snv. 27B,
V LllM V SOM, (ne 5. (eceniDra (925. Posamezna tolika stane 2 D!n. LClO LIII.
Naročnina
za državo SHS:
aa mesec......Din 20
ta poi leta..... .120
w celo leto .... .240
za inozemstvo: mesečno.......Din 30
Sobotna izdaja:
celoletno
« Jngoslavljl .... Din 60 T inozemstvu.... . 80
prilogo ,, Ilustrirani Slovenec
Cene insoralom:
Enostolpna pelitna vrsta mali oglasi po Din 150 in Din 2 —, večji oglasi nad 45 rnm višine po Din 2 50, veliki po Din 5 — in 4 —, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din
?ri večjem naročilu popust
Izhaja vsak dan izv7cmš! ponedeljku in dnevu po orazniku ob 4. uri zjulruj.
PcSlnina Blatena v oo!ov:e)
Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6 III. Rokopisi •e ne vračalo: neiranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredništva lelelon 50, upravništva 328.
Političen list za slovenski tiaro 1.
Uprava |e v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni rafun: Ljubljana 10.65(1 in 10.549 (za inserate) Sarajevo 7.56J, Zagreb 59.011, Pragu in Dunai 24.797.
Konkurz.
Po prevratu 1. 1918. je postal voditelj liberalnih »mladinov« v naši deželi mogočen gospod. Po takratni konstelaciji, ki je stala v znamenju zedlnjcnja vseh narodnih sil, je njegov politični čolniček naglo sunil v ospredje. Prej malo uvaževan, se je čez noč vzpel pa višino, o kateri bržkone niti on sam nikdar niU sanial ni.
Tako so prišli predstavniki liberalizma, prekrščeni v »jugoslovanske demokrate« v Belgrad ter zavzeli v srbski politični javnosti odlično mesto, kjer bi bili lahko mnogo, mno-dobrega storili v prid svojega slovenskega rodu. Delo je bilo krasno razdeljeno: odični pristaši stranke v Bc-Igradu, njihov vod;telj sam pa s svojo pridnostjo in žilavostjo, katere mu tudi najhujši nasprotnik ne more odrekati, pa doma. Napeljano je bilo vse tako, da bi bila imela lahko celokupna Slovenija z ozirom na tedanje prijateljsko in dobrohotno razpoloženje Srbov napram Slovencem ogromne moralne in materialne koristi od zedinje-nja, če ne bi bila pičila voditelja demokratske stranke stara protiklerikalna žilica, da e sklenil nadaljevati boj proti SLS lam, kjer da je nehal pod Dunajem.
Svojega glavnega dela demokratska itranka pod vodstvom dr. Žerjava ni osredotočila na delo za koristi celokupne Sloven je, »mpak se je z vso silo vrgla na propagando ia slovensko demokratsko stranko. To je zgodovinska tragična krivda dr. Žerjava.
V subjektivno mogoče dobro premišljeni, stvarno jako slabi veri in prepričanju, da bo Sloveniji v Belgradu najbolj koristila s pobijanjem »klerikalnega zmaja«, je demokratska stranka prevzela nase žalostno vlogo nekdanjega grajščinskega valpta nad ogromno večino Slovencev. Slo ji je edinclc za to, da sc dokoplje do vladne meči v centrali, da s pomočjo centralne oblasti ubije v Sloveniji vse, kar se ne uklanja njej. Do moči je res prišla, skoro do neomejene vladne moči. Nikdar pa ni izkoristila svoje moči v prid slovenske celokupnosti, pač pa Je zavihtela nad slovensko v SLS organizirano večino naj-debelejši bič, da upogne in stre v prah staro in izkušene borce za dobrobit vsega naroda. Še nikdar, cdkar stoji slovenska dežela, niti ne pod tujčevo vlado, se ni izvajal ne samo nad SLS, ampak nad celo Slovenijo tak teror kakor takrat, ko je imela prvo besedo v Jelgradu SDS. Pod njeno komando se ljudje v Sloveniji še med štirimi stenami svojega stanovanja niso upali ziniti svobodne besede, da ne bi jih ovadili kot prolidržavne. Še nikdar nista slovenski uradnik in učitelj bila tako preganjana kakor pod »demokratsko« strahovlado. Dosegla pa bi bila stranka cmalu to, kar jc dosegel medved nad pu-ičavnikem v pripovedki: Ubiti je hotel »klerikalno« muho na telesu spečega slovenskega puščavnika, ubil bi bil pa kmalu slovenskega puščavnika samega.
Zgodilo se je pa demokratski stranki, takoT se navadno godi valptu. Dokler gospodar vaiptc rabi, mu je dober, če ga pa nc rabi več, ga žalostno odslovi.
Ljubljanski veliki župan je razpisal vo-itve za ljubljanski občinski svet. Vse je tc-do gladko in lepo in dr. Žerjav se je na ti-tem smejal, kako bo še zanaprej v Sloveniji »ladal, v Belgradu pa uganjal opozicijo. A lej — zgodilo se jc, kar se je po vsi logiki »adnjih mcsccev moralo zgoditi: samostojno-demokratska samovolja ni padla le v Belgradu, padla jc tudi v Sloveniji. Minis'cr za notranje zadeve je svojega velikega župana » preklicom že razpisanih občinskih volitev » Ljubljani tako desavuiral, da bi moral go-•pod veliki župan žc zdavnaj odstopiti, če bi razumel položaj, na drugi strani pa vidi da-Ses vsa Slovenija, tudi lista, ki je šc v sarao-itojnodemokratskem taboru, da je danes dr. žerjav brez moči in vpliva v Belgradu in doma. Izpolnjuje se prerokovanje dr. Tavčarja.
Mi smo razvoj slovenskega demokrat-stva slutili in mu napovedovali jako žalosten konec že pred letom dni, ko je teror SDS »ad Slovenijo najbolj divjal. Ali sc demokrati 5c spominjajo? Kdor načela, ki jih oznanja, v praksi tako dosledno tepta, kakor jih jc SDS, kdor zaradi oblasti zatajuje vse principe demokratizma in sc nc plaši prav nobenega sredstva v dosego oblasti, ta mora prej ali slej skrahirati. SDS je ta usoda primeroma hitro doletela.
Vlada je bolna.
Belgrad, 4. dec. (Izv.) Vladno predsedni-štvo javlja, da je predsednik vlade Pašič bolan in da par dni ne bo zapustil svojega stanovanja. Sama na sebi bi bila ta vest popolnoma verjetna, kajti čc drugega ne, je Pašič toliko star, da ne more več zmagovati dela in dolžnosti, ki jih stavljajo težke naloge na vsakega predsednika vlade, in znnno je, da je Pašičevo zdravje stalno zelo rahlo. Vendar je splošno mnenje, da ima Pašičeva bolezen tokrat politično ozadje.
Kakor smo poročali, se je v poslednjem času razmerje med obema vladnima strankama tako poslabšalo in je postal položaj v obeh vladnih klubih tako težaven, da sc je bilo vedno bati udarca za vladno večino s te aH one strani. Poleg tega je R?.r'ičcv vstop v vlado spravil celokupno vlado s Pašičem vred v velike neprilike, ker morajo biti vedno v strahu, da ne bi Radič zinil kake nove nepremišljene besede. Raditega se v vseh krogih že par dni govori o skorajšnji spremembi.
Po naših informacijah so te vesti prezgodnje, dasiravno jc brezdvomno, da se z več strani dela na to, da bi prišlo do močnejše vlade. Čudna so ta stremljenja v času, ko je na čelu radikalno-radičevska vlada, ki se trka na prsi, da ima dvetretjinsko večino v skupščini. Namesto stabilnosti in intenzivnega vladnega dela sc nahajamo pred krizo, skupščina pa je na neprestanem počitku. To zelo neugodno vpliva na vse kroge, posebno v času, ko cela država pričakuje od naredne
skupščina, da bo rešila najvažnejša vprašanja, ki so nerešena.
Belgrad, 4. dec. (Izv.) V radikalnih krogih vlada nezadovoljnost, ker Radičeva soproga gospa Marenka vedno sedi v kabinetu pri g. Stjepanu Radiču in posluša vse poslrnce, ki prihajajo k njem", da intervenirajo, oziroma da se z njim pogovarjajo o političnem položaju. Gospa Marenka si pri tem dela posebne beležke. Poleg tega se tudi Radičevi vnuki vedno nahajajo v ministrstvu. Radikalni poslanci nameravajo vslcd tega podvzeti akcijo.
Zagreb, 4. dec. (Izv.) Nocoj okoli polnoči se pripeljeta v Zagreb Ljuba Jovanovič in dr. Laza Markovič, ki bosta govori!a na nedeljskem shodu radikalov. Ta radikalski shod se veliko komentira. Radičcvci so zelo vznevoljeni, da radikali posegajo v njihovo sfero. Jutri zjutraj se pripelje v Zagreb Stjepan Radič. Pravijo, da je njegov prihod v zvezi z radikalskim shodom in da bo prišlo do ncsog'asja med radikali in radičevci.
Belgrad, 4. dcc. (Izv.) V vladi je zastalo vsako delo z~radi bolezni ministrskega predsednika Pašiča, ki trpi na mili dizenteriji. Predsednik naredne skupščine je stalno bolan, kar zelo ovira vse parlamentarno delovanje. Radič se je danes odpeljal v Zagreb in se bo vrnil prihodnji teden. Na ta način jc nemogoče, da bi se razmere v državi zbo'j-šalc. Vse, kar bi se moralo brigati za državo, je bclno, ali pa na potovanju.
Grozeč učarec slovenski želez, industriji.
Belgrad, 4. dec. (Izv.) Na seji odseka fin. odbora so danes razpravljali o uvoznih carinah na surovo železo. Da bi prodrl vladni predlog, je vlada poklicala na pomoč g:ne-rala Kalafatoviča, ki je z ozirom na brambo države zahteval, da so uvede carina na su-rOvo železo. Radičevci so s Pucijem vred spremenili svoje mišljenje. Zavzeli so se za carino 3 zlatih dinarjev za surovo železo, akoravno je jasno, kaj bo pomenila ta carina za tovarno na Jesenicah, za več kot 2000 delavcev, sploh za prebivalstvo tamkajšnjih krajev.
Poslanca Lorkovč in Pušenjak sta se ponovno zavzela za to, da se uvozna carina na železo ukine. Posl. Pušenjak je ugotavljal, da so razni vladni govorniki in zastopniki vlade v debati poudarjali, da dosedaj železarna v Varešu ni producirala dovolj za domače potrebe, da so produkti slabe kvalitete in da jc treba ogromnega kapitala za povzdigo. Tega kapitala pa v doglednem času ne bo na razpolago. Načelnik ministrstva Savič je nastopil proti družbi na Jescnicah, češ, da je večina akcij v rokah Nemcev in Italijanov. Vemo pa, je poudaril poslanec Pušenjak, da so povsod ustanavljali industrijo tujci, ter je treba vse storiti, da pride tuj kapital k nam. Radi pogodbe z Avstrijo se je položaj železne industrije poslabšal. Bati se je, da bo vsled carine na surovo železo železna industrija propadla, kar bi pomenilo, da izgubi Vareš edine odjemalce svojih produktov. Zahteva, da se uvozna carina ukine. Ministrski svet pa lahko, ako bi se Vareš tako povzdignil, da bi kvalitativno in kvantitativno odgovarjal zahtevam železne industrije, v smislu določb carinskcga zakona uvede carino na surovo železo.
Vse prizadevanje je bilo brezuspešno. Vladna večina s Pucijem vred je glasovala za uvozne carine na železo. Ce te carine ostanejo, bo to posebno občutilo kmetsko prebivalstvo. Končna beseda šc ni izrečena. V plcnumu lin. odbora se bo radi teh postavk bila šc ljuta bitka.
ZA SVOBODO TRGOVINE V EVROPI.
London, 4. dcc. (Izv.) »Daily News« poroča, da sta se dr. Luther in Stresemann zavzela v Londonu za odpravo carin v vseh evropskih državah, ker je trajen mir brez odprave carin nemogoč.
VSTOP NEMČIJE V DRUŠTVO NARODOV.
Berlin, 4. dec, (Izv.) Dr. Stresemann je izjavil, da vstopi Nemčija v Društvo narodov bržkone mcseca marca leta 1926.
Dr. Smodfa^a mora iti.
Belgrad, 4. decembra. (Izv.) Poročajo, da ! je poslanik pri Vatikanu dr. Smodlaka obolel in da se ne bo več vrnil za poslanika v Vatikan. Kot njegovega naslednika imenujejo Rybara, dr. Mazzija, dr. Lorkoviča, potem j poslanika naše države v Atenah Panto Ga-vriloviča ter poslanika naše države v Sofiji Milana Rakiča. Poslednja dva sta pravo-1 slavna. I
Bavlclovičevd in muslimanski
Zagreb, 4. dec. (Izv.) Po informcaijah iz Sarajeva vlada med besenskimj muslimani mnenje, da je vest o združitvi Davidovičeve i in Spahove stranke prezgodnja. Spahovci na-i čelno niso proti združitvi, zahtevajo pa da bi Davidovičeva stran'.;a morala v Srbiji na sigurnih mestih kandidirati tudii Spahovce, nasprotno bi Spahovci v Bosni kandidirali tudi Davidovičevce. Ker pa volitve še niso aktualne, je ta stvar za enkrat še brezpredmetna.
DR. KOROŠEC.
Belgrad, 4. dcc. (Izv.) Danes je dr. Korošec odpotoval v Ptuj, kjer bo imel v nedeljo govor na shodu zaupnikov iz ptujskega okraja.
RAZPRAVA 0 OBRTNI BANKI.
Belgrad, 4. dec. (Iz.v.) Danes je pričel s sejami parlamentarni odbor za razpravo zakonskega načrta o Obrtni banki. V generalni debati so govorili razni poslanci, med njimi Dušr.n S e r n e c. Zavzel se je za to, da se mora pri ustanovi te banke v resnici gledati j na male obrtnike, ne pa, kakor bo to po J vladnem načrtu po':a^ala praksa, na bogato i industrijo. Zahteval je, da naj finančni minister glede finančnega efekta zakona v cd-boru poda poročilo. Ta predlog je bil sprejet. Na jutrišnji seji bo govoril finančni minister.
AVDIJENCA MINISTRA SRSKIČA.
Belgrad, 4. dcc. (Izv.) Minister Srskič je bil danes od kralja sprejet v avdijenci. Kakor smo izvedeli, je bila ta avd jenca v zvezi z razpravo o materielnih vprašanjih kraljevske rodbine Potrovid-Njegos. Srskiču je dal ministrski svet nalogo, da prouči to vprašanje.
POBIJANJE DRAGINJE.
Belgrad, 4. dec. (Izv.) Včeraj se je vršila v min strslvu za socialno politiko konferenca radikalov in izvcdcncev za socialna vprašanja za pobijanje draginje. Konferenca ni napravila nobenih sklepov.
Na pol spreobrnjenj.
Bliža se Novo leto in »Kinetski list« silno skrbi temna bodočnost. Prav poseben strah mu je pretresel mozeg ob škofovem pismu vernikom. Naenkrat je postal pobožen .n debelo podčrtava (včasih smo tako brali v »A v-tonomislu« predno se je g. Prepeluh z Hudičem prilagodil vidovdanskj ustavi in monarhiji): »Priznavamo se k veri in Cerkvi.« Da, tako veren je postal, da smatra škofovo pastirsko pismo za »Škodljivo veri«. Kakor nji-hov gospod Radič v svojih govorili s slavnim uvodom »Hvaljen Je/.us, živela republika«, se tudi njegov učenec v »Kmets! em li.sh:« trudi dokazati, da je njegova vernost boljša kot škofova, ki da priporoča liste, ki niso katoliški in celo krščanski ne. — O, ti Novo leto!
Dandanes so spreobrnjenja v radičevskih vrstah sicer zadeva, ki ni važnejša kot odložiti staro suknjo in obleči novo, — vendar moramo verska spreobrnjenja zaznamovati in »K. L.« izreči svoje obudo vanje da je žo v sedmem letu svoje starosti pr.šel do spoznanja, da je celo proli škofom treba braniti čistost vere. Na par stvari pa bi kljub temu novospreotrnjenca opozorili. — Pravi, da je »vernik in član katoliške Cerkve.« Ali morda tak vernik kot Radič, ki ga ista številka »K. L.« proslavlja kot svojega »genalnega voditelja« in ki je izjavil v svojem listu »Domu«, da ni »dogmatičen kristj^nr. Tudi je nekam čudno brati v isti številki navdušene slavo-speve na zmago čeških repuLlikancev pri volitvah, ki pa bi jih bilo v dno duše sram, ča bi jim kdo rekel, da n so svobodomiselci v običajnem smislu besede. Kaj poreko na pobožno pisavo »K. L.« češki l.ratje? Ali bodo razumeli, da je spreobrnjenje »Kmetijskega lista« v dobi naliranja naročnikov potrebno kakor volku ovčja koža, kadar se bliža ovčji čredi? Kaj poreko dalje k pobožnosti »K. L.« oni samostojni »vern.ki«, ki so v listu »Gruda«, glasilu »Zve:'.e društev kmetskih fantov in deklet«, priobčevali članke proti »verski« resnici o neumrljivosti duše? Tudi je z. novo pobožnostjo malo v skladu, če berete v isti številki »K. L.« depis: »Dolenja vas pri Selcih: Dočim se naš poslanec Pucelj in minister Radič potegujeta in delala v parlamentu /a odpravo bere, se naš župnik nanovo poteguje zanjo. Ne zadostuje mu njegovo veliko posestvo, ampak gleda, da izt.sne 5e od ubogih bajtarjev tisto merico žita.« Ni dovolj da so sedanja RR vlada ne zmeni za praviino regulacijo duhovniških plač, celo bero očita la s>pobožni« list slovenski duhovščini! Ali ne jemlje tako pisanje ugleda duhovščini in posredno Cerkvi, ali mislite, da ne velja več Kristusova beseda, ki jo je govoril apostolom in njih naslednikom: Kdor vas zaničuje, mene zaničuje?
»Verniki«, ki v tem listu napadajo svojega škofa, bi morali gledati, da zgoraj navedena de„stva spravijo vsaj malo v sklad s svojo novo spreobrnitvijo. Kes smo cpaz.ili nekoliko poboljšannja pri »K. L.«, kajti megli smo ugotoviti, da sedaj pred dobo nabiranja naročnikov besedo »klerikalizem« manj.*rat rabi, toda to pomeni samo polovično spreobrnjenje. Zlasti je neskladno ravnanje »K. L.« z njegovimi lastnimi besedami: »Mi se ne mešamo v zadeve vere in Cerkve in prepuščamo to poklicanim služabnikom božjim.« Le zakaj ne puste potem ti »verniki«, da bj sire! škof, ki je vendar poklican služabn.k božji, svariti pred slabim časopisjem, zakaj ga napadajo, če vrši svojo versko dolžnost?
Pa polrpimo, morda še doživimo — saj je še skro mesec dni, — da se »K. L.« z.a-vzame tudi poz.tivno za kat< ličanstvo, da popravi svoje dosedanje napake, da se odpove Radiču in zmoli kesanje do konca. Ne bilo bi do novega leta prav misliti, da bi bila vsa pobožnost »K. L.« le farizejsko in da bi o tako doslednih gospodih morala obveljati ra-dičevska beseda istega lista: »Največji škod-ljivec našega ljudstva je pokvarjena gospoda.«
Danes ob 7 zvečer x s] v Union
na Miklavžev večer.


Za naše verske pravice.
Poslanec Sernec se je v svojem skupinskem govoru 28. m. m. dotaknil tudi ver-ikega vprašanja v naši državi. Dejal je:
»Versko smo Slovenci katoliki. Ker je ogromna večina slovenskega dunovništva v Slovenski ljudski stranki, nas nazivljale klerikalce, popovska stranka itd. Slovenski duhovnik je sin svojega ljudstva in skoro brez Izjeme sin kmetskih starišev. Od nekdaj je aaš duhovnik na deželi ljudstvo vodil, ž njim se veselil in ž njim trpel. Slovoncev bi šteli danes prav malo, če so no bi ravno slovenska duhovščina ustavljala dunajskim germa-nizatorlčnim tendencam. (Viharno pritrjevanje in ploskanje na levici.) Le naša župnišča »o bila opirališča naše narodne Ironte na šotoru in na jugu. Pa ni treba glede nacionalizma brskati po preteklosti. Poglejte le naš današnji položaj. Niti on slovenski duhovnik ni prostovoljno zapustil svojega mesta na Koroškem in Goriškem. (Franjo Smodej: To je treba dobro zapisati.) Kogar niso s silo izti-rali preko meje, je ostal 1 In vsi veste, gospoda moja, da niti en zaveden Slovenec ni na rožcah postlan niti na Koroškem niti v Italiji. Obratno je pa posvetna inteligenca v veliki meri tudi po nepotrebnem zapustila svojo pozicijo in pril ežala v našo državo. In kdo jo vos (a ogromni gospodarski boj s tujo in lastno kapitalistično nadvlado nad slovenskim rodom izvojeval, čo no slovenska duhovščina pod vodstvom našega nepozabnega dr. J. Ev. Kroka?! (Burni klici: Slava mu.) Naše ljudstvo ve da se slovenski duhovnik nikdar in v nobenem o.iru ni izneveril svojemu narodu. Zato pa slovensko ljudstvo svojega duhovnika tudi spošluje in posluša njegov nasvet.
