222. številka. Ljubljana, v četrtek 26. septembra. XXII. leto, 1889. I«haja vsak dan ivečer, izim§i nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-oger ske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., «a četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa »o po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., će se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolž frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je v Gospodskih ulicah St. 13. Upravnifitvu naj se olagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Državna trtoušna komisija na Dunaji zborovnla je, kakor smo poročali, dne 12. in 13. septembra. Prišlo je 28 zastopnikov iz dežel, kjer rodi vinska trta, in sicer iz južnih dežel gg.: dr. Voš-njak za Kranjsko, baron Moscon za Štajersko, Burgstaller za Trst, dr. J. Canciani za Istro, T. grof Latour za Gorico, P. dr. Tartaglia iz Spleta itd. Ker bode gotovo zanimala naše slovenske vinogradnike, ki so silno zadeti po trtni uši, kar se je Bklepalo pri tem shodu, hočemo kratko poročati o razpravah državne komisije. Na dnevnem redu je bilo posvetovanje o resolucijah, katere je bil sklenil državni zbor v poslednjem zasedanji glede trtne uši. Državni zbor je namreč pozval vlado, da pomnoži poskuse z ameriškimi trtami, da povekša ameriške trtnice, da dobi ključe in ukoreninjene trte iz inozemstva in Amerike ter da trte iz državnih trtnic oddaje po kolikor možno nizki ceni, oziroma revnim vinogradnikom brezplačno. Dalje naj vlada predloži spremembe zakona od 3. aprila 1875 proti trtni uši v tem zraislu, da se odstrani ukaz, da morajo biti trte uničene in se ne smejo naBajati novi vinogradi, kjer je dokazuna trtna uš; da je prosto kupčevanjo z ameriškimi trtami; da so davka prosti vsi novi z ameriško trto zasajeni vinogradi ne samo v krajih, kjer je trtna uš doka/ana, temveč ua 25 kilometrov okolu in da se ne zahteva desiufekcija upeljauih ameriških trt. Konečno se vladi naroča, da podpira vsa društva in zadruge, katere so pečajo z zasa-jenjem ameriških trt in njihovo požlabtnitvijo, da jim dovoli podpore in prepusti trte brezplačno. Vsem tem sklepom je komisija z malimi spremembami potrdila po obširni dva-dnevni debati. Gosp. poljedelski minister grof F a 1 k e n h a y n , ki je Batu predsedoval, uaznanil je pred debato, da vlada namerava v vsakem okrajnem glavarstvu, v katerega okoliši se nahaja trtna uš, napraviti vinograd, zasajen z ameriškimi necepljenimi in cepljenimi trtami. Vsi govorniki so to odobrovaje na znanje vzeli in izrekli, da jedino rešitev vinogradarstva vidijo le v zasajenji ameriških trt, ki so stanovitne proti trtni uši. Nižje-avstrijski zastopnik grof Gatterburg se je pohvalil, da je dosegel v deželnem zboru zneBek 30.000 gld. za sredstva proti trtni uši, s kojimi se podpirajo občine, katere si napravljajo ameriške trtnice. Dr. Vošnjak pravi, da se tudi kranjski deželni odbor r^sno bavi z nezgodo, katera je zadela ne le vinograde na Dolenjskem, ampak tudi na Vipavskem. Deželni zbor je dovolil podpore vinogradnikom, ki zadajajo ameriško trto. Izdal se je poseben pouk za umno zasajeuje ameriških vinogradov. Izreče hvalo vladi, da je napravila v Kostanjevici velik ameriški vinograd, iz katerega bo dobiti do */» milijona in še več ključev ameriških trt, in da se bodeta tudi v Črnomaljskem okraji in v Vipavski dolini prihodnjo spomlad zasadila taka vinograda A cena za ameriške trte je previsoka, če tudi je bila znižana na 3 gld. za 1000. Ljudstvu v vinorodnih okrajih je silno zbegauo, a tudi tako siromašno, da še za sol nima, ne pa da bi si ku pilo trt. Govornik priporoča še posebno, da se goje take ameriške trte, katere dajejo vino, ne da bi se morale cepiti, ker je cepitev jako natančno delo in se more večkrat ponavljati. Tudi so ljudje vajeni na grobanje trt, kar bi se potem ue smelo zgoditi. Saj je dokazano po Francoskem, da je več vrst ameriških trt, ki dajejo prav okusnega vina, na primer Otbello, ki rano dozori. V Kostanjevici ima Otliello že v drugem letu debelojagodnato Črno grozdje, ki je začetkom septembra že bilo sladko. Iz tega trsa ali iz Huttingtona, ki tudi zgodaj zori, bi bo dalo napraviti črno ali rudeče vino, gotovo boljše od tako zvanega cvička. S takimi trtami naj bi se