VESTNIK Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Posamezni izvod 7 šilingov mesečna naročnina 25 šilingov celoletna naročnina 250 šilingov za Jugoslavijo letno 5000 dinarjev P. b. b. LETNtK XLtt. CELOVEC, PETEK 26. JUN)J 1987 ŠTEV. 26 (2333) teletnn Kanta - Kranj: Obetavna srečanje med pobratenima občinama Prvo srečanje v večjem obsegu med pobratenima občinama Žete-zna Kapia in Kranj se pretekio soboto in nedeljo v Žetezni Kapti n: odvijalo samo v dobrem vzdušju, delegaciji obeh občin sta napravili tudi prvi veliki korak k intenzivnejšemu sodelovanju. Srečanje je biio v Železni Kapii, kje je delegacijo iz Kranja pod vodstvom predsednika občine Ivana Torkarja pozdravil kapelski župan dr. Dieter Haller s člani občinskega sveta. V središču uradnih razgovorov so bile možnosti krepitve obmejnega prometa, vsestranska podpora načrtov Tovarne celuloze „Obir", kulturno sodelovanje med občinama, ter stiki med športniki obeh občin. Konkretno so se na tem srečanju menili o krepitvi obmejnega prometa. Kranjska delegacija je pri tem izrazila pripravljenost, da postavi večje število kažipotov, ki bi opozorili na Železno Kaplo in s tem zvečali število obiskovalcev iz Kranjske občine in tudi ostale Slovenije v tej juž-nokoroški občini. Glede velikih načrtov tovarne „Obir" sta delegaciji soglašali v mnenju, daje treba izkoristiti vse možno- sti, ki bi zagotovile uresničitev tega, za ta del Južne Koroške tako pomembnega projekta. Predsednik pododbora za kulturo v kapelški občini Mihi Kuchar je v pogovoru z Slovenskim vestnikom ocenil srečanje kot zelo obetaven začetek sodelovanja med občinama. Izrazil je upanje, da se bodo stiki še poglobili. 7, zadovoljstvom je Kuchar omenil tudi dejstvo, da je bila v te stike vključena tudi slovenska narodnostna skupnost na Koroškem oz. kulturna in športna društva iz občine Železna Kapla. Dobro vzdušje med predstavniki in občani obeh občin je spremljalo vse pogovore in tudi športna tekmovanja (glej 8. stran), tako da je pričakovati resen napredek na vseh področjih sodelovanja. Naslednje srečanje naj bi bilo v Sloveniji. Točen termin še ni bil določen. Sodelovanje preko meje se je med občinama začelo že leta 1964. Ob dvajsetletnici tega sodelovanja je julija 1984 prišlo do pobratenja med občinama. Omeniti pa je treba, da so bili kapelški Slovenci pionirji tega sodelovanja. Prodajna razstava za glasbeno šalo in dvojezične vrtce Z dražbo petdesetih izbranih del avstrijskih in jugoslovanskih umetnikov se bo prihodnji ponedeljek na Dunaju zaključila prodajna razstava umetnin v prid glasbene šole in dvojezičnih vrtcev na Koroškem. Pri uspešni otvoritvi prodajne razstave v Prvem dunajskem okraju (Wipplingerstr. 35) so številnim obiskovalcem prodali že vrsto slik. Skupno je razstavljenih 287 umetnin. S posebnim katalogom (ovitek glej spodaj) je organizator akcije, Avstrijska liga za človekove pravice še podčrtala svoje resno delo. Več o razstavi in dražbi bomo poročali prihodnjič. Manjšinska komisija Avstrijske rektorske konterence: „Koroški pedagoški mode! ne nudi osnove :a sožitje!" Dvojeiičaos! ogrožena - ra manjšino 5 minut pred dvanajsto V ponedeljek in torek so se čtani manjšinske komisije Avstrijske rektorske konference muditi na Koroškem. Namen tega zasedanja je bi), da v neposrednem stiku s prebivatstvom Južne Koroške spoznajo dejansko situacijo na jezikovno mešanem predetu Koroške. Zato so imeti nešteto pogovorov s prebivatstvom o šotskem vprašanju, pa tudi o sociatnopotitični in gospodarski situaciji, pogovarjati so se o sožitju in o možnostih uradne uporabe slovenskega jezika. Člani komisije so bili po teh razgo- bi učitelje usposobilo za notranjo vorih zelo prizadeti ob dejstvu, da je slovenščina v nekaterih situacijah že popolnoma izrinjena. Ta prizadetost pride do izraza tudi v zaključni tiskovni izjavi, kjer ugotavljajo, daje „ura za dvojezičnost že pet minut pred dvanajsto". Kot primer navajajo administrativni predel, kjer jih je prizadelo, da npr. na vseh poštah dvojezičnega ozemlja ni mogoče uporabljati slovenščine. Razen tega so bili prizadeti tudi ob dejstvu, da ni jasno, da bi bolniki v deželni bolnici v