Sicer je pa, gospoda moja, tudi v vaši srbski zgodovini igral pravoslavni duhovnik odlično vlogo, predvsem v dobi, ko ste še ječali pod turši.ini jarmom in v vašem heroičnem boju za osvoboditev izpod turškega gospodslva. Tudi vi daues svojih tradicij ne zainetujete. Zakaj se potem čudite, da se tudi slovenski narod svojih tradicij tesno drži!
Pa pravile, Rim vas vodi in komandira. Ne, gospoda moja! Vsakdo, kdor ima lastno možgane, pri nas svobodno misli in svojo politično vodstvo si svobodno izbiramo. Polilično nismo imeli nikdar nobene vezo z Rimom in vsako aluzijo v tem smislu mi odločno odklanjamo. Nekaj drugega je pa vera. Tu priznavamo, da nam je cerkev najvišja avtoriteta.
Poglejmo pa, kako se postopa z našo duhovščino, ki je cd nokdaj neločljivo združena z življenjem slovenskega naroda v celoti. Katehetom se njihove zakonite plače že dve leti ne izplačujejo. Duhovnikom se nj.hove plače ne regulirajo. Duhovniki dobivajo še danes sramotno niake plače. (Franjo Smodej: Beraške.) kakor so jih imeli pod Avstrijo brez ozira na devalvacijo valute. Imam tu plačilni list, glasom katerega dobi župnik i 17 službenimi leti 4G Din CO par mesečno, njegov kaplan, akademično izobražen človek,
pa en dinar 80 par na mesec. (Klici: Cujte, čujte. — Franjo Smodej: Naj bi ministri dobili take plače, da bi nekoliko poskusili, kako se da s tein živeti.) Se več! še to, kar so posamezni duhovniki do sedaj dobili, 'se mnogim ukine, ker je vlada z uredbo določila, da se ukinejo vse draginjske doklade duhovnikom, ki upravljajo župnije, ki štejejo manj kot 200 hiš. Imamo tukaj številne proteste občin proti tej ukinitvi draginjskih doklad, kajti pri nas imamo župnij, ki štejejo manj kot 200 hiš, mnogo. Okoli 100 občin je odločno protestiralo proti tej vladni odločbi. Kajti naše župn je je rodila potreba in to ne v zadnjem času, ampak so te župnije stare že več kot *00 let. Brez. ogromne škode za ljudsko moralo, brez ogromne škode za versko življenje ljudstva teh župnij nikakor ne morete ukinili. Vse postopanje naše vlade napram našemu duhovništvu dela vtis, kakor da bi ga vlada hotela izstradati in s tem prisiliti, da bi se odreklo svoii državljanski pravici delovanja v javnosti. Toda na glas povem, gospoda moja, cla ga ni sredstva, ki bi ta cilj dosegel! (Živahno pr trjevanje in ploskanje na levici,) Naš slovenski duhovnik bo vodno, naj prido karkoli, zvesto stal na strani slovonskcgn ljudstva. (Ponovno živahno pritrjevanje in ploskanje na levici.)
S tem v zvezi, dovolite, naj omenim en dogodek iz nedavne preteklosti. To je ofici-jelno odv/.etje pravice javnosti in s tem tako rekoč faktična ukinitev samostanskih učiteljišč v Mariboru, Ljubljani in škofji Loki. Gospodje, to so bila za časa Avstrije edina učiteljišča, iz. katerih so izhajale slovenske učiteljice. (Dr. Kulovec: In to najboljše.) Priznati morale, da so bili učni uspehi v teh zavodih odlični. Osnovne šole, ki jih ti samostani vzdržujejo so istotako vzorne, in že za te šole si morajo samostani vzgajati naraščaj učiteljic. Ti zavodi imajo svojo tradicijo med slovenskim ljudstvom. Ne spuščam se v na-daljno argumentacijo uk nitve pro in contra. Dovolim si Vam staviti le vprašanje, s kakšnimi občutki bi Vi sprejeli odlok kakega prečanskega katoliškega r^nstra, ki bi zaprl pravoslavne samostrn« na Fruški gori ali pa celo samostan Sv. Nauma? Ne maram dati odgovora na to vprašanje. Presodite sami. s kakšnimi občutki je sprejelo slovensko ljudstvo ta ministrski odlok.
Ne bom še n dalje govoril o redukciji ve-ron~.uka v meščanskih šolah in na učiteljiščih. Dobro čutimo, da so to prvi streli kulturnega boja, ki ga hočete izvajati. (Karol Škulj: A bo skrahiral!) Slovenci bomo vzdržali t it (li ta boj. Za državo pa ta sam po sebi nopotroben boj no bo koristen, kajti vsak boj konsumira silo in na bojišču ostar.cjo razvalino. (Franjo Smodej: Na Francoskem imajo 80.000 komunističnih učiteljev. — To je posledica boja, ki ste ga tudi vi začeli. Stjepo Kobasica: Vera je privatna stvar. — Franjo Smodej: Za vas že, a za nas ne!)
Kriza na češkem.
Praga, 4. dcc. (Iz.v.) Na včerajšnji ministrski seji je izjavil dr. Šramek, da bo vrnil mandat za sestavo vlade predsedniku republike Masaryku in da bo predlagal, naj predsednik poveri sestavo vlade zopet Švehli.
V klubu čeških agrarccv je poročal dr. Švehla o položaju. V svojem poročilu je označil komunizem kot največjo nevarnost za Češko.
Praga, 4. dcc. (Tzv.) Politični krogi so mnenja, da bo predsednik republike poveril sestavo vlade še zastopniku tretje najmočnejše stranke, socialno - demokratičnemu poslancu Bechynu.
čičerin se sestane s Chamtelsimmi.
London, 4. dec. (Izv.) V ponedeljek se prične novo zasedanje Društva narodov v Ženevi. Po končanem zasedanju sc odpelje angleški minister za zunanje zadeve Chamberlain v Italijo na enomesečen dopust. Takrat pride v Italijo ludi ruski komisar za vnanje zadeve Čičerin in verjetno je, da sc sestanela oba državnika v Italiji.
Za sv. Miklavža
priporoča Jugoslovanska knjigarna naslednje
mladinske knjige in slikanice:
Burnett, Mali lord. Broš. Din 20, vez. Din 30. Slapšak, Dedek je pravil. I. Zvezek: Marinka in škrateljčki. — Bom že. Pravljici. Broš. Din 20, vez. Din 36. Širok, Slepi slavčki. Sedem pripovedk za de-
co. Vez. Din 18. Kržič, Angelček, otrokom prijatelj, učitelj in vodnik. Letniki 1895, 1906, 1908, 1912 do 101G 1919, 1921 do 1925. vez. po Din 20. Kržič, Vrtec. Časopis s podobami za slovensko mladino. Letnik 1910, 1911, 1913 do 1917, 1921 do 1925 vez. po Din 32. Levstik-Smrekar, Martin Krpan. Pravljica s podobami za mladino. Din 20.
Mali palček. Slikanica za otroke. Din 20. Obisk na pristavi. Slikanica za deeo. Din 20. Robinzon. Slikanica za otroke. Dm 20-
Italijanske vesti.
Rim, 4. deccmbra. V poslanski zbornici je došlo v sredo do viharnih prizorov. Zaradi nekega medklica komunističnega poslanca Re-possija, so fašisti navalili proti komunistom in jih psovali. Reditelji so preprečili, da ni došlo do večjega pretepa. Takcj nato so fašisti opazili v zbornici aventinskega poslanca Saita in ga med hrupom in psovanjem vrgli iz Montecitorija. Pri tem so fašisti na hodniku naleteli na komunista Rcpossija in ga pretepli.
Včeraj sta prišla v zbornico bivša aven-tinska poslanca Anile in Di Fausto, ki sla nedavno izstopila iz pepolarske stranke. Fašisti so jih sprejeli z ironičnimi mcdklici in krohotom, končno pa so jih sprejeli medse.
Tajništvo popolarske stranke je pozvalo poslance Di Fausta, Anileja in Terminija, ki so stranko zapustili, da polože svoje mandate.
Senatu je predloženo poročilo o zvišanju prejemkov za ministre in državne tajiike; ministri naj bi prejemali poslej okroglo 80.000 lir, drž. tajniki pa 40.CC0 lir letno.
Uspeh dolarske zbirke ni še točno znan, vendar pričakujejo, da bo dosegel 125 milijonov lir, to je ves prvi obrok, ki ga je treba izplačati Ameriki.
Comm. Marinclli, ki je bil nad leto dni v preiskovalnem zaporu zaradi sokrivde na umoru posl. Matleotija, je fašistovska stranka imenovala za generalnega upravnega nadzornika stranke.
Milan, 4. dccembra. Prefekt jc izdal odlok, s katerim razpušča vse organizacije tipo-gralov, knjigovezov in sorodnih strok; obenem je imenoval komisarja, ki naj izvede likvidacijo vseh teh organizacij.
BOJI V SIRIJI.
Pariz, 4. dec. (Izv.) »Petit Parisien« poroča, da je Damask znova ogrožen, ker pritiskajo na mesto uporne čete z južne strani. Oni del mesta, kjer stanujejo Evropcjci, so Francozi močno utrdili. Zastopnike tujih držav je francosko poveljstvo opozorilo, da spravijo pravočasno žene in otroke na varno.
Efcro!a;io .SScvjnca'!
Pred važnimi odločitvami v notrapii politiki julijskih Slovanov.
Poslanec dr. Engclbert Besednjak podaja v zadnji »Goriški Straži« predlog, da se na pameten in resen način konča boj, ki se je v zadnjem Času vnel med krščanskimi socialisti in edinjaši. Posl. dr. Besednjak predlaga:
1.	Obe stranki naj ti moško priznata pravice, ki vsakteri gredo, priznata naj si ena
drugi svobodo do udejslvovanja;
2.	nad obema strankama naj se ustanovi Narodni svet. Obe stranki naj odpošljeta po načelu enakopravnosti v Narodni svet enako število članov, ki bodo vodili skupno akcijo, kadar pojde za nastopne zadeve: 1. borba >d slovensko-hrvatsko šolstvo; 2. za enakoprav^ nost stovensko-hrvatskega jezika v uradih in v vsem javnem življenju, 3. obramba politično preganjanih oseb, 4. skupne gospodarske zadeve, 5. manjšinsko delo in 6. narod, zdravje.
Do tega predloga so pooblastile poslanca Besednjaka kmečko-delavske zveze cele pokrajine, Politično društvo za Hrvate in Slovence v Istri in Politično društvo »Edinost« v Gorici. »Narodni svet«, zaključuje dr. Besednjak, »se mora ustanoviti in se bo ustanovil. Ako se nasprotna stranka s predlogom strinja, jamčim, da bomo imeli Narodni svet za Božič tega leta.«
Bete^e.
Volk sit In koza cela. »Jutarnji list« poroča o rešitvi znane dr. Lukiničeve ali Thurn-Taxisove afere, da bo odbor sklenil, da se dr. Lukinič ne izroči sodišču, izjavil pa bo, da se je dr. Lukinič s podpisom poročila posvetovalne komisije, ki je predlagala dvig sekvestra, prenaglil. — Tako bo zadeva rešena na splošno zadovoljnost.
Čudne trditve italijanskega lista. V zadnji številki rimskih »Eclii e Commenti« poroča Vico Mantegazza o članku, ki ga je priobčil »Slovenec« povedem rapallskega dneva. V svojem komentarju k temu članku pravi V. Mantegazza, da je izgubila Italija po rapallski pogodbi mnogo več svojega naroda na Jugoslavijo nego obratno. Kje neki so ti Italijani? Vsa dalmatinska in primorska mesta so pristno hrvatska; Italijani so le posamezno pomešani med hrvatsko prebivalstvo; dežela pa je sploh čisto hrvatska. Italija pa je dobila pod svojo oblast čisto slovenske odnosno hrvatske pokrajine s 00.000 Slovani. — Dalje pravi Mantegazza, da ravna Italija z inorodci čisto drugače, nego je ravnala Avstrija, da vživajo inorodci v Italiji vse pravice in vse svoboščine kakor vsi drugi državljani in da se z nobenim nasiljem ne ovira njihova kultura. Radi bi vedeli, koga hoče Mantegazza s temi čudnimi trditvami pravzaprav varati? Da ravna Italija z inorodci čisto drugače nego bivša Avstrija, je vsekakor res. V bivši Avstriji so imeli primorski in istrski Slovenci in Hrvati lepo razvito narodno šolstvo, ne samo osnovno, ampak tudi srednje; danes nimajo več niti ene osnovne, kamoli srednje šole. Pod bivšo Avstrijo so se Slovani ludi politično čisto svobodno gibali, njih jezik je imel na vseh uradih in v vsej javnosti pravico, naj se je ta pravica tudi marsikdaj in marsikje kršila. A danes? Odveč bi bila vsaka beseda, ker je resnica itak vsemu svetu znana. Zato ne razumemo, v kakšno svho piše italijanski list take očite neresnice?
Socialni vestnik.
ZAPOSLOVANJE INOZEMSKIH DELAVCEV.
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani opozarja vse interesente, da je v »Službenih Novinah« št. 274 z dne 28. novembra t. 1. razglašen pravilnik o zaposlovanju inozemskih delavcev. V zmislu določil novega pravilnika se nanašajo odredbe prvega odstavka § 1C3 zakona o zaščiti delavcev samo na one delavce — inozemske državljane, ki so prišli v našo državo po 14 juniju 1922. ali, ki j še l;odo prišli v našo državo v ciiju zaposlitve, Delodajalci morajo v svrho dovoljenja zaposlovanja inozemca prositi pristojno inšpekcijo dela. V prošnji je navesti število inozemskih delavcev, katere želijo zaposliti, njih slarost, narodnost in državljanstvo in po možnosti tudi njih imena, sicer je pa prijaviti imena takoj j po nastopu službe. Prošnjam je priložiti tudi izjavo pristojne delavske zbornice, za rudarska : podjetja rudarske oblasti, državne borze dela, ; kal iorludi delodajalskih organizacij — zbornice odnosno zveze. Pri prošnjah za podaljšanje zaposlovanja se mora poleg gornjih podatkov in izjav navesti tudi dan, odlok in dobo, za katero se je dalo prej.šne dovoljenje. Ispek-cija dela bo dovoljevala zaposlovanje do največ enega lela, za daljšo dobo bo dovolilo zaposlovanje ministrstvo za socijalno politiko, kateremu mora inšpekcija dela predložili v takih primerih prošnje z vsemi prilogami in svojo izjavo. Inozemski delavci, ki so bili pri nas zaposleni pred 14. junijem 1922, bodo morali j prositi pristojno inšpekcijo dela za potrdilo, da se na njih ne nanaša § 103 zakona o zaščiti delavcev in da smejo prosto in neovirano delati na ozemlju naše države. Prošnji mrrajo priložili zaneslj ve dokaze, da so bili zaposleni v naši državi pred 14 junijem 1922, kakor ludi dokumente o kvalifikaciji z navedbo podjetja in vrsto zaposlovanja. Delodajalcem lakih ino-
zemskih delavcev, ki so prišli v našo državo po 14. juniju 1922 in glede katerih se v ob{9 ni prosilo dovoljenja za zaposlovanjo ali se jo dalo dovoljenje samo za določeui čas, po pre-teku katerega se ni zahtevalo ali se ni odobrilo potrebno podaljšanje v smislu prej obstoječega pravilnika z dne 23. julija 1924 so no bodo dala za dotične delavce nova dovoljenja, odnubuo 6e prej izdana dovoljenja no bodo podaljšala.
Razpis volitev v Delavsko zbornico za Slovenijo.
Z ozirom un sklep VI. redne skupščin« Delavske zbornico za Slovenijo in na odlok ministra za sociabio politiko z dne 12. no. vembra 1925 št. O. B. 351/1V se razpisujejo v smislu čl. 28 pravil volilvo v Delavsko zbornico za Slovenijo.
Volivno pruvico za te volilve imajo vsi delavci in nameščenci brez razliko spola, ki so bili zavarovani na podlagi prijav dno 5. do. combra t. I. pri eni izmed ustanov iu zakonito obvezno bolniško zavarovanje delnvccv in ka. torih zavarovana	jo bila večja od 5.28
Din. Tudi oni dclavci iu naineščcucl, ki spa-dajo po svojem zaposlenju pod zakon o zavn. rovanju delavcev, a samo zato uiso člani Osrednjega urada za zavarovanje dclavcev ali njemu enakih institucij, ker jim garantirajo njih delodajalci za slučaj bolezni dajatvam odgovarjajočo plačo, imajo pravico do volitev v Delavsko zbornico.
Pravico do vlaganja kandidatnih list imajo samo strokovno organizacijo doluvcov ia namoščoncev, ki so bile vpisano do 5. decembra t. 1. v rogislcr Delavsko zbornico za Slo. vonijo.
Volivni imeniki bodo razpostavljeni od 26. dccembra 1925 do vštetega 4. januarja 192(1 pri vseh krajevnih edinkah delavskega tava-rovanja. Vsak član zbornico ima pravico, da t zgornjem roku volivne imenike pregleda, pn» piše, objavi, tiska in da zahteva bodisi zas« bodisi za drugega njih popravek.
Zahtevkom za vpis ali Izbris v volivni imenik je treba priložili dokaz zaposlitve ali nezaposlilve na dan 5. decembra. Kot dokaj velja potrdilo delodajavca o zaposlitvi. Rekla-macije so vlagajo pri pristojni krajevni cdl-niči bolniškega zavarovanja ustno ali pismeno.
Kandidatni liste se vlagajo pofenšl od
6.	januarja do vključno 10. januarja l'J2C t
pisarnah krajevnih volivnih odborov.
Kandidatno lislo, podpisano od 100 volivcev imajo izročili osebno najmanj trije člani aprave organizacije.
Kandidatne listo se imajo predložili ločeno za skupino privatnih nameščencev ln ločeno za splošno skupino.
Kraj in čas u rado vanja krajevnih volivnih odborov bo razglašen vso volivno dobo i razglasom na vratih pisarn krajevnih edinic bolniškega zavarovanja (Ekspozitur Okrožnega urada za zavarovanje dclavcev, krajev, nih bralovskih skladnic, Trgovskega, bolniškega in podpornega društva.)
Skupaj s kandidatno lislo naj se predloži: Pismeno privoljenje vsakega kandidata in namestnika, da sprejme kandidaturo na listi do-tičnega predlagatelja, dokaz, da imajo predlagatelji glasovalno pravico. Dokaz jo podan i navedbo sirarn in tekoče številke, pod katero je predlagatelj vpisan.
Glasovnice naj se dostavijo vsakemu vo livcu potom organov zavarovanja ali potorj pošte, ali tako, da jo dvigne volivec v pisarni krajevnega volivnega odbora. Podrobnejša do-ločila načina dostavljanja za posamezno kraje se objavijo.
Glasuje se tako, da zalepi volivec glasovalni listek in glasovnico v kuverto, ki jo je izdal glavni odbor, ali pa v drugo kuverto enake oblike. To kuverto ima poslati volivci na njemu prikladen način glavnemu volir-nemu odboru, potrditi pa mora na listku, ki jo na kuverto od zunaj lako prilepljen, dn 80 da od nj0 odtegali, da jo kuverto sam zapo-čalil. Te zaprle kuverto so oddajajo v času od 2. februarja 1926 ob 8. uri zjutraj do vključno
7.	februarja 1026 ob 6. uri zvečer glavnemu volivnemu odboru v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani.
Glasovnice, ki bi bile vročene glavnemu volivnemu odboru pred 2. februarjem ln po 7. februarju, se pri skrutiniju ne bodo vpo-števale. Volivci morejo dostaviti kuverte i glasovnicami na njim ugoden način bodisi osebno, bodisi potoni pooblnšfcnja. bodisi potom pošlo glavnemu volivnemu odboru.
Volivci iz Ljubljane in predmestij morejo oddati svoj glas osebno le prvj volivni dan dne 2. februarja, pozneje pa smejo glasovali samo po pošti ali po pooblaščencu.
Volivci izven Ljubljane morejo poslali glasovnice glasovnemu odboru tudi polom krajevnih volivnih odborov. V tem slučaju morajo oddati svoje glasovnice osebno v zaprtih kuvertah v pisarni krajevnega volivnega odbora dno 2. februarja v času med 8. uro zjuiraj in 6. uro zvečer, pozneje pa morejo poslati svoje glasovnice lo glavnemu volivnemu odboru potom pošte ali potoin pooblaščenca.
Krajevni volivni odbori vroče te kuverte v smislu dobljenih instrukcij zaprte glavnemu volivnemu odboru.
Ljubljana, dne 4. dccembra 1925.
Za glavni volivni odbor: Dr. A Mrak, 1. r.	M. Cobal, 1. r.
Ob Prešernovi 125 letnici... ne prinaša oficielno glasilo liberalnega učiteljstva — »Učiteljski Tovariš« niti vrstice o Prešernu. Po pravici toži »Narod«, da liberalna inteligenca Prešerna zanemarja.
Orožniško pokojnine. Na svoječasno vprašanje posl. dr. Korcšca v narodni skupščini zaradi draginjskih doklad upokojenih orožnikov, je poslal te dni finančni minister dr. Korošcu pismeni odgovor. Finančni minister ugotavlja, da se izplačujejo draginjske doklade upokojenim orožnikom temeljem posebnega zakona iz 1. 1922., in to v zmislu čl. 27. po členu 17. odnosno 24. Po tem členu pripada upokojenim orožnikom draginjska doklada za družinske člane po 3 Din dnevno, ker se upokojeni orožniki v tem pogledu tre-tirajo kakor podčastniki. Poznejši odlok ministrskega sveta, s katerim so se zvišale draginjske doklade državnih uslužbencev na 5 dinarjev dnevno, nima na gori navedeni zakon o orožnrškem penzijskem fondu nobenega vpliva, ker jc to poseben zakon in sc morejo njegove določbe izpremeniti le potom rednega zakonodajnega postopanja, to je potom novega zakona. Dokler se to ne zgodi, se bodo izplačevale upokojenim orožnikom draginjske doklade v dosedanji višini.
