod katerega je podpisa- nevarne incidentne dogodke dona direktorica Lili Gantar siedneje registrirati in o njih po-Žura, dr. med., in smoga ol^'a- rcčati. "Nezaradi kaznovanja, vili v petkovi Številki Gorenjske- ampak zato, da se bodo znotraj ga glasa. Gospe Lei. ki je v na* sistema ugoiíívljale in arxdizi-Šem časopisu pred nekaj tedni rde napake, da bo delo bolj var- opisala svojo slabo izkušnjo no, "je poudaril Remškar zdravnico v dežurni ambulanti Če izvzamem nergače med (neprijaznost, nezainteresira- bolniki, bi od zdravstvenega nost za diagnostično obravna- osebja čisto po Človeški plati vo),je vodstvo kranjskega doma vedno pričakovali pravšnjo odgovorilo, dc so njeno pritožbo mero prijaznosti. Bolnik v svoji obravnavali koi upraviáno in ranljivosti in nemoči, ko jyoišče so seji tudi iskreno opravičili. Ta pri mer kaže. da se pritožbe bolnikov lahko tudi hitro re- medicinsko pomoč, res ne more biti kos Se neprijaznosti, neV' ljudnosti, osornosti. Zdravstve- šit jyo in Še najmanj, da se jih ni dom Kranj se je, vsaj kar se poskuša Čim hitreje pozabiti in mene tiče, v Leinem primeru psmesti pod preprogo. Samo odzval strokovno in hitro. Po dobra dva tedna so v kranjskem Človeško in ne po bogovsko. In zdravstvenem domu potrebova- ravno prav prijaz no, da je h ilo li. da so raziskali okoliščine Čutiti, do, je opraviiÚo iskreno. Ljubljana Višje jamstvo za bančne vloge po letu 2010 Vlada je na nedavni seji potrdila spremembe zakona o bančništvu, s katerimi bodo znesek zajamčene vloge v bankah in hranilnicah po letu 2010 zvišali z 22 na 30 tisoč evrov. 0031. decembra 2010 velja neomejeno jamstvo, ki ga je država sprejela (ani ob začetku finančne krize. C. Z. Gorenjski Glas ODCOVORNA UREDNICA Marica Volčdk NAMESTNIKA OCXX>VCRNE UREDNICE Cveto Zaptotnjk. Da nka Zavrt ŽIrisir UREDNiJr/O NOVI NAR) I-U REDNI KI: Bogataj, Alenka Brun. IgorKdvčtč. Suzdna P. Kovaač, Pe&mel, Mateja Rant. Stojan Saje, Vilma Stíncvník. Simon Šublc. Cveto Zaptotnik, Danica Zavrl Žl«blr, Stefan Za/gi; stalni sodelčvci; Marjana AhaÔC Maja BertorKeJ), Ma^až GregoriČ, Ana Hartn^n, jože KoŠnjek, Milena Mildavóč. Miha Naglič. jasna Paiadn, Marjeta Smolnikar, Ana Vok^ OBUKOŠE A ZASNOVA lerrej Strita r, I bvaritríta r d. 0.0. TEHNIČNI UREDNIK Grega Flajnik FOTOGRAFIJA Tina Dokt, Gorazd Kavčič LhKTORICA Marjeta Vozlič v VOD) A OCLASNECATtóENJA Mateja Žvižaj COftENjSKI CLAS (ISSN j« r«gistrlnnd blsgovna in stc^ntv«r>« znamka poó il. 9777^1 pri Uridu RS za intdeirtualno lastnino Ustan^vitel) in izdajatef^i Corentsti gfas, do.o., Kranj / Direktorica: Marija Vokjak / Naslov: âleiw«isoY4 cesta 4,4000 Krarj J Te(.: cu/20) 42 00» f»: 04/201421}, e-mail: Infe^g^gUs &*>; rnali ogfasi n osmrtnic«: tei : 04/201 42 47 / Oťlovnr iu: od pen«del(b do četrtka c9prekir\j«no od S, co 19. ure« petek od 8 do ure, sobote, nedelje in praznit« rapno. / Cora.^jskf glas je poludnlk, izhaja ob torkih In prtkih, v nakfadf 22.000 izvodov / Redne pi1lo|e: Moja Corei^^ka, Letopis Cor«njska (»nkrit (etno) m ^et lokalnih pnlos /Ttsic Oruct Carinthia GmbH & CoKC. Si VeSt/Cfan (St. Vid na CImi), Avstrija l Naročnina, tel.: 04/20142 41 / Cena izvoda: >,35 EURJetna na-fftčn«na \4Qao EUR; pla^ikt Im»)« 10 % popusta, pelletn) 20% fw^pucta, Irtni 95% pĎpusta; v cene i« vračunan DOV po stopnji 8,5 Š; naročnina se ^pofteva od tekače Slevil-k« časopisa do p&n«ga prtkiica, ki velja od začetka naslednjega obračunskega obdobja / Oglasrte storitve: p« ceniku, oglasno irlen/e: te.. 04/ zoi 42 4 GORENJSKA Gradnja povezovalne ceste ^ stran Cesta bo dolga $20 metrov, Eden bolj odmevnih ele- Projekt gradnje povezo« mentov omenjene mvestid- valke med obvodno in Ljub- je bo prav gotovo t. i. Future Ijansko cesto vključuje grad- Bridge (Most za prihodnjo dveh križišč na priključ* nost), izvedbo katerega je nih cestah in dveh v obstoje- občina iagotovila pred tre- či in novi poslovni coni, mi leti s podpisom medna- gradnjo treh premostitve- rodne konzorcijske pogod- nili objektov, gradnjo oboje- bc, ki je del raziskovalnega stranskega hodnika za pei- projekta. Gre za most iz karee in kolesarske steze, ure- bonskih vlaken, ki bo prvi dite v odvodnjavanja in pre- tovrstni na območju Sred» stavitev komunalnih vodov. nie in Vzhodne Evrope. Stare ulice Tržiča obnovili 4 stran V imenu izvajaicev se je Iztok Toneiec iz Cestnega v mrazu in vročini postregli delavcem s pijačo. V Tržiču se je ta teden začela še ena velika naložba. podjetja Kranj zahvalil do- Na vrsti je obnova komu- mačinom za potrpežljivost nalnih napeljav na Trgu med zamudnimi deli. Kot svobode, v ulid Balos in na je ugotovil Sebastijan Zu- delu Koroške ceste. Promet pane iz Komunale Tržič, so je zaprt od mostu čez Trii- stanovalci pokazali svofo hvaležnost tudi tako, da so ško Bistrico do kemične čistilnice na trgu. r KRATXE NOVICE Cerkue Državni denar za krozišče Ko so na zadnji seji občinskega sveta govorili o rebalansu letoSnjega proračuna, je župan Franc Čebulj med največjimi spremembami omenil dejstvo, da )e država sedaj zagotovila denar za gradnjo krožišča na Spodnjem Brniku. Dela, ki že nekaj časa potekajo na odseku ceste Vopcvije-Spodnji Brnik, se bodo lahko nadaljevala. Novost je tudi vlaganje v dodaten oddelek vrtca v Zalogu, kt naj bi bil po županovih zagotovilih odprt v dveh mesecih. V občini je namreč 56 otrok ostalo brez varstva. Med povečanimi proračunskimi postavkami so tudi nakupi zemljišč, in sicer na relaciji Crad- Ravne-jezerca in Ravne-Stiška vas. Odmerjena so bila že pred desetletjem, sedaj pa jih odkupujejo, da dokončno uredijo lastništvo. Občina pa želí uveljaviti tudi predkupno pravico na lokaciji ob Petrovčevi hiši, saj bodo potrebovali dodsten prostor v središču Cerkelj za parkirišča. Na zemljiščih, kjer se gradi komunalna infrastruktura (Veleso- vo) in kjer gre za prestavitev glavne ceste Kranj-Moste (Cerklje), pa so svetniki tokrat s sklepom eriajst parcel izvzeii iz javnega dobra. D. 2. Študerítje pozor! Igralr^iško-za^aviščni cenrer Korona v Kranjski Gori vas vabi« da se preizkusile na enem otí spodnjih delovnih mest: CROUPIER NA IGRALNIH MIZAH BLAGAJNKVtGRALNiCI VAL£ So FER PARKimSC fiřCEPTOR MANiPULANT ^A IGPALNIH AVTOMATIH Ponujamo zanimivo delo in fleksibilen delovni urnik Sprejmite îzz v! 1 Udeležite se informa ti v nega sestanka. ) ob 18. url na recepciji hotela Koronam kratkim življenjepisom najkasneje do l na s lov: melita.cerar^hit.si. ! : n. 9. 2009 šljite prijavo s . 2009 na hit un verse of fun Živahno na Langusovih dnevih V Kamni Gorici so pretekli konec tedna pripravili že devete Langusove dneve zapored. MAÍ^JANA AHAĆIČ A « h stvom slikarja Matjaža Amo- la ter lonćaija Urbana Magu- Kamna Gorica - Prireditev, s šarja. Ma prireditvi, na kateri katero praznujejo krajevni so se predstavili tudi številni praznik, so tudi letos v sode- dotnaći pevd, so odprli raz- iovanju s krajevno skupnost- stavo nastalih del • na ogJed jo organizirala Številna do- bo Še do prihodnje sobote, mača društva, zato ni na- predsednik krajevne skup- klju^fp, da je bila dvorana nosti Jože Skalar pa je pode- doma krajanov v soboto ko- lil priznanja zaslužnim kra- majda dovolj velika za vse» ki janom. Tokrat so jih dobili: so prišli na osrednjo kultur- športnik Branko Kržišnik, no prireditev. Sicer pa so le- ki že desetletja skrbi za ŽiČ- tošnje Langusove dneve za- nico in smučišče v Kamni Čeli gasilci z meddruštveno Gorici, gasilec Oto PotoČ- vajo in družabnimi igrami nik, katerega življenjsko |ože Skalar, predsednik sveta KS Kamna Gorica, z enim od vseh društev h Lipniške delo je tudi projekt gradnje nagrajencev, Brankom Kržišnikom doline. V soboto pa se je na žarnega in opornega zidu slikarski koloniji zbralo kar na domačem pokopališču, bil pri organizaciji nedav- nedeljo, ko bo v domu kra- 2isljkarjcv, ki so lokial upo- let Bojan Pogačnik, ne» nega praznovanja uo-let- janov v organizaciji La casa dabljali skrite kotičke Kranj- utrudni voditelj in organi» nice domačega gasilskega de Kamna predstavitev ske Gore. Tudi najmlajši so zator prireditev v Kamni društva. Langusovi dnevi se doma za otroke Guadalupe ustvarjali, tokrat pod vod- Gorici • posebej aktiven je bodo zaključili prihodnjo v Paragvaju. spomin bazoviškim junakom Suzana P. Kovačič ljenja, ker so prepričano verjeli v svobodo, mir, bratstvo Kranj • V Prešernovem gaju in enakopravnost," je pove- je bila v petek spominska sbvnostni govornik živ slovesnost ob 79. obletnici pan občine Doberdob Paolo smrti bazo viških junakov, na Vizintin. Kranjski Župan katere se vsako leto sporni- Damijan Peme je poudaril: njamoobtempivemprotifa- To, da je od poboja, ki je Šističnem spomeniku na simboliziral zatiranje narod- svetu, ki so ga postavili leta ne identitete, minilo že sko- 1930. "S prvim tržaškim procesom se je fašistična ob- raj osem desetletij, ne pomeni, da nam je idejo o večvred- o s C last nadejala, da bi za vselej nosti in preganjanju dru* 2 stria ilegalno narodno revo gačnii uspelo izkoreniniti, ludonamo gibanje, v resnid Meja med skrbjo za ohranja- " pa je bil učinek ravno na- nje naroda in politično prak- S slovesnosti ob spomeniku Bazoviškim žrtvam sproten. Bazoviški junaki so totalnega režima lahko Ferdo Bidovec, Franjo Maru- postane zelo tanka. Prepri- gubne tazsežnosti ima zati- lne usmerjenosti, zato, ker je šič, Zvonimir MQoš in Alojz čan sem, da je izkuánja dru- ranje ljudi zaradi njihove na- tujec, in zaradi podobnih no- Valendč se niso uklonili in ge svetovne vojne povsem rodnosti, vere, barve kože, vodobnih strahov pred dru- so žrtvovali lastna mlada živ- dovolj, da vemo, kako po- politiáie opredeljenosti, spo- gačnostjo." V Vodicah praznujejo Jasna Paladin občine bo postal Ludvik De-hevc, ki mn občina priznava velike zasluge na področju ohranjanja kulturne dediščine in razvoja občine. osrednja proslava s podelitvi- piknik prostoru na Skaručni Občinski priznanji prejme- ....................................... jo priznanj pa bo v soboto, praznovali tudi mednarodni jo člani Tenis kluba Kubu Vodice • V občini Vodice pri- 12. septembra, ob 19. uri v dan starejših, 4. oktober. Ste- in Smučarskega društva pravljajo v naslednjih tednih kulturnem domu. Občina vilne, predvsem športne pri- Strahovica, priznanje župa- vrsto prireditev, posvečenih prihodnji petek na Kopitarje- reditve v teh dneh organizi- na pa Franc Stanonik za iz- občinskemu prazniku, ki ga vem trgu pripravlja tradidc^ rajo tudi različna vodiška redno in strokomo podpo» praznujejo 9. septembra, fu- nalni koncert za mlade, dan društva. Župan Brane Pod- tri bo župan Brane Podbor- za tem pa šc vcsclico, na boršck bo na osrednji slovcs- ro pri razvoju občine Vodice in Sefik Husič za odlič- šek na dobrodelni prireditvi prav poseben nadn - z gosti nosti podelil tri priznanja no sodelovanje z občino v dvorani kulturnega doma iz prijateljske srbske občine Občine Vodice in dve župa- Vodice pri gradnji komu- sprejel vse sodelavce občine, Kanjiža, pa bodo letos na novi priznanji. Častni občan nalne infrastrukture. GRADBENA MEHANIZACIJA, VRTANJE IN REZANJE ŽELEZOBETONA JAGODIC TEL: 01 832 31 96, FAX: 01 832 33 07 www.gm-jagodic.sl KMETBSKA ZADRUGA MEDVODE PRODAJNI CE]MTER VODICE Kamniška 8, tel.: 01/8324-011, 031/810-385 Ik GORENJSKA 5 v Skofjeločani Maasmechelnu Lťtu^ mineva deset let od pobratenja mest Maasmechelen in Škofja Loka. Minuli konec tedna sta župana pobratenih mest znova podpisala listino o pobratenju. icristima dielilovlć v Maasmechelnu, mestu z okoli 35 tisoč prebivalci, je bilo minuli konec tedna pestro. Mesto so namreč obiskali predstavniki različnih Škofjeloških društev in organizacij. Med njimi sd se v Maasmechelen odpeljali Mestni pihalni orkester âkofîâ Loka, Folklorna pir^ Skofja Loka, Otroci rit- t [/ o mov, lokostre d in strelci ter x filatelisti. Predstavnica Lo- g s T: Mestni pihalni orkester Skofja Loka je navduši gostitelje. škega muzeja in predstavni- | ki občine 2 županom Igorjem Drakslerjem na čelu so se celotni odpravi pridružili nekaj dni kasneje. S svojim , repertoarjem so se že prvi čanja, višek obiska pa je Všeč mi je hrana, še posebej poseben vseslovenski dan, dan gostovanja predstavili predstavljala uradna zabava, pa pijača, morda kakšne bo- na katerem so se zabavali glasbeniki Mestnega pihal- na kateri sta župana Skofja rovničke." Tudi Škofjeloški Ločani in domačini, ni pa nega orkestra, ki so navduši- Loka Igor Draksler in Maas- župan je ob slavnostnem manjkalo tudi Slovencev, ki li upokojence tamkajšnjega mechelna Georges Lenssen podpisu listine o pobratenju živijo v Belgiji, pa je poskr- doma ostarelih. Po številnih obnovila listino o pobratenju St. Maasmechelnski žu- namenil nekaj besed obis- belo Slovensko pevsko in kovalcem. "V Sloveniji smo kulturno društvo Slomšek, ogledih, ki jih je pripravila me maasmechelnska Komisija pan rîi skrival navdušenja zapečkarji, zato smo toliko ki je za domačine in sloven* za pobratenje, so sledili še nad Slovenijo."Slovenija mi bolj veseli, kadar smo po- sko delegaci)o pripravilo razni nastopi, ogledi in sre- je všeč, ker so prijazni ljudje- vabljeni v tujino." Za prav piknik. Na leto okoli sedemsto intervencij Kranjski gasilci so praznovali I3oletnico organiziranega gasilstva in 5oletnico ustanovitve poklicne enote. Brigita Bbnedik kretaj Ministrstva za obram- nejšimi pa so PGD Primsko» da imajo v zadnjem Času ve» ...................................... bo, Miran Bogataj, poveljnik vo, Bitnje in Žabnica. "Gasil- liko dela tudi z odpravo po» Kranj • "V petdesetih letih se Civilne zaščite RS, župan ci pomagamo komurkoli, slend I. in 2. septembra so- ^ ^^ ^opomico. ZahU- OČeni s totalnim prometnim «sWnovite^ lokalnega kaosom. Varnostna in legi- preuentiw in vzgojo stičnega prometnega načrta " P''"'"«"' ^ za ne.posredno okolico šole ^^v m pnstoj- med počitnicami pač nihče ni ustanov iz LipniSke doli- naredil (npr. pristojno vod- dopoMtev in stm šole in obline, policija. predstavitev načrta varnih k>l- redarstvo. KS-L.). Kaj nam pon z zapisnikom zadnje tematske obravnave. Občina naj takoj uredi meje neposrednega okoliša OŠ v Lipnici. Dolgoletni izgowr Sok, da ski prometni red onkraj poto-ka ni njen prohkm, ne zd-ži 'ukrepali bomo, ko se bo zgo- ^«J dila nesreča, prej se pač ne ""'fe'»"'"«' prelaganje odp- vornosti m nezmožnost celo- k * pomagajo nagcvon minisin- ce Kresaloue in ministra Luk- preventivca ' Bojana Žlendra ter občinskih govorcev, če v konkretnih problemih ravnajo po načelu da' i!?). Žugajo z merjenjem hitrosti: smešno, v Upnici ^^^Problema. proraet četrt ure pred začet kom pouka praktično stoji. Uredi naj sc parkirišče in avtobusno postajališče, npr. s Na nepreglednem cestnem ^^ýf^^íranjem hoste za van ovinku • križišču, so s promet dalsio onečedeno avtobusno nim znakom zaprli dostop do P^'^J" Sok. Med 8. in S.zoje za io- P"' voz predvideno, a je ntobsU>je- & ■paAirišč^' nabito z osebni- t^Porabnemu dovoljenju. Z mi avtomobili, saj smo starši situacijo bomo prvošolčke dolžni pripeljati k pouku, Šolski in redni avtobusi brezupno iščejo B US-posta- seznanili obe ministrstvi in občino. Fod Crlv: prui^ v^i 'odgovor- jam. saj ni označene. Avto- so si z nevamm promet- hus iz smeri Kamne Gorice - P'^'^ ^ ^'P" učence zloži ka, na cesto (I?). javni ukor; Med opisano zmedo se prebija- Pr^^^topili celo čno jo še Učena ■ pešci in koksaijï "dgo^^rnosti zaradi iz bližnjih hiš oz. vasi. Članov ^grotanja naš,h otrok. Bog- J t • f f * i t 7 civilne zaščite, sasilcev in dru nedítj, da bi se po njih 'zeie gih prostovoljcev ali redarjev ' na prehodu čez regionalru) cesto vLipnici ni biloijihje sploh kdo organizirai in pooblastil? udeleženci v prometu. Starši iz Upniške doline bomo s ciljem preprečitve pro- 'Dežurni'policist statira in pravi: "Storite vendar kaj!" Ker nima pooblastil (?), bomo ukrepali starši, seveda s konstruktivnim pritiskom na zgoraj naštete pristojne. Oblikovali bomo zahtevo za takojšnjo odpravo promet- nepcpustljm na celotni 'šolski' trasi od Lancovega do Pod narta. Slwko Mežix, oče ovtH šOLAkjtv, Kko^a GG mali oglasi 04/201 42 47,€-pû§ta:mâliogl»i@g-gld$.$i www.ûoreniskiDlâs.si Čepa, soteska pod Ljubeljem Jože KoJn)ek se na ievi odcepi cesta proti ....................................... S loven j emu Plajberku in Hudourni Ljubeljski po- Podnu/Boder.tal pod Vrtačo. tok, ali Ljubeljska Borovnica, V sotesko Čepo je mogoče je na koroški strani Ljubelja vstopiti na ve^ krajih: pn gona poti k reki Dravi izklesal Stilni Nemški Peter/Deu- skozi skalovje čudovito sko- tscher Peter» v Podnu/Bo- raj dva kilometra dolgo sote- dentalu ali pri glavnem vhodu nad Podi j ubel i cm/UII Ici • loibl z značilnim mostičkom sko Čepo ali Sum/Tsche- paschlucht, Id je postala na- ravna znamenitost in turi- nad glavno cesto in velikim stična atrakcija Koroške. Po parkiriščem. Med okrog sto njej je speljana ne preveč za- tisoč obiskovalci na leto, kar htevna. určena in vama pot, uvršča sotesko med deset tudi preko Hudičevega mo- najbolj obiskanih turističnih stu in slapa Sopot/Tschau- posebnosti na Koroškem, je kofall tik pod Sopotnico ali vedno več Slovencev. S spo- Malim Ljubeljem» kjer se za- razumevanjem v slovenščini čne glavna cesta spuščati med obiskom soteske ni proti Dravski dolini in kjer težav. «f: FERLACH/BOROVLJE cbd iMíilŘ^ Nrir^^ri S %vc)ie rt^jlepse slmm SOI KSKA ( I:P.