Celovcu imeli vizite v slovenskem jeziku, kar ima tudi zdravstvene posledice... Člane komisije je nadalje prizadelo dejstvo, da lahko na dvojezični šoli postane ravnatelj tudi enojezični učitelj. Sploh pa so člani komisije ugotovili, da je koroški pedagoški model nepripravno sredstvo za reševanje dvojezičnega šolstva, da predstavlja edinolo segregacijo, ter da ne nudi osnove za sožitje, za obstoj dvojezičnosti ter za interkulturno učenje. Izrazili so tudi svoje ogorčenje nad poročanjem koroških medijev o manjšinskem vprašanju nasploh, pa tudi nad tem, kako prepotentno napadjo sodelavce univerze. Člani komisije ne razumejo, da npr. za matematiko ni na razpolago dvojezičnega učbenika, čudijo pa se tudi temu, da ni programa za potrebno nadaljnje izobraževanje, ki diferenciacijo pouka, se pravi, da bi se učitelji v tej situaciji bolje znašli, da bi imeli na voljo pripomočke, ki bi jim omogočali tudi učinkovitejši pouk na različnih nivojih. Ugotovili so, da ni potrebno odpraviti šolskega sistema kot takega, temveč da je treba odpraviti pogoje, ki otežkočajo pouk (npr. da ni učbenikov, dodatnega izobraževanja učiteljev,...). Najbolj ostro pa so kritizirali klimo na Koroškem, ki se kaže v deželni bolnici, restriktivni administraciji itd. Zato komisija v tiskovni izjavi tudi ugotavlja, da je treba preprečiti vsakršen ukrep, ki bi to situacijo še zaostril, posebej pa zavračajo pedagoški model, ki ne služi medsebojnemu spoznavanju in spoštovanju, pa tudi ne pozitivnemu ovrednotenju dvojezičnosti oz. slovenščine na Koroškem. Komisija rektorske konference bo jeseni opravila podoben obisk na Gradiščanskem, proučila pa bo tudi položaj Čehov in Slovakov na Dunaju. Rntgovori na Dunaju 30. junija bo na Dunaju spet zasedala Zvezna strokovna komisija. Naloga te seje je sestaviti vmesno poročilo o dosedanjem delu. 10. julija pa bo razgovor obeh osrednjih organizacij z ministroma Loschnakom in Neisserjem. Smčanje ati Peršmanu Zveza koroških partizanov vabi vse antifašiste na tradicionatno tetno srečanje pri Peršmanu, ki bo v nedeljo, dne 28. junija 1987 ob 14. uri. Vabtjeni ste vsi demokrati, ki čutite potrebo po skupni borbi proti nasitju neofašizma in za obstoj dvojezične šote. Stedit bo tudi kutturni program. Za hrano in pijačo bo poskrbtjeno. Zveza koroških partizanov Letni koncert glasbene šole je bil tokrat v Kulturnem domu v Šentjakobu v Rožu. Učenci iz vseh oddelkov so se predstavili z znanjem, ki so ga pridobili v minulem šolskem letu. Glasbena šola na Koroškem je tudi letos ponovno potrdila svojo visoko strikovno raven in uživa vso naklonjenost naših rojakov ob Zilji in Dravi. O uspešnem poteku in kakovosti koncerta podrobneje poročamo na 7. strani. Pontunn je Mpe!a V nedeljo je Slovensko prosvetno društvo ..Edinost" v Pliberku skupaj s Slovensko prosvetno zvezo iz Celovca priredilo na pliberškem gradu koncert pod geslom ..Podjuna poje". Nastopili so zbori z Južne Koroške in tržaške pokrajine. Višek koncerta je bil skupni nastop vseh sodelujočih zborov in skupin (slika). Obširno poročilo na 3. strani. 2H9 luni 1987 OGB Saa!. WipplingerslraRe 55. tOtO Wicn OSTERREtt H!St MEN LtGA FUR MENSCHENRECHTE KUNSTLER HELFEN MHNDERHEITEN PBEBEBtTE na strani 2 Zadeva VValdheim: protestna izjava Zveze koroških partizanov 3 Čigava je MikiovaZaia? 4 Matura na Zvezni gimnaziji za Siovence 5 Maja Haderlap o Rudiju Benetiku 5 Kuiturno pismo iz Slovenije 6 Zadružni list 8 Nogomet: Bilčovs postal prvak 1. D razreda Mednarodni manjšinski simpozij na Dunaju O postopanju avstrijske potitike z inozemci in etničnimi manjšinami Uspešna in množična demonstracija 31. januarja 1987 na Dunaju je dokazata. da je sotidarnostno gibanje s koroškimi Stovenci in z manjšinami v Avstriji naspioh štej ko prej živo in da iahko po potrebi mobiii-zira desettisoče za upravičene demokratične in narodnostne zahteve manjšin. Kijub temu je opazno pojemanje manifestativnih soiidarnos-tnih akcij, kakršnih smo biti priča v srednjih in poznejših sedemdesetih ietih. To je samo iogičen rezuitat razvijajoče se depoiitizacije in resignacije ter frustracije avstrijskega prebival-stva in ziasti tudi mladine, ki ob