VESTNIK
SOKOLSKE ŽUPE CELJE
Leto V.	Celje, 10. novembra 1935.	Štev. 8.
RÖSSNER EDVARD:
Njemu v spomin
(Govor)
V	Korotanu so kronali našo glavo,
V	Prekmurju so nam pripeli roke,
V	Gorici prebili nam naše noge,
S krvjo smo preplavili Sočo in Dravo,
V	Verseju prebodli so naše srce.
(Bevk)
V	Marseilleu naš kralj je izkrvavel,
da narod njegov bo večno živel.
Tako so hoteli uničiti našo mlado domovino. Ni jim uspelo. Udarec za udarcem je padal na dete, ko je ležalo še v plenicah. Prišel je čas, da smo dorasli.
Veselje — radost, tuga — žalost, vse je prestala naša kraljevina in vse je okusil vsak Jugoslovan.
Šest mesecev, a nam se dozdeva, kakor da je le šest okrvavljenih minut bežalo mimo nas. Ves narod je na kolenih klečal in tiho jokal za Teboj kakor ranjeno bitje. Ves narod Tvoj posipa s pepelom glavo dostojanstveno upognjen.
Ali so kdaj milijoni ljudi tako strašno žalovali za enim človekom, kakor mi za Teboj? Umrl je mlad tudi Aleksander Macedonski, padel je tudi zaboden z nožem Julij Cezar. Meč je pokosil silnega Rolanda, v Tvojih letih je končal življenje car Dušan. In vsa naša zgodovina ve le o umorih in o umiranju. Ali še nikoli ni bol tako razdvojila milijnov src, nikoli ni krik tako močno prebil neba kot tokrat. Mi smo razumeli svojo največjo nesrečo ob strtih nadah, vso svojo bol. Skozi težka stoletja nas je bol vodila in krik naše nesreče in tuge prenesel se bo v bodoča stoletja. In zopet danes vsi nesrečni s solzami zalivamo Tvoj spomin, iz katerega se že prebuja in kali krepko zeleno steblo naše zavesti in naše hrabrosti, zakaj ko si izdihnil Ti, si se v vsakem našem srcu redil še enkrat. Tvoja mlada junaška kri prepojila je temelje naše velike hiše in
zato je nikoli nihče ne more zrušiti. Mi, Tvoji Sokoli žalujemo z veliko bolestjo za svojim bratom. Bil si brat bratu, človek kakor mi, inegoval si svoj dom, našel v njem srečo in neskončno radosten gledal našo srečo, dar Jugoslavije, ki si jo Ti ustvarjal.
Verjamemo, da čuješ naše klice: Ti si naš brat.
In ko Te je čakala Francija — Pariz, da Te sprejme kot velikega, suverena, katerega besedo je spoštoval ves svet, si končal. A če bi čutil našo bolest, kako je brezmejna, in če bi čul vzdihe Svojih bratov in sester in kako drhte še danes roke najsiromašnejših in če bi vedel, da danes vsakdo brez razlike — vsak Tvoj brat in sestra razume, kaj si bil za nas, bi Ti to bilo v sladko tolažbo za težko žrtev. Naša žalost ni samo bol za izgubljenim kraljem, mi jočemo za svojim bratom, ki je izmed nas vseh imel najtežje življenje in najtežjo smrt. In mi vsi preživljamo vso to nesrečo.
Vsak od nas Te je s smehom zadovoljstva spremljal, ko si z vojnim brodom pod kraljevsko zastavo odšel na Tvoje poslednje potovanje, in sedaj vsak od nas vzdihuje za Teboj, ker je vsak od nas zadet z istimi streli, ki so zadeli Tebe.
Ti si eno z nami, ki smo ostali za Tabo. Tebe so ubili, ali tisoči Tvojih bratov in sester živijo. Smo milijoni Tvojih sinov in hčera, prava jugoslovanska vojska, kateri si bil, si, in boš, dasi mrtev — Vodnik.
Ubijalci so prišli prepozno. Ubili so samo plemenitega človeka, velikega moža in očeta. Ono, kar si Ti ustvarjal, so hoteli poteptati, ali Tvoje stavbe niso mogli več omajati. Kdor je znal govoriti, je govoril o Tebi le najlepše besede. Za Tabo še danes ves narod kleči, joče in vzdihuje. Ves Tvoj narod je poklonil Tvojemu spominu neizmerno ljubezen in kakor največjega izmed velikih svojih sinov Te narod obožuje. Odšel si na Oplenac, odšel si poslednjič v Svojo tiho srečno vas in hram Tvoje in naše slave. Kakor so Te pozdravljale zastave Tvojih polkov, tako so Te pozdravljale sokolske zastave. In kakor sedaj tu v senci zastave vsi živijo nesmrtno, tako boš ostal tudi Ti naš neumrljivi brat — Voditelj.
Slava Ti!
PRELOG MILOŠ:
Vzgoja sokolske mladine
(Iz predavanja na prosvetnem tečaju Sokolske župe Celje.)
