PoStnfna plačana v eo*ovfnl leto im
V Uublfanl, v nedeljo dne 8 iunifa 1930 Št. 131 2. izdala st. 3 oin
Naročnina
Dnevno izdajo
za krdlevlno Jugoslavija mesečno 25 Din polletno 130 Din celolelno 300 Din
za inozemstvo
mesečno 40 Din neridlsK« izdala celoletno v Jugoslaviji 120 Din, za Inozemsrvo 140 D
SLOVENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov l alolp. pelli-vrsla mali oglasi po VSO In 2 D.veCJl oglasi nad 45 mm vlSIne po Din 2-50, velllcl po 3 In 4 Din. v uredniškem delu vrstica po 10 Din □ Pn večjem □ naroČilu popust
Izide ob 4 zjulraj
razen pondeljka In dneva po prazniku
VretlnlAivo /e v Kopitarjev* altct Al. 6/111 KoUoplsi ae ne vračalo, nelranklrana pisma se ne apre/emalo 1/rednUtva telefon it. 20S0. upravnlštva »t. 2992
Uprava te vH-opliar/evi ul.šl.d — Čekovni račun: C/ubllana štev. 10.650 ln tO..149 xa Inaetale. Saratevošt.7563. Zagreb it. 39.011. Vraga tn Duna/ St. 24.797
Klic Duha
Cerkev praznuje danes praznik Duha svetega. To je tisti Duh, ki jo uredil kaos, ločil svetlobo od teme in človeška srca na binkošti navdušil za delo na kraljestvu božjem. Ta duh tudi naš narod celo tisočletje vodi na njegovi poli k Bogu.
Duh božji je duh moči, modrosti in zmernosti — urejevalca ga imenuje sveto pismo. Pod modro vzgojo tega Duha jo naš narod vzrastel v svojo polnoletnost kot narod pogumnih mož in požrtvovalnih žena, v trezno in zmerno ljudstvo, ki jo visoko cenilo svoja izročila, svojo zgodovino trdega dela in trpljenja, pa se tem bolj strnilo v neločljivi vzajemnosti skupaj, čim več je imelo premagati notranjih ovir nebrzdano narave in škodljivih vplivov od zunaj. Postali smo krščanski slovenski narod, ki so vera, ljudski duh in etos pa narodno čustvovanje v njem z najintimnejšimi in najfinejšimi vezmi stkani skupaj v svojevrstno enoto. To mu je dajalo nepremagljivo moč, moč, ki izvira iz Duha božjega.
Ta Duli pa so je začel zadnje čase umikati drugim duhovom — nečistim silam, ki vejejo iz kaosa, ki se odevajo v lažni blesk čistih duhov, pa so rojeni iz teme. To ni več duh urejevalec, ampak duh razdiralec, ki skuša omajati in zrušili podlage, na katere je zgrajeno življenje našega naroda. Ta duh se nam je predstavljal v tako oča-rujočih podobah, da so se včasih ludi naši najboljši možje dali od njega premotili, misleč, da jc lreba biti »moderen«, »napreden«, »širokogruden« tn iti z duhom časa, ki pa mnogokrat ni duh božji, ampak njegov protivec od začetka stvarstva. Po vplivu njegovih političnih in socialnih teorij in po njegovem pojmovanju življenja so propadli žc mnogi narodi.
Nečista sila si je danes privzela podobo, ki tjudstvo zavaja po svoji mnogoličnosti, po nebroju lepih mask, ki si jih nadeva v svoje namene. Ce kdo skuša strgati duhu časa eno izmed teh pisanih mask, da odkrije pod njo rravo spako očeta laži, ga razkriči trop demagogov, i>olizobražena množica in vsa družba častilcev mamona — naj žc uživajo njegove blagre ali pa le po njih stegajo pohlepne roke — kc'' »reakcionarjat, »sovražnika ljudstva- a'- vsaj >znsiarelega:, ki spada v romantično ropotarnico srednjega veka. In vendar so vsi li »napredneži.: oni, ki se molijo, bodisi da so zapeljani ali zapeljivci ali obojo — zakaj resnična ajodrost jc obenem stara modrost, na živi neprekinjenosti zgodovine sloni vsa resnična izobrazba, in le, kdor organično veže, la ustvarja, jc zapisal eden največjih duhov sodobja. Mi pa smo dolžni, cla svojemu narodu potegnemo z oči kopreno sodobne lažiprosvete, da mu zopet napočijo pravo binkošti pa da se prešine vnovič z Duhom božjim resnicc. Nas vseh naloga je, da popolno m a preokrenemo pravec, v katerem plove naše življenje, časili od nas samih neopaženo!