Žalostna usoda naših izseljencev. Včeraj Je prišlo v Ljubljano 32 izseljencev, kateri so prispeli brez vseh sredstev odgonskim potom iz Brazilije. To so večinema ženske in otroci iz Srema, Vojvodine, Banata itd. — torej iz najbogatejših naših krajev, katere pa so brezvestni agenti spravili v Brazilijo, v deželo, po kateri se baje cedi mleko in med Le prehitro pa je prišlo bridko razočaranje: Predvsem so endi za naše ljudi skrajno neugodne vremenske in klimatične razmere. Pa tudi zaslužek je povečini trd in nezadosten za preživljanje redbin s kopico bolehajočih otrok. V skrajno bednem stanju jih je ondotna oblast odpravila na državne stroške v domovino. Med vožnjo na morju rojeno dete so oddali v Trstu v neko zavetišče La osirotelo deco, vsi drugi se vračajo raztrgani, napol besi in lačni v svojo domovino. Merodajni oblasti priporočamo, da posveti svojo p-cssbno pažnjo izseljenlški tvrdki, ki zavaja v prej naštetih južnih krajih naše lahkoverne rojake, da se r.a slepo srečo izseljujejo v Brazilijo, kjer jih čaka samo bolezen, trpljenje in pomanjkanje.
Novi člani prosvetnega sveta. Na podlagi zadnjih dvanajstin se razširi prosvetni svet v prosvetnem ministrstvu za tri člane. Od teh odpade po eden na Hrvatsko, na Slovenijo in na Bosno.
Umrla je v sredo v novomeški bolnici gospa Palčičeva, soproga jetniškega nadpaznika, no zastrupljanju krvi. Zapušča poleg mo-Ea 4 nepreskrbljene otroke. Pogreb bo v petek na mestno pokopališče.
V Čemšoniku je 1. decembra umrla Apo-lonija Sopotnik v 84 letu starosti. Bila je izredno trdna žena. V 37. letu je povila trojčke in v 56. letu svoje starosti hčer, ki ji je lajšala zadnje dneve.
Iz sodne službe. Imenovani so: deželno-sodni svetnik pri okrožnem sodišču v Celju dr. Andrej Novak, za deželncsndnega svetnika in predstojnika okrajnega sodišča v Gornjem gradu, okrajnisodn k v Doljni Lendavi dr. Iti-hard Tomšič, za okrajnega sodnika in predstojnika okrajnega sodišča v Dolnji Lendavi, sodnik v Šmarju dr. Slavko Šuinenjak za okrajnega sodnika in predstojnika okrajnega sodišča v Ljutomeru ter okrajni sodnik za področje višjega deželnega sodišča ljubljanskega Ivan Brelih, za okrajnega sodnika pri okrožnem sodišču v Celju, v njihovih dosedanjih skupinah in kategorijah; sodnik v Ptuju Srečko Verbič za okrajnega sodnika pri deželnem sodišču v Ljubljani, sodnik v Ptuju dr. Josip
novice.
Dolničar za okrajnega sodnika pri okrožnem sodišču v Celju ter sodniki za področje višjega deželnega sodišča ljubljanskega, dr. Josip Sfi-ligoj in Alfonz Cepuder za sodnika v Dolnji Lendavi, dr. Vladimir Muha za sodnika v Ptuju ln Fran Gorenc za sodnika v Ljutomeru v njihovih dosedanjih skupinah in kategorijah. Z istim odlokom se premešča po službeni potrebi in z njigovim pristankom sodnik dr. Fran Muhič od okrajnega sodišča v Ormožu k okrajnemu sodišču v Ptuj; pis. ^jirijal Ivan Humar, pri okrožnem sodišču v Mariboru, za višjega pisarniškega oficijala pri okrajnem sod-šču v Murski Soboti in žandarmerijski narednik Jakob M. Selak, za kanaelista v Šmarju. Po službeni potrebi so premeščeni pisarniški oficijal Fran Ferenčak iz Kozjega, kancelist Matija Meznarič iz Ormoža ter kancelist Josip Dre-venšek iz Šoštanja vsi k okrožnemu sodišču v Mariboru, kancelist Božidar Langerholc iz Kamnika k okrajnemu sodišču v Laškem ter kancelist Fran Oblak iz Šmarja k okrajnemu sodišču v Šoštanju.
Zlata poroka. Dne 27. m. m. je slavil v Boznu svojo zlato poroko bivši kranjsk. vele-industriialec Andrej Gassner s svojo soprogo Ano roj. Hepperger.
Uporabljanje bivših poštnih uslužbencev v poštni službi. Poštno ravnateljstvo razglaša: Večkrat se zgodi, da sprejme predstojnik razredne (manjše) pošte, ki bi rad kam odpotoval ali pa tudi zato, da bi laglje opravljal kako postransko službo namestnika, ne da bi poprej poprosil peštno ravnateljstvo dovoljenja in ne da bi se poprej poučil, ali je najela oseba poštena in za službo sposobna. Zlasti se to rado godi pri poštnih odpravnikih, kateri imajo po § 4 službene pogodbe pravico do tridnevne odsotnosti in do nadomeščanja po tretjih osebah cd 10. oktobra 1925. Ker pa se večkrat pripeti, da se vtihotapi na ta način v poštno službo človek, ki je bil že sodno kaznovan ali pa iz poštne službe administrativno ali pa disciplinsko odpuščen, ne more in ne sme roštna uprava tega mirno trpeti, ne samo zato, ker to silno škoduje nje ugledu in bi lehko škodovalo tudi državni blcgainici, temveč tudi zato, da obvaruje škodo predstojnika samega, ki je odgovoren za vse poslovanje. In zato opominja peštno ravnateljstvo vse poštne predstojnike, da se vselej, kadarkoli nameravajo sprejeli koga v poštno službo, pri politični oblasti prepričajo, ali je ta csefca tudi sposobna in poštena in da se obrnejo tudi na poštno ravnateljstvo za informacije oziroma dovoljenje. Razume se samo po sebi, da se odgovornost predstojnika zaradi tega, ker mu je ravnateljstvo dovolilo, c'a si sme najeti določeno osebo za namestnika, niti najmanj ne zmanjša.
Podporno društvo slorjih poživlja vse svoje redne člrne, ki hočejo bili deležni novoletnih podpor, da najkasneje do 15. decembra t. 1. pošljejo svoje tozadevne prošnje z naslovom bivališča društveni pisarni. — Odbor.
Za ortopedsko zavorlo. S kreditom iz no--vih dvanajstin nabavi ministrstvo za socialno politiko večjo količino modernih ortopedskih potrebščin, ki jih razdeli ortop. zavodom v Belgradu, Ljubljani, Zagrebu in Hanjaluki.
Iz skavtsko organizacijo. Te dni se je vršil v Belgradu sestanek skavtskih zastopnikov iz vseh krajev Srbije. Sklenili so formirati belgrajsko skavtsko župo ter izvolili začasni odbor.
Poštno zveze v okrožjn poštnega ravnateljstva Zadnj rn poštnim okrožnicam je priložena brošura »Poštne zveze«. Zošine zveze se morajo cdslej vzdrževati tako, kakor jih knjižica navaja. Pošle irnajo takoj ugotoviti, ali se sedanji prometni časi ujemajo s podatki v »Poštnih zvezah«. Vsako razliko je treba nemudoma odpraviti. Tudi imajo pešte v sporazumu z žu-
panstvom ugotoviti pravilnost razdalj v km, ki so izmerjene od izhodne točke. Ce navedba v knjižici ni pravilna, naj pošljejo pošte takoj popravek, ki ga mora županstvo potrditi in sicer naravnost odseku II b poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Ljubljani. — Točnost in vestnost pri poštnih vožnjah je poslednja leta precej pojemala, zato moramo z veseljem pozdraviti zgoraj omenjeni ukrep pošlnega-ravnateljstva. Točne poštne zveze so z bistvom pošte v najtesnejši zvezi in v interesu trgovine in industrije ter občinstva sploh.
Rogaška Slatina. Ravnateljstvo zdravilišča Rogaška Slatina razpisuje v »Uradnem listu« št. 105 z dne 19, novembra t. 1. zakup restavracije »Aleksandrov dom«. Prošnje je vložiti do 10. t. m. pri ravnateljstvu zdravilišča.
»Gospodinjski koledar za leto 1926.« V kratkem izide v založbi Jugoslovanske Matice »Gospodinjski koledar 1926«. Ti koledarji so širom Slovenije zelo priljubljeni in razširjeni ter so bili vsako leto popolnoma razprodani. Letošnji koledar bo obsežnejši kot dosedanji ter bo vseboval zlasli mnogo praktičnih nasvetov in navodil za gospodinjstvo in dom, obilo kuhinjskih receptov ild. Poleg vsega ima koledar tudi praktično urejeno beležnico, ki je vsaki gospodinji neobhodno potrebna. Koledar izide sredi decembra in bo naprodaj pri vseh podružnicah Jugoslovanske Matice v Slcveniji. Naroča se ga lahko v pisarni Jugoslovanske Matice v Ljubljani, Šelenburgova ul. 7 II. nad. Ceno javimo pravočasno.
Kralj io podelil Zvezi hrvat. dobrodelnih društev »Narodni Zaštiti« v Zagrebu red sv. Save I. razreda, predsedniku »N. Z.« vseuč prof dr. Josipu šiloviču pa red sv. Save III. razreda; dalje sta odlikovana tajnika dr. G j. Basnriček in Zvonimir Pužar.
Dar vseučiliški knjižnici v Skoplju. G. Lazar Ladjevič, zasebnik v Zagrebu je podaril vseučiliški knjižnici v Skoplju 315 knjig Med njimi je mnogo prvih izdaj starih srbskih pi-sateljav, starih časopisov i. dr.
Čipke, kleklane iz najfinejšega lancnega sukanca, prvovrstno delo, dobite po najugodnejši ccni pri Osrednji čipkarski zadrugi v Ljubljani, Pod trančo.
Sodni stol za Primorje na Sušaku. S Sušaka javljajo, da se ustanovi tam v najkrajšem času sodni stol za celokupno Primorje.
Liška proga zasnežena. Zadnji dan novembra je bila liška proga tako zasnežena odnosno zledenela, da je bil ustavljen vsak promet. Progo so do večera toliko očistili, da je bil na-daljni promet omogočen.
Nesreča na morui. Ob zadnjem viharju se je ob omišaljski obali potopil parobrod »Albanija«. Človeških žrlev ni bilo.
Na albansko-č.rnogorski meji. Blizu albanske meje so našli to dni tri mrtve Črnogorce iz plemena Kuči. Albanci so bili vse tri ujeli in jih nato v gezdu privezali na drevesa, kjer so umrli od lakote in mraza Ko so zvedeli za to Kuči, so takoj organizirali maščevalen pohod na sosednje albansko ozemlje, toda na meji so jih ustavile naše straže in jih poslale nazaj. Naš*: oblasti so opozorile tudi albansko ob'ast, naj cjači straže na črnogorski meji. Kuči pa pravijo, da bodo svoje ljudi kljub vsemu maščevali.
Finančni položaj mesta Osjcka. Redni proračun osješke mestne občine za leto 1926. izkazuje 5in pol milij: na dinarjev primanjkljaja. V pokritje je občina znatno zvišala davek na pivo, vino in špirit. V rednem preračunu pa ni še izkazana potrebščina za obresti konlo-korenlnega rosojila v znesku 5 in rol milijona Din, ki ga ej najela občina v pokrilj3 posojila za elektrifikacijo. Zato se bedo morale prihodnje leto mestne doklade zvišati za 80 j do 160 odstotkov.
Izkopavanje starin belgrajskcg.a Narod-noga muzeja. Uprava belgrajskega Nar. muzeja vodi izkopavanja starin v bližini Zemuna
in Pančeva. Našli so že mnogo neolitskih oka-menin, ki so jih prenesli v belgrajski muzej.
25 lotnica srbskega društva v Tcmošvuru. Srbska Ženska zadruga v Temešvaru obhaja te dni 25 letnico svojega dela. Organizacija si je pridi.bila v tem času na narodnem in socialnem polju mnogo zaslug.
Zborovanje Žensko malo antante. V dneh 0. do 13. t. m. se bo vršil v Atenah letošnji kongres Ženske male antante. Vdeleže se ga zastopnice ženskega gibanja iz Rumunije, Češkoslovaške, Jugoslavije, Grčije in Poljske. Na dnevnem reuu so koleg poročil o gibanju feminizma in pacifizma v državah male antante vprašanje zakonskega prava, uradniško vprašanje, gospodarski odnosi in vprašanja narodnih manjšin, Končno se bo volil nov odbor. — Delegatinjam na čast se hodu vršile razne prireditve. Predsednica ŽMA je tačas Jugcslo-vanka — Srbkinja Petkovič, ki je ludi predsednica jugoslovanske Narodne ženske zveze.
Strašen vihar v južnem Jadranu. Zadnjo dni je vihral na južnem Jadranu strahovit vihar. Parobrodi so se zakasnili za 48 ur. Najhujše je bilo 1. dec. zvečer. Valovi so se gnali kakor gore in preplavljali oLalo. Po lukah so bile poškodovane neštete ladje in čolni, pa tudi parniki. V splitski luki so se na vseh straneh razlegali klici mornarjev na poim č. Valovi so pljuskali do hiš in oblivali Maru-lieev spomenik. Takega besnenja morja ne pomnijo nrjstarejši ljudje.
V cclj:ki okolici imamo tudi že srečnega najditelja »Zlatorog«-ovc£a zlatnika Našla
ga je v kosu mila gdč. Anica Škof iz Gebcrja. *
Prehlad po zimi — huda reč, Dobrota res je — gorka peč. Šc boljši pa je »Btiddha«-čaj, Prehlad takoj Vam spravi v kraj!
Aniea, kaj še n:si vrdeta. da je glavni dobi-' tek loterije v korist Ka!o!iškepn doma v Ljutomer I cela oprema za spalno sobo i J tr e:/a le-a vredra najmanj 7r00 Din? Celo pohi-tvo la! ko dobiš za i 5 Din. ako le kupiš eno srečko imcnoviire looriie | in imaš srečo, da za 'e; eš pravo številko Zato na-1 loči takoj nekaj srečk pri Diušlvi; Katoliški dom ; v Ljutomeru. Žrebanje se sicer ne bo vršilo dne 20. nov., kakor ie bilo prvotno naznanjeni., pa vseeno nikar ne odlašaj! Lahko za''enrš seveda tudi kak drug dobitek, ki jih je vse polno.
Iz Ljubljane.
Danes vsi v Uaion na Miklavžev večer! Predprcdaja vstopn e zjutraj od 9 do pol 1 popoldne v Šentpeterski prosveti (mežnarija cerkve sv. Petra); popoldne od 2 dalje pa v Unicnu pied veliko dvorano. — Kdor še nima vstopnice, naj si jo pravočasno preskrbi, — Pričctek točno cb 7 zvečer; vsled česar prosimo p. n. obč.nstvo, da to blagohotno upošteva in pride pravočasno na priredite/
Ljudski eder opozarja občinstvo iz okolice, da ima za obisk popoldanske predstave »Rozc Jclcdvcrske« zelo ugodno pr i i i k o. kei se predstava prične že cb pol 4 popoldne in se kenča šc pred 6 zvečer ter ima zvezo z vsemi večernimi vlaki. — Predprodaja vstopnic danes v seboto in v pondeljek od 5 do 7 zvečer v pisarni Ljudskega odra ter od S do 12 dopclcne in cd 2 do 6 popoldne pa v društveni nabavni zadrugi v Ljudskem domu. V nedeljo se vstopnice ne prodajajo.
Vodstva v raz:tavi poljske uoiclno tl v Jakopičevem paviljonu so v seboto ob 3 pop, in v nedeljo cb 11 V soboto vodi g. dr Fr Štele, v nedeljo g dr. F. Mcsesnel Poleg uvoda v poljsko umetnost v splošnem, govn. rita cba razlagalca podrobno o grafičnih tehnikah. Ker je cb'instvo dozdaj razstavo z obiskom zanemarilo, vabimo ponovno vse, da si ogledajo umetnostno delo Poljakov, ki se poleg literature odlično dokumentira ravno v upodabljajoči umetnosti. (V paviljonu se kuri.)
Dne 3. t. m. je poteklo 50 let, odkar je Bismarkova Nemčija, cbjesl^ia po zmagi nad Francijo in njeni vojni odškodnini, kronala svojo kulturnobojno politiko z izgonom vseh katoliških redov iz države. Povodom te 50-Ictnice priobčuje p. Michacl Horn v »Grazcr Volksblaltu« sveje tedanje spomine (bil je novic v Bcuronu), ki so prav v teh dneh, ko sc tudi pri nas čimdalje očitejše kaže volja po kulturnem boju, zelo zanimivi in poučni tudi za nas. P. Horn piše med drugim:
»Komaj so sc bile v Prusiji po vojni 1870. uredile notranje razmere in popravile vojne škode, kar je bilo lahko, ker je morala Francija v gotovini plačati vojno odškodnino pet miljard, kar je ta begata dežela tudi v najkrajšem času storila — sc je začel boj proti katoliški ccrkvi. Saj je bil mir na zunaj dozdevno zagotovljen. A samo dozdevno, ker ti je bilo novo ccsarstvo z odvzetjem Alza-cljc-Lorcne, dveh cvetočih pokrajin, v Franciji nakopalo tolikega sovražnika, da je morala maščevalna vojna slediti prej ali slej. Boj preti katoliški cerkvi jc imel svoj vir v tradiciji Prusjc. Časovne okoliščine so k temu tudi nekaj doprinesle. V Nemčiji sc jc bi'a ustanovila vsled sklepov vatikanskega zbora ločina »starokatolikov«, ki je danes žc skoraj pozabljena, v kateri pa je menila tedanja pruska vlada najti svojo oporo, B s-marek je upal, da bo s pomočjo »starokatoli*
kov« celokupno katoliško cerkev v Nemčiji j uklonil državni avtoriteti, jo kolikor mogoče j odtrgal od Rima, da morda celo ustanovil j narodno ccrkev, v kateri naj bi katoličani i mirno živeli skupaj s protestanti.
»Boj se jc tedaj uvedel s polno paro po ! pruski maniri, ki ne pozna polovičarstva in izvršuje zakone drakenično, pa naj pri tem tudi vse propade, kakor smo doživeli v svetovni vojni. Škofe so odstavljali, zapirali v ječe, jih oropali vsega imetja; ječe so bile polne duhovnikov, ki so zvesto drža'i s svojimi škofi, semenišča in katoliški učni zavoc'i so bili zatvorjeni, vsi cerkveni vzgojni zavodi neusmiljeno uničeni, redovnim osebam vsako delo v šoli in dušnem pastirstvu najstrožje prepovedano.
Nato opisuje p. Horn »reforme« v šolah, imenoma na kralj, pruski gimnaziji v Hcdin-genu pri Sigmaringcnu, ki jc bila do 1. 1874. strogo katoliški zavod, stoječ v vsakem pogledu na višini. »Kulturnobojni režim je takoj odpravil dnevno cbvezno sv. mašo; izvrstne katoliške učitelje, ki so bili deloma Porcnci, jc z glebokovernim ravnateljem vred upokojil ali pa premestil daleč kam v Prusijo. Na njihovo mesto so prišli mladi protestanti ali liberalni katoliki. Enega izmed dotedanjih učiteljev, izbornega šolnika, duhovnik.i, so zaradi neke pridige dcnuncirali, pozvali pred porotno sodišče in ga odaustili iz službe. Deželica Hohenzollern je Berlinu odgovorila s tem, da je z ogromno večino izvolila tega duhovnika v državni zbor, kjer je
bil mnogo let eden najboljših mož katoliškega ccntruma.«
Dne 3. dcc. 1875. jc moralo zapustiti Nemčijo večina katoliških redov; le nekaterim je bil za izselitev dovoljen milostni rok. Kulturni boj je divjal da je in vsak dan hujše. Prusija ni imela več nebenega škofa, tretjina duhovščine je bila odpuščena iz sluSbe, zaprta po ječah, umirajoča v bolesti in bedi. Duhovnike so cb nedeljah vodili orožniki z nasajenimi bajoneti iz ječ v osirotele župne ccrkve, o'a so tam za vernike opravili službo bo£jo in jih nato takoj od oltarja odvajali nazaj v ječo.