Sokolstvo se je rodilo iz stremljenja po povzdigi in po ple-menitvi od narave danih telesnih in duševnih sposobnosti narod a s pomočjo pravilne vzgoje. Povdarjamo besedo naroda, kajti Sokolstvo je nacionalna in demokratska organizacija
in kot taka stremi po telesni in duševni vzgoji vsega naroda. Glede števila sokolskih društev in fret smo danes dosegli maksimum v naših trgih in vaseh. Številčnemu dvigu mora slediti porast v kakovosti! Življenjska sila Sokolstva je v njega najmanjših edinicah — društvih in četah. Posvetimo se tem našim življenjskim centrom, kajti na zdravih in krepkih sokolskih društvih je zmaga sokolske vzgoje med narodom in s tem bodočnost Jugoslavije.
Bratje in sestre, vprašajmo se, kje nam je poseči, da postavimo naša društva na trdno podlago! Vzgojimo si dober kader sokolske mladine! nam najt bo pravilni odgovor, in to take mladine, ki bo res sokolska, v sokolski in nacionalni ideji nepremagljiva. Vzgojimo si tako mladino, ki ne bo prihitevala v naše vrste pod pritiskom sodobnih razmer, kakor je to opaziti v večih edinicah, ampak jo bo pripeljala sokolska zavest in želja po vsestranskem udejstvovanju v dobrobit naroda in države. Da to dosežemo, so nam potrebni mladinski oddelki, katerih pravilna organizacija naj nam bo nadvse važna. Kdo je poklican vzgajati mladino? Samovzgoja. Vzgoja z ozirom na leta in spol mladine. Individuelna vzgoja. Državljanska vzgoja mladine itd. Lahko bi še našteval, d'saka izmed omenjenih točk je problem zase, predavanje zase. Celoten program tega prosvetnega tečaja, izpopolnjen s samimi točkami o vzgoji naše mladine, bi ga ne mogel izčrpati. V tem tesno odmerjenem času vas hočem kot pionirje na prosvetnem polju Celjske sokolske župe opozoriti le na nekatere momente.
Sokolski pripadniki so poleg članov in članic tudi sokolski moški in ženski naraščaj, moška in ženska d e c a, To je mladina do 18. leta, cvet našega naroda. Brat prosvetar, preračunaj, koliki procent te mladine si zbral pod prapor sokolski, ji določil gotovo sokolsko vzgojo in jo odtegnil tavanju! Ne samo prosvetar, temveč vsak sokolski delavec ima tukaj svoje prvo in tudi hvaležno delo, kajti pri mladini ne sme biti razlike med vzgojo telesa in vzgojo duha, ta važna činitelja se morata med sabo izpopolnjevati. Vodnik oddelka mu je istočasno vzgojitelj, dočim je naloga prosvetarja usmerjanje celotne vzgoje v društvu. Če ti torej manjka v društvu kateri izmed gori omenjenih oddelkov, je tvoja prva sokolska dolžnost, da ga ustanoviš, oziroma pomagaš ustanoviti. Boš mi oporekel, češ: »Pridi in poskusi, pa boš videl, da ne gre!« »Ljudje so protivni.« »Mladina nima veselja,« »Nimamo telovadnice« in drugo. Naposled se vse delo dotične edinice usmeri na nekako prosvetno delo, kakor so igre, predavanja, zabave. Je to izobraževalno, a ni sokolsko — prosvetno. Sokolska prosveta je vzklila le kot dopolnjevanje vzgoje telesa in treba je, da korakata obe z roko v roki. In mladina, ki je pri-
tegnjevia v to samo prosvetno delo, s« ne vzgaja v pravi sokolski misli, ki obsega telesno, duševno in etično vzgojo obenem. Napeti je treba pravo struno, zbrati mladež.
Igre na prostem ti bodo veliko pripomogle, saj zalotiš pri njih mladino različne starosti. »Bodemo pa se še drugič igrali in vam pokažem kako novo igro.« Nekateri pridejo treba jih je razvedriti, prihodnjič jih je še več. Spreten vodnik bo neopazno uporabil nekaj vzgojnih momentov ter uvajal sokolsko disciplino. In četa, dasi majhna, je tu. Ni potrebna telovadnica z orodjem, izginil bo tudi s časoma predsodek staršev, saj malčki povejo doma vse najlepše. Tako boš oddelek spravil k življenju, treba je le še, da si sokolski vzgojitelj in močna osebnost in oddelek, ne samo da se bo obdržal, ampak tudi dvigal. Uporabil boš lahko tudi mnoge druge prilike, da vzbudiš v mladini zanimanje za Sokolstvo. Nič pa ne boš opravil s priganjanjem, pismeno reklamo, umetnimi pritiski. Napovedi telovadnih ur zadostujejo samo v krajih, kjer je gotov oddelek že dobro upeljan in še v takih večjih krajih krožijo take okrožnice ponajveč brez posebnih uspehov. Priganjač v sokolske vrste naj bo mladina sama in to tudi je, kjer se dobro počuti med sokolskimi brati. S tem, da je oddelek prišel k življenju in to še zlasti tam, kjer je bilo videti najmanj pogojev, si storil prvo delo na prosvetnem polju, najbrž tudi prav veliko. Napačno je namreč mnenje, da brat prosvetar napravi svojo dolžnost z nekaterimi šablonskimi nagovori pred vrsto; še slabše je pa to, če misli vodnik oddelka, da je zadostil sokolski dolžnosti z izredno dobro uspelo telovadno uro. Oba brata, tako prosvetar kakor vodnik, morata poseči globlje, to je v vzgojo samo naše mladeži, zlasti velja to za podeželska sokolska društva, kjer je mladina odtegnjena drugim vzgojnim vplivom, posebno še ona mladina, ki je izstopila iz šol.