Zato je treba Duha moči in poguma, ne samo listega, ki se drzne povedati istino ljudem, ampak se no pomišlja povedati jo samemu sebi, ko spozna svojo lastno z.molo in napačno usmerjenost lastnega življenja. Marsikaj, kar smo v prvem nepremišljenem ogorčenju označili kot ne vem kakšno kulturno ali socialno reakcijo, je živa resnica, dočim našega duha oklepa dalje v svoje verige zmota, ki narode počasi vede v fizični iu moralni razpad. Laž je na primer tista »dogma« o prvenstveni vzročni vlogi gospodarskih zakonov in gospodarskega položaja r življenju narodov, lako da smo začenjali ne samo podcenjevati, ampak celo popolnoma tajiti resnično prvenstveni pomen religije in moralnih činiteljev pa narodnega duha in dulia sploh v našem življenju. Strašna zmota jc tista >racionalizacija gospodarskega življenja in življenja sploh, ki jo oznanja in izvaja danes ainerikanizem p°d svojim čisto gmotnim vidikom, in posledice to »racionalizacije«, ki ni nobena racionalizacija (beseda prihaja od uma), ampak naravnost brezumje, se že danes v vsej svoji strahotnosti kažejo. Gospodarstvo naj se rentira, pa za koga? V.a peščico nabobov, dočim bo večina ljudi, živih ljudi, sploh postala nepotrebna in odveč, ker rentabilni stroji čedaljebolj nadomeščajo predrago silo od Boga ustvarjenega človeka in ga ponižujejo v navadno blago, ki se vrže na smetišče, ko se več ne rabi. In v veliko laž so zapredeni po nazoru gospodarjev tudi milijoni hlapcev, ki iščejo sreče zopet le v čimbolj razviti produkciji zemeljskih dobrin brez večnega namena, ki ga življenju več nc priznavajo, brez blagra duše, ki išče Neskončnega, brez čednosti, ki edine krasijo in obogatujejo dušo in jo le v neprestani borbi s seboj in svetom Bogu približujejo, brez žrtev, od-l>ovedi in trpljenja, brez podrejenosti v tisti hierar-hični red družbe in dobrin pa osebnega dostojanstva in vrednosti, ki ga hoče sam Bogi
Čedaljebolj ta duh sebičnosti, pohlepnosti in nezmernosli pa moralne razvezanosti — veže samo gmotna korist in dobiček, ta pa z železnimi vezmi 1 — pronikuje tudi v naše ljudstvo, čeprav ga, hvala Bogu, v jedru še ni smrtno ranil. Ker je pa nevarnost, smo poklicani, da se ji pogumno postavimo v bran, žrtvujoč še tako priljubljene nazore. Narodu je treba reči, da ne sme od življenja zahtevati več kot je za pošteno življenje potrebno, da je trebn štedifi pa v skromnosti videti tako čednost duše kakor nujen pogoj občnosti potrebnega blagostanja; treba je povedati, da politika ni za kon-junkturiste, da si z zlaganimi in npndUrito«r?no mišljenimi gesli prišpekulirajo osebne koristi, ampak da je zadeva duha, morale in značaja ter resničnega čuta za narodovo in ljudsko skupnost; moč človečnosti mora zmagali nad močjo visoke finance;
Nenadna vrnitev princa Karla
v Romunijo
(Iz posebne izdaje ^Slovenca« 7. jun. ob 12.)
Bukarešta, 7. junija. Bivši prestolonaslednik princ Carol je v petek 6. t. m. iz-nenadoma, čeprav nepričakovano, na letalu dospel v Bukarešto, kjer je takoj imel s predsednikom vlade Maniu in princem regentom Nikolajem sestanek. V celi deželi vladata mir in red.
Princ Karol (v mlajših letih).
Bukarešta, 7. jun. Princ Carol je v petek ponoči v spremstvu svojih dveh pristašev Dimitrescu in Gatosci na francoskem letalu dospel v Cluj.