delali poskusi v vseh legah. Deželna vinarska šola, ki ima že ameriške vinograde, bode vse take pohvaljeue trte za poskušnjo zasadila. Konečno se pritoži, da morajo posestniki še zmirom plačevati davek od zemljišč, na katerih je trtna uš že zdavnej uničila vse trte. Unela se je potem debata v ameriških titah, ali in katere vrste bi kazalo gojiti, da jih trtna uš ne napade, in če jih napade, ne uniči. Gosp. minister je naznanil, da je referenta v niinisterstvu dvornega svetnika Depretisa bil lani poslal na Francosko, kjer je pregledal vinogradarstvo v krajih, od trtne uši prizadetih. Bival je tam tri mesece in spisal jako obširno poročilo, katero se je tiskano izročilo članom komisije. Poročilo je res jako zanimivo, ker nepristranski pripoveduje o delovanji na '.Francoskem proti trtni uši in tudi ne zamolči uspehov, kateri so se dosegli z nasajenjem ameriške trte. Leta 1868, predno se je začela trtna uš razširjati, imelo je Francosko 2,681.895 /j«, ali 200kr at toliko vinogradov, ko vse Dolenjsko. Zdaj jih ima še 1,920 257 ha, od katerih je 10G 517 ha zasajenih z ameriško trto, torej še ne 10. del vseh vinogradov. Od drugih sredstev proti trtni uši rabi se žvepleni ogljik na G6.175 ha, potapljanje vinogradov na 26 665 ha. Od direktnih produkteurjev je najbolj zasajen Jaquea, potem Othello, Cuningham, Herberaont in Huttington. Nekateri teh zasadov so že do 10 let stari, a vzlic trtni uši obilno rode. Gospod minister je z ozirom na to poročilo menil, da vprašanje, ali naj se sadi ameriška trta pri nas, Še ni dognano. Treba bo še mnogo poskusov. Ravnatelj Goethe in prof. Itossler KloBter-neuburške šole zagovarjala sta ameriške trte. Goethe priporoča za naše kraje od direktnih produkteurjev Othello, York Madeira in Huttington za črna vina, ker Jaques prepozno dozori, Elvira za belo vina. Kot podlaga za cepitev domačih trt pa sta najboljša trsa Riparia, Rupestria in York Madeira. Po končanem zborovanji so si gospodje ogledali državne ameriške vinograde v Klosterneuburr-u in občudovali razkošno rast malone vseh ameriških trt vzlic trtni uši. Direktni produkterji : Jaques, Othello, Herbemont i. t. d., so bili obloženi z grozdjem, kije bilo že vse črno in sladko, zlasti ugajalo je grozdje od Hutingtona in Othella, ki je debelojagodnato in jako okusno brez tistega okusa, ki na ima grozdje od York Madeira in Othella, in drugih ameriških trt in ki je hujši od Izabele. Vino od teh trt, to so priznavali vsi udje komisije, bilo bi prav dobro. Dvomijo pa še, ali bodo te trte stanovitne proti trtni uši. No po skušnjah na Francoskem na tem ni dvomiti. Torej sinemo upati, da vinska trta ne bode zamrla v naših krajih in da bode Amerika po svojih trtah to popravila, kar nam je pokvarila s filoksero. LISTEK Blodne duše. Roman. Čoški Bpisal V&cslav BoncS- Tfeoizsky, preložil I. Gornik. Prvi del. XX (Dalje.) „Molči, molči dete in uteši se. Saj ti nisem toliko rekla. Ali ne veš, da so bolni ljudje sitni. A vsa premrzla si. Vedno ti pravim : Varuj se ! Kdo bi mi potem postregel, ako ne bi tebe imela? Kdo bi me razveseljaval ? No zakaj, Svčtluška !u In dobra majka dvignila je z obema rokama glavo hčerino in ji z bledih, ljubeznjivih ličic oti-rala solze in na belem čistem čelu lase ljubko gladila. Pred Ouradovo hišo začul f*e je zvonec. Bilo je sicer že proti večeru, a „ Ave-marija" vender ni moglo biti. Tudi neso prenehali, in zvonec klenkal je že precej časa, da bi Ave-marijo že desetkrat lahko zmolili. I Iz hiš in koč prihajali so možje v kožuhih s kosami, vilami, a največ imelo jih je cepce. Za hip bilo je vender zopet tiho po vasi. Jifičani odšli so, da okrepe upornike. Oufada razgrizel Bi je pod streho od jeze ustni. Oni, ki so pripovedovali, da se je skril pod streho, imeli so prav. Bil je že ondu tretji dan. Ko pa je slišal danes strašno rezgetanje iz hleva, vzdignil se je naglo in segel po vilah, a pogledavši Bkozi lino v vas, vrgel jih je daleč od sebe, zacmal se zopet v seuo in globoko zaril v mrvo. Stoprav, ko se je zmračilo zlezel je doli in šel pogledat v blev. Čez precej časa stopil je v sobo. V sobi je bila gosta tema. O družini nikjer niti sluha. Oufada šel je tipaje k peči. Na klopi očutil je nekoga. Bila je žena. „Ali ne boš prižgula luči?" Žena je ustala, ubogala