S tako neizprosno silo je vodila novoustanovljena ohola ccsarska Nemčija svoj boj proti katoliški cerkvi. Toda kaj jc dosegla z vsem tem? P. Horn piše:
»Katoliško ljudstvo se je v tem dvignilo in se v trdno sklenjeni edinosti in neizprosnem odporu postavilo kulturnebojnemu režimu po robu. V svojem političnem zastopstvu strumnega Ccntruma so imeli katoličani v rokah orožje, da izsilijo od pruske državne omnipotencc zase versko svobodo in za ccrkev vsaj najpotrebnejše pogoje za mir. Leta 1877. sc jc vsemegočn1 Bismark v Kissingcnu prvič sešel z rimskim kardinalom; bila je to zgodovinska pot »železnega kancclarja« v Canosso. Šc jc preteklo nekaj britkih časov, toda zmaga in svoboda st« bili končno in trajno na strani Rimu zvestih katoličanov. Božja pota niso človeška pota.«
To jc v kratkih potezah začetek in ko-
ncc pruskega kulturnega boja pred 50 leti. Menimo, da bi vtis le oslabili, ako bi temu dedali kako razlago ali podrot no primerjavo z našimi dmašnjimi razmerami. Zgled je ob sebi jasen in nedvoumen. Samo eno bi pripomnili: Tisti katoličani, ki jih je hotel nemški nacicna'ni imperializem zadušiti, so se izkazali kot najmočnejša in najzaneslj vejša opora nemške narodne države, opora, ki je v strahotni katastrofi konccm svetovne vojne edma držala in kateri predvsem se ima nemški narod zahvaliti, da se danes zooet vstopa v kolo ostalih evropskih narodov kot enakopraven član.
Fr. Stelfe:
Razstava sac'ota poljske
grailke.
i.
V Jakopičevem paviljonu je z razstavo sodobne grafike prvič stopila poljska oblikovn i umetnost sama s celo vrsto originalnih del med Slovence.
Poljska umetnost se v mnogem oziru razlikuje od oslale slovanske umetnosti in zato mora ljubljanska, umetnostna gibanja zasledujoča javnost tem lo plej pozdravili lo mzstavo, l;o njene rrzul-tnto lahko primerja z novejšo jugoslovansko in češko umetnostjo, kateri sta nas obe obiskali pred njo.
Kakor je poljska zgodovina pn svoji grandi-oznl romantiki edina n ed slovanskimi in kakor jo poljska literatura med ostalimi slovanskimi za ru-s! o doseg'.! največje svetovne usp*!-e. laku ie ludi poljska oblikovna umetnost odlična, ima svojevrsten snačaj in se razlikuje od drugih.
Nabiralce dobrih grafičnih listov opozarjamo na Razstavo poljske grafike, ki nudi innogo perfeklnih del za nizko ceno v nakup. Za vse prilike obdarovanja je grafika tudi cenen in lep prezent z vrednostjo umetniškega originala. Ogled in cene listov, ki so naprodaj, so na razpolago pri blagajni; opozarjamo zlasti na dela nacionalno-poljskega značaja Skozcyblasa in drugih.
Osebne vesti. Na tehnični srednji soli v Ljubljani so pomaknjeni: prof. Oton Grebene v 5. skup. I. kat., prof. Josip Čopič v 6. skup. I. kat. in prot. Stanko Dimnik v 6. skup. L kat.
V frančiškanski ccrkvi se obhaja te dni
z vciiko slovesnostjo devetdnevnica na čast Brezmadežni. V to svrho je naslikal akadem. slikar p. Blaž Farčnik novo podobo Imaku-late, ki se tesno naslanja na Razodetje sv. Janeza: »Zcna s solncem obdana in luna pod njenimi nogami in na glavi krona 12 zvezd«. 12, 1. — Slika je originalna kompozicija p. Blaža, ki jc vanjo položil vse svoje znanje in vso svojo otroško ljubezen do Marije. Tako slika duhovnik. Risanje dovršeno, kolorit di-ven. Kadar pri božji službi zableste krog podobe lučice, takrat sc čuti človek dvignjenega v rajske višave. Marijina obleka snežno bela, pas višnjev, ozadje žareče — prikazen z neba. Iz podobe dehti deviška nežnost, iz oči, ki so vprte v sveto nebo, sije sveta ljubezen do Bega, obraz je poln materinske milobc. Čim dalje gledaš podobo, bolj se ti lopi srce; nehote se skloniš in praviš: Srečni mi katoličani, ki imamo tako mater v nebesih!
Rokodelski dom. Pevski zbor v Rokodelskem domu bo imel pevsko vajo v nedeljo, 6. dcccmbia ob 11 dopoldne. Isti dan, ob 5 popoldne bo spominski sestanek, posvečen spominu 60letnicc blažene smrti ustanovitelja rokodelskih društev Adolfa Kolpinga. Na Marijin praznik, 8. decembra, bo imelo društvo proslavo Brezmadežne v Krilanski ccrkvi. Točno ob 7 zjutraj bo sv. maša s petjem in s skupnim sv. obhajilom.
Pogrebno društvo Marijine bratovščine v Ljubljani nujno opozarja vse svoje člane, da morajo, kakor je sklenil občni zbor in je določila ocborova seja, biti vsi še neporavnani letni prispevki za leto 1925 popolnoma vplačani najpozneje do 31. dccembra 1925. Denar sme sprejemali tudi naša napovedovalka, ki je v to pooblaščena. Kdor bi jih do tega dne ne poravnal, bo iz seznama drušlvcnikov črtan. Novi člani sc sprejemajo vsako prvo nedeljo v mesccu cd 2 do pol 4 popoldne v društveni pisarni, Hrenova ulica št. 6, kjer se dajejo tudi vsa pojasnila. — Odbor.
Umrli so v Ljubljani: Antonija Bertok, delavka, 50 det. — Bogomil Menart, drogijski vajenec, 14 let. — Drago Marinič, uradnikov sin, 14 mcscccv. — Božidar Mav, kočarjev sin, 6 tednov.
Brezposelnost pri kamnosekih in ljubljanski hodniki. Kamnoseki imajo svojo sezono okoli Vseh svetnikov. Po tem prazniku pa imajo preccj manj dela. Nekaj bi pa lahko zaslužili, če bi občina dala naklesati nekaj kamenitih hodnikov, ki so od hoje žc tako spo-lirani, da tudi izdatno posipanje s pepelom in žaganjem ob mrzlem vremenu nikogar vec ne more rešiti, da se mu nc bi zdrsnilo. Takih pobranih karr.enilih hodnikov je v Ljub-
ljani dovolj, najlepši pa je na »v. Petra cesti med Kregarjcvo in Mcdičevo hišo. Tam je kamnosek nujno potreben.
Bog od doma. Predvčerajšnjim sta bila 13 letni Slavko Zevnik iz Ljubljane in Rudolf Vnlenčič iz Laz pri Borovnici, oba dijaka prve državne gimnazije, radi slabega napredka iz šole izključena. Ker Bta se bala starišev, sta oba neznanokam izginila. Zevnik je pegastega obraza in črnih las, oblečen je v rjavo obleko in ima rjavo športno čepico, Valenčič pa je okroglega obraza, črnih las, nosi siv suknjič, črno hlače in rjavo čepico. Kdor bi vedel kake podatke o njunem bnvaližču, naj javi policijski direkciji v Ljubljani.
Porota. V četrtem porotnem zasedanju v tem letu, ki se prične 14. decembra, pridejo na zatožno klep: Weber Nikolaj radi poneverbe, Vidmajer D^nimir radi uradne poneverbe, Kiru Josip radi posilstva, Pogačar Iv. radi ropa, Babnik Anton in Potušek Matija oba radi tatvine. Baje se bo zagovarjalo pred sedanjo poroto še več drugih oseb, katera bomo objavili, če pridejo na vrsto v sedanjem porotnem zasedanju.
Razun moško vlomilske družbo, o kaleri sm ojavili že včeraj, je policija aretirala in odkazala »stanovanje« skupaj s kolovodji tudi nekaterim ženskam sumljivega vedenja, med njimi v leh krogih dobro znano Gabrijelo Vovk, šestnajstletno Georgino Matko in Flor-jančio iz Novega mesta, izvoljenko že aretiranega Ivana Skapina, s katerim se je seznanila ^ zanoru, ter še tri druge Ljubljan-
čanke,
pomagale vlomilcem le ukra-
NOVOSTI	ZELO UGODNO !
DARILA
svojim eenjenim odjcmalccm za MIKLAVŽA in B07.IČ v zavitkih po
Din 150.—, 100.—, 200___ 425.— in 600.—
Krasno sortirana, pripravna za družino, gospodinjstvo in za posameznika — priporoča
>>T^!iSt!!i5?.?.ar«, LMItana
ju
Krekov trg 10, prvo nadstropje.
deni denar zapravljali, niso pa bile udeležene pni tavinah in vlomih kakor omenjene tri tičice.
Saje so zažgali. Stari trg je zadnje mc-scce poln raznih zanimivih dogedkov. Včeraj popoldne cb tričetrt na dve so se začeli dvigati velikanski oblaki dima iznad strehe Miihlcisnove hiše, v kateri sc nahaja kavarna in slaščičarna Zalaznik. Stari trg se je začel po stari navadi polnili radovednežev, ki so strmeli v črn in gosti dim zavito streho. Klub hudemu mrazu so sosedje odpirali okna ter pričakovali bcgve česa. Kcnčno je iz dimnika udaril precejšnji plamen in kmalu nato se jc dim polegel, ker so saje žc pogorele. Oni, ki so vsi zasopljcni prisopihali iz sosednjih ulic, so prišli že prepozno. Ogenj je bil topot po-gašen brez naših gasilccv, ker je dimnikar saje sam zažgal, da tako očisti d mnik. O tem je bil gasilni urad ludi cbveščcn.
Redka ugpdna prilika nudi se vsakomur pri nakuou čevljev, ker lovarna čevljev Peter Kozina Ko Tržič razprodaja več tisoč parov raznovrstnih zaostankov pod lastno ceno, dokler ta zalega traja Vse blago je garantirano najboljše kvalitete, prodaja se pa samo v lastni podružnici Ljub'jnna, na Bregu 20.
V nedeljo, 6. dcccmbra t. 1. pri Jancu Novi Vodmat, Drušlvcna ulica št. 61 domače jetrnice in krvavice. Priporoča se za cenjcni obisk.
Parna kopel v hotelu »Slon« je odprta vsako sredo, četrtek in soboto za gespode cd 8 do 12 ter v nedeljo istotako za gospode od 8 no 12.
Sveže ribje olje, najfinejše kakovosti, brez neprijetnega okusa, sc dobi v lekarni pri Mariji pomagaj (Zmajski mosl).
Turistika in šport.
Drsališče SK I!:ri;e cb Celovški ce ti je bilo včeraj otvoij no. Ledena plr.skev re bo teko e <'ni še znatno izboljšala, tako da bo drsališče v polni meri odgovarjalo vsem zahtevani. — Sezons' e vstopnice se izdajajo pri I v r d k i J. Goee, Duna s'<a cesta, po ceni C0 Din za člane in dijak* in ro ICO D n za nečlane. Lr.ni je Lilo drs.lišče etvoij no 35 dni, l-tos se ob,-ln znatno boljša sozera.
Turistovski klub »Skala« v Ljub i-ni javlja, da se otvori smučarski tečaj v nedelje tlne P. t. m. Zbirališče udeležencev in naraščaja na g'avnem kolodvoru. Odhod z vlakom ob 0.20 zjutraj na Ško-feljco. Prijatelji »Skale« dobrodoš.i. — Smučarski odsek.
Razvoj novejša poljske umetnosti se začenja z letom 1818., ko 60 je pri univerzi v Krakovu ustanovila umetniška šola, katera se je že v naših dneh izpremenila v umetnostno akademijo. Vsporcdno z razvojem literature, ki je v velikih delili po!j-skih romar.tikov ustvarila dela silne nacionalno bu-diteljske vsebine in dala Poljakom du'ovno skupnost, za katero so jih mogli zavidati drugi narodi, se je sredi XIX. stoletja razvila ludi poljslra oblikovna umetnost do bistvenega aktivnega faktorja v narodovem življenju. Kot simbol tega ozkega razmerja med poljsko umetnostjo druge polovice XIX. In zač. XX. veka in trpečo dušo poljskega naroda lahko smatramo lepo sliko Umetnik, katero je napravil Ž3 v naših dneh eden največjih živečih poljskih slikarjev J n c e k M a 1 c z e vv s k i Predstavlja nam slikarijo pred platnom, na katero polaga njegov čopič gledanja njegove duše, ob njem pa stoji visoka žena plemenitih potez, s trnjevim vencem na <r!avi in z g'oboko boljo v obrazu. Naj slika torej dela kar loče, globoko intimno sočutje s trpečo domovino je neprestano ž njim in odseva v vseli njegovih delih. To velja za vse velike poljske umetnike od romantike pa do svetovne vojne. Menjal se je 8icer način, metoda, včasi'i prav temeljilo, oni intimni slik z dušo poljske sedanjosti in polpreteklosti pa jo ostal neskaljen.
Svoje metode, svoj slog jo poljska umetnost Črpala redno iz zakladnice evropskega zapada. Razvoj pa jo vodil od pripovednega bogatega videza k poglobitvi, le na tej podlagi je mogoče prav presoditi po videzu skromnejšo sedanjost v primeri t bogastvom druge polovico XIX. stol. Malejko je v opominih, icatralno komponiranih slikah, o-premljenih z vsem bogastvom zgodovinskih no5 In sijajnih karakternih študij podal vso važne svetle trenutke poljsko zgodovine. Zasnoval ni nič več in nič manj kol kolikor mogoče popolno kroniko poljske zgodovine, da bl narod v tvojem trpljenju ne spomlnjan po umetnosti neprosinno na dni minule slave.
A rtu/ Gr o t Iger je * skromnimi risar-
Iz Murske Sobote.
Birokratizem. Državno veleposestvo Belje je poslalo v času, ko je bil na tukajšuji železnici vsled poškodbe 27 m dolgega mostu preko Murice blagovni promet prekinjen, prekmurskim sezonskim delavcem okoli 15 vagonov s poletnim delom zasluženega žita. Ti vagoni stojijo še danes, v kolikor jih niso raztovorili, v Ormožu, Čakovcu, Zagrebu itd. Glavno pa je to, da zahteva železnica sedaj stojnino, v onih slučajih, kjer se je žito iztovorilo, pa le-žarino. Eno in drugo pa presega vrednost zrnja. Ubogi delavci bodo prišli na ta način ob ves letni zaslužek. Obrnili so se na g. poslanca Klckla, na intervenira pri prometnem ministru, da odpiše stojnino in ležarino, ker gre tu za zaslužek po povodnji prizadetih ljudi, ter je železnica žito, ki je bilo zasluženo na državnem posestvu sprejela za prekmurske postaje po ustavitvi blagovnega prometa. Tudi tovornina je bila plačana do prekmurskih postaj.
Lokalni pomožni odbor za oškodovance po zadnji poplavi je zopet prejel od mariborskega velikega župana 40.000 državne podpore. Ta znesek se je takoj razdelil med najbolj prizadele, le 1000 Din se je nakazalo od te vsote sanilet. odseku v svrho desinficiranja vodnjakov in 5000 Din stanov, odseku v svrho adapti-ranja praznih veleposest. gospodarskih prostorov v zasilna stanovanja. — Pod nadzorstvom okrožnega zdravnika dr. Vučaka se je že izvršilo razkužerje vseh vodnjakov. Ob priliki zidne poplave so bili namreč vsi soboški vodnjaki razen par več ali manj inficiraui s tekalno vedo. Bilo se je namreč bati, da izbruhne ta ali ona epidemija, posebno še, ker so je v sosednem čakovskem in preloškem okraju po;avilo več slučajev legarja.
Iskanje posojil. Poplavljene! zlasti oni, katerim jo voda porušila hiše, hodijo sedaj okrog in iščejo pri vseh mogočih zavodih in posameznikih denarnih posojil, katera pa — vsaj pod ugodnimi pogrji — ležko kje dobijo. — V zadnji številki »Morszke Krajine« razglaša tukajšnja Prekmurska banka, da zamore : dobiti pri njej vsak poplavljenec desetpro-centno posojilo na eno leto. — Ali ne bi bila : država dolžna, da priskoči na pomoč tem ljudem z brezobrestnim posojilom? Marsikateri I revež se bo zdaj zakopal v dolge, da se ne bo mogel nikdar izkopali iz njih.
Še vedno voda. Iz kleli še vedno ni mogočo popolnoma izčrpati vode. Talna voda, ki je sedaj skoro pri vrhu, takoj zopet zalije izpraznjeni prostor.
Osebna vest. Inž. Gustav Hržič, okrajni gozdarski referent v M. Soboti, je bil imenovan za oblastnega gozdarskega referenta in pomaknjen v 5. skupino I. kategorije.
Klub rezervnih častnikov. Prešli petek so se sestali v restavraciji g. Beukn vsi tukajšnji rezervni častniki naše armade. Sklenili so, da , si ustanove poseben klub čigar prva prire-i ditev bo slavnostni banket 17. t. m. ob priliki rojstnega dne kralja Aleksandra. Za predsednika je bil izbran gimn. ravnatelj g. Vagnja.
Iz Trbovelj.
Is sejo gcrenfske^a sosveta. Za 2. dec.
jo bila sklicena seja gerentskega sosveta, ki je imela v glavnem namen, odobriti proračun. ki ga je preteklo sredo sestavil finančni cdsek. Seia je potekla nad vse mirno in har-mon čno, samo ko bi te presnete kaplanijsko pnrccle ne Lilo, katera razgreje takoj kri prenapetim strankarskim osebam. Pohvaliti pa meramo delavske zastopnike, ki mirno in dostojno zasledujejo petek seje in po dobro premišljenem poudarku izrekajo vsak svojo mišljenje. Na vsperedu so bile štiri točke: 1. Čitanje zapisn ka zr.dnje seje. 2. Preračun za leto 1026. 3. Prošnje za podpore in 4. Slučajnosti. Po čltanju zcp snika. ki se cdobri in pedpiše prebere g. gerent še pogodbo med
avto-družbo in občino in se odda akt stavbe, neuiu odseku v roke g. Avsenika, ravno tako se oddajo cestne zadeve ceslneum odobru. — Nato so prešli na proračun za leto 1020. Na novo sestavljeni proračun izkazuje dohodkov 4,029.744 Din, stroškov 874.400 Din, torej 8,155.284 Din primanjkljaja. Ta primanjkljaj se bo kril z 80 odslotuo doklado ua direktno davke in s 150 odstotno doklado na užilnin. ske predmete, kot vino, žganje in druge alkoholne pijače. Tega neposrednega davka na alkohol bo prišlo v občinsko blagajno okoli en milijon Din. Razveseljivo pri leni jo to, da so brez izjeme vsi glasovali za zvišanje užit-nine na alkohol in so delavski zastopniki podali Izjavo, da store to vsi iz načelnega raz. loga: boj proti alkoholu! K lej izjavi se jlin je g. gerent ludi s prisrčnimi besedami za. hvalil in jim izrekel svoje priznanje. Pri ule. meljevnuju proračuna je g. gerent 8e omenil, da je prejšnji gerent imel pri nastopu svoje službe cel milijon dinarjev prebitka na raz-polago, med tem ko danes tega ni in jo bla-gnjna izčrpana. Proračun je bil do ločke sprejet in je dva milijona dinarjev manjši kot prejšnji. Prošnje katere so bile predloženo, sj se kolikor mogoče vpoštevale. Občinski ubožci dobe o Božiču trinajsto podporo, eni prosilki se je mesečna podpora podvojila, drugemu se nakazala podpora v znesku 500 dinarjev. Ravnotako dobijo sirote invalidov za Miklavža 10C0 dinarjev in rudarski godbi se nakaže prihodnje leto pri morebitnem prebitku 10.000 dinarjev. Pri slučajnostih prosi g. Avsenik g. gerenta, da bi se storili pri-merni koraki, da bi brzovlaki, ki vozijo mimo Trbovelj, vsaj podnevi obstajali na postaji in g. Omer/a še pridene, naj bi se osebui vlaki ustavljali na kolodvoru po tri minute. Gerent predlog toplo pozdravlja in hoče v ta namen osebno posredovati na pristojnih mestih. G, Omerza prosi še za ureditev aviznih pošiljk in za povečanje razkladalnega prostora. Tudi za to so bo gerent potrudil. Na to prečila g. gerent dopise finančne prokuraluro in drugih uradov o parceli 14» kjer stoji stavba knpla. nije. Akoravno je slvar bila z vso natančno« ulj o razčiščena, so zavzeli gospodje drugo stališče in niso dovolili g. gerenlu akta za odstopilev parcele od občine cerkveni nadur-bini podpisati. — Ker se nihče k besedi ue oglasi, se zaključi seja ob 0. uri z lepim nagovorom od g. gerenta in ker se pred novim letom ne vrši nobena seja, vošči gerent vsem vesele božične praznike in veselo- srečno novo leto.
Krj bo? Nekaj posebnega bo danes ob 6. uri zvečer v Društvenem domu. Sv. Miklavž so oglasi z zborom angelov med peljem in godbo, da obdaruje letos prav bogato vse mlade in stare.Gotovo še nisi bil na Miklavžev večer nikoli tako zadovoljen, kakor boš letos, ako prideš na Miklavžev večer v Dtuštveni dom. Mefislo s cclo vrslo peklenskih duhov nastopi z rarnimi točkami, ki bodo v veliko zabavo navzočim. Laket-brada bo prinesel darila za odrasle. Rad se veseliš in sineješ, zato pridi! — Sv. Miklavž zbira darove v konzumu v Trbovljah in v pelek ob 4. uri popoldne tudi v Društvenem domu. Na obeli krajih si kupiš tudi lahko vstopnico. Miklavžev večer bo že v novi dvorani. — Torej ua svidenje!
Orlovski vestnik.
Odseki ljubljanskega okrožja se opozarjajo na tehnični tečaj za odsekovne načelnike in vaditelje, ki sc vrši v nedeljo dne 0. decembra v telovadnici Ljudskega doma. Pričetek ob pol dovolil« dopold. Udeležba za dva vadilelja iz odseka obvezna. — Bog živi!