Nosil je uniformo romunskega letalskega oficirja. Na letališču v Cluji so ga sprejeli častniki romunske vojaške letalske službe, ki so bil očividno o njegovem prihodu že obveščeni in so ga čakali ter so ga ob prihodu najprisrčneje pozdravili.
Nato je bivši prestolonaslednik stopil na romunsko letalo, ki ga je, vodeno od pilotskega kapitana Oprischa, pripeljalo v Bukarešto. Prestolonaslednik Carol jc v petek ob 10 ponoči pristal na letališču Ba-neasa pri Bukarešti.
Princ Carol se je iakoj podal v grad Cotroceni. Tam ga jc pričakoval polk vojakov, katerim je bil njegov prihod v Romunijo že znan. Bivši prestolonaslednik je pustil vojake pred seboj defilirati in je potem korakal med viharnimi hura-klici vojaštva proti dvoru. V vratih dvora ga je že pričakoval njegov brat princ regent Nikolaj, ga objel in poljubil ter pozdravil z najprisrč-nejšimi besedami.
*
Prve vesti o predstoječem prihodu bivšega prestolonaslednika so bile žc ob 7 zvečer razširjene po zbornici, ki je pravkar obravnavala zakon o advokaturi. Državni podtajnik za notranje zadeve je zašepetal ministru za pravosodje nekaj besed v uho. Minister je nato šel k predsedniku zbornice, ki je sejo takoj prekinil in
razglasil, da se je princ Carol povrnil. Večina poslancev je vzklikala hura!
Zvečer ob 9 se je sestal ministrski svet, da se posvetuje o položaju, ki je nastal z vrnitvijo bivšega prestolonaslednika. Med tem je bil prestolonaslednik tudi že v resnici prispel v Romunijo. Med 10 ponoči v petek in 2 po polnoči v soboto je vladalo v vseh političnih krogih Bukarešte najživahnejše vrvenje in so se vršila mnoga posvetovanja.
Okoli polnoči se je zbrala seja liberalne stranke v stanovanju bivšega ministra za notranje in zun. zadeve Duca. Namen seje je bil, da liberalna stranka zavzame stališče napram vrnitvi. Zelo se je opazilo, da šef stranke sam, Vintila Brati-anu na seji ni bil navzoč, ker je pač nasprotnik bivšega prestolonaslednika. Danes ob 10 dopoldne sc je zbral izvršilni odbor liberalne stranke.
Istočasno o polnoči se je podal minister za "otranje zadeve V ajda Vojvod v spremstvu šefa policije Nicoleanu v kraljevi dvor. da napravi princu Carolu poset. Med tem je tudi predsednik vlade Maniu zapustil ministrski svet in se, spremljan od državnega tajnika Lugoseanu podal v Cotroceni, da poseti bivšega prestolonaslednika. Pri tem sestanku, ki je pa trajal le kratko časa, je bil navzoč tudi princ regent Nikolaj. Nato se je Maniu vrnil zopet v ministrski svet in tam o rezultatu svojega poseta poročal. Ministri so sklenili, da sc v soboto dopoldne zopet sestanejo na sejo.
treba je zaupati v zdrave sile ljudstva, ne pa v diktat denarnih skupin ali pa slepe množice s svojimi neukročenimi množinskimi nagoni; treba nam je Duha, ki nas uči spoštovati lastno zgodovino, organično rast našega naroda, dediščino ne-porušljivih religioznih in etičnih vrednot, resnične kulture, ki pomeni požlahtnjevanje duše, ne pa brezdušno ^izobraženost«; treba je obnoviti tisti živi pojem naroda, ki pod sodobno civilizacijo umira: religijo radostno doprinešenih žrtev, trdne medsebojne /.vezanosti vseh članov naše ljudske družine v nasprotju z naukom onih, ki so ustvarili živalski pojem razreda, vere v moč Duha svetega, ki ga je posla! v naša srca sam Bog nn dan rojstva krščanstva in krščanske kulture. Slovenski narod na sr vrni k preprosti skromnosti in treznosti življenja svojih očetov, k zdravim načelom svoje ljudske biti:
lo je naš binkoštni pozdrav!