in razkresala kremen. „In semkaj le nasproti se usedi! Naj si vidiva v obraz!" Kmetica je zopet ubogala, a moža svojega ni pogledala v obraz. Zagledala se je topo v plamene na ognjišči, kateri danes niso hottli veselo, skak-Ijaje goreti. „Slišiš? — V oči mi glej in v obraz! Ali razumeš?" Seljak Oufada zgrabil je ženo za glavo z obema rokama. Ni se mu branila. Niti zašepetala ni, niti močneje se ne oddihnila, kakor bi ne bila živa. Oči njene bile so brez leska, kakor dva kremena. „Tako-le ne moreva biti skupaj v jedni hiši ! — Pod jedno streho ne moreva tako živeti! Glej mi v oči ti — — — !u Seljak Oufada rabil je gnjusno ime, najhujše, katero je vedel. Ženi njegovi premaknila se ni na obrazu ne jedna poteza, kakor bi bila „iz lesa". „In zato preč iz tega doma! Pojdi za njim, saj sta se tako zagovorila proti meni! Niti življenja ne bil bi varen mej vama! Že davno poplačal sem vam to hišo krvavo! Ali ne greš? — Ali me hočeš dražiti? Me li hočeš prisiliti, da uporabljam najhujša sredstva? — Pokazal vam bom, ve kune, kdo je sodnik Oufada! Proč od tu! — In gleda kakor štor. To je kuščarjevo pleme!" Oufada stal je z rokama namerjenima na svojo ženo, z očmi divje se vrtečimi in z belo peno na zarudelih ustnih kakor besnež. Politični razgled. Voh.iiij«' dežele. V Ljubljani, 26. septembra. Oficijozna ,Sonn- und Montaga-Z^itung* piše ob vprašanji kronanja cesarja češkim kraljem: „Po izjavi nemških zaupnih mož moral bi Taaffe prav za prav poprej priseči, da ne bode besede »kronanje* niti izustil, če mu Nemci milostljivo ne dovoli/o Ali ste že slišali kaj tako smešnega? Mari more ministerski predsednik v to privoliti, če bi njegovej osobi tudi ugajalo? Kronanje cesarja kraljem češkim je taka pravica Njega velečastva, da cesarju niti protipodpisa kroninega sveta ni treba, če se hoče dati kronati. Le glede kraljeve prisege je ministerstvo odgovorno. Zbori, ki neinajo nobenega avtoritetnega značaja, o tem ne morejo razpravljati, nikar pa še sklepati o kacih omejitvah. Za take razprave kompetentna sta le ^deželni in državni zbor, in v teh zastopstvih dnla bi bila vlada dotična pojasnila. Da bi se povodom kronanja ne proglasilo ziediujenje Moravske in Slezko s Češko, je jasno, ker ustava takega državnega prava ne pozna. Kakor se kaže, v nemškočeških krogih ne vedo ali pa vedeti nečejo, da so pri kronanji ce saija Frana in Ferdinanda za češka kralja moravski stanovi v polnej obliki protestovali proti zje dinjenju Moravske s Češko, da pokažejo ta protest, spremili so deželni stanovi morav.-ki cesarja na koniih le do meje. Tako se je vršilo kronanje za absolutizma. Da se bodo v ustavnej dobi popolnoma ozirali na ustavne odnošaje, ni dvomiti". Oticijozni list nagla-a, da se to, kar piše, opira na avtoritativne informacije. MoruvMki poslanci češke narodnosti ne mislijo zahtevati v državnem zboru, da bi se osnovalo v Brnu češko vseučilišče. Juristov in jezikoslovcev čeških itak ne manjka, čuti se pa potreba čeških zdiavnikov na Moravskem. Zaradi tega hočejo v češkem klubu sprožiti misel, da bi se v Brnu osnovala medu-inska fakulteta, ki bi imela pravico, dajati doktorske diplome. Tuka fakulteta je tembolj potrebna, ker medieinične fakultete v Pragi in na Dunaji imajo že preveč slušateljev. Pline IjicditeiiNf<»in ne bode sedaj odložil niti državno/ja 111» Mu vi 24. septembra. [Izv. dop.] Preteklo nedeljo popoludne po krščanskem nauku razkril se je pri nas spomenik z napisom : „V spomin 40letnega vladanja Njegovega Ve lečastva, presvetlega cesarja Frana Josipa I. postavili dne 23. septembra 1888 odani občini Podgo-rica in Dragomel", na drugi strani: „Vse za vero, dom, cesarja". Spomenik je prav lep in 13 starih stotov težek Slavnost vršila se je po vsporedu. Po cerkvenem opravilu sešla se je šolska mladež v šoli, od koder je z zastavo pod vodstvom g. učitelja Zieglerja korakala na slavnostni prostor. Najprej je g. učitelj v spomin obletnice, kar se je zasadila lipa, pozdravil z lepimi besedami otroke in na stotine zbranega naroda z g. županom in odborniki vred, Na to stopil je na oder g. Le mu t, predsednik »Bralnega1* društva v Dolu, razložil pomen spomenika v jedernatih besedah, kako lepo in častno je za obe občini, da sta tako izrazili svoja lojalna čustva ter naposled zaklical