\ TSC II[:IM»ASC ilLlCIl I uU*'^ I I r*i. ri« I I !r I iP !• rl n. 1 PusKarspi in lovski nuj/oj .S< lll-OSS I KKÍ.AÍ 11 O^ltMl r.i ^ s ♦ schl'chî ř I. ^ I ' 1 I • I .i Ita |.| 4 I il.i M ^ • • I Kl' • . I ' III I I . • I k I .M • ^ I t • • 1.1 ^ .. ............. .ř . I. '.I I • ^ A II ..MM • • . • ' II • r/ Í ^ r 1 if i • «il ilk t» i I I I 1i • b v Ik* . ' I .1 I I I ,1 I,» V- U i^ill I I I II I I i I r I ♦i ^ É i| « I I I n. I u. I /i : . s I ř T I .1 «I Infoî +43-4227-4950 / www.ferlach.at 6 :::: t:: • •• • ém ••••• » maja .berto nulj(S>g'Zicts.si Sedemsto triatloncev na Bledu v soboto so nd Bledu praznovali petindvajset let triatlona v Sloveniji- In prav ob obletnici so organizatorji iz vrst TK Tri-sport Kamnik zabeležili nov rekord po številu udeležencev. Na startu na raztičnih razdaljah jih je bilo kar sedemsto iz trinajstih držav. Vrhunca sta bili tekmi za evropski mladinski pokal in olimpijski triatlon za državno prvenstvo. Zrna» govaka Carmin triatlona 8led in nova državna prvaka sta postala Mateja Simk (TK Trisport Kamnik, na sliki) in David Pleše (TK Ljubljana). Na evropskem mladinskem pokalu pa sta prvi mesti osvojila Vid Pucel) (TK Inles Riko Ribnica) in Nemka Anika V&ssing. Posebna priznanja so prejeli tudi udeleženci prvega triatlona v Sloveniji leta 19B4, ki so se po petindvajsetih letih spet pognali v Blejsko jezero. Takšnih ]e bilo osem: Miro Kregar, Matjaž Stibetj, Bojan Knap, Rudi Škapin, Oamian Brajnik, Marko Tomazin» Matjaž Čampa in Srečko j uhdrl Visok poraz nogometašic Velesovega Nastope vi. slovenski žensM nogometni li^ so začele tudi no-gometašice Velesovega, ki so v 2, krogu doma kar z o : 8 izgubile z ekipo iz Slovenj Cradca. Tekme 4. kroga pa so odigrali nogometaši v 3. SNL - Zahod. Rezultati: Roltek Dob : Zagorje 4 : o, Sava Kranj : jezero Medvode i : 1, Adrta : Tolmin 3 : o, Kamnik : Jadran Dekani 2 : o, AH Mas Tech : Kranj 3 : o» Brda : Sobec Lesce2 :o in KalcerVodoterm: Krka 4 : i. Vi. gorenjski nogometni ligi so odigrali tekme 2. kroga. Rezultati: Alpina Žiri : Kondor 2 : o, Velesovo : Hrastje 4 : o, Niko Železniki : Bled Hirter 4 : o, MimovfSte«) jeseni« : Bohinj 2 : 3 in Naklo • Kiub zmagovalcev : Visoke 1 : i. Rezultati 2. kroga 2. gorenjske n^ometne lige pa $0: Trboje : Čirče 3 : o, Preddvor : DLN 5 : 4, Bitnje : Britof o : o in Podbrezje : Ločan i : o. M. B. Kranju 75 naslov druge lige V Novi Gorici so odigrali državno člansko vaterpolsko prvenstvo v II. ligi. V konkurenci štirih ekip so največ pokazali vaterpolisti Kranja 75, ki so v svojem moštvu imeli s 17 zadetki na (reh tekmah tudi najboljšega strelca Elvirja Gečiča. Kranj 75 v postavi Naglič, Podjed, Zupanič, Pančur, Rebolj, Maren, Bečič, Čadež, Vončina, Košir, Sever in Pičulin so premagali vse tri nasprotnilce in zasluzeno osvojili prvo mesto. j. M. športno društvo Gorenjski g!as vabi na 3. tek Gorenjskega glasa Finalna tekma Gorenjskega pokala v rekreativnih tekih in pokala mladih Dobimo se v Preddvoru v nedeljo» 27. septembra, ob 10. uri pred Oi Matija Valjavca. Dolžina proge Zd ženske in moiie je 11.040 n'etfov, 23 otroke in rnbdinceod 550do 1650 metrov. Prijave sprejemamo radan tekmovanja od S. do 9.4$ v bližini starta. Vábljřm vsi r>avijači In ljubitelji gltsdf Info: janež Perlic, 051/$6i ali jane2.ferjic(^grrail.com I WWW .gorenjskiglas.si vse mladince Vesna Fabian in Janez Marič sta zmagovalca mednarodnega tekmovanja na tekaških rolkah v Tržiiu. Maja Bertoncelí Lom • ' Od starta sem šla svoj tempo, pogledala nazaj in nikjer nikogar. Vedela sem, da nisem začek prehitro, in zato nadaljevala tekmo s časom. Veseli me, da sera šla cel vzpon konstantno, kar je dokaz, da smo s treningi na pravi poti. S pripravljenostjo sem zadovoljna, čeprav še vedno čutim poslcdicc poškodbe. Sredi junija sera si namreč iz-pahnila ramo," je v dlju v vasici Lom pojasnjevala Vesna Fabjan, zmagovalka 17. med-narodi}ega tekmovanja na tekaških rolkah v Tržiču, ki je Na ravnini so bili tekmovalci še zelo skupaj, že na začetku vzpona pa je bilo jasno, kdo bo potekalo v organizaciji ŠD v boju za zmago (v rumeni Čeladi Klemen fiauer, desno ob njem janež Marič). Strelja in TD Tržič. Na prc^ od Tržiča do Loma, dolgi 6,3 upal, da bo odpadel, kar se je nekaj manj kot sto tekmoval- na olimpijsko sezono. "Dva-km, ji niso mogli slediti niti tudi zgodilo," je povedal Janez cev; Vinko Grašič, alfe in ome- krat po deset dni smo bili v Dilajši mladina, med Članica- Marič, Kkmeu Bauer pa do- ga prueditve, ki je tudi letos Ruhpoldingu, sedaj bomo 14 mi pa je imela eno samo kon« dal: "Ivek je v vzpon kar hitro nastopil na tradicionalnem dni trerirali doma, potem pa kurentko, Barbaro {ezeršek. začel, Vedel sem, da če ga ne teku častnega odbora, pa je se začnejo pripravena snegu," Fabjanova je svoj lanski zma- bom dižal, nimam možnosti. govaini čas izboljšala skoraj za Šel sem na to. da ga prema- postregel s podatkom, da jih je bilo rekordno število leta minuto, čas izpred dveh let pa gam. Nisem bil tako daleč. Je 2002, in sicer kar 230. za devet sekund. je dejala Fabjanova, za katero je olimpijska sezona poseben izziv, zato tudi nekaj spre- pa trenutno močnejSi." Na rol- Tako za Fabjanovo kot za memb v treningu: "Tako kot Bolj zanimivo je bilo v mo. karski tekmi v Tržiču je v vseh MariČa je bila tdona v Tržiču Petra Majdič sera hodila na štó konkurenci. Pričakovano kategorijah skupaj nastopilo dober trening v sklopu priprav treninge mo6 za noge, in si- pa sta bila na 8,5 km dolgi progi do Slaparske vasi v boju za zmago biaflonca Janez Marič in Klemen Bauer. Za deset sekund je bil hitrejši Marič, smučarski tekač Kok Tr§an iz Vaiburge, starejši mladinec in prvo leto dan mladinske reprezentance, pa je na tretjem mestu zao&td še sedem $e kund več. MariČ je praktično celo progo šd vrilmu ena ena. "Dvakrat sem vmes zaveslal, ampak sem videl, da to ni ravno dobro. S časom sem zadovoljen, je boljši kot lani. Priča- cer na Fakulteto za Sport Pred mano je Se en sklop teh treningov. To pomeni, da treniram tudi po trikratna dan, kar je naporno, so pa iičinid pravi in zelo sem zadovoljna s spremembami. Upam, da se bo poznalo tudi pozimi. ' ' Biatlon- d pa od včeraj priprave nadaljujejo na Pokljuki, v novem Športno-rekreadj skem centru. Čaka jili vsakoletno jesensko testiranje na Soriško planino m prihodnji teden še državno prvenstvo v letnem biatlonu. "O pripravljenosti še težko go- koval sem, da bo Bauer edini. Zmagovalca Vesna Fabjan in janež Marič z Andrejo Koblar, vorim, ker me vedno kaj boli ki mi bo lahko sledil. Vmes ki je bila odgovorna za organizacijo starta, in pfanšarjem sem naredi] merjavo ritma, Ladkom, maskoto prireditve. in zato izpustim kakšen trening," pravi Marid Cilj: prikazati dober hokej Hokejisti Acronija jesenic v petek začenjajo z nastopi v novi sezoni lige EBEL. Maja Bertonceu J i * i h • » jesenice - Prvo tekmo bodo odigral v gosteh pri novincu v ligi, zagrebškem MedveŠča- ku. "Našdlj je, da prikažemo dober liokej. Če temu dodamo še stoodstoten pristop na tekmah, spoštovanje vsakega nasprotnika, bo zagotovo tudi rezidtat dober," )e o dljih v novi sezoni lige EBEL dejal nov trener na klopi Acronija Jesenic Odar Rahmatuljin. Na Jesenice se je vrnila ru- še ni na vrhuiiski ravni S trenutno formo igralcev sem kar zadovoljen," je še povedal Rahmatuljin. Za primeijavo lanske z letošnjo ekipo smo vprašali Dejana Varia, letos prvič v vlogi pomočnika trenerja: "V prvi vrsti se pozna razlika med kanadsko in rusko èoh hokeja. Razlike so v sistemu igre, ki precej sloni I na doigih pc^jah. veliko več g je kombinadj. Kar se dče podrobnejše analize v razliki, pa je še pierano govoriti Najbolj ska hokejska šola, saj je poleg Pet tujcev v ekipi [od leve): Jan Golubovskî, Andrej Troščinski, se bo pokazala na samih tek- mah." Vodstvo in igralci so torej pripravljeni na novo sezo- trenerja v ekip: še pet hokeji- Boris Tortu nov, Andrej Makrov in Alexander Oú glede na last- pohodnišk^ solišá ne sme no iznajdljivost, razen če ni biti zahteven, ře pa brez tega desetih kilometrov je tekmo- 2500 metrov premaganih vi- določeno drugače. Organize- ne gre. so tekmovala ia ma- vaJre peljals predvsem po kul- §inskih metrov! tor seveda pred tekmovanjem prej opozorjeni nanj. Za ude- tumozgodovirskih znameni- Ko boste v dobri kondidji. razloži traso, razdeli zemljevi- ležbo je potrebno osnovne po- tosti Preddvora in okolice. boste lahko sodelovali v Garde, na katerih so označene zmvanje orientadje, se pravi, Tekmovald so spoznali nekaj min Treking ligi Slovenije, ki kontrolne točke, kartončke, ki branje kompasa in zemljevida gradov, cerkvjce in kanjon. Po- je zelo dobro organizirana in se podpišejo na vsaka kontrol- ter samostojna izbira smeri hodniška trasa v dolžini dvaj- poteka povsej Sloveniji. Veni ni točki, in udeležena lahko napredovanja. Dodatne vešd- setih kilometrov je že prava sezoni je okoii deset tekmo- startajo. Ne ustraSite se, ko ne zajemajo hitro prilagodlji- preizkušnja vzdržljivosti, saj vanj ali skoraj vsak mesec ena preberete "tekmovalni''. Res vost na razmere na trasi, hitro so se teJonovald povzpeli ^^so- tekma. Zaradi napornega tek- se tekmuje, vendar je v tem ukrepanje pri izbiri poti, sa- ko na pobočja StoržiČa. Ultra movanja tekme ne smejo biti v največji čar treking. Če bi se mcstojna Irastika hrane, pija- preizkužnja v dolžini štiridese- razliki manj od 14 dni. Tre- spopadali samo s traso, po- Če, počitio, oblačil itn. tih kilometrov jc namenjena king okoli StoižiČa je letos iz- tem bi ne bilo tako zanimivo. Na Gorenjdcem je najbolj najbolj pripravljenim, saj je vrstno organiziralo Turistično kot če te od kontrohie do kon- priljubljen treking okoli Stor- prepobia vzponov in spustov, društvo Preddvor. Organiza-trolne točke podi izmerjen žiča. Letos se je zgodil 30. av- iskanja znanih in skritih poti, torji pravijo, da zaradi neveijet- Čas. Kategorij je več, in sicer lahko izbirate med aktivno gusta in na njem je nastopilo točk in še česa. Pot je speljana nega razmaha tovrstne rekrea-okoli sto trideset tekmovalcev, tako, da objame ves Storžič in dje pričakujejo že prihodnje kat^orijo, ki tekmuje naraz- Krajša, aktivna trasa v dolžini v cilju je Garmin pokazal leto še enkrat večjo udeležbo. Kontrolna točka Aleš je bil prvič na trekingu. Vse je pripravljeno za start Mirosiav Braco cvi etičan in občine Kranj. Naslednji dan, je zelo podobna letošnji trasi Svetovno novinarsko prve- v soboto, iz. septembra, je dirke Po ulicah Kranja. Krož- nstvo v cestnem kolesarstvu start posami^ega kronome- pa dirka pelje irprpH Cimna- je pod okriljem svetovne ko- Na tiskovni konferend, ki tra, Start bo na Ljubljanski zije skozi star^ del mesta čez lesarske zveze UCI in na se je zgodila prejšnji četrtek, cesti na Labotah pred stavbo Kokrški most ter skozi Huje njem lahko nastopijo vsi so nam organizatorji s\«to- Etis in bo potekal vse do od- in potem čez leseni mostček nosinarji z veljavno novinar- vnega novinarskega pnen- cepa za Skofio Loko na )epr- čez Kokro po Kokrškem bre- sko izkaznico. Do danes je stva v cesmem kolesarstvu ci in nazaj. Dolžina krono- guv center Kranja ter mimo prijavljenihokolistonovinar- sporočili, da je vse nared za metra je 15 km. Po dirki, ki Prešernovega gaja naprej jev iz petnajstih držav. Tek- začetek tega zdo zanimivega naj bi se zaključila ob uri, proti Gorenjskemu glasu, movaii bodo v petih starost* dogodka, ki se bo zgodil v sledi počitek in potem ob 18. Gorenjski banki in Cimnazi- nih kategorijah. Za tehnični Kranju. Vse skupaj se bo začeb že v petek, II. septembra, ob 18. uri, ko bodo vsi udeleženci uri spoznavni sprejem na Brdu pri Kranju. V nedeljo, i). septembra, je ob 10. uri start cestne dirke ji. Krog je dolg 3250 metrov del dirke je poskrbel kolesar in je zelo razgiban ter tehnično zahteven. Po dirki bo za- ski klub Sava Kranj, za vse drugo pa Zavcni za miizem ključna prireditev s slovesno Kranj in Mestna ob6na na sprejemu v avli Mestne pred Gimnazijo. Trasa dirke podelitvijo medai). Kranj ter sponzorji. 10. Svetovno novinarsko prvenstvo v cestnem kolesarjenju 2009 J1.-J3. sepiembtr 2009 Kranj, Slovenijo O&RMIM. « itfS 0Û0Q ¥ňŘřw, tourism^kronLsi GIBAJTE SEZNAMI Miroslav Braco Cvietičani n -il âf: i Vrsic pred Vrsicem Juriï na Vršič js za rekrea-Hune kolesarje drugi vrhunec sezone. Prvi je jasno Pranja in dnigi je tole. jurišanje na naS najpopuiamtjši vrh. Priprave zajurií $0 dolgotrajne, trajajo vse od začetka poletja pa do te prve septembrske sobote. Letos sem se Še posebej temeljito pHpravljal, ker sem si zadal cilj, da pretnagam prijatelja, ki me je izzval. Že dolgo sem brez konkurence v kolesaijenju, pa se mije zato zdelo Še toliko bolj zanimivo, koje nekdo končno pokazal toliko poguma in se opogumil iz- C>arko na kockah Vršiča zvati me v moji letos paradni disciplini - vzpon u. Da sem bil počival kralj žival i - nadeja n brez konkurence vsa ta leta, se odojék. Zraven, tifc ob njempa gre zahvaliti moji izgubi želje kot hudič mrzlo pivo, čebuL* in po fekmovatnosti. In ko človek svež, kof duŠa r^ehek bel kruh postane netekmovalen, potem ... injaz omahljiv, majav, 'la- nima konkurence, s katero bi bills", nestabilen ... Tor^: eno pivo in nekaj dekagramov tekmoval. Razumete? Moje priprave za Jurii 50 odojka verjetno pomaga fe re- bile naporne in temeljite. Na- generaciji, ki sem jo udarjal pome zato, ker pomeni imeti zadnje čase. Mogoče zgubim špotini umik v mojih letih isto kako sekundo proti izzivalcu, kot Imeti preveč časa. S preveč kar ne bo sratnotno, 0ede na Časa pa se danes lahko pohva- mojo izredno pripravljenost. lijo samo bogati ljudje. Gorenj- Lepo sem pospravil en krožnik si^ci kot ustanova, ki zapo- ÍH polem. Še enega in uživul v sluje tiste, ki ga ustva ijajo - nje- programu, ki je pomagal sode- delavci so krivi, da mi gre lavkama v živahnejši pokoj, vse narobe oziroma ne tako, i« potem je prišla sodelavka, kot sem si postavil smernice, kije upala, da sem tak, kot Noii Jana in irena, sodelavki, sem, in sem tudi mož besede sta se s petkom upokojili in in dejanj. Moja roka ni bila nam zato v znak hvaležnosti več osvobojena ne osamljena. priredili poslovilno zabavo, ki Sodelavka mi je montirala je poleg nemastne hrane in vedno novo steklenico, kot bi brezalkoholne pijače vsebovala bila najeta služabnica. In za- tudi njuno naspro^e. In v tem čuda se moja roka ni branila, nasprotuje moja kritična toč- čeprav sem bil prepričan, dajo ka, na kateri vedno padem ... zadnje mesece zanima samo zletim s ceste. Obe sta sklenili balança ... svojo delovno dobo in prešli v Proti jutru sem sanjal VriiČ stanje, ko v vseh urah, fei se- in vseh njegovih petindvajset stavljajo dneve, ne bo tistih oh- serpentin. V takem stanju bi ttiznih osmih ur, kijih moruŠ Jih dosegel nujvtČ... eno, prav- koristno porabiti, da sredi meseca dobiš sredstva na bančni zaprav... o spanju ne duha ne sluha. Če sem se obrnil na levi račun, s katerega potem črpaš, bok, je bilo vse na desni in na da preživiš sebe in nekaj svojih desnem boku vse na levi; čista ustvarjenih ali primoženih oz. groza, če sem skušal ležati na priženjenih ... Obe sta nadvse hrbtu. Lestenec Je krožil kotsa- priljuhljeni zdaj bivši sodelav' telit... in potem odrešilni sta- ki, zato je bilo vzduje podobru) vek Aleša Smrekarja na najboljšemu žuru, kar jih iak« Valu202. Juriš na Vršič je za- ko doživiš s sodelavkami in so- radi slabša vremena prestav- delavci. Nekaj časa sem zdržal IJen na prihodnjo soboto. Ura zadržan, biti nekje, kjer ni nič je bila šest in po tem odrdil- takega, kar te usmerja k sov- nem stavku seje lestenec naen- ražnikom ustvarjene /orne. krat ustavil in prav vseeno mi Da, počutil sem se v odlični psihofizični formi in kondidji je bilo, na katerem boku sem bil. Z nasmeškom in zahvalo dan pred Jurišem na Vršič in sem se pognal v spanec. Zbudil en teden pred tekmo leta, sveto- meje Šele hud maček nekaj ur vnim novinarskim prven- kasneje, ampak Je bií vseeno stvom. Zdržal sem nekaj kvali- prizanesljiv^ši, kot bi bile vse tetnlh minut, potem je gostitelj tiste serpentine, če hi bilo še vre- odkril pladenj, na katerem je me... Tura za jutri, A-skupixia: GO-Kokrica-mimo Valya*Bela-Preddvor-MožjaiKa in nazai po isti pod Skiuû^ sta z mano v Čadov])e, mi bosta pom^ali pri doddavi ferme za moio tekmo leáa. C3i v lAcem Gorenc 8 mon .subie (g>g-gías.5 í NESREČE KOVOR