Orlovski odsek Dol. Logatec priredi s sodelo-vnnjem Orliškega krožka dne 8. decembra 1925 ob pol osmih zvečer telovadno akademijo s prav bogatim sporedom. Vsi prijatelji, ki se zanimale M telovadbo, ste vljudno vabljeni.
Dijaško srečko kupiš za 10 Din.
slami sredstvi ustvaril serije umetnin (Lituania, Po-lonia, Vojna, Varšava itd.), katerih s:;ov je bila zajeta iz doživetij groznih dni vstaj začetkom šestdesetih let. Koben pesnik ne bi zmogel globljega delovanja na zavest nacionalne mase, kakor ga js v teli lcti'i dosegel Grollger. Toda tudi Grollger podobno Matejku deluje z zunanjimi sredstvi, s pripovednim videzom, ki ga pa dviga g'oboko občutena poezija zamisla visoko nad njegova materialna sredstva.
Kovo razpoloženje v evropski umetnosti, ki je nastopilo koncem XIX slo!, in jc pri nas znano pod imenom secesija ler je tudi pri nas povzročilo nepričakovan razvoj literarne in oblikovne umelno-sti, je dala Poljakom tako bistveno nacionalne umetnike kakor sla Stanislav Wy spi a tisk i in Jacek Malcze\vski. Videz, zunanji pomp, pripovedna nota prejšnjo umetnosti sta na-praviia prostor poglobljenemu umetniškemu doživetju, ki se javlja v razpoloženju umetnine, v njeni simbolični plati, muzika, sugestija te umetnosti deluje na nas in dela ln dela nepoljakom skoro nerazumljiva, orientalsko zagonetna, a vseeno čarobna. Ona faza je dvignila zavest, bodrila du! a, vzbujala up na lo, da se preporodi nekdanja slava, 'la zopet pride svoboda in ž njo mednarodni ugled in vpliv, ta druga pa je ustvarjala razpoloženje in ugbšala duše za tisi i dan, ko se uresniči pričakovanje. Tako so vse struje evropske umetnosti, ki so prihajale na Poljsko, dobivale tam svojevrstno obliko, ki jim jo jo diktirala domovina in njenemu vstajenju posvečena misel poljskih umetnikov. Tudi impresionizem ue preko le postaje ni mogel uveljaviti v svoji'i absolutnih oblikah.
V novejši dobi, ko so so pojavile tendence proti impresijonizmu pod evropskimi vplivi v raznih oblikah, se jo poljska umetnost obrnila k iskanju sebi najbolj adekvatnega sloga in je is'oč.-.8no, ko so se drugod skušali oprijeti inspirarij raznih oblik primitivne umetnosti, posegla v lastno narodno zakladnico, da bi potom nje naSla pot do pravo poljske umetnosti, ln v loj poslednji fa*i
je prišla pos-bno do veljave poprej nekoliko prczl-rana grafična umetniška stroka
Poljska grafika ima svojo z;:oaovino. Že ob prvem razcvitu grafične umetnosti koncem srednjega veka sa je v grafiki udejstvoval največji umetnik one dote na Poljskem \V i t Stvvosz. Ni veliko ustvaril v ti tehniki, toda njegovo delo se ceni še danes. M a začetku XVII. stol. je prišel v Fronciji do velikega ugleda kol grafik Poljak Ziarnko, ki se je pofra. eozil v le Graina. Koncem XVIII. stol. je v Nemčiji uslvarjal C h o d o w i e c k i, če-gar ime ima prav tako odličen glas v zgodovini grafike.
V novejši dobi se je grafika kot samostojno umetniško iz.azno sredstvo začela pod francoskim vplivom razvijati v drugi polovici XIX stol. tudi na Poljskem. Pno f: zo razvoja, v kateri se je gojila posabno ujedkovina (radiranka, akvaforta), ozna-čata mojstra v ti tehniki Jnsienski In Lopi-enslci. Ta zadnji je s pat mojstrskimi deli zastopan na razstavi. Do večjega pomena v poljskem umetniškem življenju pa je prišla grafika šele v naslednji, impresionistični generaciji v delili plodo-vitili mojstrov, katerih vsak ima izrazilo esebno potezo. Od teh so znstopanl na razstavi J. Pan-k i e \v i e z , F. J a b 1 c z y rt s k i in L W y c z 6 t -kovvski. Begalo je zastopana ludi faza največjega razvoja poljske grafike, kalere dela nam kažejo, kako se skuša la široka polonizirati ne samo po vsebini, ampak porebno ludi po nas'anjanju na tia-rficionano poljudno grafiko in se v njenem smislu stilizirati. Rezultate te smeri prcdlnvljajo dela E. B a r 11 o m i o j c 7, > k a, S k o c z y 1 a s a , W a -s o w i c z a, VVUnievvskega. Z. VVojnian-ke, Z a k r z e \v s k e i. dr. Lesorezna tehnika, ki je po el-no prikladna prlmilivi tični st liiaciji, sedaj prevladuje. Delo čisto posebne vrste po svoji formi In po svoji tehnični izvedbi 'e ciklus Slovanski bogovi Z. S t r y j e rt s k e. To '"eln in pa dela Wasowicza so edinj na razstavi, v Intrrih form! se javl'a'0 o'mevi najmodern jšlh umetniških fclruj, sicer se pa razstava, katero na-
' men je izrazilo propagandističen, skrbno čuva vsn-i ke ekstremislične poteze in nam v tem oziru za najnovejšo fazo seve ne daje populnega pregeda čez tendence mlade poljske umetnosti.
i 2.
Razstava zavzema v Jakopičevem paviljonu 4 i prostore in je tudi po svojem obsegu (preko 2o0 del, med temi veliko prav reprezentativnega for-matn) ena izmed večjih v Ljubljani; kol grafična | razstava pa je doslej prt nas po obsegu, po bogatosti in virlLoznosti zastopanih vrst tehnik ter i»o vsebinski pestrosti nedvomno prva.
V prvem prostoru na levo od vhoda so za-( stopani E. Bnrtlomicjezyk, K. Brandel T. Ziea> \ lcvvski, E. Czervviiiski, II. Frojado\vnn. L. Golti eb, ; 11. Grambecki, Jan Guniovvski. G. Guozdeckl, j Hccht, J. Chopin, ,1. IIryrtko\vski, F. Jab!-1 czynski, Wl. Jarccki, A. KoniieiUki, St Kvnocki, J. Konarska, B. Krasnodebska, \VI. Kon eczny, L Kovvalski, W. Kugler, \V. Lam, I. LopieiV ki in Al. Mann. Omenili smo že, da je Lopietiskj c; en izined utemeljitev moderne poljske grafike; razstavljena dela nam ga dobro predstavijo kot mojstra ujedkovine. Mojstrski deli »• M tehniki sla dalje A. K a m i e ti s k e g o La morgue v Paii/.u ia Nad Seino. Posebno prva nam priča o delikatnih in mnogovrstnih zmožnostih ujedkovine F. Jabl-czyiiski je razstavil celo vrsic mestnih pogleda* iz Varšave, Gdatiska, Poznanja, Omve in Tornuja. On išče iiioiiuinentalnih motivov, ki jih s sredstvi ! ujedkovine z izrabljanjem povdaiitve njihovega tona napram lažje obdelani okolici dvigne kol individualne monumentalne prikazni a vseeno tako, da ostanejo členi slikarske skupine. Kakšni materialni efikli so možni s sprelno izrabo t novih nasprotij, nas pouči St. .15 Zigmvndov spomenik v Varšavi ter ti pričara na papii belino kamcnltep1 stebra. Kon«lanly Brandel je fanlast, n:egovlm ciljem dobro služi ujedkovina, ki re z lahkoto f'-lagaja igri fantazije. Značilna zanj je št. 0 Pogreb ali razpoloženjska fantazija št. 11 I-a Madocne du
Iz Celja.
Koncert Prosvetnega društva. Dne 8. t. m. priredi pevski zbor Prosvetnega društva v proslavo Slomškovega spomina koncert in sicer ob 5. uri popoldne v Narodnem domu. Koncert bo' dirigiral znani skladatelj in pevovodja g. Alojzij Mihelčič. Zanimanje za ta koncert je zelo veliko in upamo, da bo občinstvo napolnilo dvorano Narodnega doma.
Katoliški dan v Celju. l)ue 8. decembra prirede vsa katoliška društva v našem mestu v znak proslave Brezmadežne cerkveno slavnost v Marijini ccrkvi. Cerkveni govor bo imet g. opat Peter Jurak. Med sv. mašo pristopijo vsi člani vseh katoliških organizacij v Celju 6kupno k mizi Gospodovi.
Orlom v Celju. Ker se dne 8. decembra na Marijin dan vrši skupna cerkvena slavnost vseh katoliških organizacij v Celju, poživlja ekspozitura v Celju, da se udeleže tudi bratje Orli te skupne cerkvene slavnosti v Marijini cerkvi. lVičetek sv. opravila jo ob pol 7. uri zjutraj. Sv. opravilo vodi g. opat Jurak.
Volikn pomanjkljivost električne silo. Odkar je uaše omrežje priključeno na falski daljnovod, imamo v našem ineslu vedno ponavljajočo 60 utrinke, a ne svetlobe, temveč globoko temo. Pouovnokrat je električna luč od tega časa odpovedala, tako da morajo bili vsi ljudje in posebno tudi lokali preskrbljeni z rezervno lučjo, ako nočejo pol ure tavati po po temi. Morda bo temu vzrok tudi dejstvo, da meslo samo še nima svojega transformatorja, ker je izpeljan falski električni tok sedaj šo po VVeslnovem transformatorju. Posebno hudo so pa prizadeli vsled električne sile industrijalci. Ker električni tok med dnevom odpoveduje, ne morejo naši obrtniki in Industrijalci vzdrževali svojega rednega obrala, kar jim seveda neizmerno otežuje posel. Slišali smo celo pritožbe od nekega obrtnika, ki jo v teku G dni mogel delali vsled tega večnega pomanjkovanja skupno s stroji nič več kot en sani dan. Poleg tega ne smejo ti obrtniki rabili električne luči črez 5. uro zvečer, ker jim grozi v tem slučaju kazen po 6000 Din. 1'oleg tega so industrijalci in obrtniki zelo nejevoljni, ker namerava mestna občina zvišati ceno loku od Din 3.50 na Din 4.50 za kilo-valno uro, čeravno ga plačuje mestna občina mnogo ceneje. Prvotno navdušenje za falsko elektriko sedaj v našem mestu zelo pojema.
Iz Primorske.
Posl. dr. Besednjak je s slarosto »Zbora svečenikov« g. Švaro odpotoval v Treviso v zadevi cerkven.h zvonov, od tam pa gre po-slančeva pot v Rim, da posreduje v važnih gospodarskih in kulturnih vprašanjih.
Občni zbor goriško Prosvetno Zveze. — Mlnolp nedeljo se je vršil v Gorici občni zbor Prosvetne zveze, na katerega so došli zastopniki izobraževalnih društev š.roni Primorske. Obuni zbor je trajal brez premora cd 9. ure dopoldne do 4. ure popoldne ob najlepši vnemi vseh navzočih za prosvetno delo. Zvečer se je na čast udcleženceni vršila slavnostna akademija, na kaleri so poleg govorov in pevskih točk vprizorili Funtkovo »Tekmo«.
Povski o Isck »Katoliške delavske družbo« v Idriji je priredil predminolo nedeljo svoj koncert v Dldičevl dvorani. Kritika pravi. da nadkriljue pevski zbor KDD samo Uči teljski zbor, a v artikulaclji niti ta ne. Koncert je bil sijajno obiskan .
V Hrenovicah pri Postojni se je poročil tamkajSnji župan AUcnz Volk z gospodično M. Snierdel.
Za Miklavža
poselite raSo krasno Izbcro moških in de-kih OBLAČIL po najniž.ih ccnah I
Prefektov obisk v Cerknem. Koncem mi-nolega meseca je obiskal Cerkno furlanski prefekt Umberto Rici v spremstvu več visokih uradnikov. Prefektu so priredili zelo lop sprejem. V občinskem uradu je nagovoril prefekta župan Rojic in mu predložil več spomenic, med drugim tudi prošnjo za vzpostavo cerkljanske sodnije. Potem se je pogovarjal prefekt z občinskimi svetovalci, ki so ga opozarjali na razne potrebe in želje tamošnjega prebivalstva. Dekan Ivan Kunšič je prosil za obnovo zvonov v raznih cerkvah. Prefekt je obiskal tudi čipkarski tečaj, razstavo intar-zijskih slik Metoda Peternelja in šolo. Pokazal je veliko zanimanje za vse javne razmere in najboljšo voljo, da ugodi izraženim željam in potrebam. Vidi se, da začenjajo odgovorni činitelji spoznavati slovensko ljudstvo in ga ceniti.
»Dr. Janez Ev. Krek.«
O tem društvu širši javnosti ni mnogo .nanega. Zato naj ob Krekovi šesldcsetletnici spregovorimo tu o njem par besed.
Društvo se je ustanovilo kmalu po Krekovi smrti; ustanovni občni zbor je b;l 17. dec. 1917. Oče društva Krek je župnik Anton Mr-kun na Homcu, mnogoletni Krekov prijatelj in sodelavec. Župnik Mrkun se je takoj -b Krekovi smrti zavedal, da bo mesto, kjer je bival Krek, še poznim rodovom nekako svetišče. Zato je sprožil misel, da naj se osnuje društvo, ki bo kupi'o hišo v Prisojni ulici št. 8 in jo ohranilo kot Krekov muzej. Ohrani naj se tudi vsa Krekova oprava brez izjeme: od častnih diplom do njegovih številnih — pip; zbere naj se Krekova korespondenca, sploh vse, kar more zanamcem izročiti kar mogoče točno sliko Krekovo. To društvo naj izda tudi Krekove spise.
Vse te naloge društva so dokčene v društvenih pravilih, ki navajajo kot namen društva:
1.	kupiti hišo z vrtom, v kateri je stanoval Krek; in to ohranjati v dobrem stanju;
2.	zbrati in shraniti vso zapuščino dr. Krekovo, t. j. n egovo epravo, knjige, spise, korespondenco itd.;
3.	zbrati in izdati v tisku spise dr. Krekove.
Društvo vevii odbor, ki šteje najmanj 8 članov in se voli na tri leta. Prvi društveoi predsednik je bil ravnatelj muzeja dr. Josip Mantuani. Prvi odbor je kupil hišo v Prisojni ulici št. 8, sestavil inventuro in pričel zbirati Krekovo korespondenco. Drugi odbor (predsednik prof. dr. Jof. Defcevec, izvoljen 4. januarja 1923) se je lotil težavne naloge; izdajanja Krekovih spisov. O tem pa več v peseb-nem sestavku.
Ker poteče s koncem leta 1925. triletna poslovna dota sedanjega odbera, podajamo Ij v glavnih poterah sliko denarnega prometa društva v zadnjih treh letih. Članarina je znašala skupno 255 Cin, darila 6952 Din, I. zvezka Krekovih Izbranih spisov, ki je izšel v društveni zakžbi, se 'e proda'o za 3?.405 Din; dohodki skupno torej 40.712 Din. Stroški: uprava društva 150.05 Din, stroški za vzdrževanje hiše 6159.18 Din, dosedanji st oški za knjigo okroglo 41.C00 Din, skuraj okroglo 47.200 D'ln. Društvo ima torej ekroglo 66C0 dinarjev dol^a, ki je pa obilo pokrit s še neprodanimi knjigami.
V bližnji bodočnesti bo moralo društvo predvsem definltivno ure.liti Krekovo knjižnico. Sedaj so knjige irejene po jc-ikih in strokah; naslov vsslte knjige je napsan na posebnem listku. Treba bo dose'an;e delo reviiirati, izdati katalog kakorkoli v tisku (morebiti ga objaviti v kaki rev.ji) in na^av ti neka! novih omar, ker je kn;:,» tolike, da jih ne moremo spraviti v pristno Krekovo opravo;
pri Kreku so ležale namreč knjige tudi na ogromni dolgi mizi in po policah kar prosto. Tudi nekaj popravil na hi&i je prav nujnih. V ta namen bi rabilo društvo nekaj tisoč dinarjev. Društvo se doslej ni obračalo na ši:5o javnost za podporo; zgoraj omenjena darila so se zbrala pri Zadružni zvezi, Gospodarski zvezi, Zadružni gospodarski banki in pri nekaterih posameznikih. Splošno pa moramo reči, da baš povojna doba in sedanje bedno gmotno stanje inteligence ni ugodno za take težnje, ki imajo na prvi pogled samo pomen nekake pietete do pokojnika; znanstveni pomen takega dela je pa jasen zlasti tistemu, k'i je že delal kdaj v kaki sorodni stroki. Napisali smo pa te vrstice na eni strani radi tega, da podamo račun o hiševapu vsem, ki so društvo doslej podpirali, na drugi strani pa radi lega, da opozorimo na društvo vse, ki se zavedajo potrebe Krekovega muzeja, ki se zavedajo, da bodo zanamci zahtevali od nas računa o tem, kako smo upravljali Krekovo dediščino katerekoli vrste. Kdor hoče prinesti svoj oboi v la namen, naj se prijavi pri društvenem blagajniku (prof. I. Dolencu v Ljubljani, Linhartova ulica 121, kot član (članarina letno 5 Din) ali še belje: kot darovalec in član obenem.
Društvo Dr. Janez Ev. Krek.
izr
DEMOKRACIJA.
Edini človeški činitelj, na katerega .,e mori.mo opreti, je — naše ljudstvo... Družba se je skvarila od zgoraj doli; popraviti se mora od doli na zgoraj. Zulo p,i moramo ljudstvu najprej ponudili priložnost, da bo moglo govoriti. Priboriti mu moramo njegove politične pravice in razvneli v njem politično zavednost... Naša moč je v našem ljudstvu. Sploh nobeno gibanje ni v našem času zdravo, če nima v prvi vrsti ljudskega značaja, če ni v pravem besede zmislu demokratsko. Z ljudstvom za ljudstvo in Loj nam bo pomagal.
»Slovenec* 1S07, il. 55.
SVOBODA.
Prav v tem, da je človek popolnoma odvisen od svojega Stvarnika, ima agolo-vilo svojega osebnega dostojanstva. Iz le. odvisnosti izvira njegova prava svoboda. Brez prve ni druge. Odvisnost od Boga je najtrdnejša braniteljica človeškim pravicam, najhujša sovražnica vsakemu robstvn.
Socializem (1. izd.), sir. 152.
Nič ni bolj žalostnega nego hlapčevska topost, kateri se vdaja dolgo tlačeno ljudstvo.
Socializem (l. izd.), str. 104.
AVTORITETA.
Brezmejno poudarjanje avtoritete, katero je gojilo poganstvo, je Kristusova vera vedno pobijala. Vsak oblastnik je po krščanskih načelih oblastnik božji, ki mora v božjem imenu, v soglasju z božjimi nameni ukazovati. Sam mora prej slušati najvišjega poglavarja, potem sme in more pravično dajati povelja nižjim.
Socializem (I. izd.), str. 200.
Kdor je zaveden katoličan, ve tudi, da je brez razodete vere načel tako nemogoč mir in red na svetu in sreča ljudi na njem, kakor brez zraka in brez hrane telesno življenje. Zcto pa mora za la načela vsej z isto žilavort'o v borbo, s katero se bori za svoj telesni obstoj.
»Slovenec* 1807, II. 31. DEIO.
Fsi narodi, ki so dosegli visoko stopinjo olike, so prišli do kulture, ker io cenili in negovali delo.
Glasnik l, str. 35.

soir. E. Czervviriski je v št 18 Perica ustvaril eno tistih ujedkovin, na kateri posebno lahko študirate njene mnogovrstne fmese in prednosti v svilio desege slikovitih efektov. Zanimiv je daljo J. Ch op pen s št. 38 in £9 sliki cerkva sv. Rafaela in sv. Jakoba, ki nam s svojim očividnim na-slanjanjem na efekle in umeijeno čistočo starih bakrorezov najbolje ilustrirata značaj in možnosti bakrorezne tehnike. \Y1. J a ročki, znani 6l.kar poljskih kmečkih lipov, je v svojih velikih lilcgra-iijah podal par zc.se značilnih tlel. Mo 'erna stremljenja predstavljata Janina K o n a r s k a s svojimi de.i, katera označuje iskana kompozi, i a, ki se razvija v ploskvi z bizarnimi domislekl kakor na primer v št. G1 Zamišljencst in C3 Oznanjenje ter B. K r a s n o d e b s k a , ki i'če lakezvanih eks-preslcnistlčnih efektov in že omenjene ploskovito razvite kompozicije (n. pr. št. 03 Sv Boštjan). Opozarjam tudi na A M a n n a mciivo iz poljskih inest, ki so zanimivi po svoji litografaki tehniki, ki posnema akvarel
V prehoc nem prostoru ob glavnem vh"du so razstavljena drla J. Mcholerja, znanega mojslra slikanih oken, J Mierzejevvskega, K. Mandrala, T. Moskovskega, A. Olcša, W. Oreckega in J. Pan-kievvicza. Ta zadnji zavzema večji del so' e. N cgo-va priljubljena tehnika je ujedkovina. obdelava pa fisto impresionistična, pogosto naravnost občudovanja vrcino skopa a sigurna v dosegi svojih ciljev. Razstavil je nekaj pedjsldh in ve.iko francoskih pokrajinskih motivov.