F. T.
Vlada v zadregi —
Liberalci proti Karla
Bukarešt, 7. jun. x. Ko je princ Karol izstopil iz letala, so ga sprejeli nekateri prijatelji, ki so bili natančno obveščeni o njegovem prihodu. Po prisrčnem pozdravu je odšel takoj k svojemu sinu, kralju Mihaelu, katerega je strastno po ljubil. Nato se je Karol s svojimi prijatelji odpeljal k bratu, princu-regenlu Nikolaju. Svoje matere, kraljice-vdove pa ni dobil, ker je po svojih |>oto-valnih odredbah že zapustila Bukarešt, da se poda k pasijonskim igram v Oberammergau. 0 polnoči
Kraljica-vdova Marija.
Danes v soboto ob 9 zjutraj se je podal v Cotroceni tudi general Avarescu, ki pa tam princa Carola ni videl, ampak je imel razgovor samo s princ-regentom Nikolajem.
Govori se, da se bo danes v soboto popoldne ob 5 sestala Narodna skupščina, ki sestoji iz zbornice in senata. V političnih krogih trdijo, da bo sedanji regent princ Nikolaj podal prostovoljno demisijo in da ho na njegovo mesto vstopil v regentski svet princ Carol. Princ Carol bo baje že popoldne v Narodni skupščini položil prisego kot član regentskega sveta.
V celi državi vlada med narodom veliko veselje in navdušenje.
<< * *
To so prve vesti, ki smo jih prejeli od našega korespondenta že včeraj v soboto 7. t. m. dopoldne in jih objavili v posebni izdaji za Ljubljano. Slede?« novejše vesti sledijo na 4. koloni
Kralj Mihael.
je prišel ministrski predsednik Maniu k princu Karlu, pri katerem je ostal nad eno uro. Nato se je sestal ministrski svet, ki jc v času tega poročila ob 5.45 zjutraj še trajala.
V Bukarešti! še ne ve nihče, kateri razlogi so napotili ministrskega predsednika Ma-nia, da je privolil v takojšnji prihod bivšega prestolonaslednika. Liberalno stranko so dogodki popolnoma presenetili. Predsedstvo stranke je bilo nujno pozvano na sejo in se mora sedaj udati v neprijeten položaj, ker je še pred par dnevi inscenirala kampanjo proti Karlu, da bi s tem Maniu delala težkoče. Dasi se je vest o prihodu Karla v Bukarcštu razširila že ponoči, ni v zgodnjih jutranjih urah še nikdo vedel nič točnega.
Bukarešt, 7. jun. y. Ministrski svet zboruje že od 1» dopoldne dalje neprestano, ita najde primerno rešitev v Karlovem vprašanju; do sedaj pa ni mogel priti šc do nobene odločitve, tako da bo velika narodna skupščina, ki je bila za 4. uro popoldne sklicana na slavnostno sejo. najbrže odgodena na jutri. Pred narodno skupščino so zbirajo ogromne množice ljudstva, galerije in diplomatske lože so gosto zasedene. Velike množice se premikajo po ulicah in de-monstrirajo za Karla. Popoldne je prišel na sejo ministrskega sveta adjutant princesinje Helene, major Madare, ki jc imel daljši razgovor z ministrskim predsednikom Maniuom, potem pa so je zopet vrnil v palačo princesinje Helene. 0 vsebini tega razgovora sc no objavlja ničesar. Dopoldne je bil tudi ministrski predsednik Maniu pri regentskem svetu v dve-urni avdienei. Domneva se, da bo ministrski svet šele pozno ponoči prišel do odločitve. Tudi pred ministrskim predsedništvom čakajo velike množice na odločitev. Princ Karol se nahaja še vedno v gradu Cotroceni. Poslopji liberalnega lista »Vitorul« in kluba liberalne stranke nista razobesili zastav, radi česar so Karlovi pristaši vdrli v hiše in izsilili, da so sc razobesile zastave in nabil velik plakat z napisom »Naj živi kralj Karol 11.1« Liberalci so pozneje ta plakat odstranili, zastave pn so pustili.
Karol bo proglašen za kralja ?
Bukarešt, 7. junija. x. Kakor napovedujejo listi, sc bo žc danes vršila sodna razprava, da se razveljavi izrečena ločitev zakona princa Karla in princesinje Helene. Princ Karol bo obiskal svojo soprogo in svojega sina, kralja Mihaela, v njunem stalnem stanovanju. V veliki narodni skupščini, na kateri bosta združena
lovenci!
srečke drž. razredne loterije — Štev. 96.428 je zadela 1,200.000 dinarjev — je prodala v Sloveniji najsrečnejša prodajalnica
Ornuš antonijevič, Beograd, Knez Mihajlova (B
Naročite takoj vsaj eno srečno številko!