Led je prebit, vsi mladinski oddelki so po skupnem prizadevanju pri življenju. Sedaj šele prehajamo k sistematični vzgoji. To vzgojo v resnici vršijo vsi bratje vodniki, prosvetni delavci, društveni funkcijonarji, kratko — predstavniki društva napravljajo vzgojno celoto. Razumljivo, da glavni del te vzgoje odpade na vodnika oddelka in prosve-tarja, ki sta neposredna vzgojitelja. Ne more mi pa tudi nihče oporekati, da brat starosta, tajnik ali drugi sokolski delavec, ki ni istočasno določen za vodnika mladini, «e more posredno vzgojno vplivati na to mladino. Primeri: Brat pride med mladež, se razgovarja, pridruži igri, sodeluje pri mladinskih sestankih, zabavah. Recimo, da je to brat starosta. Kdo naj popiše občutke mladine! Ali mladina ne spozna s tem dodobra sokolske zajednice — družine, v kateri tvorimo vsi — deca, naraščaj, članstvo, uprava, nerazdružljivo celoto? Brez pomena je mla-
diui predavati o bratstvu, sokolski enakosti, organizaciji, ako poleg tega ne pozna lastnega staroste, načelnika . . . Nešteto primerov bi vam lahko naštel o posredni vzgoji, a omenim še samo pomen močnih osebnosti, sokolskih karakterjev. Kar zahtevaš od mladine, da ne stori, tega i sam ne stori! Mladini se govori o škodljivosti alkoholnih pijač, pride prireditev, veselica, in mladež vidi vplivne sokolske osebnosti v nelepi luči. Nikotin — strup, čuvajte se ga!, praviš, nato pa sam prižgeš cigareto. Naraščaju pridiguješ o moralnosti, sam pa živiš nemoralno. Zahtevate slogo in bratstvo, sami funkcionarji se pa med seboj prepirate, zanašate te spore v privatne družbe, sliši jih dete. Jeli to vzgoja mladine? Ne, treba je, da se najprej sami vzgojimo, postanimo močne sokolske osebnosti! Mladina naj te osebnosti čuti in potem bo radevolje sledila našim vzgojnim migljajem.
Neposredno vzgojo v oddelku vrši vodnik s pomočjo pro-svetarja. Dostikrat se zgodi, da je kdo bolj kazalec vaj in manj vzgojitelj. Da se to zlo po naših društvih odpravi, je naloga pro-svetarja. Po mojem mnenju bi si vsak društveni prosvetar moral vzgojiti gotov krog dobrih vodnikov, ki bi bili seznanjeni vsaj z glavnimi vzgojnimi vprašanji. Delo bi bilo s tem olajšano in izdatnejše. Prošvetarjem bi ne bilo treba tolikokrat hiteti pred vrste z raznimi nagovori, ki ponajveč ne uspejo, če niso v zvezi s kakim sodobnim vprašanjem ali dogodkom. Svoje sile bi pa usmeril drugam, na načelna vprašanja vzgoje v društvu, na proslave obletnic, sploh na zadeve, ki se tičejo celotnega društva ali vsega Sokolstva. Drugače pa je z vodnikom-vzgojiteljem. Njemu je izročena mladež, iz njegovih rok jo hoče imeti Sokolstvo izklesano v vseh sokolskih vrlinah. Telesno-duševna vzgoja ni lahka nikomur, ki je brez pedagoškega čuta in smisla.
Dober vodnik bo najprej razmislil, kdo mu je izročen. Deca, naraščaj, deklice, dečki. Ima pred sabo kmečko ali mestno mladino? Dečke iz trgovine in obrti, ali dijake? Vsaka točka zahteva svojo prilagoditev, izrecno velja to za naraščaj. Marsikaj bo še vodnik razmotrival, preden bo začel s pravim delom, mnogocesa se bo domislil med telovadbo oziroma vzgojo samo, nekaj bo pa brez dvoma tudi prezrl.