dejstvu velike koalicije začuti svojo politično nemoč. Zato ob raznih volitvah beži v tabor Haiderjeve desničarske demagogije ali pa (rahlo) v levičarske zeleno-alterna-tivne bratovščine, sicer pa se zdržuje samostojnega političnega nastopanja. To velja domala za vse družbene konflikte, ki so se pojavili v zadnjem desetletju. Ti niso toliko povzročili sporov med posameznimi strankami, marveč so v prvi vrsti poglobili prepad med državno oblastjo na eni strani in stremljenji prebivalstva oz. demokratičnih sil izven strank na drugi strani. Naj naštejemo samo tri take konflikte zadnjega desetletja, ki jih ni bilo mogoče več rešiti v okviru ..socialnega partnerstva", ker pač niso bili več strankarsko vezani, in ki še danes zaposlujejo trenutno koalicijsko vlado in sicer: manjšinsko problematiko z viškom bojkota ugotavljanja manjšine; energetsko politiko s plebiscitom o atomski elektrarni v Zwentendorfu; vojaško politiko v zvezi z nakupom lovcev-prestreznikov, katefe višek se šele bliža. Naštetim konfliktom je bilo skupno, da so dosegli množičen značaj brez zaledja neke stranke ali znatnega dela tiska, da so torej nastali „od spodaj". Trenutno takih množičnih in učinkovitih političnih akcij ni pričakovati. Vendar vse kaže, da se politično izražanje začenja kakovostno poglabljati; na mesto „akcionaštva" stopa trezna, vendar angažirana analiza - kar ni nobeno nasprotje -konfliktnih potencialov v Avstriji. Tako je trezni, pa kljub temu jasno opredeljeni politični analizi položaja in problemov etničnih manjšin v Avstriji, posvečen tudi večdnevni simpozij, ki ga prireja Avstrijsko društvo za politično znanost na Dunaju (Osterreichische Gesellschaft ftir Politikwissens-chaft) pod naslovom „Manjšinska politika - O postopanju z inozemci in etničnimi manjšinami", ki začne danes in traja do nedelje. V skupno sedmih delovnih krožkih, ki so predvidni za ta simpozij, bo tekel govor tako o problemih v Avstriji začasno zaposlenih inozemskih delavcev pa tja do avtohtonih etničnih manjšin-Slovencev, Hrvatov, Madžarov, Sintov in Romov (na češko manjšino na Dunaju so prireditelji očitno žal pozabili). Že sam sestav referentov in referatov kaže, da so se prireditelji potrudili nakazati skupno in neločljivo problematiko danes žal ponovne in posebno zaskrbljujoče ksenofobije (=sovraštva do vsega tujega), antisemitizma in vsakodnevne kot tudi zgodovinske tradi-rane diskriminacije etničnih manjšin. V zaključni podijski diskusiji na temo „Manjšine - manjvredni meščani?" bodo zavzeli stališče Ruth Beckermann (filmska ustvarjalka židovskega porekla), bivši predsednik Koroškega deželnega zbora Josef Guttenbrunner, bivši minister Erwin Lane, Alexander Langer (al-tenativna lista za Južno Tirolsko) ter koroška Slovenca Janko Messner in poslanec Karel Smolle. Sestava diskutantov sicer jamči na eni strani za manjšinam naklonjeno atmosfero, hkrati pa dokazuje, da merodajne politične stranke v Avstriji niso bile pripravljene poslati za okroglo mizo govornikov, ki bi po svoji funkciji lahko dajali za svoje stranke obvezna ali vsaj obvezujoča stališča do problemom manjšin v Avstriji. To dejstvo jasno potrjuje vabilo za simpozij ..Manjšinska politika"; v njem med drugim piše: „Avstrijska država igra glede manjšinske politike dvojno vlogo. Napram nemško-govorečim južnim Tirolcem brani kot zaščitna sila njihov položaj v okviru okamnelega sistema etničnega proporca, drugih meril pa se poslužuje v lastni državi do v državni pogodbi zajamčenih pravic etničnih in jezikovnih manjšin." Nakazati in izpovedati to dvoličnost bo ena najplemenitejših nalog tega mednarodnega simpozija v Karl-Renner-Institutu med 26. in 28 junijem tega leta. F. Z. Tuppy priše! praznih rok Avstrijski minister za znanost Tuppy je prejšnji teden obiskal Celovec in izjavil, da potrebnih 300 milijonov šilingov za izgradnjo celovške univerze ni na razpolago. Sploh je dejal, da bi bilo mogoče razvoj univerz financirati le preko močnejšega vključevanja privatnih firm in koncernov oz. preko njihovih interesov za znanost in raziskovanje (torej naj bi prišlo do razprodaje univerz na razne kapitalne interese?). V okviru že obstoječih fakultet celovške univerze vidi razvojne možnosti samo za gospodarsko področje, za druge inštitute pa nima nikakršnih predstav. V Ce!ovcu odprti posvetovainico o AIDSu V trenutku, ko še ni zanesljivega zdravila proti aidsu je od človekovega zadržanja odvisno ali bo mogoče ustaviti razširjanje obrambne slabosti telesa. Posebne posvetovalnice brezplačno in anonimno pomagajo vsakemu, ki želi informacije, nasvete, oskrbo ali preiskavo. Celovška posvetovalnica je v Sponheimerstr. 