-1'jh1-1
senat iu poslanska zbornica, se bo, kakor se govori, anuliral akt od 4. januarja glede detro-nizacije. Nato bo druga slavnostna seja obeh zbornic, ua kateri bo Karol proglašen za romunskega kralja, ne pa za regenta, kakor se je prvotno mislilo. Karol bo takoj prisegel na ustavo in namerava izdati proklainacijo na narod.
Člani liberalne stranke so se tudi dopoldne sestali k seji. Brntianu in Duca sta izjavila, da liberalna stranka slejkoprej zavzema svoje znano stališče v ustavnem vprašanju ter da priznava in respektira akt od 4. januarja. Za ponedeljek je sklicana seja eksekutivnega Klavnega odbora stranke, na kateri se bo ponovno razpravljalo o tem vprašanju. V tem smislu je tudi stranka objavila svoj komunike.
Princ Nikolaj.
Vlada se poveri generalu Presanu ?
V političnih krogih se govori, da je verjetno, da bo odstopila vlada Mania in da se bo sestavil koncentracijski kabinet, na čigar čelo bo najbrže stopil general Presan, vrhovni poveljnik romunske vojske v svetovni vojni. V zvezi s tem je bila danes poklicana v Bukarešt cela vrsta uglednih političnih osebnosti, med njimi tudi profesor vseučilišča v Jassyju Jurij Bratianu, sin umrlega ministrskega predsednika Jonela Bratianu. Jurij Bratianu je danes dobil brzojavko, da pride v Bukarešt, ter se je že odpeljal z avtomobilom. Domneva se, da mu bo ponudeno mesto v koncentracijskem kabinetu.
Načelnik romunske narodne stranke, profesor Jorga, je danes izjavil, da po njegovem mnenju ni nobene ovire, da se ne bi izvolil Karol za regenta. Še tekom noči je princ Karol sprejel obisk več generalov, med njimi generala Presana, bivšega vojnega ministra, generala Cihovvskega in generala Prodana.
Veliko navdušenje
ljudstva za Karla
Bukarešta, 7. junija. V Bukarešti vlada popoln mir in red. Mesto je v zastavah. Tudi javna poslopja so razobesila zastave. Vojaštvo in orožništvo patruljira po ulicah, nikjer pa ni prišlo do nemirov. Tudi z dežele ni poročil o kakih nemirih. V Erdelju in Banatu vlada veliko navdušenje. Vsa večja mesta v Romuniji so v zastavah. Pričakuje se, da bo danes popoldne, ko bo princ Karol zapustil grad Co-troceni in odšel v parlament, množica prirejala velike ovacije.
Povratek je povzročil princ Nikolaj, ki se hoče oženiti z go. Dimitrescu
Dunaj, 7. jun. y. Po poročilu, ki izvira iz diplomatskih virov, se je princ Karol tako nenadoma vrnil v Romunijo zato, ker je princ-regent Nikolaj sklenil, da ne ostane več v re-gentskem svetu. Princ Nikolaj je imel resen konflikt z materjo, kraljico-vdovo in še resnejši konflikt, ker se hoče poročiti z gospo Save-anu, rojeno Dimitrescu-Tohan. On želi zato zapustiti Bukarešto in se nastaniti v Parizu. Kraljica-vdova Marija ga je z vsemi sredstvi hntela odvrniti od tega koraka. Kraljica-vdova Marija je bila že hudo prizadeta z zaroko princesinje Ileane z grofom Hochbergom. Da se ta zadeva pozabi, je odpotovala z lleano v
Egipt, ko pa se je vrnila, jc morala ugotoviti, da je zgubila ves vpliv na sina Nikolaja, kar se je pokazalo posebno s tem, da je princ Nikolaj spremenil dvorni protokol, po katerem sc jc kraljici-vdovi za vso bodočnost odkazalo tretje mesto in sc njeno ime pri cerkvenih bogoslužjih ne bo več imenovalo. Razžaljena se je kraljica-vdova umaknila v svoj grad Balcic. Ko je slišala o pripravah, da se vrne Karol, pri čemer si jc princ Nikolaj zagotovil sodelovanje vojske, je kraljica-vdova kot zadnjo rešitev poskusila apelirati na rodbinskega šefa dinastije Hohenzolern-Sigmaringen, ki naj hi s svojim prijateljskim vplivom na princa Nikolaja in kot razsodnik v vseh buka-reških rodbinskih sporih nastopil proti poroki princa Nikolaja z gospo Saveanu. Kot pretvezo za to pot je kraljica-vdova navedla obisk pri pasijonskih igrah v Oberammergau-u. Med tem pa je princ Nikolaj o svojih namerah obvestil ministrskega predsednika Maniu-a, ki mu jc izjavil, da nima pravice, vmešavati se v privatno življenje princa ter da ga ne more ovirati, da bi izvršil katerikoli svoj osebni sklep. Njegovo mesto kot regent ne izključuje zakona z navadno državljanko, vendar pa jc Nikolaj sklenil, da ne bo ostal dalje v Bu-kareštu.