O vzgoji d e c e. V vzgoji med moško in žensko deco ni bistvenih razlik. Saj sta duševnost in telesni razvoj približno na enaki stopnji. Kvečjemu bi se vzgoja prilagodila mehkejšemu značaju deklic. Vodnikovo delo z deco je večinoma pedagoško. \ odnik mora uvesti deco v duhovno skupnost, ki jo tvori Sokol. Kaj nam je cilj? Niti telovadba, niti prireditve, pač pa z d ra v narod. To nalogo, okrepiti narod, ima Sokolstvo. Je to abstraktna misel, ki si jo deca težko prisvoji. Deci moramo po-
kazati nekaj konkretnega, za vzor ji postaviti pravega sokola, n. pr. starosta — osebnost. Vzor ji naj bo tudi vodnikova osebnost. Vodnik mora biti do dece v demokratskem razmerju in mladina bo hitro doumela, kaj je Sokol. Vse to pa lahko storimo, ako dete poznamo in ga razumemo. Mi vemo, da dete misli drugače ko odrasli človek, drugače čuti in se tudi drugače izraža. Vsakega otroka je treba do globi’le spoznati in ga vzgojiti individuelno. Vodnik, ki je spoznal otrokova dobra nagnjenja, jih bo znal podpirati, slaba nagnjenja pa omejevati.
Ne pozabimo, da žene otroka narava sama k večnemu udejstvovanju — •neprestanemu gibanju, vzrok je v nagli rasti Dolžnost vodnika, je, da to upošteva ter nudi priložnost udejstvovanju. Treba je pa lepo usmeriti to gibanje z določenim telovadnim načrtom. Ta volja do gibanja pa je pri otrokih zopet različna, kakor je tudi vsako dete individualiteta zase. Vsakega posameznega bomo premotrili in kot posameznika tudi vzgajali. Pri telovadbi in vzgoji sploh moramo računati na zanimanje dece. Temu zanimanju ali interesom bo vodnik tudi po možnosti ustregel. Napačno je vsiljevati deci gotove vaje, ki jih ne mara, Deca misli takoj, da vadi zato, ker hoče tako Vodnik. Vodnik mora misliti tako, kakor misli otrok, se vživljati v otroški svet in tudi potrebam otroka ugoditi. Važen vzgojni .moment je razgovor z deco. Deca rada pripoveduje, poslušajmo jo pozorno! Če vodnik more, naj obdrži še izven telovadne ure zvezo z deco. Deco najtemeljiteje spozna na zabavnih sestankih in na izletih. O tem ste se gotovo sami prepričali, saj brez dvoma prirejate mladinske popoldneve, kakršne smo uvedli v naši župi po migljajih strokovnjaka brata Lovrenčiča. (Župni Vestnik 1933., štev. 4 in 5.)
Vaditelj je deco spoznal, vceplja ji gotova načela. Ali pa je tudi sam iskren, pošten, reden, resnicoljuben? Preje sem že govoril o osebnosti vodnika, sedaj to pribijam, naj vsaj v mejah možnosti predstavlja sokolski ideal. Deco je težko voditi, menda najtežje, zato je treba tu najboljših ljudi. V oddelku dece mora vodnik gojiti avtoriteto, ki ne sme biti vojaška. To avtoriteto mu prinese izkušenost in trden značaj. Z avtoriteto bo vznikla tudi disciplina v oddelku in to brez kričanja in kaznovanja. Tak vzgojitelj bo ravnal z deco lepo in prijateljsko in deca ga bo vzljubila, le oni, ki ima deco rad, si pridobi 'njeno, ljubezen.
0 vzgoji naraščaja. Če že imajo edinice naše župe oddelke dece, nikakor ne morem tega trditi o našem naraščaju. Propričajo nas o pomanjkljivosti teh oddelkov društveni javni nastopi. Zaman iščemo na teh nastopih one mladine, ki bi bila slej ali prej poklicana prestöpati v članske vrste in jih s svojim mladim duhom pomladiti ki preroditi. V nekaterih agilnejših enotah naletimo na mladež, nastopajočo v naraščajskem kroju,
z naraščajskimi vajami in o tej mladini pač težko presodimo, ali bi še spadala v oddelek de c e, ali je pa kaka prehodna grupa k pravemu naraščaju. Ne mislim s tem delati očitka dotičnim edinieam, izrekam jim pač priznanje, da so prebrodili začetek — ustanovo, kar je najhujše. Vprašanje je sedaj le, kam ta mladina izgine. Imam občutek, da nas ta mladina v tem prehodnem Stadiju zapušča. Po društvih bo tedaj treba razmišljati, kako si bomo to m 1 a di m o ohranili v Sokolstvu, o čemer bom še posebej i z p r e g o v o r i 1.	(Dalje.)
TEH N I Č N I PEL
M. PRELOG:
Vadbene ure za deco obojega spola
34. ura.
Osnova:
Ra z gibanj e s posnemanjem lovca na lovu in divjačine.
Vaje s kratkimi palicami: položaji ravno.
Konj n a š i r. Meti: vskoki skrčilo in skrčka.
P r e t e g i z. vrvjo: tekmovalno.
Skok v višino z m e s t a z tl o t i k o m.
Igra: »Lovec lovi, dva lovca lovita, trije . . . itd.«
Razgiban j e s posnemanjem lovca in divjačine.
Otroci korakajo v krogu po telovadnici, na ukaz vaditelja izvajajo vaje, s katerimi posnemajo lovca na lovu ali divjačino, kakor:
1.	Lovec gre na lov (hitro, počasi, beži, drži puško na rami, v roki).
2.	Lovec se plazi, vzame puško z ramena, preži, cilja, strelja, teče po plen.
3.	Zajček teče pred lovcem, lisica z obstreljeno nogo (po treh).
4.	Psiček preganja in žene živali.
5.	Lovec se vrača, nosi plen.
Vse te vaje si naj sledijo hitro druga drugi, mešano, to se pravi čim bolj raznovrstno. Pri nekaterih se sme deca poljubno razbežati po telovadišču, pri drugih pa zopet vadijo v krogu (vrsti).