trikrat „Slava" ! presvetlemu cesarju, na kar je iz stoter-nit) grl zadonel naudušen trikratni „Slava" ! in so pokali topiči. Po končani slavnosti šel je odbor in oba govornika v gostilno k „Petraču", kjer se je govorilo in napivalo posebno presvetlemu cesarju. Pozno v noč razšli smo se in poslovili kratko. Na svidenje! Domače stvari. — (Shod volil cev) bode v nedeljo dne 29. t. in. ob 3. uri popoludne pri sv. Juriji na Ščavnici v prostorih g. Franca Vaupotica in bode poslanec dr. Gregorec poročal o državnem zboru. — (Društvo „Pravnik" v Ljubljani) ima v soboto dne 28. t. m. svoj društveni shod počenši ob 7. uri zvečer v hotelu „pri Slonu". Na dnevnem redu je predavanje društvenega odbornika g. dr. Ferjančiča „o novem kazenskem zakonu" ter razgovor o prihodnji glavni skupščini dm; 5. prih. meseca. Zaradi tega odbor uljudno vabi. da bi se p. n. gg. društvenikov sešlo veliko število na ta večer. — (Gospod Stritar) poslal nam je z Dunaja nastopno pismo: „Slavno uredništvo! V »SI. Narodu" štev. 189., ki mi je prišla še le zdaj pred oči, berem svoj telegram, poslau iz ASpanga v Lašče, čudno popačen. Tega je kriva ena sama črka, ki je izkočila in se izgubila, Bog vedi, kje, v Aspangu, v Laščah ali pa v Ljubljani. V onem tiskanem pozdravu iz tujine sl6ve zadnja in poglavitna beseda: molimo! — Kaj lepega je molitev, gotovo; ali jaz se ne vtikam v stvari, o katerih mi ne gre beseda, „Molimo, oremus" naj čujejo rojaki moji iz drugih ust, iz U8t, ki oznanjajo besedo božjo. Jaz sem jim hotel priporočati pa'm« da naj, kakor slavljeni Levstik, ljubijo svojo domovino, da naj delajo zanjo, kakor on, skromno, na tihem, tudi brez priznanja in hvale. S krikom in prepirom se ne pomaga narodu i. t. d. To sem hotel povedati z besedami: Bratje, od Levstika se učimo, Domovino sveto ljubimo, Delajmo zanjo, pa — m nI čim o l" Glede ostalih opomb pa slavnemu rojaku odgovarjamo, da se je njegova pesem „Od vseh strani", kakor je bil želel, jako marljivo razpečavala, da so jo krasne gospođici ne s posebnim zanimanjem prodajale po 10 kr. izvod in da je pesem ta vrgla izvestno lepo vsoto, ker je vsakdo kupil vsaj po jeden, dva, če ne celo več izvodov. — Tem povodom hodi tudi povedano, da je gosp. Stritar za banket bil poslal 2 gold. in da se je po njegovi želji za ta denar povabil star očanec na obed, katerega je Levstik posebno rad imel in da se mu je za preostali znesek preskrbela priljubljena — kaja. — („Čech",) glasilo češke duhovščine ima ob odstopu kneza L eehtensteina poseben članek znaslo-vom : „Velika hiba, a ne nesreča". V članku pravi mej drugim : Mi zmatramo ta beg za veliko hibo, a ne za nesrečo. Princ Liechtenstein se je s tem naravnost smrtno ranil, mi ga ne — pomilujemo. S a m s o j e u m o r i I. Ali je svoje sile precenjeval, ali pa ni imel trdnosti, vztrajnosti, spretuosti političnih voditeljev, kahor na pr. Windhornt, katerega ne plaši noben neuspeh in kateri bi rajši stokrat premagan umrl, nego da bi le jeden k rat brez boja pobegnil. To veliko napako napravil je Liechtenstein. „Čech" naposled misli, da bode za češke katoličane najboljše, ako brez dosedanjih avstrijsko-katoliških voditeljev hodijo svojo pot. — V nemških listih čitamo vest, zakaj da je princ Liechtenstein odstopil. Nemški vir, kateremu prepuščamo vso odgovornost, trdi, da je tu t i pri tem nežni spol vmes. Princ L eehteostein, ki je bil oženjen z M. Fox, adoptivno hčerjo lorda Hollanda in je že jednajst let udovec, bočo se zopet oženiti. V tej zadevi pripovedujeta se dve verziji. Nekateri trdijo, da bode princ Lieehtensteiu vzel hčer Dunajskega tovarnarja Klinkoscha, ki je bila omožena z Bruseljskim generalnim konzulom Ilauptom, katere zakon se je pa po dolgi pravdi razveljavil. Druga verzija pa pravi, da bode knez Liechtenstein hčer kneza Ferdinanda Kinskega za ženo vzel. — (Slovensko gledališče.) Obiskovalci slovenskega gledališča imeli bodo letos poseben užitek : pri vseh predstavah v našem gledališči igrala bode c. k r. vojaška godba peš pol k a Kuhn štv 17. Umeje so samo ob sebi, da bode vojaška godba sodelovala tudi pri operah, operetah in spevoigrah. Ako pomislimo, da prividi „Dramatično društvo" v letošnji gledališki dobi 30 predstav, smemo pač reči po vsej pravici, da bodo obiskovalci