5 (tel.: 04222-55 1 28), odprta je od ponedeljka do petka med 15.00 in 19.00. Tako tudi za slovenistiko ne, čeprav bi prav ta inštitut lahko odigral posebno vlogo med tovrstnimi inštituti v Avstriji: lahko bi prispeval k raziskovanju koroško-slovenske literature, jezikoslovja itd. Toda očitno tudi Tuppy ni pripravljen, da bi o tem vsaj enkrat na glas razmišljal... 6,86% za !judsko zahtevo 27.136 Korošcev je podpisalo ljudsko zahtevo proti žlorabljanju partijskih knjižic, ki jo je sprožila koroška ljudska stranka. Udeležilo se je torej 6,86% volilnih upravičencev, kar je le rahlo več kot je članov ljudske stranke na Koroškem. Deželna vlada bo na svoji seji 2. julija prisiljena obravnavati vprašanje objektivnejše izbire ljudi za javne posle, nato gre zahteva v pristojni odbor in v plenum deželnega zbora. Za predsednika OVP Haralda Scheucherja je izid zahteve „od!i-čen". Socialisti pa ugotavljajo, da je OVP dosegla do sedaj najnižji delež od vseh glasovanj, in se sprašuje, če številni glasovi prav v občinah z ovp-jevskimi župani niso protest ravno proti njihovi politiki. Kotektivni Met ZSO in vključenih organizacij Uslužbenci ZSO, Slovenskega vesruika, Tiskarne Drave in v ZSO včlanjenih organizacij so prejšnji teden za dva dni zapustili Koroško. Odpeljali so se najprej v Mursko Soboto, nato pa še na Madžarsko v Porabje. Udeleženci so torej povezali družabno s koristnim in informativnim, saj so med drugim prisostvovali dvojezičnemu pouku v osnovni šoli Prosenjakovci ob jugoslovansko-madžarski meji, v Monoštru so si ogledali kulturni center treh narodnosti ter druge znamenitosti Porablja,... Spoznavali pa so seveda tudi druge posebnosti Porablja in Prekmurja, npr. madžarsko pečenko, bograč in prekmursko vino. Nekateri pa so prisluhnili tudi koncertu „Novih fosilov", ki so na letošnjem evropskem festivalu popevk za Jugoslavijo osvojili četrto mesto. „Če ima Waidheim iskrico poštenosti.. Protestno pismo Zveze koroških partizanov proti takozvani avstrijski demokraciji '\T a žalost v sramoto Avstrije Ti mora svetovna javnost opozarjati na tiste nepoboljšljive, ki še vedno sanjajo o dogmi tistočletnega rajha in ki se štirideset let po kapitulaciji nacizma niso spoznali resnice in prave demokracije. Njihovo „demo-kratično" zadržanje je negovanje in razpihovanje šovinizma in potvarjanje zgodovinskih dejstev. Zveza koroških partizanov je že vsa povojna leta opozarjala merodajne vladajoče faktorje na napačno in zgrešeno avstrijsko politiko, ki je protežirala aktivne in nepoboljšljive naciste ter diskriminirala antifašistične borce. Takozvani demokratični avstrijski politični kurz se je v zadnjih letih pogreznil tako globoko, da niti Amerika ne more več prenašati avstrijskega političnega početja. Obujanje nacisičnih spominov seže od hvalisanja, bratenja in odlikovanja starih nacistov, državnega sprejema vojnega zločinca Rederja, imenovanja cest in trgov po znanih nacistih, do raznih političnih kolapsov v vseh dosedanjih vladah, nad katerimi se je svetovna javnost zgražala... Dnevno smo priča, kako rahlo je pri nekaterih Avstrijcih zakoreninjena prava demokracija. Lovrenc Mačk zahteva v „Kleine Zeitung" naj bi zvezni predsednik posthumno odlikoval tiste naciste, ki so jih partizani kaznovali zaradi njihovih zločinov ob koncu vojne. V pliberškem in boroveljskem kraju je vojna trajala do 15. maja in ne samo do uradne nacistične kapitulacije dne 8. maja 1945. Naravnost nezaslišano je, da so za Švicarski zgodovinar R. Kurz predsednik Wa!dheim-komisije! 