Vaje s kratkimi palicami: položaji ravno.
Med korakanjem zavijemo po palice, na kar napravimo krog s čelom not (če ni preveč otrok, drugače pa treba vaditi v prostem razstopu). Deca prime palice v priro-čeviju na obeh koncih in vadi za vaditeljem:
A)	1. Predročiti — priročiti. Vse po večkrat!
2.	Vzročiti — priročiti.
3.	S predročenjem in vzročenjem palico ravno na plečih — priročiti (po isti poti).
4.	Iste vaje iz stoje razkoračno z vzponom.
5.	Iste vaje s počepi in z vzravnavo.
B)	To skupino je treba že navajati na pravilno nazivoslovje. Poveljuj in zraven kaži: »Palico ravno dol — zdaj!« (priročiti), »Palico navpično k d. ramenu •— zdaj!« itd.
1.	Z vzkokom stoja razkoračno, palico ravno pred prša (predročiti) — z vskokom stoja spetno, palico ravno dol (priročiti),
2.	Z vzkokom stoja razkoračno, palico ravno nad glavo (vzročiti) — z vzkokom stoja spetno, palico ravno dol.
3.	Z vzkokom stoja razkoračno, palico ravno k d. ramenu, desna v stran — z, vzkokom stoja spetno, palico ravno dol.
4.	Isto k levemu ramenu!
5.	Z vzkokom stoja razkoračno, palico ravno na plečih — z vzkokom stoja spetno, palico ravno dol (skozi predro-čenje in vzročenje).
Meti: vskoki skrčno in skrčka na konju na šir.
A)	1. Vskok v vzporo čepno — vzravnava in seskok naprej.
2.	Vskok v vzporo čepno na hrbtu — vzravnava s polobra-tom v levo — seskok v l-evo.
3.	= 2., a seskok v desno.
4.	Vskok v vzporo čepno na vratu — vzravnava s celim obratom v levo — seskok nazaj.
5.	—‘ 4., a celi obrat v desno.
6.	Vaje ponavljaj, dodajaj obrate v levo in v desno, seskoke naprej, nazaj in v stran!
B)	Poleg vaj v skupni A) vadijo skrčko čez konja z oprijemom na ročajih !
P r e t e g i z vrvjo — tekmovalno.
Deco razdelimo na 2, 4 ali (j prili&ro enako močnih vrst, ki tekmujejo med sabo za končno zmago. Prva z drugo, tretja s četrto itd., zmagovalca med sabo, premaganca zopet med sabo. Zmaga vsaka vrsta in si pribori točko, ki potegne zaznamovano mesto na vrvi, ki mora biti ob začetku točno na sredi igrišča, preko dolofreme stranske črte a) in b), kakor kaže skica. Oprijem vrvi in prete-zanje je poljubno.
< i
i i i
Skok v višino z mesta z d o t i k o m.
Tudi pri deci je namen tega skakanja, da se doseže gotovo prožnost, ki je potrebna pri telovadbi. Kot orodje so najprimernejši krogi, ki se dajo zviševati ali pa posebna priprava, ki je opisana in narisana v Sokolu 1. 1933., str. 280. V sili nam pa služijo tudi stojala za skok, ki se primerno preuredijo, ali pa prav navadna vrvina z obeskom (zvončkom), ki se obesi ali vrže čez kak višji predmet in se da zviševati.
A)	Kdo se z vzkokom dotakne zvončka? V tej skupini skačejo poljubno, le na to jih je opozoriti, da se postavijo pod orodje.
B)	Vadi in ponovi najprej zibanje! Skače se z mesta, kakor za skok v višino z mesta. Po nekaj prožnih zazibov se je odriniti v višino in paziti, da se prezgodaj ne seže po orodju. Doskok mora biti prožen, mehak i-n izveden na prste nog.
Igra : »Lovec lovi, dva lovca lovita, trije . . . itd.«
Da je ta igra zanimiva, je potrebno večje igrišče. Na obeh krajih telovadnice začrtamo prostore za igralce. V teh prostorih se igralca ne more vloviti. Vsi igralci gredo v en tak prostor, lovec se pa postavi v sredino igrišča. Na dano znamenje morajo vsi igralci zapu-
stiti prostor in zbežati v drugi prostor na nasprotni strani telovadišča. Kogar v tem lovec ujame, pomaga loviti. To se ponavlja in lovcev je vedno več. Oni, ki je bil zadnji vlovljen, je zmagovalec. Na manjših igriščih lahko razpostavimo po telovadišču orodje, da se igralci lažje izmikajo lovcem.
ID	©
konj	stojalo
X
lovec
0
koza
<3
<3
O
<3
<3
I
(Dalje)
S. BUKJA:
Vadbene ure za člane
14. ura.