slovenskega gledališča poleg izborne godbe in klasičnih dram imeli res izreden užitek. — (Slovensko gledališče.) Od mnogo stranij slišale so se lani pritožile radi sedežev v našem gledališči. Večina obiskovalcev izrekla je željo po abonovanji. Dramatično društvo, ki skrbi za vse podrobnosti občinstva, ustreglo je tudi tej opravičeni želji ter je odredilo, da se vsakdo lahko abonuje na prvih deset predstav. Pola za abono-vanje raznaša se po Ljubljani in v tej poli zaznamovan je ves način abo!io\anjn, ki se bode moralo skoro zaključiti. — (Muzejsko društvo) priredi v soboto dne 28. septembra ob 6. uri zvečer v bralni sobi „Rudulfiuuma" shod, h kateremu se vabijo p. n čla novi iu drugi prijatelji domoznanstva. Govoril bule g. A. Mullncr o „ novejših arheoloških najdbah na Kranjskem. — (Dr. Jan Mrhal) bivši vodja tukajšnje realke in člau deželnemu šol. svetu je umirovljen; upokojnina odmerila se mu je z 2300 gid. — ( U č i t e 1 j s t v o Kamniškega okraja) poklonilo je danes v spomin po deputaciji skupno sliko g. A. Ž u m r u, kot svojemu bivšemu c. kr. okr. šolskemu nadzorniku. — (Iz Treb ne ga) poslali so ondu zbrani dukovniki dr. Mahniču telegram, da se popolnoma strinjajo z njegovim dosedanjim delovanjem. Po teh zaupnicah nam ne bo več treba dolgo čakati, da zares začno ženske devatina težav nico in jim prirezavati jezike. — „Nekdo" poslal nam je nastopui popravek k zaupnici v „Slovenci" dne 24. t. m.: „lmel sem priliko, da Bem govoril z dvema duhovnikoma iz dekanije Starološke, ki sta tudi podpisala zaupnico dr. Mahniču. Podpisala sta jo dne 23. septembra, a na 25. dan septembra sta se naravnost na ponovljeno vprašanje izrekla, da „Rimskega katolika" še nista brala. Toliko v pojasnilo, koliko da take izjave veljajo. Slava zaupnicam, izvirajocim iz hujskanja Kalanovega, ki je na gospoda dekana godovanji zbrano duhovščino tako ujel! — (V Gorici) razpustilo je namestništvo italijansko društvo „Associazione Goriziana di Gim-nastica", ker je povodom bla^oslovljenja svoje za stave vsprejelo navzlic prepovedi inozemsko deputacijo, oziroma inozemske telovadce in ker je iz vse slavnosti hotelo napraviti le narodno demon stracijo — (Preiskava ustavljena.) Preiskava, ki se jo pri okrožnem sodišči v Celji vršila proti 392 rudarjem iz Trbovelj, ustavila se je vsled cesarjeve odločbe z dne 14. t. m. — (Volitev v okrajni zastop v Šoštanj i.) Včeraj, v sredo 25. t. m. volili so veliko-po8estniki v okrajni zastop Š)štanjski, ter so bili narodni kandidatje izvoljeni jednoglasno. — (Na Te bar j i) praznoval je d ie 22 t. m. znani posestnik in sadjar g. Mihael Vizjak po domače Pečevšek svojo petiusedemdesetletnico, ob jed-nem petindvajsetletnico, odkar je bil za svoje zasluge za sadjarstvo odlikovan zaslužnim križem b krono. Pri tej priliki zbralo se je mnogo gostov iz Celja, Št. Jurija in drugih sosednih krajev, ki so izvrstnemu sadjarju tem povodom Časti tal i, Govoril je najprej g. Pečnak iz Teharja, potem dež. poslanec 'dr. Sernec, državni in deželni poslanec M. V oš njak, dr. Hrašovec, dr. Vrečko, dr. Dečko, dr. IlrenČič prof. Žolgar in drugi, pevci pa so družbo razveseljevali z ubranim petjem. — (Opekel) se je danes zjutraj ob 1I%<1. uri pekovski vajenec v \Vmnerjevi hiši na sv. Petra cesti. Dolival je v še gorečo svetilko petroleja, kar se svetilka razpoči, petrolje pa uname, da je bil vajenec hkratu ves v ognji. Njegov mojster ga je hitro pritisnil k Bebi in tako pogasil ogenj. Vaje nec je na rokah močno opečen in odvedli so ga v bolnico. — (V vagonu,) natovorjenem s sadjem, pri šedšem danes po Tržaški progi v Ljubljano, našli so skrita dva moža. Kaj sta hotela, ali se voziti zastonj, ali pa kaj ukrasti, pokazala bode preiskava — (Na Kranjskem) se je zvarilo 1. 1'888 49 225 b!. piva, od katerih je vnašala užitn na 110.0GG gld. L 1888 se je za 8445 hI. manj piva zvarilo, nego 1887. 1. Užitnimi od žganja znašala je I. 1887. po novem zakonu 54 9G3 gld., od pro dukcije na deželi 9 543 gld.