Kolesar trčil v tovornjak v četrtek ob 8. uri se je po lokalni cesti oó Huda proti Kovor« ju nâ kolesu peljal devetnajstletni domačin. V nepreglednem ovinku je pri vožnji po klancu navzdol zapeljal na nasprotno smerno vozišče in trčil v tovorno vozilo, katerega je naproti pravilno pripeljal zS-letnI voznik iz okolice Kamnika. Kolesar je bil v nesreči hudo ranjen, zato so ga s helikopterjem prepeljali v Klinični center v Ljubljani, kjer je ostal na zdravljenju. Zminec Vzvratnô pred motorista V nedeljo okoli 19. ure se je 29*letni motorist iz Škofje Loke peljal po regionalni cesti iz Gorenje vasi proti Škofji Loki. Ko je v bližini Zminca pripeljal v desni nepregledni ovinek, je 2 njegove desne strani z dvorišča stanovanjske hiše na cesto vzvratno zapeljal zs-letni voznik osebnega avtomobila iz Tr- zina, ki je nameraval zapeljati v smeri proti Gorenji vasi. Motorist je močno zavrl, izgubil oblast nad motorjem in pa« del, nato pa zdrse! po cesti In s telesom trčil v osebni avto* mobil. Hudo ranjenega motorista so z reševalnim vozilom odpeljali v Kiinični center v Ljubljano, kjer je ostal na zdravljenju. Zoper voznika avtomobila bodo policisti podali kazensko ovadbo, zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo pa bodo Dodali obdolžilni predlog tudi za motorista. Krvavec Veter ustavil kabinsko žičnico Zaradi močnega sunka vetra se je v petek nekaj po 13. ur samodejno ustavila gondoiska žičnica na Kn/avec. V kabinah so ostale ujete tri osebe, turistki in vodja žičnice, vendar njihova življenja niso bila ogrožena, je pojasnil Luka Vrančič i^ RTC Krvavec. Na tla so jih spravili v približno ur In pol, natančno so pregledali tudi celotno žičnico, pri tem pa niso nalli nobene poškodbe ali druge nepravilnosti, tako da je kabinska Žičnica v soboto že normalno obratovala. Lom pooStorž(čem Prevrnil se je s traktorjem Včeraj so nas opozorili, da traktorja, s katerim se je minulo sredo v Lomu pod Storžičem pri delu na travniku ponesreči domačin, niso postavili na noge delavci Cestnega podjetja Kranj, kot smo pomotoma poročali, temveč najbližji sosed Tomaž Meglič (Urhov Tomaž). Za nehoteno napako se opravičujemo. S. S. domžíme Najbrž bodo zidali Pred kratkim so neznani storilci vlomfif v priročno skladišče na Ljubljanski cesti v Domžalah in ukradli za petsto evrov gradbenega orodja. S podobnim vlomom se ukvarjajo tud kamniški policisti, saj so tatovi gradbeno orodje odnesli tudi iz priročnega skladišča v Drnovém pri Kamniku. Podjetje so oškodovali za okoli tIsoČ evrov. s. š. neurju zasute ceste že očistili 4 1. stran Najbolj prizadete so bile Zasulo cesto na Ljubelj Veliko preglavic so imeli ceste • neprevozna je bila tudi v občini Tržič. Voda je cestačezVrSič, kijo jezasul zalila jašek za dvigalo v zemeljski plaz» prav tako ce- Domu Petra Uzarja v Ročev- sta v Vrata, katere del je od- nid, klet gasilskega doma v neslo, najbolj kriťčno pa je Tržiču in več hiš v naselju bilo v Mojstrani, kjer je na- Ravne. Vodo so izčrpali gasil« r^sla Sava ogrožala počitni- d PGD Bistrica in Tržič. Nad ški objekt in most ob spod- ' Podljubeljem je zemeljski njem tivozii v kraj. plaz zasul državno cesto pro- "Podrto drevje, ki ga je ti Ljubelju, ki je bila polovič- prinesla reka, je zamašilo no prevozna do sobote popol- novozgrajeni most, in samo dan. Tam so material odstra- zahvaljujoč hitri akciji pros- mil delava Cestnega podjetja tovoljnih gasilskih društev Kranj. Komunala Tržič je Mojstrana in Dovje ter Li- uredilazasilnidovozdodveh povca iz Radovne, ki je s hiš pod cerkvi jo sv. Ane, kjer svojim tovornjakom iz stru- bodo odstranili še več kot sto ge odstranil drevje, most kubičnih metrov materiala, danes še stoji," napete do- Hudo poškodovano maka- Cesto v Vratih so cestarji hitro očistili, medtem ko bodo za meno dokončno sanacijo potrebovali več časa. / FwtAokaeuw godke opisuje Jure Žerjav. dámsko ccsto na stari prelaz da je vse škode precej več kot so cestišče sprali z vodo. V Kranjskogorski župan po- Ljubelj bodo skušali popravi- za pol milijona evrov. Radovi j id so prostovoljni ga- udarja, da so domačini tudi ti organizatorji Hrastovega Nevšečnosti je petkovo ne- sild vodo črpali iz poplavlje- tokrat opravili izjemno delo. škoda po neurju še ni memoiiala in Občina Tržič, urje povzročilo tudi v občini nih kleti ekonomske in go- Poškodovana je tudi mala Bohinj, saj je že kmalu po stinske srednje šole, picerije ocenjena; za to bo treba po- hidroelektrarna v Podi j ube- poldnevu poplavilo kletne Matiček, gostinskega lokala čakati na oglede pristojnih Iju, Tržiškakomujiaini delav- prostore šestih stanovanj- Akademija, crgovineMerca- komisij. d so odstranili veliko materi- skih objektov v Bohinjstó Bis- tor in diskonta Simp na Meteorna voda je sicer za- ala s ceste Tržič-Pristava v trid in na Kamnjah, zato so Kranjski cesti ter delavnice v lila tudi garažo hotela Pri- Preski in z veČ odsekov v vasi morali posredovati gasilci lícovém, gasild z Brezij pa sank v Kranjski Gori, stano- Jelendol Tam je uničena PGD Savica Polje, Bohinjska so med drugim delno od- vanjsko hišo v Mojstrani ter gozdna cesta proti Medvod« Bistrica, Stara Fužina in Bo- stranili manjši plaz s ccstc hlev v Podkomu, kjer je hu- ju, poškodovana je gozdna hinjska Češnjica. Voda je na» na Čmivcu. Vodo so gasild doumik ogrožal tudi stano- cesta na Bistriško planino, nesla material tudi na cesto morali izčrpati še iz kieti sta« vanjsko hišo. Posredovali so veliko poškodb pa je rudi na Bled-Bohinj v Soteski, od- novanjskih hiš in drugih ob- gasilci PGD Mojstrana, cestah v Lomu, Gozdu, Le- stranila ga je dežurna ekipa jektovnaBleduinvokolid,v Kranjska Gora in Podkoren šah in Vadičah. Tržiški žu- Cestnega podjetja Kranj, ga- Selu pri Žirovnid in na šir« in vodo izčrpali. pan Borut Saiovic ocenjuje, sild iz Bohinjske Bistrice pa šem območju Jesenic. Z udarcem povzročil smrt V nekem stanovanju v Kranju so prejšnji teden nsšli truplo 4Ç*letnega moškega. Simon Šubic be, s kasnejšo obdukdjo pa poldne prisoten 3J-Jecni na kranjsko tožilstvo podali .....................................................................so ugotovili, da je Kranjčan Kranjčan. Med njima je pri- kazensko ovadbo samo zara- Kranj • S kranjske polidjske prejel močan udarec v glavo, šlo do prepira, pri tem pa je di utemeljenega suma pov-uprave so §ele v soboto spo- karjevpovezaviznjegovosi- 334etnik pokojnega z roko zročitve hude telesne poročili, da so v sredo popoldne ceršnjo zdravstveno okvaro večkrat udaril po obrazu, škodbe, saj menda ni imel v stanovanju v Kranju našli povzročilo smrt. nato pa je stanovanje zapu- namena ubid pokojnega. Za mrtvega 45-letnega moškega. Kriminalisti so z zbira- stil. Polidšti so osumljenega tovrstno dejanje je zagrože- Na njegovem truplu so že pri njem cájvestil ugotovili, da je zaslišali, nato pa spustili na na kazen od treh do petnajst prvem ogledu našli poškod- bil pri pokojnem v torek po- prostost, zoper njega pa so let zapora. NAJBOLJŠI, ORIGINALNI PLESNI SPEKTAKEL NA SVETU i "i fi «i ,r ^ A v i» \ ^ ^ . A \ ^ ' u - ' f www.riverdance.com MiidđJt ' • I i k • . • v - • ^nxoi eiG BAN6 KOUtAS E'STuC|hT$0 • -'»i'?! • 'i . i • , 5,1 ,.. p;,, i I 1 »»'ftt" . < tci ► 'I ' 1'II ,1 i' fe' , - o stroški za hranilnike energije. Dandanes se mora zato pri večjem vključevanju OVE še vedno zagotavljati dovolj rezervnih zmogljivosti v konvencionalnih elektrar ogrevanje in hlajenje ali pa nah. Z večjo izTibo obnovlji najdražja," pojasnjuje v di- Na vpralanjc, ali jo danes kot energent za pogon v prometa. Vseeno pa velja, pravijo na gospodarskem ministrstvu. Id ga vodi Matej Lahov-nik, da vsak odstotek v konč- vih virov energije država iz poln ju je načelo uajnosti hkrati pa mora skrbeti tudi za zanesljivost in primemo ceno. Na zanesljivost oskrbe ni rabi enei^je, ki ga doseže- prek OVE trenutno najbolj mo iz OVE na področju pro- vpliva visoka cena tehnologi- izvodnje električne energije, je in s tem premajhen trg, stane do trikrat toliko kot pri cena pa ne sme (v preveliki proizvodnji toplote. Večina obnovljivih virov gospodinjstev. meri) vplivati na standard rektoratu za energetiko go- zakonodaja na strani inve-spo'o, gozdarstvo in prehrano 1er Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja omogočata pridobitev iiepovral- nih sredstev za investicije v sončne elektrarne. Pridobi- njujqo na agenciji. Bistvena razlika med obema razpisoma le, da se ukrep številka }ii izvaja na kmetijah, ukrep Številka 312 pa na podeželju, zunaj kmetijskih gospodarstev in v naseljih, ki nimajo status mesta. Vloge za oba ukrepa lahko upravičenci od- tev subvencij je možna prek dajo na osnovi objavljenih dveh ukrepov v sklopu Programa razvoja podeželja 2007-2013, in sicer z ukrepom 311 - Diverzifikaci j a v nekmeti)ske dejavnosti (podpora investicijam v pridobivanje energije za prodajo na kmetiji iz obnovljivih virov -biomasa, sončni, vetrni in vodni vir) in ukrep 312 - Podpora ustanavljanju in razvoju mikropodjetij {podpore investicijam v oskrbo z električno energijo, plinom in vodo). javnih razpisov. Za ukrep di- verzifikacije v nekmetijske dejavnosti so bili doslej izjavljeni trije razpisi, tretji je še odprt in ponuja za 15 milijonov evrov nepovratnih sredstev (več na http:/ / www. mkgp. gov. si a vn i_raz pis i / ? tx_t3iavniraz- pis_pii%5Bshow_sin-gle%5D=84i). Za ukrep pomoči pri ustanavljanju mikropodjetij so bili doslej prav tako objavljeni trije razpisi. o a < z s pri zadnjem skupaj razpisanih zo milijonov evrov (več na http://www.mkgp.gov.si/si "Namen obeh ukrepov je prispevati k razvoju dodatnih dejaNTOSti na podeželju in s —t ,,......-rr-o' —/-m- tem k izboljšanju učinJco vito- v n i.ra z pi s i / ? tjct 3 j a vniraz- sti razporejanja dela na pode- pis.pii%5B show_sin- Zelju ter :64golovitvi dodaUiUi gle%)D=$42). zaposlitvenih možnosti in povečanja dohodka/' pojas- ► n. stran Rezultati prvega razpisa ► 10. stran Ukrep razpisana prispele pozitivne dodeljena sredstva vlc^ odloâK sredstva (v mio EUR) (v mio EUR) ukiep 311 u,5 97 7»9 ukrep 312 IZ 72 54 • 5.4 Elektrika Energetske vire izkoriščamo hitreje, kot smo sposobni raditi nove. Zato je smiselno, a izkoriščamo obnovljive energetske vire. stran 10 Projekti Prek švicarskega mehanizma bo več gorenjskih javnih objektov energetsko obnovljenih 2 obnovljivimi viri energije, stran 12 Mala elektrarna Družina iz Poljanske doline je pred dobrim letom postavila malo sončno elektramo. Po letu dni: nobenih neprijetnosti ali težav, stran 14 Zelena elektrika Nova uredba o podporah Boštjan Bogataj ne energije, proizvedene s sonćno elektrarno na strehi, Sredi maja je biia v urad« 0415 evra, 2a elektriko, proizvedeno prek integrirane sončne elektrarne, 0,477 evra in za sončne elektrarne nem listu objavljena nova uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije. Glavni poudarek je v jamstvu države zk petnajstletni odl:up električne energije, tó je proizvedena prek sončnih elektrarn, enotna cena odkupa, višina odkupne cené je odvisra od velikosti in načina postavitve sončne elektrarne. Tako velja, da je cena kilo va tne ure električ- na tleh o,}9 evra (te cene veljajo za najmanjši razred sončnih elektrarn, do 50 kilovatov). V nadaljevanju so v tabelah predstavljene cene odkupa glede na velikost in način postavitve sončne elektrarne ter tudi za zagotovljeni odkup električne energije in finančno pomoč za tekoče poslovanje. Obratovalne podpore za električno energijo iz proizvodnih naprav OVE na sončno energijo, ki so postavljene na stavbah (stavbe) ali gradbenih konstrukcijah (konstrukcije) Velikostni razred proizvodne naprave pora obratovabia ^ (EUR/MWh) stavbe konstnikdje Mikro (do 50 kW) Mala (do 1 MW) Srednja (do 10 MW) Velika (do 125 MW) 322.S2 2;6,2I 215.71 420,58 379-83 303,52 257.82 Obratovalne podpore za električno energijo iz proizvodnih naprav OVE na sončno enei^ijo, ki so zgrajene kot samostojni objekti Velikostni razred proizvodne naprave Mikro (do 50 kW) Mala (do 1 MW) Srednja (do 10 MW) Velika (do 125 MW) obratovalna podpora (EUR/MWh) 333^22 302.51 230.83 204.22 Cene zagotovljen^a odkupa električne energije iz proizvodnih naprav OVE na sončno energijo, ki so postavljene na stavbah alt gradbenih konstrukcijah Velikostni razred proizvodne naprave obratovalna, (EUR/MWh) stavbe pora Mikro (do 50 kW) Mala (do 1 MW) Srednja (do 5 MW) 380,02 315.36 konstrukcije 47778 437>03 362,67 Cene zagotovljenega odkupa el^rične energije iz proizvodnih naprav OVE na sončno energijo, ki s< zgrajene kot samostojni objekti Velikostni razred proizvodne naprave Mikro (do 50 kW) Mala (do 1 MW) Srednja (do 5 MW) obratovalna , (EUR/MWh) 590,42 3597» pora (Vir vseh podatkov v ubelah: http://vvww.iifadaj>llst.9Í/fUes/RS.'2009 o37-oi78o-OB-Pooi-oooo.PDF in http://www.uradDÍ-K5rsi/riJes/RS. 2 o 09'037'0I78 o-OB-P oo 3- o 000, PDF) Sonce energi) a y ki moramo izkoristiti Energetske vire izkoriščamo hitreje, kot smo sposobni graditi nove. Zato je smiselno, da izkoriščamo obnovljive in okolju prijazne energetske vire. Boštjan Bogataj Sonce j C neizčrpen vir obnovljive energije. Je Čist in donosen vir, ki lahko zagotovi pomemben del energije za gospodinjske potrebe. Energija sonca se obnavlja, ne onesnažuje okolja in je hkrati brezplačna. Tudi zato je piav, dâ jo izkoiiščaino v največjem možnem obsegu. Uporabljamo jo lahko za ogrevanje prostorov, vode ter proizvodnjo elektrike. Sončna energija je neizčr« pen vtr energije, ki ga v zgradbah lahko Izkoriščamo na tri načine: pasivno (s solarnimi sistemi za ogrevanje in osvetljevanje prostorov), aktivno (s sončnimi g i < Čajno ]ih postavimo na streho zgradbe. Največ sončne energije sprejmejo postavljeni pod kotom 25 do 45 kolektorji za popravo tople stopirj in obrnjeni na jug postaje, različni sateliti, Številne drobne elektronske naprave in planinske koče, kjer ni mogoče na drug način pridobivati električne ener- Do leta 2010 naj bi vgradili vsaj 200 tisoč kvadratnih metrov kolektorjev, Poznamo več sistemov sončnih elektrarn. Enosta- vode in ogrevanje prosto- ali jugozahod. Fotovoltaika gije. Njihova trenutna naj* ven, a komercialno ne pre- rov) in s fotovoltaiko (s sončnimi celicami za proizvodnjo električne energije). Pasivna raba sončne energije pomeni rabo primernih gradbenih elementov za ogrevanje zgradb, osvetljevanje in prezračevanje prostorov. Elementi, ki se uporabljajo pri pasivnem izkoriščanju sončne energije, so predvsem okna, sončne stene in stekleniki. Aktivna raba sončne energije pomeni rabo s pomočjo sončnih kolektorjev. V sončnih kc- Jektorjih se se gre jeta ali voda {za pripravo tople vode) ali zrak (za ogrevanje pa pretvori sončno energijo neposredno v električno energijo. Proces je čist, zanesljiv in potrebuje le sve- večja slabost sta visoka cena tehnologije ter še vedno razmeroma slab izkoristek. Potencial sončnega sevanja dobo kot edini vir energije. za Slovenijo znaša 23.000 TWh oziroma več kot 300-krat več kot zna^a poraba energije v državi. Pri obstoječih tehnologijah bi lahko pridobili 960 GWh na leto ali približno polovico slo-vensk^a deleža proizvodnje elektrike v Jedrski elektrarni Krško. Danes izkoriščamo le približno tri odstotke ocenjenega tehničnega potenciala. Povedano drugače, v Sloveniji je instaliranih približno 82 tisoč kvadratnih metrov sončnih kolek- ji absorbirajo toploto sonca kov. Danes je sei'eda veliko toriev, Id na leto proizvedejo Proizvodnja elektrike s pomočjo sonca se krepi Fotovoltaiko so odkriU vsaj Z20 let nazaj, vendar pa šeie pred dobrimi 50-timi leti po odkritju predstavil silicijevo sončno celico s skromnim izkoristkom štiri odstotke. Raziskovalcem je pred Četrt stoletja uspelo izdelati silicijevo sončno celico z izkorist- prostorov). Sončni kolektor- kom večjim od 20 odstot- in jo prenesejo na vodo ali zrak, ki teče skoznje. Obi- bolje, ko se s pomočjo foto- pribUžno 29.000 megavat-vohaike napajajo vesoljske nih ur električne energije. več zamnuv, le 1.1. samostojni sistem. Za vgradnjo tega se bodo zanimali tisti ki so daieč od mreže distri buterja električne energije ko )0 potrebujejo za luč, hla dilnik, televizor, ... Največ krat gre za odročne počitni §ke domove, samotne kme tije ali planinske koče. Bolj zanimivi so omrežni sistemi, kjer je fotovoltaična elektrarna priključena na električno omrežje. Investitor je ne postavi za lastni odjem, ampak je glavni razlog prodaja. Proizvedene energije sicer ni veliko, zato pa država subvencionira in zagotavlja odkup, investicija pa se (ob morebitni pridobitvi nepovratnih sredstev) povrne relativno hitro. Zelo različne višine podpore 4 9. stran Proizvajalec, ki želi pridobi- racija dokazuje, da gre za proizvodno napravo, ki za proizvodnjo električne ener- močne odločbe. "Do podpore so upravičene elektrarne na obnovljive vire, katerih ti podporo za katerokoli) gije uporablja obnovljive nazivna električna moč pro- proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije ali v procesu sopro- izvodnje električne energije vire energije oziroma sopro-izvodnjo toplote in elektrike ter izpolnjuje pogoje za pridobitev potrdil o izvoru. Po- in koristne toplote z viso- trdila o izvoru dokazujejo, kim izkoristkom, mora pri da je bila določena količina agenciji pridobiti deklaracijo za proizvodno napravo, potrdQa o izvoru in odločbo električne energije v določf»- nem obdobju proizvedena v določeni eleklraml iz dolo- o dodelitvi podpore. "Proiz- čenega vira. Izvodne naprave ne presega 125 megavatov in so mlajše od petnajst let. Če gre 7a novo napravo, je trajanje podpore zagotovljeno za petnajst let." razloži Spec. Proizvajalec ima glede na uporabljeno tehnologijo in vir proizvodnje na voljo dve vrsti podpor: zagotovljeni omrežje, torej cena zagotovljenega odkupa vključuje tudi pkčilo 7a električno energijo. Pri obratovalni podpori pa proizvajalec prejme kot podporo znesek t. i. ohratfivalne podpore, proizvedeno električno energijo pa lahko prosto proda na trgu ali porabi v lastnem odjemu. Višine podpor se pri sončnih elek-tramah razlikujejo glede na izvedbo. Pri sončnih elek- vajalec, ki želi prejemati Na)pomembnejfa naloga odkup električne energije (t. tramah skladno z Uredbo o podporo, mora imeti veljavno deklaracijo za proizvodno napravo, na Centru za podpore pa morajo biti prenesena potrdila o Izvoru za agencije v povezaw s proizvajalci, ki želijo prejemati i. zagotovljen odkup) in fi- podporah električni energi-nančno pomoč za tekoče ji, proizvedeni iz obnovlji podporo, je zagotovo odlo- poslovanje (t. i. obratovalno vih virov energije, ločimo Čanje o upravičenosti, vièini in trajanju podpore, ki se podporo). Najpomembnejša razlika je, električno energijo, za kate- opredeli v odločb« o dodelit- da pri zagotovljenem odku ro je bua podpora prejeta," pojasnjuje Andrej Špec iz VI podpore. Podporo proizvajalcu izplačuje Center za pu Center za podpore od proizvajalca odkupi clcktrič- agencije za energijo. Dekla- podpore na podlagi pravno- no energijo, oddano v javno sončne elektrarne, postavljene na stavbah ali gradbenih konstrukcijah, in sončne elektrarne, ki so sestavni del ovoja zgradbe oziroma elementov zgradbe, Krediti Ugodni krediti Eko sklada Velika pomoč C7 ___• 1____• • pri investiciji Neposrednih pomoči oziroma nepovratnih sredstev Eko sklad za gradnjo sončnih elektrarn ne daje, na voljo pa so ugodni krediti za ol>čane in pravne osebe. 