U v o d n e v a j e. »Vestnik« 1935, štev. 3, str. 60, ura 21.
Krogi doskočno. Osnova: kolebanje — izvinek nazaj. Naskokoma:
1.	Vis — kolebanje — s predkolebom zgiba — kolebanje, s-predkolebom vis vznosno — seskok z uleknenjem.
2.	Isto, le mesto seskoka izvinek nazaj — predkoleb — z zakolebom seskok. Za gladko izvedbo izvinka suni v poševni smeri nazaj gor in odroči! Vaditelj, pomagaj pri izvinku!
3.	Zgiba, kolebanje — s predkolebom vis, kolebanje — s predkolebom zgiba, kolebanje — s predkolebom vis vznosno — izvinek nazaj.
4.	Vis, kolebanje — z zakolebom zgiba — s predkolebom vis vznosno — izvinek nazaj.
5.	Vadi izvinek nazaj!
Raznoterosti. Osnova: prevali naprej.
1.	Preval naprej z mesta. Vaditelj pazi na to, da se telovadec ja prevali na ukrivljeni hrbtenici in da spodvije glavo.
2.	Prevali naprej z maletom.
3.	Preval naprej čez tovariša, ki leži na tleh; tal se oprimeš za ležečim.
4.	Skok letno in preval naprej čez tovariša v opori klečno. Vaditelj, čuvaj!
5.	Isto čez dva, tri telovadce.
6.	Vadi skok letno in preval tudi skozi obroč ali skozi sklenjene lehti dveh telovadcev, če nimaš obroča!
Dolga kolebnica. Osnova: pod teki — poskoki.
1.	Podtek posameznika, dvojice itd.
2.	Poskoki na mestu čez krožečo vrvico z medskoki.
3.	Isto brez medskokov.
4.	Utek, poskoki na mestu enonožno — odtek. Utek je prihod k vrvici, odtek pa odhod.
5.	Isto v dvojicah itd.
15. ura.
Uvodne vaje. »Vestnik« 1935, str. 61, ura 22.
Drog doskočno. Osnova: kolebanje — prevlek v vis zadaj
—	obrat v visu zadaj.
Naskokoma:
1.	predkoleb v visu z nadprijemom — zakoleb — s predko-lebom prevlek v vis zadaj — kolebanje — v predkolebu seskok. V predkolebu spusti pozno, da ne padeš vznak!
2.	Predkoleb v visu z nadprijemom — zakoleb — s pred-kolebom prevlek v vis zadaj — kolebanje — v predkolebu Vi obrat v d. desnoroč v vis z nadprijemom — predkoleb
—	z zakolebom seskok.
3.	Vis -— z zibom vis oporno — podmetno koleb — s pred-kolebom prevlek v vis zadaj — predkoleb — zakoleb — s predkolebom Vi obrat v d. desnoroč v vis z nadprijemom
—	predkoleb — z zakolebom seskok s polobratom v 1.
4.	Vadi podmetno koleb, prevlek v vis zadaj in obrat v desno in levo!
Bradlja d o če 1 n o. Osnova: kolebanje — vzpiranje — preval naprej.
Predskok v oporo na lehteh, predkoleb:
1.	Kolebanje —- v zakolebu opora ležno na lehteh raznožno, stegna na lestvinah — s pritegom vzpora ležno za rokama raznožno — kolebanje v skleku — z zakolebom vzpora v sed raznožno za rokama — preval sklonjeno naprej v sed raznožno pred rokama — sesed prednožno v d.
2.	Kolebanje — z zakolebom priteg ramen k rokam in opora ležno na lehteh raznožno, stegna na lestvinah — sklek l-ežno za rokama raznožno — kolebanje v skleku — z zakolebom vzpona v sed raznožno pred rokama — preprijem pred telo — preval sklonjeno naprej v sed raznožno pred rokama — sesed prednožno v d.
3.	Vadi priteg ramen k rokam v kolebu, z zakolebom vzporo v sklek!
Skok v višino z dotikom z naletom.
1.	Z naletom in odrivom sonožno, dotik s poljubno roko.
2.	Z naletom in odrivom sonožno, dotik soročno.
Uro končaj s poročili o društvu, župi in savezu!
(Dalje)
I_________Z_____ Z	U	P	E
Poročilo o naraščajskih okrožnih tekmah
Savinjsko-šaleško okrožje.
Tekme so se vršile 23. junija 1935 v Št. Pavlu ob priliki razvitja društvenega prapora.
Udeležba: moški naraščaj vužji oddelek: Žalec 2 vrsti, Go-milsko 1 vrsta, skupaj 16 tekmovalcev. Ženski naraščaj 3 vrste, Žalec 1 vrsta v višjem, Celje 1 vrsta v višjem in 1 vrsta v nižjem oddelku, skupaj 19 tekmovalk. Kje so ostala društva? Vsled slabe udeležbe je bil velik nedostatek tekem ta, da je manjkalo borbe. Glede na to, da šteje Savinjsko-šaleško okrožje 27 edinic, moramo imenovati to udeležbo sramotno nizko. Posebno se je opazil izostanek Celja, ki tvori sicer samostojno okrožje, od koder je tekmoval samo ženski naraščaj. Celje je pošiljalo na tekme vedno po več vrst tekmovalcev in je to dejstvo smatrati za nerazumljivo.