< od vina in mošta gol dinarjev 213.428, od drugih užituini podvrženih stvarij 132.7G6 gld. — (Iz Trsta na Opčine) namerava se zobčasto-kolesna železnica s stransko progo v Bar kovlje. Neki Vigolla prosil je dovoljenja za začetna dela. — (Požar) V Dugaresi pri Karlovci pogo rela je v sredo predilnica in tkalnica Jos Jerusa lema. Škode je nad 400 000 gld. Tovarna bila je zavaiovana. Skladišča, v katerih je bilo veliko blaga neso poškodovana. •— (l'rog ram) za po c kr. deželnem konje rejskem društvu Štajerskem dne 28. septembra 1889 v Žalci napravljeno premiranje konj. Začne ob 9. uri zjutraj. Darila v srebru: a) Za kobile z žrebeti: 1 Državno darilo 30 «ld , 2. državno darilo 20 gld., 3. državno darilo 15 gld., 4 deželuo darilo 15 gld , 5. okrajno darilo 10 gld., G okrajno darilo 10 gld , 7. oktajno darilo 10 gld., 8. okrajno darilo 10 gid., 9. okrajno darilo 10 gld., 10 okrajno darilo 10 gld., 11. okrajno darilo 10 gld., 12 okrajno darilo 10 gld., 13. okrajno darilo 10 gld., 14. okrajno darilo 10 gld b) Za obrejeue štiri in triletne in za neobrejene triletne kobile: 1. Državno darilo 30 gld , 2. državno darilo 20 gld, 3. državno darilo 15 gld., 4. deželno darilo 10 gld.. 5. okrajno darilo 10 gld, G. okrajno darilo 10 gld., 7. okrajno darilo 10 gld., 8. okrajno darilo 10 gld., 9. okrajno darilo 10 gld., 10 okrajno darilo 10 gld. 11. okrajno darilo 10 gld.. 12. okrajno darilo 10 gld., 13 okrajno darilo 10 gld., 14. okrajno darilo 10 gld. c) za dve letne žrebice: 1. Državno darilo 20 gld., 2. državno darilo 15 gld., 3. deželno darilo 15 gld., 4. okrajno darilo 10 gld,, 5. okrajno darilo 10 gld., G. okrajno darilo 10 gld., 7. okrajno darilo 10 gld., 8. okrajno darilo 10 gld., 9. okrajuo darilo 10 gld., 10. okrajno darilo 10 gld., 11. okrajno darilo 10 gld., 12. okrajno darilo 10 gld., 13. okrajno darilo 10 gld., 14. okrajno darilo 10 gld. d) Za jednoletne žrebice: 1. Državno darilo 20 gld., 2 državno darilo 15 gld., 3. deželno da rilo 15 gld , 4. okrajno darilo 10 gld. 5 okrajno d..rilo 10 gld., 6. okrajno darilo 10 gld., 7. okrajno darilo 10 gld. 8 okrajno darilo 10 gld, 9. okrajno darilo 10 gld., 10 okrajno darilo 10 gld, 11 okrajno darilo 10 gld., 12. okrajno darilo 10 gld., 13 okrajno darilo 10 gld., 14. okrajno darilo 10 gld., 2 deželni darili za dobro gojitev in postrežbo po gol dinarjev 6 Skupaj 692 gld. lzmej 43 okrajnih daril darovanih je 5 okraja Celje, 5 okraja Slovenji Gradec, 5 okraja Konjice, 10 okraja Gornji grad, 5 okraja Vranjsko, 4 okraja Šoštanj, 4 okraja Šma-rije pri Jelšah, 2 okraja Laško in 2 okraja Marberg Ta se morajo priznati samo konjem dotičnih okrajev. Razven predstojećih daril delile ne bodo tudi od strani vis. c. kr. ministerstva za poljedelstvo sre-b e r n e in bronaste svetinje in p r i z n a 1 n e diplome Vsak premi ran konj dobi tablico z letno številko premirjanja, ki so ima konju obesiti. Konkurirati zamorejo vse vrste plemenskih kobil in žre-bic za težko vožnjo iz okrajnega glavarstva Celje in Slovenji Grad»-c in iz sodnijskega okraja Rogatec Pogoji premiranja. A) Splošna določila. Premije se morajo prisojati le takim konjem, ki kažejo resnično lastnosti in posebnosti za uprego ali ježo dotičnoga plemena v konjerejskem okoliši. Držalo se bode torej načela: pred vsem je gledati na svrho, katera se hoče doseči pri konjerejstvu v dotičnom okoliši, t. j. kakoršno konjsko pleme bi se naj ondu uzrejevalo in redilo. Zato se bode na prvem mestu oziralo na konje, kateri so najbolj sposobni zboljševati konjsko pleme v okoliši; pod jednakim razmeram daje se prednost onim konjem, kateri so dokazanega dobrega rodu. Le taki konji morejo konkurirati za darilo, katerih lastnik dokaže po spričevalu napisanem od županstva, da je konj njegova lastnina od najmanj jed nega leta sem. Razven pri starih kobilah z zebsti moi a se dokazati od vsakega konja, da mu je oča državen ali licenciran žebec ali lasten domač žebec. Nič ne dene, če je dobil konj v prejšnih letih že jedenkrat ali večkrat premijo. Zamore jo dobiti tedaj zopet. B) Posebna določila. Zastran premiranja posamezah konjakih vrst velja sledeče: Kobile z žebeti. Kobilam z žrebeti prisodi bo premija od petega leta naprej brez vsakeršnega orne-jenja na starost, če so le zdrave, krepke in dobro rejeue, kažejo lastnosti dobre plemenske kobile in imajo seboj dovolj ugajajte sesno ali že odstavljeno žebe. Vender se bode oziralo pri jednakih lastnostih na mlajše kobile in se bode dajala prednost onim, ki so prinesle že lepa Žreb/Sta in tako dokazale, da so dobre za pleme. Kobilam