Kaj pravi kraljica Marija?
Dunaj, 7. jun. x. Kraljica-vdova Marija je danes na potu v Oborammergau dospela na Dunaj, kjer jo je sprejel romunski odpravnik poslov dr. Sabarovvski in jo obvestil o tcin, da se je princ Karol vrnil v Bukarešt in bil navdušeno sprejet. Izjavila je, da jo ta vest, posebno pa navdušeni sprejem, kot mater zelo veseli. Ostala bo vedno na strani svojega naroda. Kraljica-vdova potuje v spremstvu svoje sestre, velike kneginje Cirila ruskega in ene dvorne dame.
Miinchen, 7. jun. y. Kraljica-vdova Marija je v spremstvu svoje sestre Viktorije, soproge ruskega pretendenta na prestol, velikega kneza Cirila dospela zvečer z Orient-ekspre-som v Miinchen in sc nastanila v Park-hotelu. Oficielnegn sprejema ni bilo, ker potuje kra-ljica-vdova ineognito: Vendar pa je bil pri prihodu med drugimi navzoč romunski poslanik iz Berlina dr. Tasca. Kakor doznava Vaš dopisnik. namerava kraljica-vdova ostati v Nemčiji približno mesec dni. Predvsem hoče obiskati grob svoje matere v Koburgu in sorodnike v Sigmaringenu. Ze jutri se bo z avtomobilom odpeljala v Oberammergau. Pozneje bo morda obiskala tudi igre v Beyreuthu.
Romunija ostane zvesta svojim zaveznikom
Belgrad, 7. junija, u. Danes popoldne so prispele v Belgrad vesti o nenadni vrnitvi princa Karla v Bukarešto. Vesti so izzvale živahno zanimanje, vendar pa se podčrtuje dejstvo, da ni pričakovati v Romuniji nobenih komplikacij z ozirom na znano priljubljenost princa Karla v širokih slojih vsega naroda. Prav tako je važno dejstvo, da ni pričakovati, kakor se zatrjuje na inerodajnih mestih, nobenih sprememb, posebno ne kar se tiče romunske zunanje politike. Romunska zunanja politika bo ostala ivesta zavezništvu v mali autanti in njeni konstruktivni politiki v celi Evropi. V tem oziru so vse nasprotne kombinacije brez vsake podlage.
Z avtorizirane strani iz okolice kraljice se zagotavlja vašemu dopisniku, da pomenijo zadnji dogodki v Bukareštu povsem notranjepolitično pomirjenje in da se tudi zunanjepolitično ter predvsem gospodarskopolitifno lahko presojajo ugodno. Princ Karol je takoj po svojem prihodu v Bukarešt našel direktno pot k svojemu bratu, regentu Nikolaju. Po sklicanju poslanske zbornice in senata se ministrski predsednik sedaj bavi s tem, da najde ustavno formulo za končnoveljavno bivanje Karla v Romuniji, ki naj prevzame regentstvo. Domneva se. da bo Nikolaj odstopil in da bo Karol tako dolgo prevzel regentstvo, dokler nc bo njegov sin. kralj Mihael zrel za prevzem vlado. Vsekakor se bo varoval legitimistični princip ter je upanje, da bodo s tem končana vsa dosedanja vznemirjenja in trenju.