73 tetni švicarski vojaški zgodovinar Hans Rudoif Kurz bo vodi) tako-zvano ..mednarodno Wa)dheim-komisijo", ki naj bi osvetiiia sporno viogo avstrijskega predsednika v vojnih ietih 1943 in 1944 v Jugoslaviji oz. na Balkanu. V komisiji bodo sodelovali še zgodovinarji iz ZDA, Anglije, Grčije, Jugoslavije ali Belgije in Izraela. Svetovni živovski kongres je medtem že objavil svoje stališče, da rezultati te komisije ne bodo vplivali na Watchlist-odločitev Združenih držav. Stroške bo prevzela avstrijska vlada, sklepno poročilo pa pričakujejo še letos jeseni. postavitev ustaškega spomenika v Libučah pri Pliberku tako hitro in brez težav dobili dovoljenje, pa čeprav gre za fašiste in njihove pomagače. Zaradi realne in dejanske zgodovine bi svetovali faktorjem, ki so odločilni pri raznih medijih (npr. „Club 2") da prikažejo tak pristop k preteklosti, ki omogoča v resnici produktivno in kritično presojanje polpretekle zgodovine. Z začudenjem ugotavljamo, da pri tej oddaji, dne 26. maja 1987, ko je bila debata o „Widerstand und Pflic-hterfullung", ni bilo niti enega antifašističnega borca, ki se je z orožjem v roki boril proti fašizmu. Tako so zamudili ugodno priliko, pokazati širši javnosti življenje in boj antifašističnih borcev, ki so doprinesli k osvoboditvi in prerojenju nove druge republike Avstrije. Na podlagi take avstrijske politične realnosti je bilo možno, da je bil za predsednika izvoljen mož, ki ima zelo dvomljivo politično preteklost v vojaškem sodelovanju na Balkanu, ki je moral vedeti za iztrebljanje Židov, antifašistov in civilnega prebivalstva. Bil je aktivni in merodajni član generalštaba v borbi proti partizanom in Tema IVa/c/keha ponuja sicer c/o/gočasaa, veac/ar .se j; /e r prete-k/ea; tec/aa /e Je pr;'c/ruž;7 m c/; Aumor in .sicer, prec/ea ko potova/ na uradni okisk r Jorc/aa;jo - tako je Mo že do/go časa skšat/ iz pred-sec/aiške pisarne - do odi.sAa/ za/; o dn oe r ro p.s A* o držalo; javnost je ug/ka/a /catero, A/ock je kot zunanji minister krvav/ pot poti/ in kot predsednik konzervativne internncionn/e roti/ svoje pr;j'ate//e, da naj mu vsaj enkrat narede us/ugo in povn/njo JVa/c/ke/ma. O tem niso kote/; nič skšat/ ne Kok/ ne Tkatckerjeva ne jraacosk/ Ckirac, tudi iz /(vice - države, ki jo pravi/oma avstrijski predsednik prvo oki.sče - je vnki/o izosta/o; izo/aetja ITa/dkeima je ki/a mednarodna. Zdaj pa so se oc/c/aka/k. nas/a se je zakodnoevropska država, v kateri je ITa/c/keia; dokrodose/; majkna sicer, pa /e država.' Vatikan. Sam sveti oči ko spreje/ U'a/- nc - kako on trdi - „navaden" oficir, ki je samo izpolnjeval svojo dolžnost. Samoumevno je. da so bili v vrhovnih komandah povsod na svetu najbolj zvesti in predani vojaki, ki so dajali ali sprejemali tudi neprijetna povelja. Eden od omenjenih v tem nacističnem generalštabu je bil tudi dr. Waldheim. Mi bivši partizani se dobro zavedamo teh „dolžnosti", ki so bile usmerjene v podjamljanje narodov, iztrebljanje in uničenje vseh antifašistov, ter v popolno likvidacijo partizanskih enot, ki so se borile proti nacističnim hordam, ki so menda „opravljale samo svojo dolžnost" po celi Evropi. Zaradi nacističnega barbarstva v deželah Evrope svetovna javnost in pozabila grozodejstev in gorja, ki so ga ti povzročili. Vsa omenjena barbarstva pa so vodili geralšta-bi. Zaradi tega nosijo kolektivno krivdo vsi tisti, ki so sodelovali pri raznih štabih. Če ima predsednik Wa!dheim v sebi iskrico poštenosti in odnosa do Avstrije, bi moral takoj odstopiti. S tem bi popravil svoj madež, republiki Avstriji pa bi napravil veliko politično uslugo in ji omogočil, da si pridobi ugled, ki ga nujno potrebuje. c/ke;a;a, tu /m ko /z kva/ežaost/ po/jak;7 t/a Petrovega trga; z vsem; častm; ko sprejet, je s/;šc;f; /z prec/-.seckusAe p/sarue: Jv/carska garc/a, katere ok/čaja/ pose/ je stat/rat/ preč/ jotograjZ tar/stov, ko stre/ja/a v poze/rav; uato pa ko s/ec/;7 c/e/ova/ /program, v katerem kosta JVa/c/ke/m m svet/ oče aaa//z/ra/a c/ogoc/ke a a svetu m prtš/a c/o zak/jučka, c/a so Ž/r/je že preč/ 2000 /et/ kr/žak Gospoc/a m so sp/ok v/r vsega kuc/ega. /a papež ko reke/. ,,7'voj; grek/ so oc/puščea/" /a IVa/-c/ke/m ko s tera prek;/;aer/aaroc/;/o /zo/c/jo. O, je/AAustr/a. Je pa še aekaj c/ržav v Zakocka Evropi, k/ se pr/poročajo za ok/sk /a k/ so pomemkae