V glavnem razstavnem prostoru, kjer visi na prvem me3tu M. Gluszkievvicza lir.or. znl portret borca za poljsko svobodo maršala 1'ilsud kesa, so zastopani: J. Perkovvsld, J Rubezak, St. Jletski, T. Pruszkovvski, J. Rapacki, J Rebovski, K. Sichulski, Fr. S cdlecki, VV). Skorzylas. J. S!« t-aicki, Ž. Stankievvicz. 2. Strvjemiskn, II. Szczvg-lilUki in J. To m. Znanega slikarja K S i c h u I-*kega kot rafinirnnega elegantnega risarja izbirno p.:e'stnvlintn litrgrr.fi.ii Arhan<?el Mihael in Študiju (št. lo5 in 157). fr. S i c d I e c k i jo po
svoji vsebini in motivih skozi in skozi simboli ti-čen fantast in telo portretna glava pesnika C. Ni.r-vvida je dobi a neko skrivnostno po.cr.o Ž. Stankievvicz je razstav.la več poljskih mestnih pogledov Med vsemi razstavljenimi deli pa bodo publiko netlvcmno najbolj privlačila in ji tedi n j-bolj ostala v spominu dela \VL Skoczylasa. ln to radi izredno virtucznega obvladanja lesore no tehnike, kakor radi pose', no čir,to p ljske vsebine Radi svoje tehnič e izvedbe, ki se m omejuje na kontraste belega in črnega, ki so lasliii lesorezu, ampak vpreže ta način ce.o v svrho kon ekventna-ga modeliranja obrazn h oblik, so znač lre njegove velike glave poljskih hribovcev Pa ni nič manjši I mojster v ujedkovini, dokazuje ena velika glava. Njegova dela zajemajo vsebinsko iz literarno popu-lariziranega življenja tatranskih razbojnikov z Ja-nosikom na čelu Pie 'stavi :n jih v koloriranih le o-rezih pri zabavi in na pohodu; daljo zajema iz poljudnih verskih motivov a ne ostane pri njih. ampak jih dalje razvija v precej liteiarne kompozicije kot l5o božji milosti (št. 174) ali Opustošenje (št. 181). Pri njem je že jasno načelo: Pri obvladrn u vseh tehničnih fines ustvariti domači vsebini prikladen domač slog. Eno naj 'elikatnejših del celo razstave pa je nedvomno litografiini ciklrs Ž. Stryjeiiske Slovanski bogovi (št. E0S). S srečno uporobitvijo gotovih formalnih elementov modernega kubizma in pod. in fines liiograf ke izvedbe so je umetnici posrečilo ustvariti zelo zanimive fantastične božanske tipe, ki so produkt označitve njihovega mitološkega pomena (n. pr. Periui, bog strele) združene z elementi, izposojenimi iz srednjeameriške, indijske, egipčanske it i. mitološke zak adnice. Kljub problematičnosti tega poskusa so splača poglobiti se v ta ciklus, ki nas pri bližjem študiju vsebinsko zainteresira, posebno po nas prepriča o popolnosti svoje forme, ki je mnogokrat idealno prikladna vsebini, katero podaja.
V četrtem prjstoru na drsno ol vhoda «o za-I stopaui: E, Trajanovvski, W. VVusovvicz, H. \Veiascu-
lioff, K. VViSnievvski, J. \Vojnarski,Ž. VVojnianka L. Wyczolkovvski in 11. Zakrzevvska. Naj| rej nam la skupina del 11 Zakr/evvake, VVojnianske, NVišn evv-skega in NVasovvicza dobro ilustrirajo že omenjeno strujo, delujočo v zvezi s kmečkim umetniškim pri-mitivlzniom; rezultat so naiavnosl podobne v kmečkem oieusu, poljske kmečke madi ne itd. Za zaključek nas nagradi s svojim motivnim bogastvom, izvežbaro biografsko telnilo in pogoslo veliko slikovitostjo obdelave delo L. \Vyt zolkovvsl e-ga. Impresionist po svoji slikar ki »meri je la umetnik zmožen prav rafiniranih iluzij kol n. pr. srebrni re.ief v ozadju Črnega Kristusa iz katedrale na Wavvelu ali sarkofag na \Vavvelti (št. 252) nI i razpoloženjsko bogatih slik kot so n. pr. Biki (št. 231).
3.
Grafika pri nas še ni popularna umetnost. Mogoče, da ji bo razstava poljske grafike pripomogla tudi pri nas do tistega iig eda, kakor ga uživa danes pri diugih narodih. O enem na3 jc gotovo prepričala, da po mojstrstvu grafike ne gre podcenjevati v primeri z drugimi umetni*kimi st rokami in da je za gotove umetniške namene namvno.-t neprecenljiva. Eno prednost ima namreč, da je v prvi vrsti intimna čisto tako z ozirom na ustvari-telja kakor na onega, ki jo gleda. Grafika je namreč umetnost pe niško, spekulativiio ali fi ozofsko razpoloženih narav. Grafika je dalje umelno-l, ki kakor dokazuje njena zgodovina, procvita v časih, ko človeštvo proživlja duševne revolucije, nolrniile burje. To dokazuje Diirer, ki je ravno v grafičnih delih tako globoko zajel v svojo dušo in v dušo svoje burne dobe, ko se je pripravljal veliki verski razkol povzročen po Lutlnti, da so neka ere njegovo grafiko kol n. pr. Me'anholija, Apeklipsa itd. za zmiraj sprejete v zakladnico svetovnih umetnin. Dokazujeta Itembrnndt v burni 1. po'. XVII stol., dokazvje Goya kenrem XVIII. stol. n dokazujejo največji grafiki sedanje dobe kakor M Ki r-ger in drugi. Grafika kot orodje misli, ki se bori za uveljavljenje, čuvslva, ki »i iščo izhoda v lini-
ŽIVLJENJSKA MODROST.
(Tisti, ki) ljubi resnico in je išče: Tale je vsak na pravem potu.
Zgodbe II, itr. 453.
Resnica se ne brani s psovanjem.
»Slovenec* 1S'J7, il. 21.
Nobena reč ne more tako navezati src nase in si pridobili spoštovanja kakor krolkost.
Zgodbe II, itr. 210
V mnogih, neštetih zadevah stoji ves svet na glavi in se roga onemu, ki mu lo pripoveduje.
Izbrani spisi I, itr. 113.
DUHOVNIK.
če sploh kdo pripada k narodu in Ig je sploh kdo narodov in naroden, je to brce dvojbe duhovnik... Ali je mogoče mislili, da bi duhovniki, ki imajo vendar najožjo zvezo z ljudstvom, ki so iz ljudstva vzrastli in žive med njim, katerim zaupa narod svoje najtesnejše skrivnosti in razkriva gube svojega srca, ali je mogoče misliti, pravimo, da bi duhovniki pri vsem tem ne ljubili ljudstva, njegovih zdravih šeg in navad, njegovega jezika, njegovega duševnega in gmotnega napredka?
»Slovenec* 1807, it. 38
CERKEV.
Cerkve ne vzdržujejo duhovniki, mar-več Resnica, in že davno bi bila uničena, če bi jo čuvali samo grešni, slabi — ljudje.
»Slovenec* 1S02, il. 243.
VZHOD IN ZAPAD.
Razkol med vzhodom in zahodom jo ena najhujših ran, rta katerih krvavi krščanski svet. Pomirjenje teli dveh nasprotnikov jc nujvečjega pomena.
»Slovenec* 1S07, it. 18.
Zedinjenje Rusije z Rimom je ena jr-vih ločlc v rešitvi socialnega vprašanja.
črne bukve, str. 212
NAŠ NAROD IN ZEMLJA.
Ala je lepa naša zemlja dedna,
vredna je bojev in ljubezni vredna. Koledarček S. K. S. Z. za I. 1005, str. 72
Narod naš je narod dela.
Glasnik l, str.
Ko bemo narod iz granita, vzžari num zarja zmagovita.
Izbrani spisi I, str. 83.
Dijaški vestnik.
Na praznik 8. decembra slavi slovensko kat.
dijaštvo god svojo Mateie Da ca proslavi čim 'op-5o in iskrcneje, se »r piavlja že se liij. Huies, tulrl in v pondeljek bo pr>i»iilu večerno Iridncvn ro. v torek zjutraj pa priui>.p.lu skupno l< pogrnjeni iriiz.i Gospodovi, da prejme godovno vozilo o.I nebeško Matere. Do se da ina/.niku še večje slavje in da duška nedožneniu ves lj i. proeiii SI)Ž ob S. url zvečer dijaški kotnerz. s koncertnimi točkami So« deluje dijaški sali.nsui orkester. Vsi piija'elji kat. dijaštva pridite v km najelnlneiSein številu, fa ie skupno z mladino poveselilo in proslavile ta naj-lepši praznik cerkvenega leta in s tem dokažete, koliko vam je na srcu n ladinal
Dijaška Marijanskn kongregacija v Ljubljani priredi dne o., G., 7. in 8. decembra v križiuiskl cerkvi pobožnost v proslavo Brezmadežne Spored: V soboto, nedeljo in pondeljek ob pol 5. url popoldne govor in lilanije. Na praznik (v torek 8. t. m.) ob G. uri zjutraj sv. maša s skupnim sv. obhajilom, popoldne ob 5 uri govor in lilanije. Ivoiigrcgiiniatl udeležile se pobožnosli polnošlevihio! — Tajnik.
Občni zbor (iongrafskrpn ilruštva na univerzi. Danes v soboto dne •ri. dec. t 1. ob pelili pop, Idna se bo vršil v geografskem iiftitutu univoiv.e (drugo nadslr.) občni zbor Geografskega društva, ki izdaja pivi slovenski iGeograf ki vestnikt. Društvo se je odločilo, da razširi svoj delokrog izven univerze in zalo je la občni zbor posebno važen. Geo-giafi vabljtni! — Odbor.
! niti izlivih in filozofiji, ki razglablja o bistvu stva> ri ali bujne fantazije, k; sanja o nerealnih Svetovih, je umetnost tudi naše notranje in zunanje burne dobe Pri nas je skoro ni poznal impresionizem. oprijela se je je pn povojna umetnost, du po nji pove io, kar ji z drugimi sredstvi ni bilo mogoče. Redko je dober grafik samo tehnik, on oslauo v lepruduktiviii stroki v ustvarjajoči pa odpove.
Poljska razstava nam zadostno ilustiira vso strani graf.ene umetnosti s formalne in vsebinske sliani. Izmed glavnih grafičnih tel.nik. ki so ba-krorez, ujedkovina v zvezi s'Izv sulin igln, losorci s sorodnim mu linorezom in litografiia, je bakrorez le malo upoštevan, linorez pa prikla !cn samo za gi.tove in v rafiniranih kombnacijnh truda vredne naloge. Oslale tri tehnike pa imajo sveje po-1 seUie značilnosti in se z nujno silo ponujajo z« gotove namene. Najbolj svobodni sta lilogrnfija in ujedkovina. Prva dosega ski.ro vso efek o risbo s kredo, s tušem, s svinčnikom, peresom in nkvure-oni. Ujedkovina zopet ima vse odlike rafinirane risbe s peresom, zmožna pa je v kombinacijah risbe in poselno pripravljene površine plošče čisto lasln.il efektov, ki po slikovitosti, po louovski bo-gatosti in rafiniranosti daleč presegajo ris! o. Za izrazitev hipnih demislekov, tenkih zamislov in bujnih fantazij sla li dve posebno zadnja, najbolj prikladni. I.esorez je v svojih formah vezan na možnosti lesene plošče, rad se opri jemlje gotovih dekorativnih efektov in si je prisiljen ustvariti uravnovešen, svojih sredstev popolnoma siguren slog. Za umetniškega gurnirna ima ravno on posebno privlačnost, le v izrednih slučajih pn so n o-gova del.« zmožna biti populurna Kako različne so le glavne tehnike v svojih zmožnostih in v svo ih efektih, zadostuje če primerjale E. Czervviriskeg« Perico 'št. 18) z njrirnvlml lesorezi v bližini, pos b-no pa primerjanje Skoo/vlnsove glave hribovskega kmeta, izvedene v ujedkovini. s so e !n;im| v lcs> rezu. Za lesorezno tehniko značilna ro vsa dela : ki czVaseva in na posebno ona v četrtem pr stnru pod vtisom kmeikik podobic. To ca. kar ie Strvieri-
Južni tečaj lune
po modelu amer. zvezdoslovca B o 1 t o n a , ki se je trudil nad eno leto, da je dovršil to delo.
srečko v korist naših študentov!
ska dosegla na idealni spojitvi vsebine e fcrmo v S.ovcri. k h bogovih, je nemogoče posnel! v nobeni drugi tehniki.
Ako bi ta bogata razstava odprla naši publi-k oči za vrednote grafične umetnosti in |o pre^r -čala o njenih svojevrstnih ratiniranih in inti nih kvalitetaii, bo poleg propagandnega namena, ki ga ima — da nas seznani s poljsko umetno! o — izvršila zraven še važno kulturno prosvetno funkcijo.
Narodno gledališče v LJubljani.
Drama.
Začetek ob 8 zvečer.
Sobota, 5. decembra- KRPAN MLAJŠI PeH F. Nedelja, 6. dccembra ob 3 popoldne: PEGICA MOJI.GA SRCA, ljur's!<a predstava j>o '.ni?ar>ih ccnah Izven. — Ob 8 zvečer: PERIFERLJA. T~ven.
Punrlc.ifk 7 dccembra: Zaprto.
Torek. S. decembra: VDOVA ROŠLINKA. izven.
Sreda, 9. decembra: ZAPELJIVKA. Red A.
Opnra.
Začetek ob pol 8 zvečer.
Sobota, 5 decembra: Zaprto.
Nedelja, f! decembra ob 3 popoldne: AIDA. Tzven.
Po znižanih cenah. Ponrlellek, 7. dccembra: Zaprto. Torek. N. decembra ob 3 popoldne: ORFEJ V POD-ZFMUU Izven.
Sreda, 0. decembra: DON ,TUAN. Red F.
• * »
Nrdelj« in bli?nji praznik v Narodnem gledališču v Ljubljani V dramskem gleda'lš£u 1 osta v nedeljo dne 6. t. m dve predstavi in sicer se vprizori zabavna In ve?ela itrra »Pegira mojega srca« kot ljudska predstava po znižanih crnah ob Ireh popoldne, zvečer ob 8 pa igrajo priljubljeno »Peri-
ferijo« z gospo Nablocko, Rcgozom. Cesarjem Kraljem in Plutom v glavnih vlogah. Poptlrne ob treh istega dne pojo v operi krasno Verdijevo opero ->Aido< kot ljudsko predstavo po znižanih cenah. Na praznik v torrk r'ne 8 t. m bo v o- e nem gledališču vprizerjena velekordčna in kratkeč srn Offenbacliova ope;eta »Orfej v podzemlju?, ki je pri dosedanjih dveh predstavah pub.iki nad vse izvrstno ugajala. I	* * *
' Sprememba repertoarja. Iz tehničnih radogov i odpade na soboto dne 5. t. m napovedana operna predstava Zato pa se igra v drami Milčinikega I vesela histerija »Krpan mlajši« za abonma F. Začetek ob 8 zvečer.
Narodno fflct?a'išče v Mariboru.
Sobota, 5. dec. ob 20. uri »Vesela vdova« Ab. C.
ljudski oder v Ljubljani
Torek (na praznik) dne 8 decembra ob pol štirih popoldne »Roza Jelodvorska«, viteška drama v sedmih slikah. Predprodaja vstopnic kakor običajno.
Pojasnilo. Poročilo o občnem zboru D r u -' štva učiteljev glasbe v Ljubljani z dne 3. : oktobra t. 1. je bilo sestavljeno od prročevalca našega lista, in Društvo učiteljev glasbe ni z njim v
nobeni zvezi. — Uredništvo. .......
One 8. decembra , DIJAŠKI KGMERZ v Unionu!
odbor«, ki prireja povsod za rojake predavanja in se sploh z vsemi sredstvi trudi, kako bi rojakom pomagal na kulturnem polju Na prvem shodu češkoslovaških društev 12. ap-i-la 1925 v Daruvaru se je dosegel način kooperacije med Svazom in posameznimi društvi. O delovanju v pretečenem letu poroča obširno »Sbornik eeskoslovenskeho sviizu v kraPovst-e SHS«, ki ga je uredil Svazov tajnik K. L i 1 g e. To je že drugi letnik tega poročila, pisan vseskozi v slovaščini, pač zato, ker je v naši državi več Slovakov ko Cehov. Zanimivi so podatki o posameznih društvih, ki so včlanjena v Svazu. Povečini so »besede«, kažejo torej že na zunaj svoj družabni, nepolitični znaJaj. Dubrovniška je ustanovljena že 1. 1899, daru-varska 1907, sarajevska 1905, v Zenici 1910. Razmeroma mnogo mesta zavzema p. rrčilo o »eeškoslovenske obči« v Ljublj ni, kar ni čudo. Saj ima češki živelj v Ljubljani že skoro stoletno zgodovino: Gašpar M a še k je že 1. 1829 bil učitelj na šoli ljubljanske filharmonije, dasi v slovensko kulturno življenje ni tako posegal kakor njegov sin Kamilo. Re-sel, po katerem so Ljubljančani imem^ali celo eno lepših ulic, je umrl v Ljubljani 1. 18571 Od Ho raka, ki je bil eden prvih socialnih delavcev v Ljubljani, preko N e č a -sk a, ravnatelja ljubljanske gimnazije v desetletju 1852—1862, pa do današnjih F ) e r -s t e r j e v imamo v Ljubljani dolgo vrsto C«, hov, ki so z vnemo večkrat s požrtvovanjem in proti volji »stare Ljubljane« vršili v njej svojo kulturno misijo na korist Slovenstvu. Današnji češki >občini« v Ljubljani pa <0 dali podlago dogodki junija 1918. Prošnja, ki so jo predlagatelji društva takrat vložili, je seveda morala obležali tako dolgo v neki miznici, da jo je rešil prevrat. Sicer pa so oblasti nekdanje Avstrije nagajale Cehom na ta način tudi drugod. Že od 1. 1885 do 1900 je bila v Sarajevu neprisiljena češka družba pod imenom »Fantovski krožek«. Ko so se 1900 spremenili v »Češko društvo«, so morali ostati družba brez pravil, ker jim jih avstrijska vlada ni potrdila. Poleg tega eksistira v Sarajevu še posebno >Ceško izobraževalno drušjvo«.
Češkoslovaški tisk se pri nas bori z velikimi težavami. Ze pred vojsko je izhajal v Novem Sadu *Dolnozemsky Slovak«, v Zagrebu pa *Cesky List«, toda s 400 naročniki, ki sta jih dosegla, nista megla živeti. Enako je ponesrečil poskus akcijske tiskarske družbe 1 Zagrebu, ki se je ustanovila po prevratu. Slovaki, ki so si leta 1920 v Petrovcu ustvaril: lastno tiskarno, vzdržujejo tednik ^Narodna Jednota«. Dijaški list »Svit« in humor.stični list »Frčka« (oba v Petrovcu) sta v drugem le-iniku onemogla, pobožni mesečnik »Nadej« živi od nadeje na boljše čase. Edina dva lista, ki imata bodočnost, sta mladinski list :Zornič-ka«, ki ga izdaja Svaz. in j-Jugo-Ceeho-slova-ci«, ki ga z velikimi žrtvami že pet let ureja in vzdržuje Jar. D i 11 r i c h , in ki se stalil) širi.	xyz.
Maznantla.
Božična igra v |)c;iii dejanjih »Božični rožniki sirote« je najnovejši prevod Ljudskega odra. Igra je vseskozi verske vsebino, zelo ljubka in primerna za naše podeželske odre, pa tudi za Mariji- j rje družbe in razne kongregacije. Izposodi se pri Ljudskem odru v Ljubljani.
Tehnična srednja šola vabi na prcdav.-nje pref. inž. Kregarja o »Pariški razstavi«. Predavanj je pet, prvo je danes ob 5. uri po- oldne.
Kranj. Na že'jo p. n. občinslva se l o igra :>Quo vadiš« ponovila v nedeljo dne 6 decembra ob štirih popoldne. Pri zadnjih dveh predstavah j? bila prostorna dvorana Ljudskca doma nab lo polna kar je pač znamenje, da je igra nekai posebnega. Igra se bo končala pred f>ol rsmo uro in bodo obiskovalci lahko prrvočn?no priš i na vlak. Ne zamudile ugodne prilike in pridite pogledat lej.o igro!
Raincr Maria Rilke 50 letnik. R. M. Ril-ke, eden najodličnejših nemških lirikov, je praznoval dne 4. t. m. 50 letnico svojega rojstva. Rilke je potomec stare koroške plemiške rodbine, a rojen je bil v Pragi. Po njegovih žilah se pretaka tudi slovanski kri. Se mladega je zato gnalo v Rusijo in o svojih vtisih piše: »Ko sem prvič prišel v Moskvo, mi je bilo vse znano in domače. O velikinoči je bilo. Dojmilo se me je kakor moja velika-noč, moja pomlad, moji zvonovi. Bilo je mesto mojih najdavnejših in najglobljih spominov, bilo je neprestano svidenje in pomeži-kovanje. Bila je domačija.« — Rilke je bil najprej namenjen vojaškemu stanu, toda v kadetnici mu ni ugajalo; šel je na vseučilišče. Kasneje je veliko potoval in bil v Parizu tajnik velikega kiparja Rodina.