z žebeti noriškega piemeua more se prisoditi pri mija, če bi tudi komaj v 4 letu starosti bile. Premija se sme prisoditi le, če se dokaže s postavnim u brojite v s ki m s prič a lom, da je oča žebetu državen ali l.cenciran žebec uli pa žebec, ki jo bil o 1 posestnika doma uzrejen Mlade kobile. Štiriletne kobile noriškega plemena in petletne kobile drugih plemen bodo preniirane le, če je dokazano s postavnim u b r e j i te v s k i m spričaloin, da jih je ubre;il državen, licenciran ali lasten domač žebec. Triletne kobile domačega plemena še ne smejo biti ubrejeue, pač pa morajo biti ubrojene triletne kobile noriškega plemenu, to pa po takih žebcih, kakor je zgoraj navedeno. Žebice. Jedno- in dveletne, žebice morejo biti premirane, če jih je posestnik dobro uzred 1 in obljubujojo ugoden razvitek in daljšo dobro rast tako, da bodo kdaj dobre plemenske kobile. Žebci in žebeta se ne bodo preminili. C) Izvršilne določbe. Posestniki živali j profiliranih z državnimi in deželnim darili dobijo vrhu premije v denarjih še potrdilo, v katerjgu je popisan premirani konj Konjere.ci, ki se odpovejo premiji v denarji, dobijo potrdilo, v katerem si? omenja odpoved, in priznalni diplom. V slučaji, ko bi ne bilo dosti premiranja vrednih konj jedne vrste, morejo se prenesti premije namenjene jednej vrsti na drugo ali pa na drag konjerejski okoliš Premije v denarjih razdeliti mej dva ali več premiranja vrednih konj ni dovoljeuo. Vsak posestnik, čegar konj je bil premiran z denarji, podpiše pobotnico, da je denarje res vsprejel, in ob jednem se še zaveže, da obdrži premirano žival vsaj leto dni. Ako se temu izneveri, dolžen je vrniti premijo brez ugovora. Premije pa mu ni treba vrniti, ako dokaže, da se je nesreča zgodda, ali da žival slabo raste, ali da ni za pleme, ali da je jo trebalo rezati. Zoper razsodbo razsodnikov ni pritožbe D Oprava konjska. Žebci in dveletna žebeta morajo imeti brzde, uzdo in okoli života podpas na obeh straneh dobro pripet. — Za kobile, dveletne žebice in jednoletna žebeta je treba uzde, za jednoletne žebice dobra knaftra, E) Kupovanje žebet. Prilično premiranja se bodo kupovala tudi odstavljena žebeta, kolikor jih je treba za žebčarsko državno postajo. V poseben pozor Po § 8. postave dne 29. februvarja 1880, katera zadeva obrambo in odstranjenje nalezljivih živinskih boleznij, drž. zak. dne 14 aprila 1880, XIV. kom. št. 35, se morajo prinesti tudi za konje, kateri se priženejo na premiranje, živinski potni listi. Zategadelj nora imeti vsak, kateri hoče gnati konje in žebeta k premiranju, po postavi napravljen živinski potni list od občinskega predstojnišr.va, da s« more izkazati z istim Predpeljava konj. Predpeljava konj se začne točno ob 9. uri zjutraj. Državni in licencirani domači žebci, določeni v predpeljavo, se bodo pregledali pred začetkom klasificiran (a — torei morajo biti ob 8. uri na prostoru premiranja. Dne 15. septembra bode v Mariboru, dne 22. v Gradcu in dne 29. septembra v Žalcu velika dirka. Gradec, meseca septembra 1889. Za ravnateljstvo c kr. deželnega društva za konjerejo na Štajerskem Predsednik: Karel vitez Ha up t m. pr. Tajnik: Hugo Ahsbahs m. pr. slovenskemu Narodu4': Telegrami Odesa 25. septembra. Od ruskega ministerstva odposlani in stalno v Odesi bivajoči uradnik, Putjatft, imel je s kraljico Natalijo daljši pogovor, kateremu se pripisuje politična važnost. Zagotavlja se, da je Peterburški kabinet kraljici prijateljsk i svetoval, naj Srbije delikatni položaj jemlje v postev, da sc te/.ave za regentsvo ne bodo še poostrile. Kakor se je kraljica posamičnim osobani nasproti izrekla, izogibala se bode v Belemgradn vsemu strankarskemu življenju in občevala le z najožjimi prijatelji in prijateljicami. Milan 25. septembra. Pri „Porta Vit-toria" zrušila Be je nova, še ne dozidana hiša. Pod razvalinami je zasutih do 60 delavcev. Pet mrtvih in 13 ranjenih so že izgrebli. Trst 26. septembra. Redarstvo zasledilo one osobe, ki so delale in metale petarde. Vršila se jc hišna preiskava v stanovanji črko-htavca Domenico Sacco iz Napolja. Njega in trgovskega akademika, Clementinija iz Trsta, trgovskega pomočnika Zoppi ja in gimnazijca Ilaskovicha so zaprli. Dotičniki so 19 do 20 let stari. (Kakor posnamemo baš doŠtera listu nL' Alria", bila