4 9. stran Bošttan Bogataj Eko sklad prek svojih pozivov sofinancira ali podeljuje ugodne kredite za okoljske naložbe občanov in pravnih 42PO09, točka 1. A) omogoča najem kredita za največ odstotkov 90 stroškov priznanih naložbe (brez D D V), obrestna mera znaša euribor + i odstotek (odpla- oseb. Predmeti razpisa so čilna doba največ petnajst naložbe v sodobne naprave let 2 vključenim enoletnim in sisteme za ogrevanje moratorijem). Višina sred- prostorov ali sanitarne vode, 24 rabo obnovljivih virov energije za ogrevanje ali za pridobivanje električne energije, za gradnjo stanovanjskih stavb v nizkoener-gijski ali pasivni tehnologiji in podobno. Za občane velja poziv za kreditiranje okoljskih naložb (poziv 41OB09. toč- o o < s:ev po tem pozivu znaša 25 milijonov evrov. Kredit Eko s!<]adâ se $teje za državno pomoč, kar se upošteva pri določitvi viSinc odkupne cene zeiene energije. Nepovratne finance spodbude pa lahko občani pridobijo za rabo obnovljivih virov energije in večjo energijsko učinkovitost stanovanjskih njene nepovratne finančne o O Finančna p smoč se zagotovi v obliki nepovratnih sredstev po pravilih državnih pomoči (po pravilu de obdobju zadnjih treh proračunskih let. V Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja so na prvi razpis prejeli skupno 22 vlog za sofinanciranje solarnih si-minimis), in sicer polovica stemov, in sicer 16 vlog za iz javnih virov (četrtina iz ukrep diverzifikacije v neslovenskega in 75 odstotkov kmetijske dejavnosti in šest iz proračuna EU), drugo za podporo ustanavljanju poîovico mora zagotoviti in razvoju mikropodjetij. upravičenec. Najnižji zne- Podatki za drugi in tretji sek javne podpore na upra- razpis še niso znani, poda- vičenca znaša 3.500 evrov tki iz prvega razpisa pa ka- (ukrep 311) in 20.000 evrov žejo, da je sredstev, ki jih (ukrep 312). EU in Slovenija namenjata Prejemnik lahko pridobi (tudi) za razvoj malih foto-največ dvesto tisoč enov v vohaičnih elektrarn, dovolj. Zadnje (po spletni strani Eko sklada, sicer vsak ponedeljek) odpiranje vlog za prej ome- ka 1. C), pri katererr. Eko stavb, in sicer za vgradnjo so- pomoči je bilo sredi avgusta. sklad ponuja kredite s fiks- latnilj ogicv«iljiÍli sisteiriuv, Na vs<:h dosedanjih odpita- no obrestno mero 3,9 od- za celovito energetsko obnovo njih vlog pa je bilo največ vlog stotka, odplačilna doba zna- stanovanjskih stavb, za grad- za \^radnjo solarnih ogreval- ša največ 10 let, Za kredit njo stanovanjskih stavb v niz- nih sistemov. Do sedaj je Eko lahko zaprosi več upravičencev; vendar skupna vrednost kredita za isto naložbo koenergijski in pasivni tehno- sklad prejemnikom pravi- logjji, za vgradnjo* kurilne na- ce do spodbude, ki so nalož- prave za centralno ogrevanje be že zaključili in predio- ne sme preseči 80 tisoč na lesno biomaso ter za topio- žili ustrezno dokumentacijo, evrov. Javni poziv za krediti- tno izolacijo celome fasade izplačal 3,6 milijona evrov Projektiranje in izdelava sončnih elel ur eiektnčne eneigije na leto oziroma letni zaslužek 40 tisoč eviov. Ta sončna eleidrama ima 102 kJlovatni uri nazKne mxi, za katero je lastnik pndobi) ratna sredstva Agencije RS za kmetijske trge," pojasnjuje Bnjno Blatnik. Gre za integrirano sončno elektrarno, kar po meni, da je montirana direidno na streè- .t Semostojni podjetnik Bruno Bfainik )e i»tos zgradil največjo sončno e^e^ćT^mo na Gorenjskem. V Zavrhu pod Šmarno goro ]e na strehi starega hleva zrasla integrirana sončna elektrama s 102 kilovata nazfvne moti no konstnjkcijo, s^ streéne Kntíne ni bilo treba menjati z novo. Investicija v tako veliko elektrarno je vredna 400 tisoč evrov, polovico je last- nikpridobiiznepovratnimlsredstviagen- moZna po vsej Soveniji. "Narečji izkori- stati nazazřdljwem zemljišču, lastnik pa dje. Ne le kmeto^^i, vsi na podeželju lahko pridobijo subvencije, pa čeprav kot samostojni podjetniki, inves^orji pa morajo ob vložitvi vfoge prip^^ tudi po-skjvnt načrt. "Mi gradnjo sončnih etek- stek sončne elektrarne dosežejo na Pn- mw^kem, na^labsega v ljubl)ansk) kotlini. Tudi Gorenjska je primema, kar se pozra, saj Imamo v naši regiji največje âtevib sončnih ^k}ramvSfovenij],''pra- mora gradbeno dovoljenje prídotxti tudi za gradnjo sončne elektrarne. Bruno Blatnik opaža, da se zadnja leta povpraševanje po elektramah poveciie. pfBd-vsem pri gradnji klasičnih sončnih elek- tram prevzamemo na ključ, kar pomeni, ^ Blatnik. Največ )e klasičnih postavitev tram na strehi: "Morda je rBZk)g v náp da kupec ob zaključku gradnje dobi deklaracijo o proizvodni napravi, v vmes- na sireho, sledijo integrirane v streho ceni gradr^, ki jih je nekotiko okSestia (brez8treSnikov),dobfosopoznanetudi âô gospodari kitza, pa vendar se tako nem času pa razen vnaprej dogovorenih sl^i'ne sončne eleidrame. Možna je dar>e$ Kot v preteklosti za sorkne elel^ plačil nima daigih stroškov In izgubljanj postaviteiř sončnih panel re zemljo, trarne največkrat o«JočaJo ekotoâko oza- časa s pridobivanjem dovoljenj," pred- vendariihvSvarunelektroneev^ nost svojega dela pojasnjuje Bnjno Blat- ^^ negaftmih vplwov na okolje. vesčanl nvestítorjí.* Pcvprečna nova gc^ renjska eiek&ama rma 20 do 25 kik^at- r>o gradbeno dovoljenje za objekt, kjer vedremu zanimanju Invesdtofjev ne siedi bo efektfama stata, v primeru gradnie drzaua - pridobivartje dokumentov {ahko sledilnih sončnih elektrarn pa mora ta traja tud mesecev. nik.VSvaainelektrotorejnepostayik>te pogoj, ki ga mora investitor izpol- nih urnazivne moči. seveda pa obstaia- panekv, ampak za inveslitona pridobiio P"®^ zač^kom gradnje, je veijav- jo tudi 2 več ali manj moči, žaJ pa vse tudi potrebne dokumente pri pristojnem eleklro distributerju ter agenciji za energijo. Čeprav je cena električne energije trenutno zelo nizka, pa država zagotavlja premijo, ki znaša 0,41 evra na kilovatno uro. Tako se investicija v sončno elektrarno povrne v sedmih do devetih lefih, gradnja (zaradi dobre osoncenostf) pa le Svarun elektro Bruno Blatnik s. p Str uže vo 11, Kranj telefon: 040/190 563 e-pošta: bbfatnik^gmail.com y Ogias Thé iúíufiQfí frôm r; ^ É PROMPT je na domačem Odločili so se, da vsem potr g u jvdijaviieno podjetje, saj sameznikom in podjetjem, ki njeni začetki segajo v leto se v Sloveniji ukvarjajo s to- 1990. S svojimi storitvami s vrstno dejavnostjo, omogoči- področja celotnega inženlrin- jo lažji dostop do vsega po- ga m instalacij na področju trebncga za postavitev EjOhč- profeslonalne klimatizacije, ne elektrarne. Poleg (astne^ brezprekjnrtvenega napajanja ga znanja, idejnega pni^jekta, In dmglh infrastrukturnih iz- pomoči pn pridobivanju upra- delkov so že zdavnaj prerasli vnih soglasij ter drugih pomeje domačega tržišča. Pârt- trebnih dovoljenj, nudijo tudi Vodilni v svetu po nerstvo na področju IT rešrtev sončne panele, razsniemike, zmogljivosti so jim ponudili svetovni prciz- mehanske konstrukcije in in karakteristikah - Centralni razsmernlkl omogočajo modularno arhitekturo z rezervnim modulom, kar zmanjša možnost izpada zaradi morebitne napake na razsmomiku. ' y "i-, v- : • «V; PSM Solorni paneli Inverterii AURORA / vajalci. kut so Emeisuu, Lii;^ druga opremo, KijepotreUia beri, Knurr, Oertikon, Rox- za postavitev, zagon in pri-tec, Prior-tt in se bi lahko na- ključek elektrarne na javno stevali. Že leta 2003 so bili električno omrežje. Večina kot prejemniki onznanja Ga- naStetIh komponent Je na zazela Gorenjske med malimi In iogi, kar omogoča kratke do- - Visok izkoristek zagota\^lja več uporabne energije - izkoristki presegajo 96 odstotkov - Široko temperaturno območje od -25^C do 50^C s polno močjo delovanja Enostavni za montažo - Konfiguraciia razsmernika brez uporabe prenosnega računalnika. - Digitalni procesor s samodi-agnos^ko. - Opcijski LAN in ostali komunikacijski vmesniki ter programske možnosti - Tovarniško prednastavljenl In testirani razsmemlki zmanjšajo stroške Instalacije. izkorutdk Airgkftven cfuotn Za'>e4.Tt«J n robyrtoo W»no«çgHa ' ' , • A ' ■ ■■ - MPT PfiOMPT d.0.0 ^ no Uce A 1V-42AO SiM ^loi-sr^o r«: • 3S6 4 576 .iS GO . i • > ' 4 ^ t é 4 WYV pra^D^ li inJg^-^Qí srednjimi podjetji nominirani bavne roke. V svoji ponudbi tudi na državni ravni, kot eno imajo tudi različne oblike fi- kzmed podjetij za priznanje nanciranja. Kar dodatno olaj- Velika fleksibilnost zlata gazela. Pridobljene iz- ša nakup njihove opreme. Na . nva vhoda z neodvisnimi X 50 mm kušnie so hitro prenesti tudi podlagi dolgoletnih izkušenj na tuja tržišča, saj so po odprtju svojih podjetij v Srbiji, Makedoniji in na Kosovu kmalu ugotovili, da s svojim znanjem lahko sodelujejo pri najzahtevnejših proiektih v regiji. Zaradi tržnih uspehov in novih mednarodnih povezav so se v vodstvu družbe PROMPT odločili tudi za od-prtie hčerinskih družb v Belo-ruslji, Albaniji in Nemčiji. Tnjd se ilm je poplačal lani. ko so v UzbonI prejeli priznanje doma in v tujini so pridobili za sodelovanje proizvajalce svetovnega formata, kot so Au- MPPT kanali, kar omogoča priključitev neodvisnih polj sončnih panelov, obrnjenih v različne smeri. rora - Pov^er One, GPPV, , Inverterjl velikosti od 2 kW Schletter, Soemtron In Calza- do 330 kW za zasebno in ko- vara» ki so s svojimi proizvodi mercialno uporabo, zavgrad- na področju fotovoftalke njo v prostorih ali na premočno uve liavij en i. V družbi PROMPT so panele s svojo OÊM blagovno znamko certificirali skladno z nern- PSM sončni paneli Sončni paneli PSM so certifi- drani. visoko kakovostni mo- IEC61215(ASUm) dull, (Zdelani v skladu s specK IEC61730 fikacljami družbe PROMPT. MednanxJnl standanj kakovosti IS09001 in Omenzije 1640mmx900mm robustno lego, v vseh vre- stem. 4* skim TUV standardom, ki ustreza vsem predpisom in usmerttvam v EU. Visoko ka- Zanesljivost dokazana na realnih objektih - Delovanje v skladu z vsemi mednarodnimi standardi okolji standard IS014000 zagotavljata vzorno kakovost, izjemno obdefavo in brezhibno delovanje modulov. Polikristalnl moduli PSM21&-225P 215Wp-225Wp Izkoristek 15,75% -O % + 5 % Izhodne tolerance 6 Bypass dk>d (3x2 paralelno) Dimenzije 1640 mmx900 mm x50mm IEC61215 (ASl>PTU IEC61730 menakih razmerah. Tempert- rano, lamin Irano steklo debeline 3,2 mm zagotavlja \4soko mehansko odpornost proti toči in padajočim predme*» torn. 6 bypass diod v IP65 tesnjenem ohišju, skupaj z MC T4 konektor jem je na hrbtišču panefds Poleg Kval^ tetno izdelanih japonskih sončnih celic, skrbno izbranih matenalov, kvalitativno celovitost zaključujejo natančno obdelani in zatesnjeni robovi. ameriškega koncema Emer- kovost njihovih solarnih pa- ' Zanesljiva m robustna teh- «oriokristalni moduli son n sicer kot njihov najbolj- nelo/ In razsmemikov doka- zagotavlja 25-letno si partner na območju Evrope za leto 2008 s področja profesionalnih kil matizacijski h sistemov. Nagraaa jim pomeni toliko več. ker so bili izbrani v zujejo tudi garancijski roki, ki so 5 let na izvedbo in mate-j^aî, pri sončnih panelih dodatno 10 let na 90-odstotno kapaciteto \u 25 let na 80- neprekinjeno delovanje brez okvar pri polni moči - Razsmemlki za zunanio montažo so narejeni s tes- PSM23C^240M 230Wp-240Wp Iztohstek 17,10% -O % + 5 % Izhodne toterance Debelina okvirja, izdelanega iz elokslranega aluminija (po želji gije 21. stoletja," pravi direktor družbe Peter Praprotnik. re k hitrejši povrnitvi stroškov Investiciie (ROl) tako pri zasebnih kot tudi komercialnih sončnih elektrarnah. Ljubljana Mala elektrarna Za trajnostno oskrbo Višji stroški za električno energijo so v svetu stalnica, v alpskem svetu (za razliko od drugih pokrajin) pa za gradnjo (vzpostavitev) in vzdrževanje sistema. Boštjan Bogataj iožnost za gorenjska podjetja. V odgovor na vpnkšania varova- Kranj • Bc^ti viri obnovijive nja okolja agendja in Elektro ener^je, kot so vodna» sončna in vetrna enei^ja ter enei^ja na lesno in dnigo biomaso, so priložnost za rešitev te težave, ki hkrati prispeva tudi k lokalni proizvodnji dste in okolju prijazne enerdje. Uporaba klasiČ* Gorenjska ponujata tudi Virtualni ene^etski sistem (VïS) oziroma intelektualno elektroenergetsko omrežje. VES je zaokrožena enota oziroma skupek medsebojno povezanih enot za pridobivanje elelctridie nih energetskih virov v alpskih energije iz obnovljivih virov» ki krajih je omejena, saj poznamo deluje namesto velikih elek- ^Ij šibka električna omre^a. tiam. Na ta način bodo prese- "V sodelovanju s podjetjema žene ozemeljske raznolikosti, Iskraemeco in Landis+Gyr de- narava bo ostala varovana, si» lamo na razvoju interoperabil- stem bo narekoval tudi nove nega števca, ki bo znal komunicirati v različnih standardih in oblike sodelovanja med neodvisnimi proizvajalci električne za merjenje več vrst energije," ena^je in njenimi uporabniki je trenutno àdo v projektu opi- Obe omenjeni oi^nizadji prosa] Bogo FilipiČ iz Regionalne jekt izvajata pod okriljem Čez» razvojne agencije Gorenjske mejnega projekta AlpEnergy (BSC Kranj). Ti Števci, lá bodo {Virtualni energetski sistemi omogočali odčitavanje več vrst kot sredstvo za pospeševanje energij prek enega sistema, s transnad onalnega sodelova- tem pa nižje stroSke, bodo testi- nja in trajnostne energetske rani na območju občine Tržič, oskrbe v alpskem prostoru), rezultati pa predstavjjeni med- ki ga sofinancira BU. Pri pro-narodnim partnerjem, tó bodo predlagali dodatne izboljšave. jektu scaeliiiejo le partnerji iz Nemčije, Švice, Francije in Na ta način se odpira tudi pri- Italije, trajal bodo junija 2013. Po letu dni: nobenih težav Družina iz Poljanske doline je pred dobrim letom postavila malo sončno {sledilno} elektrarno. Po letu dni: nobenih neprijetnosti ali težav. Boštjan Bogataj Pred tednom smo obiskali družino v Poljanski dolini (želi» jo ostati neimenovani), ki so Ker smo na podeželju, smo polovico investkáje (50 tisoč evrov^ pridobili iz agendje za kmetijske trge in razvoj podeželja," razložita. pred dobrim letom postavili in Za sledilno elektrarno na ste- k^nec julija lani zagnali sončno elektrarno. "Najprej sva želela postaviti ma]o hidroelektrarno, vendar sva kasneje na podlag izkušenj erega od lastnikov sončne elektrarne in po tehtnem razmisleku zgradila sledilno sončno eldctramo," op^o odločitev. Po dobrem letu obratovanja sta zelo zadovoljna, saj nista imela nobenih sitnosti: "ekktrama le btih sta se odločila zaradi slabe strehe na starejši