Zakon proti umazani literaturi v Avstriji. Na pritisk iz vrst vzgojiteljskih krogov je predložila te dni avstrijska vlada narodnemu svetu zakonski načrt proti umazani literaturi. Načrt predlaga v glavnem primerno izpre-membo tiskovnega zakona. Ustanovi naj se poseben cenzurni urad, ki bo odločal, kateri spisi se imajo prištevati umazani literaturi. V tostvarni komisiji bodo po en zastopnik književnikov in umetnikov, trgovcev s knjigami in umetninami, mladinskega skrbstva in ljudske izobrazbe; predsednik mora biti sodnik, ki ga imenuje zvezni kancelar. Vsa kot umazana označena dela se vpišejo v poseben izkaz, ki ga bo objavljal urad zveznega kan-celarja. Za razpečavanje teh del bodo veljale dalekosežne omejitve, a kršitve se bodo kaznovale z visokimi globami in zaporom. — Podoben zakonski načrt proti umazani literaturi je predložen tudi nemškemu državnemu zboru.
»Prostovoljni« dolarski davek. Pod neprestanim oficielni m in neoficielnim fašislov-skim pritiskom »prostovoljnih« dolarskih prispevkov v državno blagajno kar dežuje. Že danes je gotovo, da bo dolarski milijon, ki naj bo po Mussolinijevi želji zbran do 1. decembra, za mnogo prekoračen. Kako »prostovoljno« je to prispevanje, se pa najbolje vidi iz okrožnice, ki jo je poslal prosvetni minister Fedele vsem podrejenim oblastem in funkcionarjem. Okrožnica nalaga učiteljem, da mora vsak izmed njih zbrati v svojem razredu vsaj en dolar, sam naj podpiše če le mogoče tudi od svoje strani cel dolar, na vsak način pa mora iz svojega dopolniti vsoto zbirke svojega razreda, ako le-ta ne bi dosegala dolarja.
Največji mest na svetu. Josip Bowcr. predsednik velike družbe za proizvajanje elektrike v Newyorku, je dal časnikarjem na razpolago nekaj podatkov o projektiranem največ-
Cerkveni vestnik.
Meščanska Marijina UongTcjraclja pri sv. Jožefu ima jutri v nedeljo ob pol sedmih zjutraj skupno sveto mašo in sveto obhajilo, p poHr.e ob pol štirih pa mesečni shod. Po shodu se vrši odbo-rova seja. Polnošleviinol
Eongregaei/a za gospodo pri st. Jožefu ima jutri ob pol sedmih sveto mašo in skupno sveto obhajilo v kapeli prigodom svojega glavnega praznika. Polncšievilno!
jem mostu na svetu. Most bo veljal 16 miljo nov dolarjev in bo vezal mesto Torovto z Montrealom, Buffalo in Atlanskim oceanom. Most bo viseč most in njegov rarpon bo meril 1900 čevljev. Mest bo izdelala tvrdka Marschall v Pittsburgu. Svet v bližini mosta se bo podražil za 100 miljonov dolarjev tekom 5 let.
Novost v klavirski industriji. V Newyorku je pred kratkim pianist Richard CopIey pred povabljenim občinstvom nastopil z novim tipom klavirja, o katerem trdijo ameriški listi, da bo — ko se izpopolni — napravil revolucijo v tej stroki. Ton novega glasbila ne utihne takoj, kakor pri dosedanjem klavirju, ampak se lahko regulira kakor ton harmonija.
Okostnjak poln denarja. Pri podiranju hiše blizu Bergama so našli te dni zazidano človeško okostje, čigar prsni koš je bil poln zlatega in srebrnega denarja. Več italijanskih učenjakov se sedaj bavi s tem tajinstvenlni okostnjakom. Kako so prišli zlatniki in srebrniki v človeško truplo in zakaj so bili v njeni shranjeni, doslej še niso mogli ugotoviti.
Za pravdo In rn!i\
Pismo iz Nemčije.
Hamborn, novembra.
Ali mora biti večen prepir in sovraštvo med nami? Ali bo to trajalo do sodnjega dneva? Ali se ne da nikoli; prenurediti? Da se da, to Vam hočem ne le dokazati, ampak tudi pokazati. — Tako sem končal včeraj sveje pismo.
Kako bom neki to pokazal?
Zdaj ko sem so raikoračil nad slovenskim liberalizmom, pričakujem, da mi bodo — če že niso, ker ne dobivam liberalnih listov — da ma bedo od ene strani nazaj zaklicali: Medice, cura te ipsum! Še gori po Nemškem zdražbe delaš, pa boš nam kaj predbacival?! — Saj mi je dr. Žerjav v »Jutru« že povedal, da sem prišel sem gori samo zdražbe delat in mržnjo sejat.
Res smo si že malo v lase skočili, pa sem že povedal, zakaj sem tudi jaz moral v lase poseči. Jaz. sem bil odločno za to, da obe naši organizaciji skleneta neko zvezo. Ako se pa — brez moje krivde — to ni zgodilo, ali je bilo treba zaradi tega že prepirati se? Saj bi bili lahko obe organizaciji ena poleg druge mirno živeli. Od ene strani je jelo leteti kamenje na mojo streho. Jaz sem pol leta molčal in opominjal, da nikar tako, nazadnje sem se pa moral oglasiti. — To poleni.ko, ko bi me veselilo, bi zdaj lahko nadaljeval, in to z uspehom. Imam desti materiala v roki. Bilo je že vse napisano. In ljudje take reži silno radi berejo. — Pa ne bodo! Položil sem vse na stran in bo šlo v koš/ Zastaviti hočem vos svoj upliv, da so pobotamo in sklenemo neko zvezo. Moje geslo je bilo ves čas, kar sem tukaj: »Skupaj držimo in pr.jatelji bedimo!« Jaz sem prišel semkaj za vse Slovence in hočem biti dober z vsemi, kolikor bo le mogoče. Upam, da bo šlo. Saj sem Vam že v prvem pismu rekel: Upam, da bo 1 icnec naše pravde še srečen. Zdaj me razumete.
In zdaj, rojaki v domovini, čujte me' Kar boma storili mi tukaj v malem, to storiti
Vi tam v velikem! Cas bi že bil! — Gospo
Neki Li. is v Bayonnu na Irancoskcin je lzuaict napravo, s kalero sc brez ciuv.. e roKC dvignejo lahko na avte tovori, s čimer se prištedi veliko moči in časa. Neka z clc' triko gnana, na vozu pritrjena sanem podobna železna naprava dvigne tovor iz legi I (glci zgornjo podobo) kakor vrVod v lego Ii (glej spodnjo podobo). Način ie iz podob samih
lahko razviden.
čehoslovakl v naši
krasim.
Naša statistika nam ne pove, koliko Cehov tn Slovakov se nahaja v naši državi; v njej izginejo v oni splošni skupini, ki figurira v naši statistiki pod imenom »druge slovanske narodnosti«, in v kateri Cehi in Slovaki brex dvoma zaostajajo za Rusi. Sami Cehi in Slovaki pravijo, da jih je v naši kraljevini ok-.l; 140—150.000, deloma še iz predvojne dobe Najbolj gosto so naseljeni v nekdanji južni Ogrski, kjer so se naselili že za časa Marije Terezije. V Petrovec je prišlo 1. 1740 dva tisoč protestantskih Slovakov, ki so se do danes ohranili vkljub temu, da n. pr. celo pol stoletje, do tolerančnega edikta iz 1. 17D3 niso smeli iireti niti lastnega duhovnika, n.ti lastnega učitelja in so bili inkorporirani kot filijaika katoliške nemške cerkve v Futoku. Dva faktorja sta jih ohranila: knjiga (biblija in kancijonal) in mati. Drugod so se katoliški Slovaki raznarodili, ker niso imeli te dvojne zaslombe; niso znali brati in bili so brez prave družinske vzgojne tradicije, tako da so se v jezikovno blizki okolici lahko pohrvatili. Drugo, veliko središče Slovakov v naši državi je Daruvar.
Razen teh glavnih krajev, v katerih bivajo v kompaktnih naselbinah kot kmetovalci, so raztreseni seveda še po celi n"ši kraljevini in delujejo v najrazličnejših, pretežno inteligenčnih pokl.cih kot kvalificirane moči. (Znana je neljuba afera s preganjanjem »inozemskih delavcev«, ki je zadela ravno toliko Čehoslovakov).
Zgodaj, takoj po prevratu, so se med Če-hoslovaki v naši kraljevini začela stremljenja, ki so težila za tem, da se vsi ti raztreseni drobci zberejo v enotni organizaciji. Društva so obstajala sicer že prej po ra nih krajih naše države,, toda bila so brez medsebojnih stikov. Drugo učinkovito sredstvo, ki je Ceho-slovake v naši državi vezalo, je časopisje v njihovem jeziku.
Vsa ta društva so se leta 1924 zvezala v >Svaz«, ki je reprezentanca vseli češkoslovaških drušlev v naši kraljevini in ima svoj sedež v Beogradu. Svaz ima za častnega čltma pisatelja A. J i r a s k a in šteje poleg 3 članov utemeljiteljev še 68 češkoslovaških društev v naši državi, ki so v njem združena. 2e v decembru 192-1 je ustanovil poseben »kulturni
t
dr. Žerjav, Vi vodja glavnega krila liberalne smeri, v Vaših rokah je to. Ce Vam je kaj za domovino, s tom ji brez dvoma storite največjo uslugo. Gospod doktor, če to storite, potem bova še midva bratovščino pila — pr.rdon! — sklenila. Saj sva že enkrat skupaj na protialkoholnem shodu govorila, a politika je vse naše sodelovanje razbila. Vi nas lahko zopet zvežete. Glejte, jaz sem se že poboljšal, ko sle me okregali, zdaj se pa io Vil...
Brez šale, prijatelji! Po svetovni vojska so je ustanovilo Društvo narodov, da rešuje niedsebojno sporo narodov in preprečuje vojsko. Ideja pacifizma pridobiva vedno več tal. Tudi za to se trudijo nekateri, kako bi razno kcoifcsijo združili v eno in izravnali na-sprotslva med njimi. Vsaj voljo imajo dobro. Na llolondskem in Nemškem si zadnje čase prizadevajo, kako protestante spreobrniti, in io nc broz uspeha. Ko opažamo te mirotverne pojave i>o svetu, vprašam: Kaj menite, ali bi iio bil žc čas, da bi ludi Slovenci začeli enkrat prav resno misl.ti: Ali se hočemo do konca sveta Uiko grdo kregati, kakor se že B5 let? Ali pn bi se morda vendar našel med nami kak niodtis vivendi? Jaz se čudim, da čutilo tako malo polrebe po takem pomirje-nju. Kolikokrat sem govoril z liberalnimi možmi, ki so obžalovali in obsojali ta strastni boj. Saj nismo taki, pravijo, to delajo samo časniki! lles jo. A da nobeden izmed njih ne čuhi potrebe in poklica v sebi, kaj zapo-Jcli, dn bi ln narodni škandal preprečil, temu »o je čudili. Da je ta ljuti boj med nami ilrašen Ilir na narodnem telesu, tega ne bo nobeden tajil, — v narodnem kakor v verskem oziru siLno škodljiv. Ali se ta tur ne da odpraviti?... Na Nemškem so imeli tudi strašen kulturni boj. A ni trajal tako dolgo la zdaj ga je konec. Katoličani uživajo popolno svobodo in se razvijajo neovirano, drugi pa zopet po svoje. Tu je zdaj res prava demokracija; ne pa samo ime, kakor pri nas. Vsak hodu svojo pot, ne da bi se v drugega zadirnl.
Kar se tiče nas katoličanov, je sicer ne-rarno z nasprotniki premirje sklepati. Saj smo že parkrat poskusili, pa vselej »gor plačali«. Zato nam pač velja beseda Kr.stuso\a: Eslote prudeules sicut serpenlcs, — a tudi: suiiplices sicut oclumbae! Krščanski ljudje morajo bili vedno pripravljeni za spravo in mir, če je le mogoč.
Če je ravno sedanji čas ugoden za tako akcijo, ne vem. Dokler vprašanje centralizma in avtenom je ni definililvno rešeno, se bojim, da bo to sporno vprašanje dajalo vedno novega netiva za ogenj in boj. Zalo bi jaz zdaj o tem tudi ne bil pisal, ko bi se mi ne bila prilikarponudila — s tem, ko se m« očita, da delain lo zdražbo. Vse! ako bi misel pac f.-kacije Slovenije ne smela zaspali! Odvavni možje od obeh strani bi jo morali sprejeti in jo ob prvi možni: priliki skušati ož.votvo-rili. Menda ne boste rekli, da je ta misel gola utopija — dasi pri nam, da težko izvcdlj.va. A brezupna menda vendar ne. Mi: smo v svojih p govorih že mn gokrat kcnstatirali, da je mnego liberalcev naravno poštenih, da bi so z njimi dalo čedno izhajati. A v Avstriji je bilo moderno biti liberalen, zato je skoro vsa inteligenca zašla v to slrujo in ?.daj ne morejo iz nje, čeprav se v marsičem ne strinjajo ž njo; kakor človek plavajoč po deroči reki ne mere svoje smeri spremen ti, ker ga voda sama nese keder ga,hoče. Na vedstvo svoje zabavljajo, pri volitvah pa le vedno zanje glasujejo. In liberalnih listov ne morejo pustiti, ker »1 lerikalno« po njih misli še vedno ni moderno in »napredno«. Ta liberalkam jc v resnici avstrijski. V Nemčiji takega
| ni. Slovenski liberalizem je pa še poseb-
. ° a s p e c i e s avstrijskega. Po štajerskih mestih in trgih, kjer so imeli prej nemške uradnike, pravijo, da so slovenski veliko bolj zagrizeni. Seveda ravno nam je to prav potrebno, ker nimamo drugih skrbi! Nemški so bili večinoma vsaj vljudni; slovenski pa nekateri ne morejo prikrivati svoje rnržnje. — V Nemčiji in Holandiji je pa drugače. Tam je tudi katoliško moderno. Zato je velik del katol. inteligence prepričano in praktično katoliški. Vsako mesto ima svoj katoliški dnevnik. Mesta — in to velemesta, ne kaka uboga gnezda s 1000 in 2000 prebivalci — imajo katoliške občinske zastope. Pri nas pa liberalizem še vedno hoče biti moderen in nebel. — A tudi verne so še mnoge liberalne družne in versko vzgajajo ali dado vzgajati svoje otroke. Časih bolj kakor takozvane »naše«. Mlajša struja in mlajši rod seveda postaja vedno bolj brezveren in brezbožen. Ta orezvestnest bo šla vedno dalje, če se kako ne ustavi. — Prepričan sem pa, da je precej prepira krivo le nesporazumljenje. V teku časa se je ustvarila med nami dvojna m en tali teta. Kakor mi njih ne razumemo, tako oni ne nas. Kakor mi mislimo, da imamo prav, tako menda mislijo tudi oni. Vidijo naše napake, nekaj zraven prideneio in po tistem nas sodijo. Ni vselej hudobija, če mm nasprotujejo, večkrat je le zmota. Z odkritem občevanjem pa bi se dala marsikaka zmota in predsodek cdpravlti. Zato se pa jaz z vsakim »naprednjakom« rad spustim v pogovor. Se gospod Ribnikar mi je rekel, da bi bil za sporazum in je dostavil: »Vsak človek ima še nekaj vere«. »Domovina« seveda podžiga daljo strankarske strasti, kolikor ji hudi paragrafi novega tiskovnega zakona še dovoljujejo. A glejte, še Ril nikar ni odklonil sporazumevanja! — Res pa je vsekako, da odkrila in pr.jazna beseda preganja predsodke in zmote, odpira srca in jih tudi zbližuje. Mogoče je celo, da iz tulečega volka napravi — krotko ovco ...
To so nekatere misli, katere predložim slovenski javnosti v razmišljcvanje in uvaže-vanje. Potem pa naredite ž njimi, kar hočete! Povedal sem jih z dobrini namenom, ker iz Nemčije le s tngo gledam v domovina in — sem vesel, da nisem tam ...
Pri vsem tem pa vendar zepet lepo pozdravljam vse: liberalce kakor »klerikalce« slovenske! In prve še posebej prosim odpuščanja, če sem jih v vročini boja osebno kaj žalil, ker sovražim greh, nikdar pa grešnika. In če se spreobrne, sem ga bolj vesel kakor 99 pravičnih, ki pokore ne potrebujejo. Amen. — Beg Vas živi!
I. Kalan-Peregrin.
Poizvedovanja.
4"0 d:nar;cT v bankovcih je v četrtek popoldne izgubita na Mastnem trgu mor>terje\a žena ga. Marija V. Tudi žepni tatvina ni izključena. Poceni najditelj naj jih odda na policijskem ravnateljstvu.
Meteorologično poročilo.
11 u bi a n r 0 m n ni v "t Normalna barometprslta višina 7R(! mm.
Csspodarslvo.
Razstava živine na Dolenjskem.
JIH >J|>HZO n n	H • • mete v mu	mule	. i iti 1«, 1 Ollfl » i:	O liti ••»r v	li ftVIll v min
3 ./12 21 u	712 0	- 4-5	0-5	megli	
4./12 7 n	748 0	- 10-3	0-4	megla	
4'12. 1 7 93 15 h i ' 9 J		-22	1-8	d. 'as	
Na zadnji odborovi seji podružnice Kmetijske družbe sem sprožil misel, da bi se priredila spomladi prihodnjega dela obča živinorejska razstava za Dolenjsko na Kandij-skem sejmišču. Ta moja misel je bila v načelu sprejeta. Tozadevni ožji razstavni odbor se bo ustanovil na občnem zboru podružnice dne 20. dec. t. 1. Po sestavi odbora se preide k nadaljnim pr pravam za razstavo. Od leta 1913 ni bilo na Dolenjskem nobene razstave, razven razstave na krškem polju. Zato je še tembolj potrebno, da ponovno premolrimo obče stanje naše dolenjske živinoreje, da spoznamo, ali napreduje in v kaki meri in kako naj se nadalje postopa za razvoj te obče panoge našega kmetijstva. Želeti bi bilo, da nas poklicni vladni faktorji na katere se pozneje obrnemo, podpro in nam omogočijo uresničenje našega načrta.
K sodelovanju bodo povabinaši rtij-boljši strokovnjaki in živinoreji. Ze sedaj opozarjamo vse kmetovalce, di preko zime posvetijo svoji živini občo pozornost, da bo njihova živina zdrava, lepa, v dobrem stanju: užitnem in rejnem.
Ta zadnja točka se na Dolenjskem znatno omalovažuje. Torej Dolenjci, krmite dobro m oskrbujte svoje živali, da se poleni meseca aprila ali maja, kadar se razstava namerava prirediti, ra stave v obilnem številu udeležite! Razstavliali se bedo konji, goved, ovce, prašiči in perutnina
* Od razstave imamo pričakovali tudi veliko gospodnr-ko korist, ker k nam vsako leto prilr jajo razni kupci iz južnih in vzhodnih krajev naše države, ki se pose'>no zanimajo za naše enobarvno govedo in konje. Ti bodo na razstavo povabljeni in bo ra.stavljalceni dana prilika, da svojo lepe ž vali drago prodajo.	Fran Malasck. • • •
Za znižanjo železniško tarife za fižol, ©vos, ječmen in koruzo. Z novim žele.niškim tarifoin so se povečali stroški za prevoz v naslovu nevedenih vrst poljskih pridelkov. Zalo je več zbornic posebno iz Srbije vložilo ministrstvu za promet spomenico, s katero zahtevajo znižanje tarifov.
Uvoz mc;a v Španijo. Ministrstvo zunanjih poslov je poslalo zbornici za trgovino, obrt in industrijo naslednje poročilo našega poslanstva v Madridu: »Po poročilu tukajšnje Generalne direkcije za prehrano vlada v Špr.niji veliko pomanjkanje mesa za prehrano prebivalcev. Ker domača živina ne zadostuje za kritje potreb v državi, so se z odlokom ministrstva z dne 9. okt. t. 1. (Gacela de Madrid od 13. t. m.) dovolile olajšave za dovoz živine iz drugih držav. Karantena, ki je v te svrhe določena, kakor se tukaj trdi, je običajna saniletska mera, ki ne oležava izvoza. Dopuščen je ludi izvoz zmrznjenega mesa, ki se prodaja po 2.70 pezeta kilo, računajoč v lo ceno ludi občinske takse. Iz Amerike se pričakuje počelkom tekočega meseca 000 ton tega mesa. Kr. poslaništvo priobčuje gornje v prepričanju da bi se morali naši iz.vo n ki inieresirati za to vprašanje in da proučijo možnost in rentabilnost izvoza živine in mesa v Španijo.«
Borza za draguljo v Budimpešti. Koncem preteklega meseca je bila slovesno otvorjena v Budimpešti bona za dragulje.
Spomladanski velesejem v Pra-gi (1!)2G). Pripravljalna dela za spomladanski velese- I jem v Pragi, ki se bo vršil v dneh od 21. do \
28. marca 1926, so v polnem teku. Po doso« danjem številu prijav v posameznih skupinah in specijelnlli strokovnih trgih se lahko sklopa, da bo spomladanski velesejem s svojo razsežnostjo in številom tvrdk prekosil jesenskega. Velja to zlasti o steklarski industriji, porcelanu, igračkah ler umetniški industriji, o izdelavi pohištva, o tovarnah godbeuih instrumentov kakor tudi o vseh vrstah kovinske industrije in elektrotehnike. Samostojen oddelek metalurgije bo dvakrat večji od zadnjega velesejma.