je preiskav i v torek popoludne. Zaprti zlo l-r bi se bil vedno ženil in do svoja smrti še marsikatero lahkoverno nevesto peljal pred altar, da ni poseglo redarstvo vmes. * (Ulom.) V železnično blagajnico na postaji v Keskemetu na Ogerskem utomili so 23. t. m po noči drzni lopovi ter jo poskušali do čistega izprazniti, kar bi se jim bilo tudi posrečilo, da jih neso pravočasno zapazili in zapodili v beg, tako da si nesrečni tatje niti beliča neso mogli prisvojiti. * (Ponever je nje.) Iz Barija se 24. t. m. javlja : Tri tukajšnji trgovski zbornici zasledili so velikansko poueverjenje. Tajnika Rusa in uradnega slugo Damijana so prijeli in zaprli; Glavni slepar, blagajnik Con te, je pak pobegnil. LJUBLJANSKI ZVON" »t. j i za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. -----^,5?i_ T Mj <• i : 26. septembra. Pri finlivi : Rftbituk, Kavan, Linhardt z Dunaja. - -Putik iz Beljaka — Šubic iz Uonakovaga, — euderman iz Minu-peCf. — Mally iz Tržiča. — Jarosivurnki iz Za-g-t-ba. — Wtlhelruy iz Trsta. — i'ećrić iz Gradca. — Pre-vas* Knnosseau iz Pariza. Pri Sionu : Wilitsch iz Celovca — Volk iz Grada. — Mitri iz Maribora — Rnmpel, VVanisch s Krškemu. — Reinle Petrovič z Dunaja. — Kučić iz Šoštanja. — Sušnik iz S0 81 HO 110 60 99 G > 919 — 807 20 - gld diiues 84 10 84 80 110-65 99 m P19*— .'UlG 75 119*60 '.»•47 •„ _ ■ v 9-47«/i ft'67 — • 6 67 . B8-d7»/a — 5b\l0 250 tfld. 133 j/ld — *r. 100 , 174 96 99 h 90 90 ti 1U ,. obli«;. — ii .i 100 ^ld. 122 75 „ zast. listi . 119 •» »» 6U ., 100 gld. 182 25 , 10 ., 20 5«) 120 „ 137 ii 50 ,. d. a v. 881 60 Prostorna prodajata j s tremi sobami, kuhinjo in ma-gacinom, na Jako ugodnem mestu v lainKcui trgu nc da takoj v najem. — Pogoji so ugodni. — Več pove g. Autlr. Keppit v Laškem tr^u. (774—2) >♦♦♦♦< P. n. udom narodne Ptujske čitalnice, katere ud je bil podpistni la let in bodo uvek ostal, pa izreka srčno zahvalo za prelepo „slovo", katero so mu v prostorih „Narodnoga Doma" dne 2. septembra 1889 na večer priredili. H-vsila, I !Ž:iT7-eli! O. Stanislav Prus, kapelan iu katehet mestnih ljudskih Sol v Neunkirchen-u ^Devet cerkev) 1,783) Da Dolenje Avstrijanskem. g tSr ^.A.^i---A »i--jfcj A.tSr--=r^^. -g g Za prodajalko v pnidajalnico mešanega blaira, špecerijsko ali pa k perilu želi nstt.piti gotpodičina, ki ume tudi vsa hišna dela. — Ponudbe vsprejema upravništvo tega lista. (769—2) Pri A. Cveuke J-nl v Nevnict na siiijcrsUnu vsp e j me se takoj pod ugodnimi poboji deček iz dobre hiše, kateri je dovršil saj 4razredno ljudsko šolo, kot (762-3) Št. 7704. Objava. (784-1) Pri c. kr. deželnem kot trgovskem sodišči v Ljubljani so se v zadružnem registru pri t i r 111 i „Prva kranjska mlekarska zadruga, registrovana zadruga z omejenim poroštvom" vršili sledeči vpisi: 1. ) Da so bili pri volitvi dne 28. aprila 1888 voljeni v zadružno načelstvo sledeči članovi : Janez ttaun-igartiier, Janez Kosler, doktor Jožef Kosler, Franc 1'ovše, Gustav Tire, Jožef Frane Palme in Frane Jare in da se je prejšnji član Henrik baron Lazzarini izbrisal; 2. ) da je bila pri velikem izvanrednem zboru društva due 10. aprila 1889 sklenena razdružba zadruge; 3. ) da so bili pri istem velikem zboru postavljeni kot likvidatorji Janez llauingartner, Franc Povs>, dr. Jožef Kosler, Gustav Pire, vsi iz Ljubljane, Janez Stembov iz Tomačcva in Janez Lenarčič z Vrhnike. Ob jedneni se povabijo upniki v zmislu §. 40 postave z dne 9. aprila 1873 št. 70 drž. zak., da se oglase pri društvu. V Ljubljani, dne 23. septembra 1889. ob Tr..slii Bistril i v I*odl>rezjali9 h.izu železnično postaje, prodat »e iz proste roke pod ugodnimi pogoji. Mlin, žaga in zase stoječi hlev so v popolnoma dobrem stanu. Konstantna vodna moč znaša 55 konjskih sil In bi se lahko na <>3—70 konjskih si» povišala. Z mlinom proda bo po želji tudi tik mlina ležeči vrt z njivo iu blizu ležeči travniki. Natančneje izve se pri Fr. l*avlin-u v Trstu, Via Navali ». (773—2) učenec za prodajalnico z mešanim blagom. Poštna upraviteljica (Ivicpedltorln) od 28—36 let sliura, vttprejme »e. — Kje? pove upravništvo „Slov. Narodi". (772—2) Gierkovo veliko mehanično svetno in originalno avtomačno gledališče ono. ki je leta 1882. tukaj z velikim odobravanjem dajalo predstave svoje, jo došlo in začne v no bol <►