hiši, ki bi jo morali pred tem zamenjati, hkrati pa je pri sledilni sončni elektrarni i^oristek okoli 20 odstotkov bcijši kot pri strešnih sončnih elektrarnah. "Postavljena mora biti na zazidljivem zemljišča kar je škoda, saj tudi sedaj trava v tem delu normal- no uspeva in normalno kosi- f^ elektrarna dnižine a Poljanske doline mo- Bolj smisrina postavitev bi nekoliko skrita, pa je zanimanje radovednežev in potencialnih stoji in dela". Tudi pozimi ni bila na travniku," pravita kme- investitofiev veliko. O elektrarni izvedo prek svetovnega sple» bilo nikakršnih težav, saj so ta- tovaJca, ki imata proizvodnjo ta, (glasili pa so se celo iz Bde krajine. Litije, Moste na Soči,... krat paneli postavljeni po- električne energije urejeno kot končneje. sneg sam spolzi. dopolnilno dejavnost Po nju- je namenila lastnikom strešnih nas je bilo poleti kar 4$ stopinj Skupno imata postavijen&i 40 nih načrtih naj bi se investicija v sončnih elektrarn," razmišljata. Celzija, kar ni v redu, optimal- modulov, pc oeta 2008znaša 147.540 no moč 89,835 kWp. Z hinj. Preddvor ter Križe v tone C02 oziroma skupni junija 2008 zgrajeno količini 295.079 kWh. prihranek354.1 tone pre- sončno elektrarno Pred- Kumulativni okoljski pri- moga. dvor moči 60,2 kWp in hranek emisij C02 iz ^^ ta način se podjetje uvršča med največje pro- Izvajalce zelene elektrike v Sloveniji. Ob hidroener- Sončna elektrarna moči 80 kW na OŠ Križe Gorenjske elektrarne, družbo z omejeno odgovornostjo, je ustanovila delniika družba Elektro Gorenjska« ki je edini lastnik podjetja Gorenjske elektrarne. Razen sončnih elektrarn upravljajo tudi s Številnimi malimi hidroelektrarnami. Gorenjske elektrarne. giji in energiji sonca ima- ^ - , . ^ ^ ^ ^ proizvodnja elektnke, d. o. o. jo razvojne načrte tudi na ^^^^^ 3 40^0 ^^^^^ področju drugih alterna- Telefon: 04/208 35 31. tivnih virov energije: bio- telefax: 04/208 35 12 plínu, biomasi. Qorivníh infodooiiđitjbkt^lBkt/afne.si celicah in drugih virih. www^gor enjske-el ekûar n e. si 4 Križanka Gorenjski Glas Za vas beležimo čas Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Bleiweisova cesta 4, Kranj tel.: 04 201 42 00 www gorenjskiglas.si Naročnine: 04 201 42 o^Qsi: 04 201 42 47 ali malioglasi(g)g'glas.s Poletje se počasi poslavlja in nak misli so že usmerjene v hladnejše dni. Zamenjati bomo morali garderobo in poskrbeti za ogrevanje, da bodo domovi prijetno topli. Ker nas čaka ie cel teden lepega vremena poznega polena, vas želimo ogreti z nekaj cst^ežiln imi Jbtograjijam i, na katerih lahko ob kranjskih bazenih občudujete naš model Katío, Csslo križanke (nagradno geslo. vpí§ite na kupon in ga nalepite na dopisnico) najkas» neje do ponedeljka, 21. septembra 2009. poilj^e na naslov; Gorenjski glas, Bleivvei* sova cesta 4. 4000 Kranj sli dopisnico od* dajte v nabiralnik Corerrjskega glasa pred poslovno stavbo. Trije izžrebani bodo po poiti prejeli majico Gorenjskega gUsa. Lahko se dolgočasite. Lahko razmišljate Lahko pa berete Gorenjski glas. i '•-•''lir 4 ■r GORSiiSN GLAS PRtfUMH RUSNH JAKimn SVEHtKO eOÔMJA 3AJ 6EA ORtAVA NA^KVERU AUEMKE URO& SLAK DREVO TROPME ARKE GORENJSKI ÛLAS 8RUI0R VRSTA OAUm filVSiHA- ftĐORSKI Tr ALFRED M09a NEPRA- HAROO. LJUDSTVO GLM6ST0 QM£ SNBOl ZATTTAN MSNA JUHA VWÛ- 6aadiik UflAOEK SP6 POUSKA ffiKA PROOUKT OGfUA &AZA PODATKOV PRBtODA PRCeCVALCi LSTRE / j 3UMERSKA 6ÛCINJA PLOONOST1 > t ČARÓVKW VI ORAfilE 2EUTMA IZALG BALKON NA GORSKI DVOJtCA GORCNJSN GLAS PTIC PEVEC, TUDI DRESKAČ - t PRISTAŽ^ ADAMITŮV NORVE^ DRAMATK (KENRSO SUĎOL ZASSU orahžapa »rra SLADKO P6CÍV0 LUBJE PtSATOJ msm GOROVJE OBM&BZ AVSTRJO "Ňsr REVLA KRAL£C f*CWO I _ i LECLK GLAS8EM TfUK WETH1A DEBEU PAUCA EDGAR OEGAS ZADETEK miHOOO-kETU TiLESNA IGRALKA L0HÛÛRIA rTALHOa laua 1 Ik t % i j: 11 TEN^KI IGRAlfC GftSH JUNAK. AJA8 S' - \ CUKETA JAKim IB$eN MANA RTTHA »t KRAJPR} ULJ6UAM TUREK, OTOMAN TVESAKA NAPOVfO > lUN^I iT igftaipc OELÛM 1 ^ ft ^ • 1 nUSKA OOOfNJA LRJBBNl KANDSM PEVEC (BRYAN) G.IIESTO KRETE ^ a; anti KVITFTA • se?TAnL F. KALAN SLADEK IJtOfCfJ SAT'* i ». DEl k6uhad parieh PIANÏST fisrroN BMNKÛ HORJM DCL SKBfTA NOVO SfCBftO. uroonut Hfâ Asrrtocoo (DAHUEL) « A arabcev AHERĆKI iGRAifC (JACn at&, OCXA aMOL iANBl£U SOKRtfOV to2mr • 38 • 28 1 1 KRAJAI FiLMSN P03NETE< 100 1 DR2a HOJZER « 11 POLOU H&ISPCH îEwœi PU2I£C SUKAR OALfnJA LMBU TB^Ami premet TS^SA DRAfi AMLfSKA GLASBENA SfOnHA OUVER RVHG GLASBENA ZVRST2 jamam ograja AMERtba IGRALEC Z MORJEM OeOANO KOPNO WIGCKr KURiD TDV/UMA PAPRJAV CELJU 10 11 U 17 18 27 , \j Oglas INISOL solarni paket De Dietrich Poleg že obstoječe izjemno široke ponud- ter brezhibnega delovar>ja v celotni živ- ventilom, pred-pripravljeno solarno teko- 1.995 evrov (brez DOV) dalje. V času tra- be izdelkov solarnega programa De Die- Ijer^jski dobi naprave. Posamezen paket Čino, termostatski mešalni ventil za toplo janja jeser^ske akcije (od 24. avgusta do trich predstavlja nove soiarr^e pakete za vsebuje: 200, 300 ali 400-litrski bivaler^t- sanitarno vodo ter solarni regulator. So- 30, novembra 2009) pa lahko kupci izko- ogrevanje tople sanitarne vode. Paketi ni solarni grelnik (opcija tudi kot samo- larni regulator omogoča nadzor optimal- ristijo tudi 10-odstotno promocijsko zni- spadajo v segment Easylife ter so name- stojr^o ogrevanje s pomočjo solarne ter nega delovanja soiarne naprave ter v ce- žanje cen. njeni kupcem, ki iščejo hitrejšo povrnitev električne energije), popolnoma nove (en. loti skrbi za avtonomnost delovanja ter Še več informacij dobite v naši trgovini na stroškov naložbe, konkurenčno ceno ter dva ali tri} sprejemnike sončne energije varnost celotne inštalacije tudi ob vaši Ručigajevi 3 v Kranju in na tel. številki zagotovljeno osnovno funkcionalnost in NÊO 2.1 (kvaliteto potrjuje KevMark certi- daljSi odsotnosti. 04/234 28 80. Med 9. in 16. septem- p rep ros tost izdelka. fikat), vse potrebne hidravlične ter posta- Ob predstavitvi paketov smo mislili pred- brom pa ste prav tako vljudno vabljeni, da Prednosti paketov so. da vsebujejo vse vitvene elemente za vgradnjo na ali v vsem na končnega uporabnika in zato so nas obiščete na zunanjem prostoru MOS potrebne elemente za postavitev solarne strešno konstrukcijo, črpalni sklop, raztez- pripravljene prav posebne paketne ugod- 2009 Celje. Instalacije za zagotavljanje Optimalnega no posodo z nosilno konzolo ter servisnim nosti. Cene paketov se gibljejo že od Damir ZeželL inž. str. \ Akcijska ponudba solarnih paketov odmS^ 1.795 € dalje (brez ddv) v m Inisol Sončna energija dostopna kot še nikoli Prihranek energije Brez emisij C02 Zagotovljeno udobje ZASTOPNIK ZA SLOVENIJO: Veto Veletrgovina d.o.o. Brncičeva 25 11231 Ljubljana - Črnuče T: +386 (0) 580 91 14 F: +386 (0) 1 580 91 13 RMldtOfl^ ReoitâÊji^ki wnn^i SnEBEL ELTRON RADEL Olini in piin^i oûniniki CevDi siitemi E: info@veto.si www.veto.si a wavin Ctvtii sinami BARBI < EKONOMIJ / FIN ufan.z,a rgi ^.si 17 Slovenci rešujemo sezono Turistično leto v Sloveniji ni enako uspešno za vse. V zdraviliščih in na obali je bilo julija bolje, na Bledu pa slabše kot lani. bořnam Bogataj Ljubljana - Po podatkih Statističnega urada RS (SURS) je v prvi polovici ieta Slovenijo obiskalo 1.145.575 turistov, kar je pet odstotkov manj kot lani, medtem ko se je Število turističnih noâtev zmanjšalo za Štiri odstotke v primerjavi 2 enakim obdobjem lani. V Sloveniji je tako v prvi polovici leta prenočilo 3423.432 turistov. Od tega se je število prihodov domačih turistov v tem obdobju povečalo za dva odstotka, Število prihodov tujih turistov pa zmanišalo za deset odstotkov. Števiio noči- Na splošno slika turističnega gospodarstva ni tako črna, kot je bila videti še v začetku leta, tev domačih turistov se je po- ^^b temu pa je bilo, na primer, na Bledu julija za pet odstotkov manj nočitev. / »«to tt« doij večalo za štiri odstotke, medtem ko se je število nočitev tujih turistov zmanjšalo za zem na Ministrstvu za go- in Nizozemske (4,9). Sledijo obisku, posebej v pletnisezo- spodarstvo. Ruska federacija. Madžarska, ni. je dodal, so pripomogla I>rugače od tega pa začasni Srbija, Belgija, Češka, Frandja tudi sredstva, ki jih je turistič- devet odstotkov. "Turistično leto ni enako uspešno za vse. Medtem ko statistični podatki za julij kaže- in ZDA, Po podatkih Banke nemu gospodarstvu dodelilo slovenska naravna zdraviliš- jo, da so v slovenskih turistič- Slovenije, vodi jo Maiko Kra- ministrstvo v oksdru razpisa za ča beležijo odlične rezultate, ^ krajih zabeležili za 13 od- njec, je bilo v prvih šestih me- dodatno promodjo turistične saj so dosegla deset odstot- stotkov več prihodov in za de- sedh leta iz naslova izvoza po- ponudbe Slovenije v višini kov veť prihodov kot lani, je vet odstotkov več nočitev do- tovanj ustvarjenih dobrih 815 dveh milijonov evrov. Bled julija realiziral pet od- mačih turistov kot istega me- milijonov evrov priliva, kar je Poleg tega so letos nadalje- stotkov manj nočitev kot seca lani, medtem ko pri pri- 4,5 odstotka manj kot v istem vali vlaganja v gradnjo nove in posodobitev obstoječe turistične infrastrukture. Tako lani, na drugi strani pa je slo- hodih in no6tvah tujih turi- obdobju lani. venska obala v tem mesecu stov beležijo upad {13 odstot- "S podatki o številu priho- dosegla za isti odstotek več kov manj prihodov in 15 od- dov in noâtev turistov v Slove- so prejšnji teden odpirali pri- nočitev kot lani, najnovejši stotkov manj nočitev). Največ niji v prvih sedmih mesedh, spele vfoge na razpis za dvig podatki o prenočitvah v Po- turističnih noâtev iz tujine še poslej z obiskom v pole- konkurenčnosti turističnega rtorožu v mesecu avgustu pa (nad-sto tisoč) je bilo v prvih tnih mesedh, smo na Ministr- gospodarstva, za katerega so kažejo na dvoodslotno pove- sedmih mesedh leta ustvarje- stvu za gospodarstvo zadovolj- zagotovili 23 milijonov evrov. čanje v primerjavi z enakim "ih 17 Italije (iň,6-5 milijona evrov in je bil jekte malih in srednje velikih enak kot v lanskem prvem podjetij. Na poslovni rezultat polletju. Ciste bančne pri- v prvem polletju je vplival hodke je v primerljivem ob- tudi dokaj nizek strošek za dobju povečala za 44 milijo- slaba posojila. Banka je letos ne, s 44,3 na 48,7 milijona vzpostavila nov sodoben klic- evrov, obrestni prihodki so ni center, ki strankam omo- i višji za pet odstotkov. Ob- goča tudi dogovarjanje za se- seg posojil fizičnim osebam stanek v banki. je povečala za oseiri odstot- Uspeino je poslovala tudi kov. Pri kreditiranju podjetij Skupina SKB, kamor poleg in drugih pravnih oseb je banke sodi še lizinško pod- bila v prvih petih mesecih jetje SKB Leasing. V prvem zelo aktivna, kreditiranje je polletju je ustvarila 20,6 mi- nadaljevala tudi junija, ven- lijona evrov operativnega do- dar so takrat nekatera večja bička in 15.4 milijona evrov podjetja poplačala kratkoroč- dobička pred obdavčitvijo oz, na posojila, zato je polletni 2,6 milijona evrov manj kot rezultat ostal na lanski ravni, v enak^n lanskem obdobju. Kranj Kuža Pazi poskrbel za varno pot v šolo Zavarovalnica Triglav že po tradiciji vsak september v sodelovanju z osnovnimi šolami poskrbi, da se za osnovnošolce, predvsem za prvošolčke, šolsko leto začne §e bolj varno. Letos so v sodelovanju z Mladinsko knjigo vsem pr* voŠolčkom izrekli dobrodošlico z rumeno rutico^ v sodelovanju s Svetom za preventivo pa je njihova maskpta Kuža Pazi ves prvi teden novega Šolskega leta pred nekaterimi Šolami v večjih slovenskih mestih spremljala otroke iez prehod za pešce In jih na zabaven način učila pravilnega in varnega prečkanja ceste; ustavila se je tudi pred osnovno Šolo Simona Jenka v Kranju. Zavarovalnica Triglav in SPVtudi prosita vse starejše osnovnošolce, da rumene rutice, ki jih ne potrebujejo več, odložijo v posebne koške na Šolah. Šole in svet za preventivo jih bodo porabili za svoje aktivnosti. C Z. khanj Bančno posojib za plačilo šolnine Gorenjska banka je za študente, ki se bodo v letošnjem študijskem ietu vpisali na Visoko šolo za zdravstveno nego na jesenfcah, pripravila posojila za plačilo Šolnine. Posojilo lahko najamejo redni in izredni študentje, bodoči študentje ter njihovi starši ali zakoniti zastopniki, odobreno jim mora biti do vpisa. Pogoji so enak» za komitente banke kot za tiste, ki z banko poslovno še ne sodelujejo. Posojilo je možno zavarovati s plačilom zavarovalne premije ali s poroštvom. letna nominalna obrestna mera je 5,15 odstotka in je enaka za posojila z rokom zapadlosti do enega leta ali od enega do treh let. C. Z. I t i f i8 KMETIJSTVO cveto.zaplotnik (^g'^s.si CERKgE Ajda pa znova cveti... Na ravninskem delu Gorenjske lahko v teh dneh vidimo polja cvetoče ajde, kmetijski svetovalec Robert Gole pravi, da jo je v cerkljanski občini okrog trideset hektarjev, v Šenčurski pa dvajset. Doslej je vreme ugodno vplivalo na njeno rast in razvoj, dodaja Marija Kalan, specialistka za rastlinsko pridelavo v Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranja in poudarja, dâ so gorenjske njive morda za pridelovanje ajde že celo malo preveč pognojene, zlasti z dušikom, zato ajda dlje raste, dlje cveti in počasneje zori. Ker je redko zastopana v kobbarju, omejitve glede pridelave ni, pomembno je le, da tla niso prevlažna in ne prekísla. Kot strniščni posevek se lahko vsako leto pojavlja na isti njivi, le da je pravočasno posejana (najkasneje do 20. julija). Sicer pa je ajda tudi pomembna rredonosna rastlina, najbolj medi v sončnem In ne prevročem vremenu. Ku. Kranj Kumara nenavadne, zanimive oblike v vrtu Angelce Prevodnik na Primskovem je zrasla kumara zarlmive, nenavadne oblike. Kumare sorte Clark so običajno težke pol kilograma, ta, ki jo Angelca drži v roki, je težka sedemdeset dekagramov, vendar je bolj kot glede teže posebna zaradi zanimive oblike, saj ^leda, kot bi bili dve kumari zraščeni v eno. Sicer pa Prevodnikovi pravijo, da letos kumare dobro uspevajo. C Z. Kr/^nj Podpore za naložbe v predelavo in trženje Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v petek v Uradnem listu objavilo javni razpis, na podlagi katerega gospodarske družbe, samostojni podjetniki in zadruge lahko kandidirajo za skupno 15 milijonov evrov podpor za naložbe v predelavo in trženje kmetijskih pridelkov in živil-ski h izdelkov ter za naložbe v prvo stopnjo predelave lesa. Vsakdan • • v v Predlagana strategija razvoja kmetijstva do leta 2020 daje poudarek tudi varovanju kmetijskih zemljišč. Cveto Zaplotkik Kranj - V četrtek se je začela javna razprava o novi strategiji razvoja kmetijstva za obdobje do leta 2020, pri pripravi katere je sodelovalo 210 kmetov, zaposlenih v kmetijskih podjetjih, akademikov s fekultet, kmetijskih svetovalcev, inštitutov in predstavnikov ministrstev. Kot je na predstavitvi osnutka dejal kmetijski minister Milan Pogačnik, so se raz* mere v kmetijstvu od sprejetja sedanje strategije 1995. leta, predvsem pa v zaiijih letih močno spremenile: Slovenija pa potrebuje novo P<>segi r»a kmeťfjska zemljišča se nadaljujejo, tudi Zlatega polja v Kranju strategijo tudi zato, ker se je «m' s 'J a v h že začela razprava o novi za območja z omejenimi skupni politiki Evropske možnostmi za kmetijsko de- V Sloveaiiji se je povržim kmetijskih zemljišč v uporató unije po letu 2013 in mora javnost, vendar naj bi glede v obdobju 1991-2007 zmanjšala za 62.800 hektarjev, vedeti, kakšne usmeritve bo na pogoje uveljavUi večje raz- samo v obdobju 2002-2007 naj bi jih dnevno izgubili zagovarjala v Bruslju. Pred- like med območji oz. kmeti sedem hektarjev. Po deležu obdelovalnih površin naj bi lagana strate^ja prinaša od- Na podrbu ze^^jiške ^jj. ^^ ^^ ^^ ^^ govore na globalne izzive. Z politike na) bi gpodbu)ali ^ f t vstopom v Evropsko unijo je promet s kmetijskimi zem- - namreč slovensko kmedj- Ijišči, ki bi omogoči] poveče- bolj odzivno na potrebe po institucij najbolj racionalno stvo postalo del globalnega vanje posesti na kmetijah in tehnoloSkem napredku, združiti kmetijsko in okolja, v katerem se sooča z kmetijskih posestvih. Za za- Osnovno pridelavo naj bi tes- okoljsko ministrstvo". liberalizacijo trgov in z novi- gotavljanje prehranske var- neje povezali z živilsko pre- Mnenja o predlagani stra- mi izzivi, povezanimi zvaro- nosti naj bi izboljšah varstvo delovilno industrijo, Pavšal- tegiji so različna, tako je že vanjem okolja, klimatskimi kmetijskih zemljišč. V okvi- na obdavčitev kmetijstva naj slišati, da bi morali v strategi- spremembami, varnostjo in ni obveznega vzajemnega bi temeljila na dejanskem ji določiti cenovna razmerja kakovostjo hrane in krme ter zavarovanja naj bi dolgoroč- stanju zemljišč. Gonilna sila med pridelavo, predelavo in z obvladovanjem tveganj na ûo vzpostavili sistem, ki bi razvoja družinskih kmetij trgovino, dati večji poudarek področju rastlinskih in žival- zagotavljal dohodkovno var- naj bi postali mladi prevzem- ekološkemu kmetijstvu, pu- skih bolezni... nost tudi v primerih večjih niki. V delovnem gradivu stiti sedanjo organiziranost Poglejmo nekatere ukre- škod v kmetijski pridelavi, nove strategije tudi piše, da kmetijske svetovne službe, pe, ki jih predvideva strategi- Kmetijsko svetovanje naj bi bi bilo "z vidika učinkovite- a jo le razbremeniti admini- ja! Ohranili naj bi podpore reorganizirali, da bi postalo jgega operativnega delovanja strativnih opravil... Letajo rokami m gledajo z ušesi V okviru Evropske noči netopirjev bodo netopirje prihodnji torek opazovali in poslušali tudi v Kranju Cveto Zaplotnik Cilno, da so kot edini sesaká sprednje okončine so na- tudi iz čiste objestnosti. sposobru leteti, aktivni so po- mreč preoblikovane v kožna- Da bi več veddi o netopir Kranj • Aii med živalmi po- noči, imajo dobro razvit si- te letalne prhuti, z dokaj veli- jih m da bi jih tudi bolje varo- znate ponočnjake, ki po spre- stem za nočno orientacijo, kimi ušesi pa si ob posluša- Najnižji znesek pomoči je 3500 evrov, najvišji pa i,S mili- tnosti letanja prekašajo akro- prehranjujejo se z žuželkami nju odbojev lastnih ultraz- vali, evropska organizacija Eurobats vsako leto v sodelo- jona evrov. Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja bo batske letalce in jim med in drugimi đenonožd, med vočnih klicev od okolice lah- vanju z nevladnimi organiza- sprejemala vloge do preklica. C. Z. tem celo uspe N-eČerjati; živa- letom menjajo zatočišča, si ko ustvarijo "z\'očno sliko" djami po vsej Evropi pripra- li, ki že od nekdaj razburjajo privoŠ6jo pravo zimsko spa- okolice, kot jo, na primer, vi v času od konca avguata do človeško domišljijo in brez nje in živijo dokaj dolgo, od ljudje vidijo z očmi. sredine septembra Evropsko katerih ne bi bilo filma o pet do trideset let. Podnevi Netopirji spadajo tako pri noč netopirjev. V Sloveniji, DrakuliDa» to só netopir» ji! Ljudski izraz, da netopir Didakta razpisuje prosto delovno mesto SKLADIŠČNIKA (m/ž) Pogoji: najmanj IV. stopnja izobrazbe oisnovno računalniško znanje prednost Imajo kandidáti Iz okolice Radovljice poči\ajo v svojih zatočiščih, nas kot tudi drugje v Evropi kjer aktivnosti vodi Sloven- kot so podstrehe in kleti in po svetu med bolj ogrože- sko društvo za proučevanje ni ne "ne ťč ne m'š", je zelo stavb, špranje za lesenimi ne in zato tudi bolj zaščitene in varstvo netopirjev, bodo v ustrezen, saj ne spada niti opaži fasad, jame, skalne živalske skupine. Ogrožajo tem času pripravili z netopir- med ptiče niti med miši. V špranje, dupla ... Zakaj jim jih ljudje, izguba zatočišč, ji povezane dogodke v dva- Sloveniji živi 28 različnih pravijo, da letajo z rokami in vznemiijiije in ubijanje na najstih krajih, med njimi vrst netopirjev. Zanje je zna- gledajo z ušesi? Njihove zatočiščih, zmanjševanje tudivKranju,kierboprihod- prehranskih možnosti, od« nji torek (z začetkom ob 19, —^-stranjevanje mejic in drevo- uri) v rovih pod starim de- Netopirji zbujajo pri ljudeh odpor predvsem zaradi redov za orientadjo, občuti ji- lom mesta najprej predstavi. Pisne ponudbe poSljite v S dneh od objave oglasa na naslov: ntd;)irta d 0.0 Radovl/ica, Gorenjska cesta 33 c, 4240 Radovljica Strahu, ki izhaja iz starih vraž. Po teh vražah naj zapletali v lase in delali gnezda tudi v laseh. vi so tudi na pestidde. Ljudje tev podvodnega sveta in ne-jih ogrožajo predvsem zaradi topirjev, nato pa še opazova- nevednosti ali nepoznavania nje in poslušanje netopirjev njihovega življenja, včasih pa z ultrazvočnimi detektorji. h % 1 ft à 4 « senom Pekoča semena grškega sena so v indijski kuhinji ena izmed sestavin priljubljene mešanice začimb curry. Sabljasti triplât, kot tudi pravimo tej izjemno aromatični rastlini, se izkaže tudi v zdravilstvu. Slovi zlasti kot odlično křepčilo po različnih nalezljivih boleznih in operacijah. Pavia Kliner 7aprtiii in kalciju. V Indiji in gonella gladidata). Glavne ....................................... Iranu mlado zelišče triplata sestavine sabljastega tripla- Konec avgusta in v sep- uporabljajo kot okusno ze- ta so poleg rastlinskih sluzi tembru nabiramo zrele plo- leniavo in dodatek mnogim še eterično olje, kumarini, dove oziroma sabljaste stro« narodnim jedem. ke sabljastega triplata, jih posušimo in iz njih izluščimo drobna semena. Če želimo ÎZ njih pripraviti Čaj, Navadno te na vrtu, alkaloidi in steroidi, ki imajo podoben učinek kot hormoni. razen ... jih stremo ali zmeljemo. Sabljasti triplât je kakih anoreksiii Proti utrujenosti in Takšna imajo precej mo- štirideset centimetrov viso-Can, za nekatere ljudi ne- ka enoletna rastJina 2 oval- Semena so rjavkasto Grško seno krepi in po- rumene barve in imajo prijeten vonj, ki rahlo spo- nimi, detelji podobnimi 11- življa tei tako pomaga pre- grenek okus minja ra prežgan sladkor. sti, in rumenimi cvetovi, ki . magovati utrujenost in po- Orientalska začimba z vonjem po senu se spremenijo v podolgova- spešuje okrevanje. Ne po- sabljastega triplata uporab- te stroke, v katerih je mno- zabimo nanj, kadar okreva- ljamo v obiiki kašnth oblog go semen. Grško seno zlah- mo po težkih nalezljivih za celjenje ran in prepreče- ka gojimo na vrtu. Semena boleznih in po operacijah, vanje lokalnih vnetij pri GrSko seno (Trigonella sejemo v dobro prepustna Ljudsko zdravilstvo svetuje kotnih poškodbah, za meh- foenum graecum) izvira iz rodovitna tla na sončni legi. uporabo triplata za pospe- čanje tvorov in pri nabre- predelov ob Črnem morju. Po naših kamnitih kraških ševanje teka, zlasti pri otro- klosti žlez. Oblogo pripravi- V kuhinjah bližnjega in goličavah naj bi uspevala cih, ter proti anoreksiji. Čaj mo tako. da petdeset gra- srednjega vzhoda ter sever- tudi divja vrsta triplata (Tri- pospešuje delovanje preba- mov zmletih semen popari- • ^ i- ^ ne Afrike je bil vedno izjemno priljubljena začimba» izkoiiščdli pd so tudi njegove zdravilne odlike. Nič čudnega torej, da so ga gojili že Egipčani in Grki, ki so z njim lajšali porod in pospeševali nastajanje mleka. Od Grkov so tradicijo gojenja prevzeli Rimljani, zato so rastlini rekli grško seno, Drugi del imena nakazuje na dejstvo, da ima rastlina v posušeni obliki močan vonj po senu. Ime sabljasti triplât pa se nanaša na obliko plodov, ki so sabljaste oblike. V srednjem veku so grško seno začeli gojiti njdi v srednji Evropi, Triplât nima vedno rumenih kjer so njegove moči izko- cvetov, včasih so ti tudi beli riščali za mehčanje bul, pri ali svetlo škrlatni. vil, ima blag odvajalni uči- mo s petdesetimi mililitri nek in lajša vnetja dihalnih vode in zmešamo v gosto poti. Zadnje čase triplatu pripisujejo tudi sposo- kašo, ki jo 5e toplo mo na laneno ali bombaž- •i bnost, da naf bi zniževat no krpo in položimo na vrednost holesterola in krv- obolelo mesto. Pri vnetjih nega sladkota. Krepil naj žlez kaša ne sme biti prebi tudi moško spolno moč vroča, in spodbujal tvorbo mleka pri doječih mamicah. Čaj hrupen pripravimo tako, da žličko zmle tih aii s trtih se men po- Grško seno velja za zelo parimo s skodelico vode, varno zdravilno rastlino, ki pustimo stati deset minut ga v priporočenih količinah in precedimo. Pijemo dve uporabljano brez skrbi. O do tri skodelice čaja na dan. njegovi uporabi se morajo z zdravnikom predhodno po- Kašna obloga umirja vnetje kože svetovati diabetiki. Odsvetuje se ljudem» ki jemljejo zdravila proti strjevanju Tako kot laneno (Linum krvi, in otrokom pred pu-usitatissimum) tudi seme berteto. KUHARSKI RECEPTI Za vas izbira Danica Dolenc Tedenski jedilnik Nedelja • Kosilo: goveja juha z vlivanc>. pečena govedina v omaki^ krompirjev pire z oljčnim oljem» paradižnikova solata, jabolčna pita; Večerja: širna plošča z oljkami in grozdjem, toast s česnom in oljčnim oljem. Ponedeljek • Kosilo: mesno zelenjavna enolončnica, jogurtové miške; Večerja: osllčevi fileji po pariško, krompirjeva solata s čebulo in majonezo. Torek - Kosilo: kremna juh;? I7 hrokollj;), akutni češpijevi cmoki, kompot; Večerja: ocvrt piščanec, kumarična solata s krompirjem, &eda • Kosilo: telečja obara z močnatimi cmočkl, zapečena cvetača. zeljnata solata z majonezo; Večerja: testenine s tunino po irsko, mešana solata. Četrtek - Kosilo: korenjeva juha z ovsenimi kosmiči, mesne polpete> dušene bučke, pire krompir Večerja: zelenjavna ponev z ocvrtimi jajci, kruh. Petek • Kosib: fižolova iuha s kitajskimi rezanci, slani skutnl Štrukljl, radič s koruzo in jajcem v solati; Večerja: zobatec na žaru, oklsan krompir. Sobota • Kosilo: tržiške bržole, kruh, pehtranka; Večerja: paradižnik z bučkami in sirom, čebulni kruh, grozdje. Krompirjev pire z oljčnim oljem Sestavine: 7 kg krompitja, $ol, 3 žlice oljčnega olja, 1 žlica maslo, narihon muškatni orešek, sA^ekljani Hiti bazilike. Krompir skuhamo, Se vročega olupimo, ga stisnemo skozi stiskalnico za krompir v rahlo kaso, pokapljamo z ogretim oljem In stopljenim maslom, solimo, popramo in potrese- mo z muSkatncm oreškom ter sesekljano baziliko. Narahlo premešamo in takoj ponudimo. Testenine s tunino po irsko Sestavine: 1 večja pločevinka tunine, poižki oli peresnih ali druge večje testenine, 2 Žlici majoneze, pol skodelice kuhanega zťlenega ^raha. Testenine skuhamo, splaknemo z vodo, odcedimo In strese- mo v skledo, Najprej jih dobro premešamo z majonezo, nato pa $e z grahom in zdrobljenimi koščki tunine. Po potrebi in okusu jed Še dodatno začinimo In ponudimo toplo ali hladno. Paradižnik z bučkami in sirom Sestavine: 1 kg zrelega paradižnika, 80 dag mladih bučk, 10 dag nastrganega parmezana, olje in začimbe (bazilika, origano, strt česen, zelen peteršilj...) Paradižnike očistimo m zrežemo na tanke rezine. Bučke narežemo po dolgem na tanke rezine In jih na olju z obeh strani rumeno opečemo. V nepregorno posodo naložimo najprej plast bučk, nato plast paradižnikov, oboje posolimo In potresemo z začimbami, zeilšči In s parmezanom, In tako nalagamo, dokler ne porabimo vsega. Na vrhu mora biti paradižnik s parmezanom. Polijemo z nekaj žlicami oljčnega olja In spečemo v srednje vroči pečici. Živeti zaradi otroka 112 V RAKOVIH KLEŠČAH. 2. DEL Marteta Smolnikar Zdrav Človek i>nn říjoc^ pod nogat^ii. Pote»\ po jr. hiln i'e?:nn'\tmi na marihnrf^ki In v tr.h negotovih fíkůli^íinah ^ůmozdravilno moČ, Nači» različnih ielja, hclan eno potrebno zbrati moč in z res^ strojni fakulteti. jc zvedela za poštenje, ki ga ncv, kako to moČ prebuditi, samo: ozdraveli. Kdo je to nico seznaniti ie najbližje. Za marsikaj, tudi za priporoča Rudolf Breuss. Kaj- pa je izjemno veliko. Nad misel prvi izrekel, ne vem, in naredili načrt za oprav- opravljeno diplomo, je hva- pada se je posta lotila na svo- vsemi drugimi načini in pot- vsekakor drti. Ijanje izpitov na fakulteti, letna dfužini in prijateljem. Jo roko, se pravi, po lastni pre- mi pa lebdi neskončna in Gospa Simono Sfcct Sosoi Naslednji dan je bila ílifeíJ ki so ji nesebično stali ob soji in sama; pri sebi doma. živi na Bledu, kjer si je njenih načrtov obrnjena na strani. Spoznala pa je tudi Vedela Je namreč, da Ji tera- neizmerna želja: živeti. Vendar. Tudi z zdravniki ustvarila družino. Do pred glavo; popolnoma drugačna. drugo stran bolezni oziroma pije niso pomagale in da mo- ima Simona dobre izkušnje. devetih let ni nihče v njeni Prvi korak k ozdravitvi je prijateljstva, ářeuííni straho» ra stvari vzeti v svoje roke. saj so ji pred tem, ko je spo- bližini, nihče iz njenega storila s tm, ko je sestavila petni prijatelji so ji v tem Skratka, da mora nekaj po- znala in dcjela skrivnosti okolja omenjal raka. Kot da vprašanja, fei so jo v zvezi z 'njenem žiUjenjskem obdobju skupiti sama. Hči Aljaje ime- samozdravljenja, čestokrat bi bil rak sam po sebi nekaj njeno boleznijo zanimulu, obrnili hrbu in so za zmeraj la takrat fest let. Morala je ži- priskočili na pomoč. "Nikoli ne zastrašujočega in zloveščega, m jih zastavila kčeči zdrav- odpadli. Tako so Ji ostali le veti tudi za otroka, ne le zase. bcm pozabilo, " se spominja, Takrat, leta 2000, pa se je niči, onkologinji. Ta je bila tisti pravi prijatelji, k\ si jih Simoni bolezen razširila ter ljubezniva, si vzela za Simo- vsi želimo imeti ob sebi. Simona pravi, da le za iè ko sem klicala na onlco^DÍJ^i ozdravitev storila vse. Verja^ ir^iitut in jim povedala, da Zdravljenje je začela na me, da âovzka ne more po' se bom postila. Niso mi rekli, njena vprašanja. Začel se Je Onkološkem inřřilutu v Ljub- zdraviti nihče drug, razen da se ne smem, pač pa, da zajedla v pljuča, pod pazdu' no Čas inji odgovorila na vsa ho in v dojko. V trenutku spoznanja seje spopad z boleznijo, "prosti" Ijani. Žal ji uradna medicina začel Simoni svet podiruli Čas pa si je zapolnila z ob- ni znala ali vedela pomagati. sam sebe. Trdno verjame, da sleherni človek v sebi nosi Of\i s tem nimajo izkušenj." (Se nadaljuje.) C é X t f È 20 NASVET, OGLAS 89.8 91.1 96.3 Gorenjski prijatelj RADIO SORA Radio Son d. 0.0., Kapucinski trg 4,4220 Loka, lel: 04/506 5050, fax: 04/506 50 60, e-maií: info^radiosora .5 i WWW.CORENISKICLAS.Sl nL> LtabVio"''^® ' obdobi'J ,, vcaWnovloQO SSř«-«--"" Gorenjski Glas Računalnik in jaz (156) Nova programska oprema Robert GuShk šli v nov svet. Pa saj smo usmeritev, kako se lotiti za- dati Če ne prej, je takrat res tudi prižli. stavljenih nalog. A v svetu čas, da stopite na novo pot. Razvoj računalništva, kjer računalništva je skoraj boso- Nikakor pa ne hitite. gresta strojna in programska oprema z roko v roki, je izredno hiter. Posledica kletno, če se učimo dela 2 ra- Vsaka nova stvar ima obi- Čunabiikom iz knjig. Raje Čajno nekaj porodnih težav, kot to, se lotimo učenja s po- Pri novi programski opremi tega so hitre spremembe, ki izkuSanjem. To pa lahko tra- se v začetku rade pojavljajo pa so nujne, če naj eno sledi drugemu. Ob vsaki novi izdaji programske opreme ja malce dlje, pa še živce nam zna načeti. napake, ki pa jih proizvajalci odpravljajo tako, da vam po- Kolikokiat ste prebrali na- Šiljajo popravke, ki te napake smo uporabniki povsem iz- vodila za uporabo novega odpravijo. Izkaže se, da je gubljeni. Moti nas nešteto mobilnega telefona? Verjet- programska oprema dobro Stvari, a ko se na ta nov svet no ne prav pogosto. Bolj za- prebavljiva šele po kakšnega navadimo, jamranja ni več, bavno je, če malo poizkuša- pol leta uporabe, ko je delež- delo pa poteka nemoteno, te, iščete in se učite sproti, na le uoorabniškega preiz* Do naslednjič. Podobno je tudi pri pro- kusnega obdobja in ustrez Snovalci programske gramski opremi. Pa ste se no posodobljena. Takrat opreme stremijo k čim bolj- kdaj vprašali, kdaj res potre- kakšnih večjih napak ni veČ Šemu. Programe želijo narediti čim bolj uporabne in bujete nov program za delo na računalniku? Pravi raču- ZÛ pričakovati. Pa se vrnimo na začetek ,0b nakupu novega raču- funkcionalne. To pa ni nuj- nalniški navdušenci bodo zgodbe. Programska opre- nalnika dobimo skupaj z no tudi najboljše za uporab- odgovorili, da radi preizku- ma naj nam bi bila v pomoč njim Še vso pripadajočo nike, ki so navajeni rutine šajo novosti in nov program pri delu, predvsem pa naj bi programsko opremo. Ta je vsakdanjega računalniškega naložijo na računalnik takoj, omogočala, da ga opravimo novejšega datuma kot tista, deia. Vsaka sprememba pri» ko ta pride na tržišče. Zmer- hitreje in bolj kakovostno. ki smo 10 uporabljali do se- naSa v njihovo delo nove za- ni uporabniki računalnika Delo, ki smo ga navajeni, daj, to pa ima za posledico hteve, ki pa se jim je potreb- pa imajo boljšo rešitev. Nov opravljamo lažje, zato novo« kar nekaj nepredvidenih no prilagoditi. Včasih je pra» program začnejo uporabljati sti uvajamo takrat, ko je to stvari. Nič več ni tam, kot je va mala revolucija, ko se ne- takrat, ko stari ne more več potrebno in koristno. Vsaka bilo prej. Ikone so drugačne česa lotimo, pana stainadn slediti novim zahtevam in sprememba prinaša nove in razporejene povsem po ne gre več. Takrat se je po- ko njihovi podatki niso več težave, novo učenje in prila- svoje, ukazi so poimenova- trebno lotiti raziskovanja, združljivi z večino ostalih gajanje. Velikokrat časa za ni na drug način, videz je lahko pa o novostih tudi kaj programov. Kako to opa2Íte? to ni, kar le še bolj govori v spremenjen, ob pritisku na preberemo. Običajno je to Ko od znanca po elektronski prid temu, da pri menjava- gumb pa se izvedejo čisto pravapct, saj na taknačiniz- pošti dobite datoteko, ki je nju programske opreme drugačne zadeve. Kot bi pri- vemo precej napotkov in ne morete odpreti in pregle- dobro premislimo. ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM (m/ž) DEUkVEC BRÇZ POKUCA POMOČNIK V STREŽBI; rok do; 12.09.2009; OAMIR HASANACiC S.P.. C, TONETA TOMŠIČA 94 A. JESENICE POMOĆNIK V KUHIHJI; rok do: 24.09,2C09» JOàKOV HRAM» U.o.o , ZALOG 1. aOOO NOVO MESTO POMOĆ v STREŽBI; rok do: 24.09.2009; JOŠKOV HRAM, d.0.0.. ZALOG I, 6000 NOVO MESTO OSTILXA; rok do: 09.09.2009; LASER Bted, d.o.o., VUflNIKOVA UL 2. UUBUANA DELAVEC V PROIZVODNJI AVTOMOBILSKIH ŽAROMETOV: rok do: 17.09.2039; NATON. d.o.o.. C. 24. JU-NUA25.1231 UUBUANA • ĆRNUĆ£ DELAVEC V PROIZVODNJI; rok do: 23,09.2009; NATON, do o., C. 24, JU- NUA26»12ai UUSLJ^KA. ĆRNUĆ6 BRUSILEC INOX OPREME; rok do: 18,09.2009; PLEVNIK, d.O.O.. POD-SMREKA 24.13S6 DOBROVA POMOŽNI DEUVEC IZDELAVA BUREKA; roK <3t>: 16,09.2C09; OGflEX. d.O.O., PODRE- ĆA5, M^ćiĆE 0EL4VEC BREZ POKLICA: rok do: 16.09.2C09; OGREX. d.o.o., PODRB-CA 5. MAVC(CE OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA OPRAVLJANJE RASLIH ELEKTHOME-HANIĆNIH DEL; rok do: t9.09.2009; ZORMAN SETKA S.P.. VALBURGA 29 A. 1216 SMLEDNIK POMOĆ V STREŽBI; rok do: 12.09,2C09; EU2A8ETA KURALT S.P, TRBOJE 39. KRANJ ŽELEZOKRIVECi rok do: Û1.1Û.200D; DRAGAN lUEV. S.P,, STRAŽARJEV^ UL 13, UUBLJANA VAflNOSTNIK RECEPTOR, rok do: 10.09.2009; PLUS CRBfTA. d.O.O.. VRTNA UL 24, KRIŽE CŠČEřUe. PRANJE. ĆCTLKA; rok do: 20.09.2009: ZALETEL hWlJANA- ZO-BOZDRAl/STVENO VARSTVO. NiâKAUL 10. LESCE TtSARCPAŽEV rok do; 24.09.2009; K K • MONT, d.O.O., 60DEMARCI 13. 9243 MALA NEDELiA N»ŽJA POKLICNA IZOBRAZBA k do: 1809.2009; BEST WESTERN PREMIER HOTEL LOVEC, UUBLJAN- ÔKA C. G, BLED rok do: 24.09.2009; JOŠKOV HRAM. d.o.o.. ZALOG 1. 8000 NOVO MESTO rok do: 12.09.2009; EM1L KOPLER S.P,, TRATA 4, GORENiû VAS rok do: 12 09.2009; PEKARSTVO KEPIC. d O.O.. VCPOVUE 5 A, CERKiJE rok do; 04.10.2009; ROMAN ŠPENKO S.P., PREŠERNOVA UL 14 C. 1241 KAMNIK NATAKM rok do: 19.09.2009; MILENKO GRE-GORIĆ, S.P, BEGUNJE 160. BEGUNJE rok do: 24.09.2009; JOIKOV HRAM, d.O.O., ZALOG 1, 8000 NOVO MESTO rok do: 12.09.2009; EMIL KOFL£R S,P.. TRATA 4. GOREriJAVAS fOk do: 12.09,2009; PEKARSTVO KEPIC, đ,0,0, VOPCVUEÔA, ÇERKUE BO LNIĆAR-NEGOVAL£C rok do: 11.09,2009; OEOS. d.d. CENTER STAREJŠIH MEDVODE. Z&USKA C. 15.121S MEDVODE SREDNJA POKUCNA IZOBRAZBA PRODAJALEC PRI PRODAJI KUHINJ; rok do: 12.09.2009; A-LES, d.o.o., C. JANEZA FINŽ3ARJA 5 5, JESENICE AVTOPRAIEC; rok do: 10.09.2009; AVTOSVETEK. Studerwc. d o o.. Sn>-OENEC 11. 1260 UUSLANA - POUE NATAKAR; rok do; 16.09.2009; MIRAN ANŽIĆ S,P„ MLADINSKA UL 2, KRAMJ VODJA LOGISTIKE; nk do; 12. 09.2009; BioTransporl. d.o,o., C, TALCEV 8,1230 DOMŽALE ZAVAROVALNI ZASTOPNIK - SVETOVALEC PRODAJE NA TERENU; rok do: 19.09.20C9; CàRAWE, G.d.. KOMEN- SKEGAUL 4, UU^JANA KUHAR; rok do: 29,09.2009; HOTEL LEONARDO. đ.o,o„ KONJIŠKA C. 6. 2317 OPLOTNICA PICOPEK; rok do: 12.09,2009; P(CE-RUA LOĆA^KA, POTUJSNIK 139, Lao£nlh s/uřb In uradov za delo zavoda; • na domači strani Zavode RS za zaposlovanje: titttK//vmw.e».gov.sl; - pri delodalďcih è f 4 KAŽIPOT, OGLASI 21 HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 0420142 00 N^foÚto n H biniu *L sfirejf m^ n» po (d«(0nu I • (to in do ti [•]i 3I1 o&ebno ra Bkmpisov^ ckIi * n Donudb v |an£z rozman s.p. • rozman bus, lancovo 91,4240 radovgio^ tel: 04/53 «s ^ madžarske topuœ 3. m • 6.10., 15 >0. ol 10; tpst: 17.9 : p£me£ac:21. 9. • 28.9.: kopalni ia£t. ftcrnaroin! ^ 10.: med2ix;orjl- 10. - n. 10.; cou oroicj. 9.; bernardin: 4. ^o. - 7. 10. ï5. iS, 11, ; rim 10.11- -aa. t0p0lsûca: 28.9. Več na www.gorenjskiglas.si/Oažípot Obvestila o dogodkih objavljamo v rubriki glasov Kažipot-hrezplaÍno samo enkrat. PRIREDITVE Trideset let Radia Sora âkoQa Loka • V petek, 11. septembra, bo minilo 30 let, odkar se je v eter prvič oglasil radio, ki je začel svojo pot pod imenom Radio Žiri, danes je po vsej Sloveniji znan kot gorenjski prijatelj • Radio Sora. Zato bodo na Radiu Sora 11. septembra program praznično obarvali. S poslovnimi partnerji bodo jubileju nazdravili na slavnostni akademiji v obnovljenem Sokolském domu v Škofji Loki, v večernih urah pa za vse poslušalce in prijatelje radia pripravljajo veliko praznovanje pod šotorom na prostoru bivše vojašnice v ŠkoQi Loki, na katerem bo nastopilo 30 izvajalcev slovenske zabavne glasbe. IZLETI Pohod do bolnišnice Krtina Kranj - Društvo diabetikov Kranj pripravlja za Člane pohod na Jezerskem v soboto,12. septembra, ki bo potekal do bolnišnice Krtina in bo trajal približno dve uri. Ogledali si boste tudi kamnoloma lehnjaka ter ekološko kmetijo. Zbirno mesto bo ob 8.30 pred Diabetičnim centrom v Kranju. Prijave do 9. septembra v društ/enih prostorih ali po tel.: 2028310. Informacije tudi po tel.: 031/485 490 Ivan, ter tel.: 041/571 512 Stane. Vabijo tudi na kolesarjenje v četrtek, lo. septembra, ob 16.30 pri brunarici na Kokrici. MojeDeloxom Izberi prihodnost MOJE DELO, splçîni marketing, d.o.o., Pûd.nilka 92. 100 H] u bij a na, Slovenija. T:OT 51 35 700 VEČ INFORMACU IN ZAPOSLITVENIH OGLASOV (300 NA, WWw.mojtfdçlo.com, Ínío@mojedelo.com Delavec v proizvodnji m/ž (škola VabffTK) vos, da,se pfklruzitB ugledna rnj. Mra rađoćemu pocfeet^ z več loi 170 lâpostervnj m «CMetno traďCQO v predelavi termoplasbv In orodjarshiB ^se ôeb V prdzvodT* za brízganíe p^ stíkQ t)o zaiemaio ir/^íe 3vto4u>nt- rde, 3aHran}e BdeiKci/. Sftio G, d. o. o.. Kidrtčeva Cdsta 99. ^220 ŠMa LdâkAr. Manpo-M«r. a. o. o.. PE Kryi), Koroška cM 14, 4000 prija/ç Onmo do 02. 10. 2009. Več na Mvwjnoiedeio.com. Dela^ v MdmicI Za naáega naročnika, mar^ $IOv«rv sKu jetttpeKUviiu puUjetle, Kdleieya gloire dejsMKet le edetave poNšiva po ntfođu. é&m> tâojàerc in zane^fivo os&Cc Z2 delo V laKimici m/1 Manpower. d. 0. 0.. PE Krsrq. Kcro^ ceaa ^000 Kranj, pr^« dwamo do 02. 10. 2009. Več rtt viVM. pnoiedeio.com Oeiavec v proízvodn)j m/z (QOfcrv^ ri LjLb^ana z okdco] Za već ^taší^ naroćnKchr išcefr« ?n 2â- po^ÍTx> delavce v c^otzvodnji m/ž za û&noqe Gorenjske in Ljubljane z O'đlt- co. Medvode. I.S.S.. d. o. o., KonšKa cesta 53c. 4000 Kranj, pnia^ zĎtramo do 27 09 2009. Véč na www nxjftáútfkj.ix^iii. Prodajate« v trgovini z gradbenim materialom m/Ž (Z9 Jarše) Vaâedelovrie rtaioge prodsiain izcto Olagâ, skrb zâ prodaj asortimpr. nac^ čatf^je btaga. Pricaloj^mo: vsaj fV. stco-r^ izoDfazbe. prednost im^o ksrdic&ti z eku^TLjami pri prodej gradbenega rr^ tena^< Komunikativrast. Zaposlitev za dotočen čas 6 meeec^ z moznoslio 2»-pcfi&K« za nedoločen čas. S^^M, d. 0. o.. Domžale, Zg. Jarie, Preserska cesaa v Radorrrile, prijave zbxa-mo do 27. 09. 3009. Več na moiedeto.com. ProOaialec ne eleWro oddetku nV2 Vaàe delovne natege: ptodajft r sdala blaga, ízZ)or prodajn^a asor1imar>a, n» iOàanje Naoa PnČAkKjpmn' (V. stopcjo izobrazbe, zaželeno tehničr« preďKQí ćnajo Kandidati z aki» ntam pr) prrxiap elekto maietlsdâ. Zap> siitevza dotečen čea 6 mesecev z met-noaip podaJidania detoi.«nega razmera za nedotečen čas, možnost napredovanja na mesto vodje oddélka SAM, d o. o.. Domžale, 2^. Jarée. Praserska cesta 1235 Radomlje, pfija/e zbtfOTo do 27. OS. 2009. Več ta ww»E mûiede*e .com. Prodajni referent za območje SZ SJmenlje in gubij«« m/ž (SZ Sk>«- n^ ir L|i±il^nB) Za p9«ečanie našeoa tima v Sk^vernji potrebujemo prodajnega regenta 2a obrrnčie SZ. Pričakujemo: zaključev izobrazbo tebn>čne yneri, detevne iz* Kusrie z crcd)i na izrnenQK« plos6ce< znarje artgieščine, komuniKativnodi, cr3jc«Kiet, redoljubnost, Ponmamo; irv terum int&mo èoUr^, profesionano pko4]e v mednarodna i^apešnem korv comj, priagodtr/defeMn čas. možnoar doOiega zasiuzkâ Waiter Auâria Geem.b.^i. Podru&Mca Trgovv«, R14- sKa cesta 13. 220^ MiKJa^ na shefn DC^. p/^»^ Sparno do 25. 09. 2009. Vač na www jnoiedeio com. Vodja projektov m/i (LjubljanaI Srr>o hftTo riiatoče podjetje na področju razvijanja nepremičnin. Zaradi povečanega obsega del iščemo izkušenega Vcc^ projektov ir/z za vodenje gradbenih projektov, načrtovanja izvajanja de^, nadzor In p^'evzem del na posameznih projektih družbe ... Kranjska irwestlcljskd dr\Uba. d. o. o., Zak>àKa cesia 1. 1OOO Ljubljana, prijave zbiramo do 23. 09. 2009. Več na w«w.rrK)iedek),:»m. Prodaj»lkâ / prodajalec tekaUla in modnih dodatkov (Kranj, Velenja) Odgovorni boste za: alkami in veste, ka: si zeiijo; ste fleksibilni, zanesljM in ste sposobna delali v timu; Imate zaktjučeno IV, stopnjo sobrazbe in irnate primerne Jelim I v UMi^ijtr. Nudiin^vaiii itekj v pnjelnem delovne m oko1|u. Takko fashion d. o. o., Linhartova cesta 01) A. lOOO LJut)4jana prřjave zbiramo do 17. 09. 2009. Več na vASMv mojed&io.com. Slaščičar m/i (Krani) ličemo slaáčičaija. Opravl^jo so vsa dela, oc pnprave in izdelave piškotov in ton, k)t tudi čiščenje. Pričakujemo marljivost, pndnost in iznajdljivost. NixJimo redno dekM>o razmer^, d> bre delovne pogoje in delo v dopoldanskem času. Slaščičarno M.M. Marko Zorman s.p., Smledniska cesta 21,4 000 Kranj, prijav« «bi) âjr>o do 12. 09 2009 Več na www. mojedelo.com. Zavarovalni zastopnik • pripravnik m/l (Slovenija) V Amfori iščemo sodelavce, ki si p^ leg redne službe želijo še dodatnega zaslužka ali pa bi to delo sprejeli kot svojo osnovno dejavnost. Ponujamo dobro plačano in dinamíčr>o delo. Od kâr^did^tQv pričakujemo veselje do dala z ljudmi, komur>îksîivrrost, prijaz-r>ost, predvsem pa pnpravljeoost za delo r;a terenu. ZM Ar.lFORA. d. o. o., Ljijbi>ansKa Cdsta s3, 1230 Domžale, prtjave zbirSrVtO dO 10. 10. 2009. Več nawww.mcledeto.com. Mizar m/ž (Tržič / Monfakxxte v tlaliji) Potrebi«, znanja: izobrazba rň-vnarí Poinavanle miZArskin del ri deto z ročnim omiji, mćzarakimj stroji. Pciznavanje tehnologije lesa in dela z lepili. Ročr>e spfctnostj. Seaway ûioup, d. o. o.. Pol nalls^e 2, 4260 Bied, pnjave zbiramo dO 29 09. 2009. Več na winmr.moiedete.com. EleMrcmehanlk m/ž (Tržič / Morv lafcone v ttaUjí) Od vas počaKujemo: srednjo ail p^ kiiono isobra^bo olektre smoH. Poznavanj dela z razvod in prWopl irv stalecij r^ porabnike. Delo z ročnim orod)em. Ročne spretnosti. Sposo- br>ost dela v skupini. Seaway Group, d. o. o.. Pot na lisice 2. 4260 Biod, prijave zDiramo do 25. 09. 2009. Več na www.moiedelo com. Montažni delavec m/ž (Trzic Monlalconev Italiji) t-^eora znanja la (zioiânie. srednja ali poKHcna izobrazba «ehnične smeri (oblikovanje kovin, lesarstvo. Ipd.). Pozria^^nje montaže ^futïrte opre* me. 0» 2 roćrim cioclem. Zaželene 90 lofnc serOncdl Scoiv^ Qxxp, d. o o. Pol na tetce 2. 4260 Sled. prijave Z bramo do 25. 09. 2009. Več na wMw moiedete com. Zaradi krepitve naše ekipe v centrali podjetja v Komendi pri Ljubljani bomo zaposlili nova sodelavca na naslednjih področjih strokovni sodelavec za obračun plač kadrovskem oddelku (m/ž) Vaše naloge: Odgovorni boste za administrativna opravila pri zaposlovanju delavcev. ^»pravljali boste podatke za obračun plač in obračunavali plače in druge prejemke. Vodili boste kadrovske evidence. Skrbeli boste za vzdrževanje kadrovskega sistema SAP HR. Sodelovali boste pri Izdelavi mesečnih in letnih poročil. Vaš profil: • Imate zaključeno Izobrazbo ekonomske ali dfuge ustrezne smeri in znanje nemškega jezika. • Imate izkušnje iz področja kadrovske administracije, Ueluvn'.^ pr 22 KAŽIPOT, MALI OGLASI mjb&g'guis. SI Na Triglavska sedmera jezera Kranj • Klub študentov Kranj 9. in 10. septembfa organizira planinski izlet na Triglavska sedmera jezera. Odhod bo 9. septembra ob $. url Izpred Sloge na Primskovem, Kranj. Dodatne informacije na planmstvo®ksk.sl. Na mednarodni čipkarski festival Železniki • Turistično društvo Železniki v nedeljo, 20. sep* Umbra, vabi na Izlet na mednarodni Čipkarski festival v Lep- oglavo na Hrvaškem. Odhod bo ob 6. url zjutraj iz Železnikov. Prijave do torka» 15. septembra, na telefon TD Železniki 051/365-619. Na Tromejo Kranj • Planinsko društvo Kranj vabi v nedeljo, 13. septembra» na zanimivo turo na Tromejo. Hoje navzgor bo približno 2. url, nekaj man) navzdol. Odhod avtobusa (v kolikor bo dovolj prijav) bo ob 7. uri izpred centra Mercator na Primskovem. Prijavite se v pisarni Planinskega društva, do četrtka» 10. septembra. V Terme Banovci jesenice - Medobčinsko društvo Invalidov Jesenice obvešča člane, da sprejema prijave na Izlet v Terme Banovci» ki bo v sredo, i6. septembra. Prijave in vplačila sprejemajo v pisarni društva v času uradnih ur (torej od 16. do ure) do zasedbe mest v avtobusu. OBVESTILA Športne dejavnosti in urnik Partizana jesenice - Urnik vddbe v Ofuštvu 2a športno rekreacijo in telesno vzgojo Partizan Jesenice, tel.: 04/583-'i6'Si, si lahko ogledate na spletnem naslovu http://partizanjesenlce. sportna^unija.sl/. Angleške urice in Brihtina dežela jesenke • Občinska knjižnica jesenice vabi osnovnošolce k vpisu na angleške urice, k\ bodo potekale vsak petek od oktobra do maja, vse otroke od štirih do šestih let, ki ne hodijo v vrtec, pa vabijo v BrIHtmo pravljično deželo, ki bo vsak petek od 10. do 10.45 v igralnici knjižnice. Začetek bo 2. oktobra ob 10. ur. Ptice Udinboršta in okolice Kokrica • DruŠUro za ohranitev Udinboršta vabi na delavnice Ptice Udinboršta in okolice, ki bo v petek, 11. septembra, začetkom ob 19. uri v prostorih Osnovne šoie na KokricI. Predaval bo dr. Tomi Trilar iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije. KONCERTI Tomo Jurak janež Benčina Benč & Janez Zmazek Žan Kranj - Klub študentov Kranj vabi na Večere z okusom pod marelo: Tomo jurak & Janez Benčina Benč & Janez Zmazek Žan. Prireditev bo v petek, 11. septembra, ob 22. uri Klubaru na letni terasi. Vstop je prost. OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 99. letu starosti zapustila naSa draga mama Marija Martelak roj. Oblak Pi^gjcb bu iuUi, v sredo, 9. septembra 2009, ob ló. uri na Mestnem pokopališču v Skofjl Loki. Žara bo na dan pogreba od 10. ure naprej v tamkajšnji poslovilni veiid. Žalujoči vsi njeni Škofja Loka, septembra 2009 Dobrodelni koncert Kranj - Dobrodelni koncert za pomoč otrokom s posebnimi potrebami na Osnovni šoli Helene Puhar Kranj bo v Četrtek; 10. septembra, ob 19. url v Galeriji Dali v Kranju. RAZSTAVE Fotografija & fotografika Bled • Triglavski narodni park vabi jutri ob 19. url v Info središče Triglavska roža na Bledu, na odprtje fotografske razstave fotografija & fotografika avtorja Mateja Rupla, člana Foto kluba TNP, ki $e predstavlja s fotografijami, izdelanimi po metodi stare nesrebrove fotografske tehnike Izpred 160 in več let. Večer bo prepleten z baročnp in sodobno glasbo. Vzorci in oblike v arhitekturi Ljubljana - Odprtje razstave Članov fotografske skupine prt Planinskem društvu Iskra Kranj z naslovom Vzorci in oblike arhitekturi bo v četrtek ob 18. uri v Modri hiši v Ljubljani (Bravničarjeva 15). 4 V objemu narave Šenčur - V muzeju Občine Šenčur bo danes ob 19. uri odprtje slikarske razstave avtorja Franca Branka ákofica z naslovom V objemu narave. Razstava bo odprta do 27. septembra, ob torkih in petkih od 17. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure. Svoboda ustvarjanja Tržič • Odprtje likovne oziroma rokodelske razstave z naslovom Svoboda ustvarjanja v tišini bo v razstavišču Atrij Občine Tržič v četrtek ob 19. uri. Pogled z okna I V Galeriji Kosove graščine bodo danes odprli razs- tavo fotografij Ivana Šenvetra, člana FD Jesenice. Razstava Puhartove likovne šole Kranj - Odprtje razstave del udeležencev Likovne šole Puhart za odrasle bo v Galeriji Dail jutri ob ^9. url. Prisluhnite nam • polepšali vam bomo ■STIČNI dan. TlLl $AT TELE tv 91,0 MHz uiujiu.potepuh.com r ODDAMO poslovM prostoro v Radovljlei, Gorenjska cesta 16. Pčsarr>l£ki prostori se nagajajo v poslovnem o£ye4I7 HAFNARJEVO ífASEUE - prodarrro poovico stanovanjskega dvojčka, 9 051/368-822 »0051» TUR TAN neprvmičninei d* o. a PE Cankarjeva ulica Oi (staro^mestno j«dro)i 4000 Kranj, teL: 04/23$'92*i4, mpbl; »•poita: infbO>jL^r*tan.$i PREDDVOR • začenjamo z građnio dvojčka na čudovHt lokaci, «061/38€-822 0ÚS17« V PODREâi prodam stanovanjsko novogradnjo, « 051/388^22 aoc&tis V STARI LOKI le v Dripravi gradnja stanovanjskega (ř/ojčKa. Q 051 /3Ô& 622 eocai2? VIRMi^šE • Šk. Loka prodamo &tarH3vanjskohièotef dvojčka v uoodno. tr 05i /38a-fli»2 POSESTI PRODAM PARCELO 2 gradbenim dovoljeniem za dvojčka v Preddvoru. B 051 /388- eOC£12S PRI NAKLEM prodom parcelo 2 grad> oentiT dovoljenjem ra dvoicka, »oaii?a WD COAÍHMA SrrítarjevQ ulicâ j, 40&0 Knnj wwwjicprernicnine.gntLsi w tel: hx: esm: 4 zZi 39 04, 4 )9 5S6 ^^ 5j6 57S i FESST, dao., nepřeni družba, Isorošks C2, Kran), "elefbn: 236 73 73 Fax: 236 73 70 EpoSta: in^t^fesst.si Internet: WWM.fiřSSt.Si PRI éKOPJJ LOKi prodamo parcelo z gradbenim dovol;enjem za dvojčka in híéo, «051/388-622 VIRMAŠE - prodam zek) lepo panelo na roûu zazidljivih zemljišč s razgledom. 9 051/368-822 9VAV9 POSLOVNI PROSTORI ODDAM V D06R0 obiskanem trgovskem centru v Kranju, ugodno oddamo v na^em opremljen Uaaažni s6ion na 35 m2, 9 041/^03^40. Oeka^nik do 16.30 BOCfi?24 MOTORNA VOZILA AVTOMOBILI pnobAU ODKUP, PRODAJA, PREPIS vozil, gotovinski odkup, prodaja na obroke, MEPAX, d, o. o.. Planina 5, Krani, H 041/773-772. 040/773-r7ž VOLKSWAGEN Polo karavan, 1.9, SOI, I. 1998, 132.000 km, s klimo, rdeče barve, cena po dogovoru 9 MOTORNA KOLESA KUPIM MOPED znamke Tomoe, starejil, do SO eur, lahko tudi za dale, 9 241 -249 900624â STROJI IN ORODJA PRODAM AGREGAT dizel. 