v a;ec/aaroc/a; pokt/k/. T/eckteaste/a, Aac/orra, A/oaaco, .S'aa A/ar/ao... Geograjtje se je treka uč/t/, potem se aajc/ejo c/ržave, v kater/k je aaš prec/sec/a/k c/okroc/oše/. frater /UtjtČŽČVVf t/v6Wf/j'tVYf ft.s/ttgtt „Stovenci v Celovcu" Gstettner in Merkač odgovorila županu in drugim „kritikom" „Če interdisciplinarno in kooperativno na nekem regionainem primeru raziskujemo večinsko-manjšinsko probiematiko na Koroškem, če izdelamo od trenutne poiitike neodvisne vzorce reševanja ie-te, ki so usmerjene v bodočnost, v raziskave vklju-čujemo tudi kvalificirane zastopnike narodne skupnosti, potem naše delo ustreza tako zakonskim določilom kakor tudi naši socialnoznanstveni raziskovalni etiki." Tako je dr. Peter Gstettner povedal ministru Tuppyju, ko je bil z njim na razgovoru skupaj z nekaterimi profesorji celovške univerze. Gstettner je pri tem zavzel stališče do napadov na študijo ..Slovenci v Celovcu", ki je nastala v sodelovanju Slovenskega znanstvenega inštituta in Inštituta za nadaljnjo izobraževanje na celovški univerzi, katere predstojnik je. Prof. dr. Gstettner pa je sestavil tudi obširnejši stvarni prikaz k študiji, ki gaje posredoval ministru ter drugim uradnim ustanovam. Tudi avtor študije dr. Franc Merkač je zavzel stališe do napadov na raziskavo, predvsem pa do izjave celovškega župana, da študija ni znanstvena. Merkač je ugotovil, daje Guggenberger v uradnem občinskem listu 10. junija priznal, da študije sploh še ni prebral, že 4. junija pa je v „Kleine Zeitung" izjavil, da raziskava nima znanstvene podlage. Merkač ugotavlja, da je Guggenberger torej očitno podlegel hujskačem, ki za vsako ceno skušajo študijo diskreditirati. Hkrati pa Merkač poziva župana, naj študijo prebere, potem pa naj argumentira, v čem vidi neznanstve-nost raziskave. Merkač je tudi pripravljen Guggenbergerju ali pa kar celemu občinskemu odboru predstaviti in tolmačiti raziskavo „Slovenci v Celovcu". Pričakovati je seveda, da Guggenberger tudi te možnosti ne bo izkoristil, saj je imel kot tudi drugi zastopniki mesta že priložnost, da bi se o Študiji informiral ob predstavitvi. Očitno se tudi v celovškem rotovžu raje poslužujejo ustaljenega koroškega vzorca: vsakršno znanstveno mnenje o manjšinskem vprašanju, ki ne soglaša z mnenjem troedinih proti-manjšinskih politikov, zavračajo. Koroški politiki skušajo prekašati drug drugega v zahtevah po disciplinskih postopkih proti znanstvenikom ter skušajo preprečiti znanstvene raziskave o dejanskih življenjskih pogojih manjšine. V Avstriji sta znanost in raziskovanje po ustavi še svobodna. Upati je le, da bo postala kon-sekventna uporaba te pravice tudi na Koroškem kmalu samoumevna. Le potem bo mogoča res stvarna razprava, le potem ne bo znanost (in z njo vred tudi manjšina) žrtev žolčnih izbruhov slepega sovraštva. -ma Pred 100 teti odkriti ilirske grobove Minuli teden je biia Vrba in njena okotica prizorišče srečanja arheologov in zgodovinarjev iz Itaiije, Jugosiavije, Nemčije in Avstrije, ki se je odvijaio pod gesiom „i00 iet izkopanin grobov iz halistattske dobe na Bregu". Organizator te prireditve je biio „Zgo-dovinsko društvo Vrba-Škofiče-Rožek". Predavanja so biia v siavnostni dvorani tržne občine Vrba. Povod za to srečanje je bila 100-ietnica odkritja ilirskih grobov na Bregu pri Rože-ku. Takrat so namreč odkriti preko 600 gomil s premerom od 5 do 6 metrov in z višino do 6 metrov. Poieg strokovnjakov so se tega ..odkrivanja" na žaiost udeleževati tudi nepokiicani ijudje, tako da je mnogo dragocenih eksponatov izginilo, kar pomeni seveda veliko škodo. Nastanek omenjenih gomi) sega nazaj v 8. in 5. stoletje pred našim štetjem. Med dragocenimi najdbami (ljudi so namreč sežigaii) so svinčene figure (ijudje, jezdeci, živaii), iepe bronaste posode in okraski, keramike, stiačene žare, sekire in drugo. Na ietošnjem seminarju je dv. sv. dr. Eiisabeth Reichmann, voditeijica koroške podružnice Zveznega spomeniškega urada. med drugim poudarita pomembnost privatnih društev, ki si prizadevajo razširiti svoje znanje o domačih krajih. Dr. Manfred Fuchs, znanstveni vodja izkopavanja na Jerberku in na Bregu, pa je apeii-rai na