Društvo Gomilsko, ki naj bo ostalim društvom, po imenu sicer močnejšim, po delu pa mnogo slabejšim, v vzgled, je pokazalo, da more tudi majhno in mlado društvo doseči s trdno voljo in marljivostjo celo razveseljiv uspeh. Zato se večini društev, ki se tekem niso udeležila, šteje kot glavni vzrok lenoba, ž njo se je kršila disciplina.
Izid tekem.
Moški naraščaj nižji oddelek:
Posamezniki:
I. Jug Drago, Žalec................... 800 točk
I Birsa Edo, Žalec.................... 800 »
II.	Zajc Adolf, Žalec................... 796	»
III.	Jošt Boris, Žalec................... 788	»
4.	Šketa Edo, Žalec..................... 745	»
5.	Birsa Zvono, Žalec................... 724	»
6.	Kovač Bado, Žalec.....................718	»
7.	Urbanšek Ivan, Žalec................. 632	»
8.	Košenina Milan, Gomilsko .... 588	»
9.	Razdevšek Vinko, Žalec............... 575	»
10.	Travner Leopold, Gomilsko .... 551	»
11.	Vitanc Franc, Gomilsko.............. 547	»
12.	Lobnikar Franc, Gomilsko............ 446	»
13.	Strožer Fran, Gomilsko...............413	»
14.	Gorišek Stanko, Gomilsko............ 308	»
15.	Muhovec Jože, Gomilsko.............. 247	»
Vrste:
I. Žalec 1.................... 3348	točk
II.	Žalec II................... 2844	»
III.	Gomilsko.................. 2306	»
Ženski naraščaj višji oddelek: Posameznice:
I. Presinger Franja, Celje.............. 570	točk
II.	Zorko Majda, Celje................... 550	»
III.	Kukovec Iva, Celje................... 539	»
4.	Piki Silva, Žalec................... 523	»
5.	Cergol Zdenka, Celje.................510	»
6.	Pilih Nada, Žalec................... 470	»
7.	Pilih Mara, Žalec................... 447	»
8.	Vidic Cvetka, Celje................. 442	»
9.	Mikuš Zlata, Žalec.................. 402	»
10.	Rustja Olga, Celje....................361	»
Vrste:
I. Celje .................... 2269 točk
II.	Žalec..................... 1942 »
Nižji oddelek:
Posameznice:
I. Špeglič Marica, Celje................ 552	točk
11.	Conžek Rozalija, Celje............... 540	»
III.	Vučko Agica, Celje................... 529	»
4.	Čuden Matilda, Celje..................511	»
5.	Robnik Gusti, Celje..................510	»
(5. Sovinek Vida, Celje................. 465	»
7.	Špeglič Milena, Celje................ 440 »
Vrsta:
I. Celje................. 2332 točk.
Zgornje Posavje.
Tekme so se vršile 23. junija 1935 v Zagorju.
Udeležba: moški naraščaj višji oddelek: Trbovlje 3, nižji 7, Zagorje 6, Hrastnik 6 ter Laško 8 naraščajnikov, skupaj 30 tekmovalcev. Ženski naraščaj nižji oddelek: Trbovlje 5, Zagorje 17, Laško 4, Hrastnik 4 in 1 tekmovalka iz Laškega v viš. oddelku, skupaj 30 tekmovalk. Udeležba v tem okrožju je najštevilnejša in zelo zadovoljiva. Priprava na orodju je bila boljša kot v prostih panogah, česar so bile krive deloma tudi pretirane mere.
Izid tekem.