7 KW motor, nov. « 031/316^00 CIRKULAR močan, kovinski z el. m> tooem, 4 kw klmo 55 cm, korito za debela dn/ater mizo, 9 031/239-234 RABU ENO poraviMiko Sikar 400, tr 040/244-551 ŽIČNO 9Tozi\o. I. 99, al) dam v najefn. » Moun SEKULAR za žaganje drv s koritom in -678, 031/812- B0Û5219 mizo, 210 GRADBENI MATERIAL GRADBENI MATERIAL PRODAM STRSSNA kritina, pločevinasta • 5 EUR / m2 in Brantac 0,58 EUR na Kos, 9 040/484-Hd ÈOffM? KUPIM ODKUPUJEMO hlcdovino In celulozni les Iglavcev tudi lusadarke, 9 041/ 758-932 fiocK-fl STAVBNO POHISTVO PRODAM VRTNA vhodna vral^i, zalezno kovana, pocinkana, kombinirana z lesom, širme 320 cm, dvodel., 9 041/8711-541 ŠOCAiiO KURIVO PRODAM DRVA - metrska ali dosta-a, 9 041/713-019 razagana, možna BUKOVA in kostanjeva drva, možen razrez in dostava, 9 04/51-08-144. DRVA - mešana* bJkev, gaber, jarar, lesen, hrasi, možnost razreza in dostave, cena 40 EUR. 9 033 DRVA, možnost plačira na obroka, metrska ali razžagana, možnost dostavQ, 9 040/338-719 900»77 MALI OGLASI, ZAHVALE infoi^e-das.si 23 DRVA gaber, jesen in hrasl^ 6 nelrov, inozen razrez îndostava* V 04/12^14^ 500 ttňiiié SUHA Oukova tfrva. cena s prevozom h razrezom je 70 eur/m3. ® SUHA bukova drva, O 031/6B8-234 MQÍ24Ú STANOVANJSKA OPREMA POHIŠTVO PftODAM POSTEUO, dimenzlie 140 x 200 cm. prevoz v lastni rsžlji. c^aa 60 eur, v 051/336-70$ VJOiiM REGAL 2, vitrinama za dnevno sobo, nizek, modem dizajn, bel, predaJi na finozafwanie, «CM1/543-Ô76 UMETNINE, NAKIT PRODAM TAPISERIJE, strogo unikatne na temo taroia, vvvAv.mT-rapiserijetarcf si. v 031/379-660 Wé^ta TAPISERIJE razhdnfn velikcsl Oblik. tnotivke. cena od 100 eur daJje, tf 040/567-544 STARINE PfiODAH RAZUĆNE Star? premete In Hpce od Uo Tilo. tr 03l/AA9-03d 90069fH MEDICINSKI PRIPOMOČKI OKULISTIĆNI pregledi ?a očala m (•ontaktne leče, velika izbira sončnih cćai. popoati za upokojence tn iru- aenie. Optika Afekaandra, Olandia Kranj, 9 04/2^-50-123 ftúO&ÍM ZIVAU IN RASTLINE PRODAM MLADIĆE z rodovnikom, pasme veliki à^cerskj pianša-. « 04/57-44-617 PODARIM UtiBfTEUEMiivaii, podarimo mlade mucke, vajene ne čietoćo. tr 041 / €S5-dd0 fioûUiz KMETIJSTVO KMSTIJSKI STROJI PRODAM CUMIVOZ za :r3Mcr, sani za vleko lesa. siemoreznico, plug za konjsko vteko. o 031/631-691 l£KQPALNIK Krompirja, enovrsim "Hmezad" In trosilec za hlevski gnoj "Tefinostroj' 4T s poviškl. tr 031/ 491*028 TRAKTOR Štaer, 1 62 In podarim Cbraaain^k. tř 04/57-21-557. po '9. un PRIDELKI PRODAM nrtiske vil- predeiavo, nik. tt JA60LI0\ ester in gala. jamo^e in jdDCIke za MarKuta. Cad ovije 3. 04/25-6004$ JEDILNI krrsmpr, O 04/53-36-346 KORUZO. 0.32 na. za silos v Voklem, » 041 / 659-955 KORUZO » Silažo. 3 ha, zek) kvainet-na in bazen za hlajeo, tr 041/347-243 0O«?1? StLAŽNO korieo, 1.2 ha. Zg. Brnik ?6 a. « 04/25-22-759 StCAŽNO koruzo, 1.5 ha. Voklo, 041/366-810 9006949 SLIVE domače za marmelado. 040/325-14 4 TELICO slmentalko. 8 mesece»' brejo. « 04/ Pa-P ^ V2REJNE ŽIVALI raODAM BIKCA će, starega ni krompir 9 10 dni in krmni in 5 BIKCA ĆB. ďrega en teden Insimen- ifiica. tečnega lOO kg ter ivmn» l^om- pr. tř 031/292-142 ĆB 8IKCA. starega 14 <è\\. tr 041/347-499 KOBILICO žretMtom. vajeno jahanja. r/ESO te eta n bukova drva. 041/456-052 BÛOSÎM RJAVE rarkice Slanonlk. Log 04/51 -65-546. v začetku nesnosti, Loka. « Mûsna TELtćKO slmentalko. staro tri mesece.tr 031/316-511 TftlTELJĆKEsiPiientalkf». ftvft TOkgln eno 100 kg. tt 03V568-144 KUPIM BIKCA $im«r%talca, starega od 10 do 14 dni, B KCE In te Icke od 230 kg ter kravo ail 0S1/372-4^6 ledna do telico, tr 9COâ?07 OSTALO PRODAM KOMAT za ponijd ali osla. zelo ohraiv jen.tr 041/758-972 ZAPOSLITVE (m/ž) NUDIM OOQOVORNO dekle, lahko starajse za Čišćenje lokala, zaposlimo. Kavni kotiček Čuk. Kklfičeva 47, Krinl, 90M>a7 REDNO ali l^onoramo zaposlim natakarja/ico za delo v gostinskem lokalu, Bořan Bráník a.p.. Klanec 38. Komenda, tr 041/570-937 v GOfvTILNI P' fifífimir.. v vasi. Poljanska o.66, zaposlimo kuharskega pomoćnika m/t iz okolice Gorenje vasi. ^rov ali Škofje Loke. zaželene ao čzkijénje In veselje za delo vKuhinn. tr041.'790-247 V PiZZERI JI dobi deb dekle ali gospa v strežbi, pogoj: deCovne izkusrtje. osebna urejenost, delovna zavzetost, lepe niso o«ra. Picerija Pod g'adom, Koroàka cesta 23, Tržió. 7at ZA DELO rk8 s«.mlh in trgovsk>h centrih zaposlimo scdeLavce, EffeM, d. o. i>., Navtf uu( 62, Brevlca, "O MúfiMS ZAPOSLIMO fanta iz okolice v Ptceri)! 13^, ěkofía Loka, ie IMe ďi 11 ZAPOSLIMO (ospo za pomoč v gostinskem lokalu. 2k. d.o.o., Zg. Bitnje 32, Žafanica. tr 040/237-810, po 16. un VOZNIKA kamena za mednarodni transport zaposlim, kategorije C In E - prevozj v EU. Zaje transport, d o. o., Valburga 15. Smlednik. 9 041/622-5?9 Z NAJBOLJŠIM programom M,K. postanite uspešen zastoprik na terenu. Redna zaposlitev in orevoz tr ZA NEDOLOĆEN čas zaposlimo za* stopnike za terensko pnxJajo artiklov 7A \rArovAn|p 7drAvja OgtAjre Ri wivw.^nkopa.si Sinkooa. d. o. O.. Žirovnca 87. Žirovnk^. 9 041/793- 367 acoiB'i ZAPOSLIM atrojngga t«hnika, J9Í Janez. s. p.. o pri Vodicah MMřce Vodice. «041/669-669 «ooâore liĆEM iSĆCM DCLO - kc^nia trave (brežin). obrezovanje žive meje. štrhanje vrtov, «041/716006 90IH106 IŠĆEM DELO. veirstvo otrok in pomoć p. I ^vdtKXlin akih oDiavlih v dopoidariskem <^asu, tr 051/266- «■v&Tas POSLOVN E PRILOŽNOSTI iićBM SONAJEMNIKAvopremljenI irizar^ki Gclovnlcl v bližini K/tinje, èprejrpem za ceno 500.000 eur mesečno, 9 COTOVINSKI KREDITI DO 10 LET ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA OOLOČEN ČAS. TIR UPOKO)ENa. do 50 % obr., obveznosti nfso ovira. Tudi kre- dti na osnovi vozila in (easingi. Možnost odpla6la na položni' C5, pridemo tudi na com. NUMERO UNO. Kukovec Rc^rt sp., Mlinska 31,2000 Maiibor, 02 /2$2>48-26,04T/750-560 STORITVE AOAPTACUE nrvnorArtnjA nr5 tprr>Alja do Strehe. Notranje omete, fasade, kamnite ékarpe, urejanje In tlakovanje dvorišč, z našim ali vašim materialom. SGP Bytyql SKALA, d. n. O.. Struževo 3 », Kranj, 9 041/222-741 toodt^ AOAPTACUE, vsa gradbena dela. notranje omete, lasade. adaptacije, tla94- 614. 041/680-751 AST ERI K S SENČILA Rozman Peter, s. p., Senično 7. Krize, tel.! 59-55- i?D, žaiuzije, noh3ji. ro- lete. lameine zavese, pilse zavese, ko-mamiki. markize, www.aaterika. net 6ELJEKJE m gla^enje sten. premazi, bar^nje napLcáčev m de^oratKml omeli in opieski, Pavec tvo, s. p.. PoQPfezje 179, Nakb. 9 031 /392-909 DELAMO vsa zicarska dela. nctranje omete m fasade 2 nasim afi vašim ma- teralom. Arianili, 3 o. o., Žabnica 47, Žabnica, 9 041/?88^73, 041/676- FLÛRIJAN1, rt n n . C. rn Rrrio 41, Kranj Izvaja vsa gradbena dela od teneljev do strehe, adaptacije, omeb*. omet) fasad, kamr^ite škarpe, tiakovan- je cKorišć. «041/557-87T IZOELAVA podaťešnih atanovan). polaganje lamlnato«^ In razna mizarska poDravHa, M &VWtaéníkin partner, d. n. 3,. èinkovtum 23. 1217 Vodice. 9 031 /206-724 «004»^ IZVAJANJE vseh vrst gradPenih del tCaKovanje dvorišč, manjše zlcarska de a. ftzična dala. adaptacija kopalnic. ZicarstvoTIPTOP, d 0.0.. Hraaíe4a. Kranj. «064/115-746 KOMPLETNA adaptacija stano^'a^I in kopalnic, vodovod, centralna, alekto-ka, keramika, knaut. pleskarska dela. Kopalnice samo v 7 dneh! Jani In Metka Rep, d. n. o. Godeslč 43 a, âk. LO 170 cm (Z(it) in agrfî^^tt Kondfl moć 1 5 KW, 9 031/22S-946 ZABOJNIK za kcmunafne odpadke, 2401, nov, ugodno. «031/560-936 I AX>Í\A Lokál l^idluimík hl 4220 Skořln Loki ceJ.:04/50G i:îOO Îêx: 04/SU08 88 UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MANAGEMENT KOPER razpisuje v Škofji Loki: Šndjjsla programa ]. stopile MANAGEMENT MEDNARODNO POSLOVANJE (nov program) Oba bomo organizirali v obliki izrecnega študija. Šnidoska programa 2. stopoje (stnduma magisterija) MANAGEMEIST EKONOMIJA IN FINANCE Poleg izrednega oba progama 2. stopme ň^niřlrali tudi knt rwíni slurfij. ki bo polekal v popoldanskem ča$u ia bo 2a Itudentc brezplačen; vpišejo se lahko vsi (tudi redno zaposleni), ki se niso pridobili sedme lavni izobrazbe. gg naročnine Û4/20U241 e-pošta: naro(rine@9-glds.sl www.gorênjskigids.si Magistrski (znanstveni) $tadi|»ki program MANAGEMENT (letos zadnjič vt>s v 2. letnik) MANAOtMENT Informacije: 04/506-13.70 www.fm-kp.si. www, I wkoíjaloka. si Kogar ima^ rad. nikoli m umre • U dalu je! ZAHVALA V 88. lehl je dho zaspala naša draga mama Helena Kuralt roj. Gros Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vso izkazano pozornost, darovano cvetje, sveie io izrečeno sožalje. Zahvala gre tudi g. Likarju, Sketu in Rudiju za lepo opravljen obred, prav tako gre zahvala Janezovim prijateljem VDC Kranj in skuçini Lučkarji in njihovim vzgojiteljem. Še enkrat vsem iskrena hvala. Žahi^: mož Andrej, sin )ar>ez, Marinka in Andrefa z dnižinama StražiŠče, september 2000 Kû živij&ýe ione v noč. k ioTïk upanja išče pot. ostahpajehokčirui bi tíha solza večnm sponurui. ZAHVALA V 80. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dobri, skrbni mož, oie, dedek, brat, stric in tast Miha Logar Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, so-vaSCanom, prijateljem, znancem in sodelavcem BGP Kranj, za izrečena pisna in csebna sožaJja, podarjeno cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke. Vsem imenovanim in neimenovanim Še enkrat iskreno hvala. Žalujoči vsi njegovi Kranj, Kokrica, CerkJje, Dvorje ZAHVALA Z boleóno v srcu sporočamo, da je v 44. letu starosti tragično preminil naš ljubi ati Gregor Bernik Strmov 19, Kranj Ob terîi bolečem trenutku se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, tako iz Slovenije kot tujine, ki ste se v tako velikem Številu posloviJi od njega, darovali sveče in cvetje, nam izrekli ustno in pisno sožalje, Zahvaljujemo se Ministrstvu za zunanje zadeve RS, Generalnemu konzulatu RS, posebej gospe konzuUd Bojani Cipot ter PU Kranj in PU Sežana. Zahvala tudi duhovnikom za opravljen obred in pogrebno mašo. Posebej se zahvaljujemo za vso pomoč prijateljema Darji in Marku Skofic. Vsem imenovanim in neimenovanim se §e enkidt iskreno zalival)ujemo, da ste gâ pospremili na njegovi prerani zadnji poti. Hvda, ker ste bili del njegovega življenja, hvala, ker ste ga imeli radi. v globoid žalosti: i«na Mojca z Aljažem m Hvo ter mama Tončka 4 24 info(S>g^as.íi Anketa Srečanja sosedov Stojan Saje Na starem mejnem prelazu Ljubelj je bila v soboto sedma prireditev z Imenom Evropski ples brez meja. Gre za srečanja prebivalcev občin Tržič in Borovlje» ki so namenjena spoznavanju In druženju. Obiskovalce prireditve smo vprašali, kaj menijo o povezovanju sosedov z obeh strani Karavank. Klemen Frantar, Kovor: "Udeležil sem se prve prireditve, letos pa sem prišel spet. Druženje med nami in Avstrijci je nujno» saj smo vsi v Evropi. Tako se še bolj povezujemo, kar bi morali vzdrževati." Samo S mre I h, Koti je: "Zženo Mileno sva na oddihu na Ljubelju. Izvedela sva za srečanje na starem prelazu in sva se ga udeležila. Prekrasno je, da se to doga* ja. Pohvale Tržiču in Borov- l)am za idejo/' Vida Donik» Križe: * "Zelo pomembne je, da smo sosedje iskreni prijatelji. Jaz in mož Božo sva bila na večini srečanj. Do sem je prijeten sprehod. Včasih se zadrživa še popoldne. Prav je, da to ostane." Jurejerkič» Pristava: : Urška Kavar» Podljubeli: "Na prelaz hodiva z ženo : "Ta prireditev je dobra za Žaneto pogosto. Na tej pri- j sosede. £dmo tu se sreča- reditvi sva prvič, saj je malo : mo s koroSkimi Slovenci. znana. Takih srečanj je kar : Skoraj vsako leto pridem premalo. Midva imava : družbo. Ko je z mano prija* znance s Koroškega; sreču- : telj Primož, združiva vzpon jemo se tudi med letom." s planinsko turo." Šuštarska nedelja je privabila v Tržič toliko obiskovalcev, da so ga ta dan povečali v prestolnico Corenjbke. Široka je bila tudi ponudba na stojnicah, kjer ni manjkalo obutve. Stoiah Saje Tržič - Angelska netielja, kot so nekdaj imenovali trži§ki čevijarji sejemski dan v začetku septembra, je opravičila svoje ime. Sonce je zgodaj obsijalo mesto, ki so ga ta dan krasile pisane strehe stojnic, Več kot tristo so jih postavi] i na ulicah od vhoda v Tržič do Kumikove hi§e in cerkve na Ti^ svobode. Ponudba je bila tudi na 42. Šuštaiski nedelji široka. Svoje izdelke so ponujali razni rokodeld, obrtniki in trgovd. Najti je biJo moč drobne red za vsakdanjo rabo in večje dragocenosti, od motorjev do avtov. Seveda je bilo veliko oblačil in zlasti obutve. Paviljon NOB je krasila razstava Območne obrtne zbornice Tržič, kjer so se predstavili domad izdelovald obutve in skim in infomiadjskim cen- SuHarski nedelji so bile stojnice dobro založene tudi z obutvijo Mira Geč iz Peka, pridru' Neža z Brezij pri Tržiču. predek)valri kož. Svoje stoj. trom TržiČ so imeli celo go- žil pa se jim je tiiÓ) oblikova- Zbrane sta pozdravila pod- nice so prvič postavili skupaj ste iz Madžarske in Avstrije s pred stavbo. Kot sta povedala tipično hrano in okrasnimi : Mikn Gačanovič Predsednica Turi Mihaela in Miha Gros, je bila predmeti. Izdelke umetne društva Tržič je v nagovoru to ideja čevljarjev. Zraven so obrti iz lesa, povezane s čev- obiskovalcem izrazila upa- s tržiškim županom Boru- župan madžarske občine Dabas in mestni svetnik Bo-rovelj, ki sta odprla sod piva bile stojnice domaČega Peka, ijarstvom, sta predstavila vmes kranjski Če\ijar Andiej Jernej in Majda Kosmač iz Galun z ročno i2delavo obu- Bistrice. V njihovi delavnici VTT lepimi mladim tom Sajo>icem. Slednji je izrazil željo, naj Šuštarska ne- delia uspeva še naprej. Jože tve. povsem na koncu trga pa so otrod sestavljali čevljarja ustvarjali v likovnem nateča- Lavtežar iz uprave Peka je stojnice žirovske AJpine. Vi- iz koščkov lesa, barvali risbo ju na ti tal Justin in Iva Petemeli iz delavnice in spoznali novo Robert zmaga] obljubD, da bodo pri tem pomagali. Kot je menila Trži- Žirov sta dejala, da so lam že miselno Igro. V čevljarski tudi najlepSe stojnice. Med čanka Irena Duša, je prav, da dolga ieta. Ne moti jih, da delavnici ob glavnem odru čevljarji je dobil priznanje mesto ohranja tradidjo in okrog njih ni več čevljarjev. sta z otroki izdelovali prepro- Marko Brodar iz Tržiča, me( Pred Turistično promocij- sta obuvala Vesna Preisinger domačini pa društvo Sv sprejme toliko obiskovalcev sejma. vremenska napoved Napoved za Gorenjsko Danes, v sredo in četrtek bo pretežno jasno. Zjutraj bo lahko po kotlinah megla. TOREK 5/22''C SREDA 6/23®C »a obot^e« SA ČETRTEK 6/24®C rt^ C Cel«c Zegreb o Ji/ICC Ofiekfl Krani Mali imaren tudi znanilec jeseni Danes, 8. septembra, se katoličani spominjajo Marijinega rojstva, ki je ob Jezusu in janežu Krstniku edina, pri kateri se katoliška Cerkev ne spominja le dneva smrti, kot je običaj pri drugih svetnikih, ampak tudi rojstva. Praznik Marijinega rojstva so začeli v vzhodni cerkvi praznovati že v 9. stoletju, ko se je v bizantinski vzhodni liturgiji začenjalo tudi cerkveno leto. Ko se je praznovanje selilo na zahod, so v Rimu za praznovanje Marijinega rojstva Izbrali 8. september. NaŠi predniki so praznikoma Marijinega vnebovzetja in rojstva izbrali slovensko ime: vefiki in mali šmaren aH velika in mala maša. Ponekod na mali Šmaren po starem običaju Še blagoslavljajo rože, nekateri pa praznik izberejo za romanje v Marijina svetiSČa. Mali šmaren je v ljudskem izročilu tudi znanilec jeseni. Pregovora pravita: Mala maša za suknjo vpra§a in Mala maša - v vsakem grmu paša. V tem Času naj bi sc živina zaradi mrzlega vremena s planin že selila v dolino. I. K. kitanj Pocenitev naftnih derivatov Danes so se v skladu z vladno uredbo spet spremenile maloprodajne cene naftnih derivatov, tokrat so se vse znižale. 95-oktanski motorni bencin se je pocenil za 2,5 centa, na 1,117 ^vra za (iter, 98 oktanski bencin za 2,6 centa, 1.139 evra, dizelsko gorivo za 1,8 cent;?, na 1,043 kurilno olje za centa, na 0,596 evra za liter. C Z. Mladoporočenci Na Bledu sta se 28. avgusta poročila )an Kalous in Marjetka Kurner, 29. avgusta Tomo Soklič in Irena Teran, Bogdan Pogačar in Mateja Plevel, Gregor Sračnjek in Tina Tošič, Andrej Bregar in Vesna Čebulj ter Gabrijel Smrekar in Alenka Zorn, v Begunjah pa Elvis Demšar in Mateja Resman. Mladoporočencem čestitamo In jim podarjamo polletno naročnino na Gorenjski glas. Novorojenčki Minuli teden seje na Gorenjskem rodilo46 novorojenčkov in sicer enako dečkov kot deklic. V Kranju se )e rodilo 16 dečkov in 17 deklic, med katerimi sta bili tudi dvojčici-Najlažja je bila ena od dvojčic, ki je tehtala 2.280 gramov, najtežji pa je bil deček, ki je ob rojstvu tehtal 4.375 gramov. Na jesenicah je prvič zajokalo 7 dečkov In 6 deklic. Najtežji deček je tehtal 4350, najlažja deklica pa 2320 gramov. / I ^ HA IT "V RADIO KRANJ d.o.o. '. Stritsriava ul. 6. KRANJ i ^ TflF*ON (04) 28i- (04) 2022 (051) 303-505 fAX. (04) 281-2Z2Q «ouia» (04) 281-2229 fWA E pažla. www.radio-kranj.si