prebivaistvo, naj se posiužuje zakonitih določi) ..Hobi-arheoiogov". Privatno ..odkrivanje" pa je, z majhnimi izjemami, protizakonito, ker v mnogih primerih ogroža pomembno znanstveno deio. Na seminarju so med drugim daii veiik poudarek najnovejšim izkopaninam na Jerberku pri Skofičah, kjer so med drugim odkriti rimsko utrdbo s pokopaiiščem in cisterno, ki ima še prav posebno arheološko vrednost. Srečanje zgodovinarjev in arheoiogov v Vrbi je vsekakor mnogo doprinesio, da postaja Vrba s svojo okoiico tudi mednarodno pomembno arheoioško najdišče, ki predstavija izredno pomemben tip jugov-zhodno-aipske haiistattske kuiture. Naj še omenim, da so bile v okviru te zgodovinske prireditve tudi ekskurzije na Jerberk in Breg ter glasbeno-instrumentalni koncert. L. U. Ansambel ..Korenika" iz Šmihela (zgoraj) pozdravlja obiskovalce, MopZ „Vinko Poljanec" iz Škocijana je navdušil publiko (zgoraj desno). Pisatelj Janko Messner in dramaturg Bruno Hartman sta priredila Spicarjevo Miklovo Zalo. S tem seje dramatičen zaplet letošnje uprizoritve že začel. Predstava torej že teče. K temu priliva olja še režiser Peter Militarov. ki jo je oklestil nepotrebnega (?) balasta in ga nadomestil z gledališkimi izraznimi sredstvi. Čigava je Miklova Zala? Bolj se bliža 25. julij - dan premiere Miklove Zale 87, bolj se potrjuje pravilnost pomislekov o njej, o tej naši prelestni Miklovi Zali. Pomisleki pa gredo tudi proti Sketovi in Špicarjevi. Zasidranost le te je v podzavesti naših ljudi skoraj neverjetna. Pri nekaterih pa ne samo v podzavesti. Zavestno jo negujejo v stari podobi, si jo lastijo, jo branijo, kot svojo last, kot del svojega notranjega intimnega sveta. V podzavesti naših ljudi je Miklova Zala simbolično obarvana. Kot taka pa predstavlja simbol usode, ki nam je naložena sama po sebi, ki je ni moč spreminjati, ki jo je „bog dal". Kot taka je Mikova Zala za naš narodnosti razvoj prej zavirajoč kot vspodbu-den element. Premalo je, če ob uprizoritvi dramskega dela nostalgično uživamo ob slovenskem jeziku, sicer zelo pomembnem elementu gledališkega poustvarjanja, ob lepi sceni in zanimivem dogajanju, zapuščamo pa jo v dorečenem izročilu, izpovedi. Gledališka uprizoritev naj bo vspod-buda razmišljanju, diskusijam o aktualnem družbenem trenutku, v našem primeru o medčloveških odnosih v tej družbi, v tej politični klimi. Naj ne bo dorečena, zapečatena izpoved, temveč provokacija, ki naj pusti sledi v spreminjanju podzavesti. Posebno je pomembno, da jo kot tako prikažemo naši mlajši generaci- ji. Ob tem se ni bati, da bi jo „iznaka-zili", jo ..onečastili". V naši praksi so se najbolj obnesle uprizoritve, ki so imele polemične posledice. Le ob teh primerih prihaja do razčiščevalnih ponovitev, vendar ne več na odru, temveč v domačem okolju, v družbi, v društvih. Da naši ljudje niso pripravljeni in sposobni sprejemati novih vsebin in oblik gledališkega dogajanja je stvar preteklosti. Potrebno je torej pogumno zarezati v preoblikovanje te naše mitološke, solzave naostalgije, ji dati novo, aktualno izpoved in jo podkrepiti z modernimi gledališkimi sredstvi. To sta, čeprav ne zelo samozavestno, storila prirejevalca Špicerjeve Zale Janko Messner in Bruno Hartman. Že samo ime in včasih neutemeljeni „sloves" prvega je bil kot kamen v tolmun. Voda v njem (bolje rečeno v Šentjakobu) je vzvalovila v hitrih koncentričnih krogih, ki so v svojem povratnem učinku hoteli novost zbrisati, uničiti. Namen, ki smo ga hoteli doseči po predstavi, se je začel uresničevati že vsaj tri mesece pred njo. Miklova Zala 87 je v konfrontaciji med spreminjevalci in branilci stare dobila že dramatične elemente, ki bi bili podlaga dobremu scenariju za tretjo, četrto ali peto verzijo - za Miklovo Zalo 88. Manjka še Podjuna je zapela V nedeljo popoldan je Slovensko prosvetno društvo ..Edinost" v Pliberku skupaj s ..Slovensko prosvetno zvezo" v Celovcu priredilo na pliber-škem gradu koncert ..Podjuna poje". Čeprav je bilo vreme hudomušno, se je že pred pliberško zadrugo zbralo lepo število ljudi, ki so spremljali nastopajoče zbore skozi mesto na grad. Na Glavnem trgu jim je v pozdrav zaigrala „Godna na pihala" : iz