Moški naraščaj višji oddelek:
Posamezniki:
L Gosak Martin, Trbovlje . . .	. . 676	točk
II. Butkovič Ivan, Trbovlje .	.	.	. . 669	»
III. Kus Teodor, Trbovlje		. . 512	»
Nižji oddelek:		
L Pungartnik Rado, Zagorje . .	. . 683	točk
II. Kener Hugo, Laško		. . 682	»
III. Podrenik Drago, Zagorje . . .	. . 677	»
IV. Horjak Franc, Laško ....	. . 676	»
5. Blagatinšek, Laško . . . . :	. . 665	»
6. Rak Maks, Trbovlje		. . 658	»
7. Hass Henrik, Laško		. . 619	»
8. Ferenčak Danilo, Laško . . .	. . 605	»
9. Vanelli Karl, Trbovlje ....	. . 593	»
10. Guček Ivau, Trbovlje ....	. . 551	»
11. Zajc, Trbovlje		. . 550	»
12. Igerm Rihard, Laško ....	. . 537	»
13. Truglas Vili, Laško		. . 504	»
14. Dolinar Zdenko, Trbovlje . . .	. . 493	»
15. Polc Jože, Zagorje		. . 489	»
16. Logar Jože, Zagorje		. . 468	»
17. Pšeničnik Milan, Laško . .	. . 467	»
18. Potisek, Hrastnik ....	. . 466	»
19. Vrančič, Trbovlje		. . 455	»
20. Vastič Julij, Hrastnik ....	. . 447	»
21. Strohmaier Frid., Hrastnik .	... 437	»
22. Babič Stanko, Hrastnik . .	... 429	»
23. Zupančič, Hrastnik ....	.	.	. 414	»
24. Koritnik, Hrastnik ....	... 393	»
25. Ašker Jože. Trbovlje . . .	... 357	»
Vrste:		
1. Laško		. 2738 točk	
11. Trbovlje		. 2445	»	
III. Hrastnik		. 1859	»	
Ženski naraščaj nižji	oddelek :	
Posameznice:		
I. Brinar Marica, Laško .	.	.	... 550 točk	
II. Kuder Elči, Trbovlje ....	... 548	»
III. Češnovar Marija, Hrastnik .	.	. .	. 546	»
IV. Suhar Fani, Laško		. , . 516	»
5. Poklšek Fariči, Trbovlje .	. .	. . . 492	»
6. Vaupotič Nada, Laško .	.	.	.	.	.	441	»
7. Čadež Milka, Hrastnik . . .	. .	. 439	»
8. Zupanc Stana, Laško . . . .	. . . 438	»
9. Skrinar Tilči, Trbovlje . . .	. .	. 422	»
10. Juhtman Ani, Zagorje ....	.	. . 420	»
11. Gantar Anica, Trbovlje . . .	. . . 414	»
12, Šuster Nada, Zagorje .	.	. ,	... 386	»
13. Mohor Cvetka, Hrastnik .	.	. . . 382	»
14. Drnovšek Stanka, Zagorje .	.	... 380	»
15. Hutar Vera, Trbovlje ....	... 372	»
16. Zorčič Ljudmila, Hrastnik . .	... 370	»
17. Uši L., Zagorje		... 369	»
18. Koželj, Zagorje		... 357	»
19. Sotenšek Štefka, Zagorje .	.	.	... 338	»
20. Jesih Majda, Zagorje ....	... 318	»
20. Jere Mira, Zagorje		... 318	»
21. Štempihar R., Zagorje ....	... 314	»
22. Leben Anica, Zagorje . . . .	... 290	>»
22. Balantič, Zagorje		... 290	»
23. Bonač Minka, Zagorje . . .	. . . 283	»
24. Volaj, Zagorje			... 276	»
25. Baš Marija, Zagorje . . . .	... 272	»
26. Rožar T., Zagorje		... 266	»
27. Kos Minka, Zagorje .	.	.	.	... 240	»
28. Ranzinger P., Zagorje . .	.	... 230	»
Vrste:
I. Laško . II. Trbovlje
1945 točk 1876	»
»
III.	Hrastnik
IV.	Zagorje
V.	Zagorje
VI.	Zagorje .
1737 1462	»
1306	»
1295	»
Spodnje Posavje.
Izmed edinic tega okrožja je tekmovalo samo društvo Sevnica! Nismo mogli verjeti.
V tem okrožju moramo povdariti veliko nedelavnost društev, ki se tekem niso udeležila. Leto za letom opažamo, kako rastemo drugod v širimo in tu kako padamo. Zakaj? Ker smo postali — vsaj po zatrdilu nekaterih »strokovnjakov« — široko-grudni in moderni in Bog ve kaj vse, kar vse se da strniti v en izraz, ker ste postali zanikrni! Posebno Sp. Posavje se ne more pri delu oživeti.
Imamo še eno okrožje — šmarsko-rogaško, ki obsega sicer komaj 10 edinic, to okrožje pa spi, tu se okrožne tekme sploh niso vršile vsled pomanjkanja prijav.
Skrajni čas je, da ob 12. uri izžgemo rano iz sicer zdravega telesa, pri tem pa krenemo nazaj na stara pota železne sokolske discipline in neumorne delavnosti. Kdor noče, naj gre! Boljši je en sam dober Sokol od 100 slabih. Ne more nam škodovati, ako bomo postali tako številono šibkejši, postali pa bomo pri tem silnejši po naši notranji vrednosti.
Samo v delu je naš spas!
R	A	Z	N_____________O
Sokolske knjige
Jugoslovanska Sokolska Matica j-e pravkar izdala 2 nova zvezka »Sokolske knjižnice« in to: »O sokolskoj ideji« (E. Gangl), ki je v slovenščini izšla 1930 in je že skoro razprodana. Novo izdanje v srbohrvaščini bo koristno in dobrodošlo sokolsko idejno vzgojno sredstvo.
»Masaryk i Sokolstvo« (A. Krejči) osvetljuje odnos Masa-rykov do Sokolstva izza njegove mladosti do danes, prinaša vrsto njegovih izjav o sokolski ideji in delu ter bo dobro služila sokolski prosveti. Nudila bo izbrano lepo snov nagovorom in predavanjem o velikem Masaryku.
Obe knjižici se naročata pri izdajateljici v Ljubljani po Din 3.— za izvod.
Berdo. Sokolsko društvo Zidani most zelo ugodno proda skoro novo tamburaško berdo z močnim in krasnim glasom. Ponudbe pošljite čimprej Sokolskemu društvu Zidani most!