Pariz, 7. junija. AA. Z ozirom na povratek princa Karola v Romunijo izraža jutrišnji Temps uado, da lic bo radi tega nastala v romunskem političnem življenju nobena večja težkoča. Temps« pravi, da so vse politične stranke v Romuniji zavedajo, da je javni mir njihova najvažnejša skrb in da jc treba r. vsemi močmi delati na konsolidaciji velike, Romunije, to predvsem radi tega. ker je Romunija sosed sovjetov in propagandi i/, Moskve najbližja. Vse stranke morajo radi tega žrtvovati strankarske interese radi varnosti edinstva kraljevine.
Najnovejše vesti iz Bukarešte
Spričo negotovosti, ali naj Karol vstopi samo v regentski svet ati pa naj postane kralj, je vlada g. Maniua demisijonirala in je novo vlado prevzel g. Mironescu, ki bo po narodni skupščini Karta
proglasil za kralja
Itukarešt, 7. junija. x. Ministrski predsednik Maniu je danes zvečer ob 18.80 podal rcgentskcniu svetu demisijo vse vlade, ker ministrski svet ii i prišel do sporazumne odločitve, kakšno stališče naj zavzame nasproti princu Karlu, to je, ali naj vstopi v regentski svet. ali pa naj se proklainira za kralja. Od članov kabineta se jih jc izjavilo 5 za to, da Karel vstopi v regentski svet, (ločim jih je bilo 7 za to. da se proglasi za kralja. Spričo tuke neso-glasuusti se je Maniu odločil, da poda demisijo vlade. Regentski svet jc takoj nato poveril sedanjemu zunanjemu ministru Miro ne -s c ii sestavo nove vlade. Naloga nove vlade bo samo ta, da skliče veliko narodno skupščino v svrho, da princa Karola proglasi za kralja. Domneva se, da bo po tem slovesnem aktu vlada Mironesca demisio-nirala, da da novemu kralju priliko, da sestavi svojo vlado. V političnih krogih vlada mnenje, da bo kralj zopet poveril sestavo nove vlade Maniu. Kabinet Mironesca je sestavljen tako:
Ministrski predsednik in zunanji minister Mironescu.
Notranji minister Popovici.
Vojni minister general Condcscu.
Trgovinski minister Mirto.
Prometni minister Halipa.
Pravosodni minister Lizescu.
Poljedelski minister Mihalahe.
Minister za narodno blagostanje .loani-cescu.
Prosvetni minister Lugojanu.
Finančni minister Raducanu.
Ob 21.30 zvečer je nova vlada prisegla re-gentskemu svetu. Velika narodna skupščina se bo najbrže sestala jutri dopoldne.
Mnenje inozemstva - Kraljica Marija se nastani na Čehoslovaškem ?
Pariz, 7. junija. x. Niti na Qui d'Orsayu niti v romunskem poslaništvu v Parizu še ni do sedaj izčrpnih poročilo okolnostih Karlove vrnitve. Pariški listi so začasno še zelo rezervirani v svojih komentarjih. V zelo dolgih poročilih o dejanskem stanju ni nobene besede, s katerimi bi se vplivalo na franeosko-ro-munske odnošaje ali na zunanjo politiko Romunije z ozirom na nepričakovano vrnitev princa Karla. Vendar pa so skoro vsi listi soglasnega mnenja, da ne gre za državni udar, ker so romunske stranke že dolgo vedele za vrnitev Karla in čeludi niso vrnitve )>odpirale aktivno, vendar večinoma niso storile, nič, da bi jo preprečile. Temps izraža mnenje, da bivanje princi Karla v inozemstvu sicer ni bilo primerno'; da bi zvišalo njegovo popularnost v Romuniji, vendar je treba še počakati na podrobnosti o njegovi vrnitvi in na ozadje, preden je mogoče ustvariti sodbo o novem položaju romunske notranje politike. Journal je poslal v Romunijo posebnega poročevalca, ki javlja, da razpoloženje za Karla nikakor ni neugodno ter je mnenja, da bi niti v narodu niti v diplomatskih krogih ne sprejeli v neugodnem smislu vstopa princa v regentski svet ali pa celo, da zopet zasede prestol, kljub le-mu, da se mu je I. 19'24, formalno odpovedal.