VIL trgovski sejem v Bruslju. V Bruslju se vrši od 7. do 21. aprila 1920 VII. trgovski velesejm. Ministrstvo belgijskih železnic dovoljuje 25 cdst. znižanje na normalnih larifih za člane poznanih družb, kakor tudi za uradnike in delavce rodjetij, ako potujejo v Bruselj v skupinah najmanj 10 oseb v svrho obiska trgovskega velesejma.
Borze.
Dno 4. dcccmbra 1925. Denar.
Zagreb. Berlin 13.2920—13.4920 (13.395— 13.495) Italija 220.(53— 229.03 (2 >0.50-228.10), l.on-don 272.75—274.75 (272.79-274.79), Nc\\>oi|< 50.14 -50.74 (50.17—50.77), Pariz 212 50—210.50 (214.70 -218.70), Praga 100.485-108.485 (100 50—107.50), Dunaj 7.915-8.015 (7.915-8.015), CurUi 10.8.,30— 10.9330 (10.855—10.935).
Curili. Ilclgrnd 0.20 (9.20), Budimpešta 72.70 (72.90), Berlin 11:3.00 (1:3.50), Italija 20.110 (20.90), London 25.10 (25.M), Newyork 519 (519), Puriz 19.'.:o (19.75), Praga 15.375 (15.375), Dunaj 73 15 (73.15), Bruselj 23.50 (23.50), Bi.kaiešt 2.35 (2.35), Sofija 3.775 (3.775), Atene 7 (7), Varšava 55 (00), Amsterdam 208.70 (208.70), Stockholm 138.80 (138.82).
Dunai. Devize: Belgrad 12.515, Kodnnj 170.80, London 34.305, Milan 28.52, Ne\vyoik 708 25, Pariz 27.12, Varšava 88.45. Valute: dolarji 708, frncoslu frank 27, dinar 12.50, češkoslovaška luona 20.90.
Praga. Devize: Lira 130.37, Zagreb 59.955, Pariz 129.025, London 103.00, Nowyork 53.75.
Vrednostni papirji.
Ljubljana. 7% invest. posoj. 77—80, vojna odškodnina 300-312, zastavn. lkti 20—22 kom. za-dotžnice 20—22, Celjska 200 - 202, zaklj. 202, Ljubljanska Uied tna 210 den., Mcrkanti.na 100—104, Slavenska 49 den.. Kred zavod 175—185, S!roine 123 den., Trbovlje 320 den., Vevče 120 den., Niliag 31 den., Stavbna 100—110.
Zagri Ii. 7% invest posoj. 77—77.50, vojna odškodnina 318-319, doc. 320-322, llrv. esk. 118— 119. Kred. 133 - 135, Hipobanka 01.50—05, Jugobanka 108—110, Praštediona 937.50—942, Ljublj. kreditna 210 den., Srpska 144—140, Sečerana 400— 470, (Jutmann 375—380, Slavonija 45—40, 'trbovljo 320-327.50, Vevče 120 den.
Dunaj. Podon.-savska-jadr. 055.500, Zivno 778, Alpine 273.100, tireinitz 132, Trbovlje 412. llrv. esk. 140, Le.vkam 141, Hipobanka SO, Avslr. tvornice za dušik 190, Slavonija 52.800.
Blago.
Ljubljana. Les: Bukova drva, stiha, nnJveS
10?J okroglic, fco vag. nakladalna postaja 5 vag. 21.25-21.25, zaklj. 21.25, buhovi hlodi. L, 11., od 25 cm naprej, od 2.50 m dolž naprej, fco naklad, post. 225 bi., smrekove ali jelovo deske, 25 nun, III. vrsta, fco meja 500 bi., bukova drva, 1 m dolž, suha, fco meja 0 vag. 25-25, zaklj. 25, reincljni 50-70 in 00-80 nun, 4 m, ostrorobi. fco vag. Posioj-na tranz. 505 den., bukova drva, klana, okrogla, og e lana, fco meja 50 vag. 23.50—23.50. zaklj. 23.50. — Žito i n poljski pridelki: Pšenica 70 kg, fco vag. Novi Sad 285 bl„ koruza nova. času primerno suha, fco vag. Novi Sad 130 bl„ oves rešo-tani, fco vag. Novi Sad 182 t»l., ajda domača, fco vag. prekmurska post. 250 bi., proso domače, fco vag. prekmurska |>ost. 195 bi., otrobi debeli, fco Bnnjaiuka 1 vag. 155—155, zak j 155. krompir beli, fco vag. prekmurska post. 75 bi., čebula, Ico vag. banalska posl. 105 bi., je/.ice zlalorumene, fco vnjj. naklad, post. 250 den. — Stročnice in semena: Fižol stari, n ešani, p Djakovo 150 bi. — Vino, žganje" Sli\ovka, g::r. -r0%, fcc \a?. *r< m-ska post., za 100 litrov, ncotrošariiijena 2000 bi.
Olrcki imAma Granta. 142
(Polovarjc okoli sveta.)
Francoski spisal Jules Verr.e. — Poslovenil A. D.
Dan, ki se je srečno začel, se bo tudi srečno končal, lako je vsaj vse kazalo. Prevozili so že dobrih petnajst milj in prišli srečno čez hribovi o pokrajino z rdečkasto prstjo. Vse jim je govorilo, da bedo zvečer taborili žc na bregovih reke Snowy, prccej velike roke, ki so v južnem delu viktorijanske province izliva v Tihi ocean. Kmalu so kolesa začela rezali gleboke brazde po široki planjavi, ki jo je bila naplavila reka. Zemlja je bi.a črnikasta, poraslla s šopi bujne trave in gastolebija. Zvečeriio se jc. Na obzorju je kazala meglena črta, kje je tek reke Sno\vy. S skrajnim naporom bivali so prevozili še par milj. Na ovinku je vstal gozd visokih dreves v majhni dolinici. Ayrton je pognal že precej i trujeno živino med vroko bičje, ki se je že izgublVo v poltemL Voz je dospel že na kraj gozda, do reke že ni bi o več kakor pol milje, ko so je nenadoma pogreznil v blato do srede koles.
—	Pozor! je za vpil Ayrton jezdecem, ki so jahali neposredno za vozom.
—	Kaj pa je? je vprašal Glenarvan.
—	Zagazili smo, ie odgovoril čolnar.
S krikom in bodico je priganjal vole, ki so se Sami vdrli do kolen in se niso mogli geniti.
>ra tukaj prenočimo, je dejal John Mangles.
—	Mislim, da bo to najboljše, kar moremo za sedaj naredili. Jutri, ko sc zdani, bomo že vedeli, pri čem da smo.
—	Stoj!« jc znukazal Glenanvan.
Po kratkem mraku ie prišla naglo trda noč, trda « svetlobo nikakor ni izginila vročina. V zraku je bila dušeča soparica. Obzorje so osvetljevali zdaipazdaj bliski, jasni znaki nevihto v daljavi. Pripravili so ta-
borišče. S pogreznjenim vozom so nar dili, kakor jc pač šlo. Temna streha vi;okega drevja je vzela v svoje zavetje popetniški tator. Da le ne pride dež, pa se ne bodo kar nič priloževali.
Avrtonu se je po velikem naporu posrečilo, da je spravil svoje tri vole z močvirnih tal. Uboge živali so bile že do stegna v blatu. Čolnar jih je spravil spat skupa' s konji. Tudi za steljo in krrro ie poskrbel sam in ni hetcl, cia bi mu kdo pomagal. Pri iskanju krme jc bil zelo oprezen, poccbno pa še sedaj, ko so r ostale živali lahko dra^ccene. Glenarvan jo opazil njegovo skrbnost in ga pohvalil, zakaj vedel je, da brez vol ne pride do cilja.
Medtem so si popotniki pripravili kolikor mogoče udobno ležišče in poveterjali. Utrujenost in vročina sta jim pregnala vco lakoto, zalo niso bili to'iko potrebni hrane kakor počitka. Lady Helena in miss Grantova sta voščili tovarišem lahko noč in se z'eknili na udobno ležišče kakor sicer. Kar zadeva može, so nekateri zlezli v šater, drugi pa fo ra'e polegli po gosti travi. V tako zdravi deželi, kakor je Avstralija, se ni bati prehlada ali mrzlice.
Drugega za drugim je sladko zazibal osvežujoči spanec. Gosti zaster oblakov na nebu je peslajal še vse debelejši, da je zavladala egiptovska tema. Globoko tišino je motilo samo zateg'o stokanje >more-porka«, ki se je oglašal v čistili tercah kakor žalostno kukanje naših evropskih kukavic.
Proti era'fti uri se je prebudil maioi. Spal je bil le slabo, kakor da ga je tlačila mora. Priprle oči je hipoma odprl na široko. Zapazil je, dn ie po gozdu in med drevjem rnzlita ne'a motna svetloba. Gozd se jc zdel kakor vodna gladina, če odbi"a svetlobo. Mac Nabbs je najprej mis'il, da so to rrvi plamenčki gozdnega požara, ki se širi med drač:em.
Vstal je in se nameri proti gozdu. Kako se je začudil, ko je zapazil, da ima opravka s čisto naravnim pojavom. Pred začudenimi očmi se ie razprostirala ogromna množica gob, ki so se svetlikale. Svetlo
seme teh kritosemenk je precej določno ožarjalo vso okolico.*
Veste, da major ni bil sebičen. Zalo se je žc od-i pravljal, da pokliče Paganela, ki naj si zanimivi pojav ogleda sam na lastne oči, ko ga je nekaj zastavilo.
Svetlikajoča li č jo osvcl!je\aia gozd pol milje daleč. Majorju se je zazdelo, da so so ob napol razsvetljenem robu gozda plazile sence, ki so se pri;;ogibale in zepet vzravnavale, kakor da iščejo po tleli še svežih sledov.
Kaj hočejo pošastne sence? Treba je bilo na vsak način pozvedeti. Saj se majorju vendar ni bkdlol
Mac Nabbs je legel na travo in je začel opazovati. Tovarišev ni hotel budili. Plazil se je po tleh kakor Indijanec in izginil v visoki travi.
Devetnajsto poglavje.
Strel.
Noč je bila strašna. Ob dveh po polnoči jc začelo deževali. Do jutra je lilo kakor iz skala. Šalor jim ni več mogel nuditi dovolj zavetja. Glenarvan in tovariši so se zatekli na voz. Spati ni bilo moči. Kazgovarjali so sc o tem in onem. Samo major, čigar kralke odsot-
i nosli ni bil nihče opazil, je le poslušal in ni črlinil besedice. Strašna ploha ni bolela prenehati. Bati se je bilo, da reka Sno\vy ne stopi čez bregove in poplavi bližn e ozemlje. Voz, ki je tako ali tako tičal globoko v blatu, bi bil potem izgubljen za vedno. Zato so si hodili Mulrady, Avrlon in John Mangles ogledovat rečno gladino in se vračali do kože premočeni.
Končno je vendar napočil dan. Dež je sicer ponehal, a solnčni žarki niso mogli prodreti gosto nakopičenih oblakov. Na tleh so stnlo umazane luže ru-I menkaste vode, pravi blatni ribniki. Po razmočeni ' pokrajini je pihala topla sapa in nasičevala ozračje z nezdravo vlago.
=111=111
Tn ppjnv je znpnzil v AvstrnMji ž" Brumond. Tiste gobo spadajo menda k družini Agaricus oleailcus.
111 = 111 =
OI a —»
■S S.S
-S u
N t C
L v i -c a>
i m
_ 0)
% >
M S .
r. t»
01 £ *
= u <E s — m
~ 5.
Im .. >
a
S N ' - 4)
a
r: <x. Id
C
'•S* C s ■-
■i ..	o
>- Z	o
L c	Q
C	o
E	t
c
= ' ~	«
* —	u
._	fc
C Jt	O
s f.	"
o
• š
■E.2 a
4, C t»
s.š J
.. "O 3 i OJ
«-c 2
£	« O
I
'	p
ri	•• ®
.5 je a Z. 11
g
_e = C
OS e ja — ti c
3 "C
- It N .O •O
Oi
> , N
O I A
■-a
- - -O «
<» *■ č oo ? 111 = 111 =
=1:1=111
Najstarejše ljudi
ki so že marsikaj prešli in preživeli in si tedaj mo*li pridobiti izkušenj, slišimo vedno in vedr. , govoriti, da sc pri bolečinah in trganju v križu,
udih, pri zobobolu pokazuie kot zanesljiv ublaži-telj bolečin skozi 27 let priljubljeno domače sredstvo Fellerjev blagodišcči »Elsafluid«. Drgnjenje iu umivanje z F.lsafluidom lajša tudi najvstraj lejšo bolečine, krepi in osvežuje mišičevje in živce, jači utrujene oči, varuje pred nahodom in kljubuje
hladnemu zraku. Z vodo pomešan ie dobrodejen za grgranje, za grlo in usla. Odznotraj in oJzunaj močnejši, izdatnejši in krepkejšega delovanja kot francosko žganje in najboljši kosTetikum te vrste. 6 dvojnalih ali 2 veliki spec. steklenici za 63 Din, 12 dvojnatih ali 4 velike specialne steklenice za
99 Din, 36 dvojnatih ali 12 velikih spee. stekleni« za 250 Din žc obenem z zabojem in poštnino raz pošilja po povzetju lekarnar Eugen V. Feller i Stubici Dor.ji, Elsatrg 134, Hrvatska. - Posamezni steklenice »Elsalluida« po 10 Din v lekarnah ii sorodnih trgovinah.
pri Lud. Saraga, Ljubljana
Selenburgova ul. 6/1. Telefon štev. OSO.
EIl¥OOD
Vsaka drobna vrstica J>šn 1'50 ali vsolca beseda 50 par. Naj. manjši S {Dira. Oglasi nad devet vrslic se računajo više. Za odgovor znamko!


PRODAJALKA
manulakture, kratke robe ali galanterije, samo prvovrstna, popolnoma samostojna moč, z večletnimi spričevali se rprejne proti dobri plači. Pismene ponudbe u« upravo »Slovenca« pod žiiro »Fomočr.ica že!a« št. 1C02.
Službo ORGANISTA
sc ra7pisuje v lepem kraju. Mesečna plača 1003 Din, s prostim stanovanjem ln pri-tiklinami. Postranski ra-lu-žck se lahko dobi. Rcllekti-Ta se na n-lajšo moč. Proš-je je nasloviti na: Uredništvo »Cerkvenega Glas" enika« s LJubljani, Pred Skoiijo U. Ogovoril bo prosilcem do-tični župni urad.	8120
s trgovsko tehnično večletno izobrazbo pri tu- in inozemskih veleindustrijah, popoi-no-na zanesljiv in samostojen delavec, vešč več jezikov, verziran v knjigovodstvu, eko-omiji, popolnoma veš* vseh carinrkib in državnih poslov, ŽELI SPREMENITI svoje službovanje. Gre tudi na deželo. Ponudba nap-o-šene na upravo »Slovenca« pod šiiro: »Dslavcc« 8110.
Abiturbnt gimnazije
Išče primer, službe. Ponudbe na upravo lista v Mariboru.
VRTNAR
oženjen, star 30 !et, z dobrimi spričevali, želi premotiti službo ra stalno meto s 1. jaruarji-n 1926. Naslov v upravi lista pod Slev. 8111.
voznik, priden in pošten, se sp:ejr.e. Stanovanj? na razpolago; pl-ča po ^o-'ovoru. A. SUŠN1K - I.JUBLJAN \, Zaloška c;sta 21. 7C33
Sprejmem
čevl:arsvega pomočnica
za lina zbita in šivana dela Delo stalno, plača dobra. Hrana in stanovanje bhko v
hiši. - ALOJZIJ LOBODA,
čevljar, Domžale.
ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE sprejme pcrlek.no
korespondenco
in popolnoma samortoj-ic*a ELEKTROTEHNIK ARJ A za premotavanic električ, strojev in aparatov za fracin o in popravilo stikalnih naprav visoke in nizke napetosti. - Naslov v upr-vi »Slovenca« pod Stev. S12-.
OPERATER ZA KURJA OČESA
(le, čc jc prav dober reze;) se sprejme v stalno službo v Ljubljani ali pa tudi lc za gotove dni. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Opera'cr« štev. 8133.
I KOKS - ČE I! IN
i VColtova ulica t/11. - Telelon 50
(so^a in kuhinja) sc odda nnjboljšcmu ponudniku. Naslov v upravi lista p jd: SI !2.
[ Izurjeno PLETILJO
za nogavice iščem. Naslov v upravi pod številko 8144.
ne da itenes nobeden nčpsar. pač pa Ucm m:re nuditi vsakovrstni zimske suknje, kratke in dolge, usniate suknjiče, zimsk* obleke, posebno pa razna oblačila za šoloobvezne po sltrajno niasikiSi cenah edino le
konfekcijska tovarno F RAN DERENDA & Cie. - Lubljsna
Svo e izdelke proda o v deta Ini trgovini na Eria cevi cesti št. 2. naspr. Dramskega gledališča
Inserati v »Slovencu« imrja popoln uspeh. - Inserirajte v njem!
ker ie tvrdka
JOSIP PETEHR1C. ijHUliana
zn žala v to svrho cene šivalnim strojem in kolesom znamke „Gritzner" „Phoenix" „Adler" za
!0% Ugodna odročna ©auSaOla.
raznovrstna, najboljše kakovosti in po najnižji ceni kupite pri tvrdki ANICA TRAUN, Maiibor, Grajski trg.
3 do 4 vagone
3 krefinfce
za normalni tir 8;(J00 do 10.1.00 m
m proti a 7 do B b|
vse rabljeno ali v popolnoma dobrem stanju
B rt n qv;g. Bcoorad
Mitošu Velikog il
V KOMISIJO
sprejmem manulaktur. blago in obuvata proti jamstvu na posesti. Ponudbe se p-osi;o na upravo lista pod: »T.fto-vcc r.a deželi« štev. 8086.

NAJBOLJŠA
REKLAMA
so oglasi v »Slovencu«.

HIŠA
z dobro vpeljano trgovino z mešanim blagom, na periferiji mesta, radi oilpotovanja naprodaj. Stanovanje in lokal takoj na razpolago. — Naslov v upravi lista pod štev. 8078.
Eta
aparate in sestavna dele ima v zalogi
Franc Bar,Ljubljana
Cankarjevo nabrežje 5
Steklena
i e zopet na zalogi pri
ZDRUŽENIH OPEKARNAH D. D. v Ljubljani.
iDRETO in vse vrete vrvar-1 škili izdelkov ter v to stro-i ko spadajoče bla^o. dobite i v skladišču »ICONOPJUTA« - Liubiiana. Gosposvetska 2.
Jeklene pločevinaste LONCE
emajllrane ali pocinjene, velikost od 5—"0 litrov, p-i-pravne za mast ali kuho, prodaja po Din 8.— za kg tvrdka Mihael O MAHE N v Viinjigori.	8 i 06
Macesnov les
okrogel, dolžina 4 m, od 15 do TO cm premera, okrog 170 kubičnih metrov, jc naprodaj ozir se da na žagi izrezati po kupcu naročene di™enrije. Dalje tu'Ji okrog 50 kubičnih metrov prvovrst. smrekovega že rezanega sa, več vrst dimenzij. - Kupec naj ?c oglasi pri Alojz TRATNIK, lesni trgovec Potok - Morirjc, žel. postaja Rečica na Paki.	7987
Brinjevo olje
' kupuje vsako množino po ' najvišjih dnevnih ccnah dro-
gerija A. KANC sinova, i Ljubljana, Židovika ulica 1.
kupuje in prosi oferte z navedbo množine vagonov, nakladalne postaje in skrajne cene za dobavo do konca tega leta
ERMEST MARINO - OEIJE
Zrinsko Frankopanska ulica 4. Za IV klavža kupite
snežne čevlje
pri tvrdki
M. TREBAR — Ljubljana
• Sv. Pelra cesta št. 6.
Hlmie n tiarmonite na LdroHe 10 na nosod
Bosendorfer. Forsler, Steinway etc. — Vsi inštrumenti za bleh- in štrajh-god-bo, strune in žice vseh vrst na debelo in drobno.
Niz Mm, Li'd ana. cestni irj stev. 3
(pri magistratu). Najsposobnejša Ivrrlka v Jugoslavjji
| Elegantna oprema slaščičarne je 3 ceno naprodaj. Prikladna tudi za delikatesne delavnica ali buffe. Na zahtevo pošljem sliko. — Vprašati je v SLAŠČIČARNI ILICA št. 50 — ZAGREB.
napraviti svojim s primernim darilom veseljo in to jc le mogoče, če iste kupi pri tvrdki
'efelinc, Ljubljana
ki ima veliko zalogo, žepnih robcev, rokavic, nogavic, pletenine, srajce 7.a gospode, toaletne potrebščine, snmoveznice. angleške šiione, fine klolo. vezenine, čipke, torbice, nahrbtnike, palice in še veiLo, veliko drug>h lepih in potrebnih stvari po
znatuo znlžaui ccni. Na veliko in malo!	Na veliko in malo!
VELOURJE za ženske plašče od 88 Din naprej, DUBLNE in SUKNO za moške vrhnje suknje
cd Din 90.— dalje, SUKNO in VOLNENE ŠTOFE v krasnih k a -
r i r a s t i h in gladkih barvah, KAMGARNE, ŠTOFE in ŠEVIJOTE za obleke, PORHATE in FLANELO — kupite v ostankih pri:
»Tekstilbazar« - Ljubljana,
KREKOV TRG 10 v prvem nadstropju in v pritličju NAJCENEJE I