Šmihela. Na gradu pa jih je sprejel ansambel ..Korenika" iz Šmihela s svojimi poskočnimi zvoki. Dr. Ariprand Thurn-Vaisassina je izrekel v imenu posestnikov dobrodošlico vsem sodelujočim in poslušalcem. V svojem govoru se je zavzel za enakopravnost in sožitje obeh narodov na Koroškem ter za vsestransko upoštevanje slovenske samobitnosti. Predsednik Zveze slovenskih organizacij dipl. inž. Feliks Wieser je poudaril, da je za enakopravno sožitje potrebno obojestransko duhovno odpiranje. Le skupnost je za nas na Koroškem perspektivna - skupna šola, skupne športne prireditve, skupne kulturne manifestacije. epilog, ki pa se bo gotovo izoblikoval po premieri. V čem so bili pomisleki? Čigava je Miklova Zala? Kapelčani bi tudi lahko rekli, daje njihova, tako bi lahko rekli tudi Teharčani ali Prekmurci, ki jo pravkar igrajo. Miklova Zala je del vseslovenske kulturne zakladnice, je last nas vseh, zato si je nima nihče pravice lastiti! Zakaj priredba? Kaj bi rekel Beaumarchais, ko mu je Linhart priredil Figara v Veseli dan ali Matiček se ženi, v zadnjem času pa je to storil še avstrijski pisatelj Peter Turrini. Kako bi se lahko jezil Bratko Kreft, ko mu je Matjaž Kmecl postavil Celjske grofe na glavo. Ne samo, da je Miklova Zala potrebna izpovedne presnove (o tem pa drugič), umetniki imajo pravico postavljati nove priredbe, tega jim v kulturnem svetu nihče ne more prepovedovati, tudi Zalin mit in njeni zagovorniki ne! jor. Pozdravnim govorom je sledil koncert podjunskih zborov. Repertoarje segal od zahtevnih umetnih, melodio-znih narodnih pesmi do priljubljenih popevk. Med nastopi pa sta Krista Messner in Franci Kuežnik v obeh jezikih brala pesmi naših domačih pesnikov, ki jih je izbrala Anita Hudi. Za obiskovalce je bila to posrečena kombinacija naše pesmi in besedne ustvarjalnosti. Prireditev je izzvenela s pesmijo „0 Podjuna, kako si lepa", ki so jo mogočno zapeli združeni pevski zbori pod vodstvom pevovodje Toneta Ivartnika. Predsednik SPD „Edi-nost" Joško Hudi se je dr. Thurnu in vsem sodelujočim prav prisrčno zahvalil in se priporočal še za naprej. Sodelovali so sledeči zbori ozirohia skupine: Ansambel ..Korenika" iz Šmihela, pevsko instrumentalna skupina KPD ..Drava" iz Žvabeka, Suški oktet, MePZ „Lipa" iz Bazovice pri Trstu, MoPZ SPD „Vinko Poljanec" iz Škocijana, MePZ ..Podjuna" in MoPZ „Foltej Hartman" iz Pliberka ter „Godba na pihala" iz Šmihela. Vida Obid Če Madžar potrebuje pos/e madžarske turistične agencije, .se samoumevno /jfjgemar/n v svoji materinščini. Temu sem hi/ vsa)priča, ko sem pred neka) tedni rezervira/ binkoštni dopust v Budimpešti v agenciji „TB/kSZ" in sem oko/i sede s/i-ša/ več madžarščine kot nemščine. Aamomevno, hi č/ovek dejo/. Tako pa ni v turistični agenciji „Fugotours", skriti v prvem mednnd.stropju neke u/ice v Prvem dunajskem okraju. A'a mojo v s/ovenščini izrečeno prošnjo za rezervacijo dvopo-ste/jne sohe s kopa/nico a/i prho v Mariboru, mi je tamkajšnja us/užbenka odvrni/a, naj govorim a/i nemško a/i srbohrvaško, sicer me ne razume. Da tudi moji nemško izrečeni prošnji za rezervacijo „Doppe/-zimmer mit Pad oder Dusche" ni mog/a ustreči, ker je dunajski ..Fugotonrs" menda pristojen samo za območja ob oba/i, je že drugorazrednega pomena. /Va moj ugovor, da ,/ugos/avija ni samo oba/e in da pričakujem od jugos/ovanske turistične agencije tudi us/ugo kot n. pr. rezervacijo sobe v nekem jugos/ovanskem mestu, za kar kajpada p/ačam (jasno vse v nemškem jeziku), pa sem dobi/ odgovor, da zagotovo ne bo težav pri iskanju sobe, saj Maribor ni kak turistični center. To/iko sicer sam vem, vendar bi k/jub temu rad vede/, kje mi je prenočišče rezervirano, z/osti ker bi prispe/ v Maribor še/e v poznih večernih urah in mi ob tem čast/ manjkata razpo/ože-nje itt vese/je za iskanje praznih hote/skih sob. Da bi vsaj zavrte/a te/ejon in mi tako zajamči/a rezervacijo, tej us/užbenki nisem moge/ dopovedati; „Yougotours" izdaja samo pismena naroči/a, na te pa je treba čakati najmanj štiri dni; te/eksa očitno v dunajski ji/ia/i ne poznajo. V Maribor bom potova/ k//ub temu. „Yogotoursa" -tako sem bi/ poučen - ob tem ne bompotrebova/. $(ihovJ