Praga, 7. jun. Praški oticielni krogi niso biLi iznenadeni radi vrnitve princa Karola, ker so bili na to neoficielno žc pripravljeni. Odkrito se veselijo, da se je izvršila vrnitev Karla brez notranjih pretresljajev, nc vc sc pa, ali bo Karol imenovan za člana regentskega sveta ali pa ga bodo restavriraii v legitimne vladarske pravice. Vrnitev Karla pa jc notra-nje-politična stvar Romunije, v katero sc dru-
gi ne morejo vmešavati. Želeti pa je, da bi se to vprašanje uredilo končnoveljavno. Zdi se, da je rešitev, kakor se pripravlja sedaj, naij-boljša. Češki listi objavljajo te vesti z velikimi črkami in izražajo upanje, da bo vrnitev Karola pripomogla k notranjepolitični očvrsti-tvi Romunije. Češki listi tudi javljajo, da se bo kraljica-vdova Marija nastanila na Češkoslovaškem. Verjetno je, da se bo radi novega položaja v Romuniji na novo odgodila konferenca male antante, ki je določena na*25. junija v Tatri.
London, 7. jun. x. V tukajšnjih političnih in diplomatskih krogih se zelo rezervirano izražajo o vrnitvi princa Karola. Ze več mesecev so bili v Londonu informirani o tem, da m ministrski predsednik Maniu prizadeva, odstraniti konflikte v romunski kraljevski rodbini in pripraviti vrnitev princa Karla, če ne na prestol, pa vsaj, da pride do normalnega položaja v državi. V Londonu hočejo očividno počakati, ali bo vrnitev princa Karla ostala brez notranjih nemirov in političnih homatlj, preden bodo v kakršnikoli obliki zavzeli o tem stališče. Vsi listi pišejo o stvari brez komentarjev in naglašajo, da so dobili o dogodkih i* Romunije samo cenzurirana poročila.
Odstopivši ministrski predsednik Mania. Curriculum vitae princa Karola
Princ Karel se je rodil leta 1893. kot prvorojenec kralja Ferdinanda 1. in kraljice Marije. Svojo mladost je. preživel pod varstvom svojega starega strica pokojnega kralja Karela I., katerega lahko imenujemo ustanovitelja kraljestva Romunije sploh, ker so se vsi važnečši dogodki pri zgraditvi nove kraljevine izvršili ikkI njegovo vlado vino. ki je trajala skoro |K>I stoletja. Njegov profesor pa je bil znani romunski učenjak, ki uživa mednarodni sloves, profesor Nikola Jorga, ki je član senata.
Najbolj se je inlfidi prestolonaslednik zanimal za vojaške zadeve, v prvi vrsti za letalstvo in je vse svoije moči posvetil razširitvi romunskega zra-koplovstva. V svetovni vojni ,je bil odločno na strani zaveznikov. Ni pretirano, če se reče. da je njemu pripisovati velike zasluge, da se je Romunija takoj odločila za pristop na stran zaveznikov. S svojimi sposobnostmi na polju strategije je princ Karel med svetovno svetovno vojno storil velike usluge zavezniškim armadam.
Princ Karel je izredno priljubljen pri vseh krogih, posebno v širokih ljudskih masah in posebno v armadi. Med vojno se je poročil s hčerko generala Lanibrina in sicer tajno. Ta zakon pn ja bil pozneje razveljavljen. Dne 4. januarja 1. 1926. pa je dal princ Karel ostavko na prestolonasledni-štvo. Njegov odstop, kakor tudi odobritev njegovega pokojnega očeta kralja Ferdinanda je parlament spreijel.
Pozneje je princ Karel živel v Parizu in Londonu. Večkrat je skušal vrniti se. Liberalna vlada pa je vedno vsak tak poskus uduaila. /di se pa, da je biln vlada g. Mania bolj naklonjena temu načrtu. Po sedanjem uspehu sodeč, gu tudi podpira v njegovih stremljenjih.
Mladi kralj Mihael
Bukarešt, 7. junija. y. Mladi romunsk kralj Mihael je živel do sedaj v veri, da njegov oče, princ. Karel potuje pn morju. Ko je zadnjič opazoval v kinematografu potop Titani-ca , je bil zelo razburjen in pravil, da sc boji, da ne bi pri laki katastrofi ponesrečil tudi njegov oče. Te dni mu je stric, princ Nikolaj podaril avtomobil, vendar nikakor ni hotei verjeti, da je to stričevo darilo, temveč je bil trdno prepričan, du mu je avtomobil podaril oče.
Politične novice sc nadaljujejo nn 8. strani.