16. številka.
ST g to.
Izdanje zet torek 5. februvarlja 1895.
_(v Trst«, v torek zjntraj dne 5 fehruvarja 1895)
Tečaj XX.
„EDINOST" itbaia po trikrat na leibn f tostiu in-danjiti al> torkih, ćetrtklh
m sobotah. /jutranja iziUnja ribaju ob It. uri zjutraj, Tačemo pa ob 7. ari »•< ar. — Obojno isduiije utanr : /a j»>!«n u<r>f>« . f. —.»i, iivrn Av.trlJ. f. !.*■ *« tli ui«(«a, . . i.fci , . „ t ,— za pol l«ta . , , f>,— , „ , I -?a T«e lato . . , 10 — . , „ Irt — Na narbčbe brez priložene naročnin« s«
ne jemlje ozir. Poram,črn fiterilkn so dobivajo t pro-ilajatnlcah tobaka t' Irntu p.> 2 iivč., iasven lr«t* po 3 nit. Sobotno vetrno irdanj« v i rit a 4 n /•„ tirea Trst* S n<\
l
EDINOST
Oi[Uii »•> rakune po tarifu v pelitu; m na«|i>Tt i itaboliisi frkani •• platif«
proitor. kolikor ohioga !-ava<lnih vrsff«. 1'orlaua >>»ini tu i*a in j ivitazati vala * mači ci|ii»m itil. «a rui'unajo po s ojadki
T»i i]opini n«j te poiiljajo »roihtiMr* : • lio« rn«*rroi *t. 13. V iako piitao rao't tuli frankoTaoo, k >r n«fra»k>T.«na »i» na •priti imajo. Rokopiai «e na rrafajo.
Naročnino, reklamacija io o<fla«a npra
Uftrnrrriifro ulica Molita pie-cule hit. X, M uaJit. Oilprtc rekUtaa.Ja
_	_	pro*ta pjUnitif.
Glaall° »lovemke^a političnega društva za Primorsko. r (1
____________	n' UMfliM Jm 00 f
Kandidatje za državni zbor.
Iz Ribnice smo prijeli nastopni dopis: Za državnozborski mandat za Dolenjska mesta in trgi, koje je dosihmal zastopal prof. Suklje, poteguje se mnogo kandidatov, med njimi grof Al ar g h eri, vitez Langer, dr. Vojska in V i S n i k a r.
Langer in Marglieri sta grajščaka. torej potomca onih nekdanjih mogotcev, ki so skazovali svojim podložnikom baje same dobrote ! Kmet in meščan imata jih v nepozabnem spomin«.
Da bi znala živeti na Dunaju ter porabljati svoje mastne dijete, ni dvomiti. .Te-li bi se pa takima možema ljubilo potegovati se za koristi svojih volilcev in osobito za eapredek slovenskega naroda, je pač resneje vprašanje. Na Dunaju grofe in viteze rajše gledajo, nego plebejske sinove, a volil-cem in narodu to nič ne hasne. No, g. dr. Vojska je že star in ne misli resno na kandidaturo. Ob svoji penziji kot sodni svčtnik z 8680 ghl. že preživi sebe in svojo družino.
Kaj pa je z Višnikarjem Y Višnikar je prvič sin slovenskega kmeta, jako nadarjen mož, izvrsten poznavalec ljudskih teženj, vrl Slovenec in poštenjak od nog do glave.
V Ribnico prišel je kot sodnik pred 10 liti ter si ▼ tem času s svojim delovanjem na gospodarstvene«! polju pridobil zaupanje vseh ljudi), ki so zdrave pameti... Resnih nasprotnikov pri nas iuna Upati sme in naša zahvalna dolžnost je, da ga volimo soglasno državnim poslancem.
Višnikar ni hrupen kričač, ampak mirno a resno delaven možak, ki preudarja, pričenja in vspešuo završuje svoja dela. Kedar gre za kako stvar, poprime se je premišljeno ter jo dožene.
Ako bode iavoljen, pride na Dunaj poštenjak, ki bode deloval z vso silo v prid
slovanskemu narodu.	M. P.
*
» *
Tako naš dopisnik. Ustregli smo želji istega, ker ne dvomimo ni najmanj«, da je bil gosp. dopisniku čist in poSten namen, ko je napisal predstoječo izjavo v prilog kandidaturi gospeda Višnikarja. A ne le to: volitev naslednika bivšemu državnemu poslancu in sedanjemu dvornemu svetniku Šukljeju je tolik« načelne važnosti v naših sedanjih zmedenih odnošajih, da je neizogibno potrebno, da si povemo z lica v lice — odkrito, lojalno in brez ovinkov — vsak svoje nienenje
PODLISTEK.
Snežnica.
Ui>*ifnu pravljica.
Visoko pod sinjim nebom rodila se je na sv. večer snežnica. (Snežinka, Sehnec-flocke.) Veselo se je vrtela v mesečnih žarkih in lene spuščala se na zemljo. Kako prekrasna je bila!. . Tenke ledene iglice so spletle v vseh barvah mavrice . . .
A «nežnica je tudi občutila svojo kra soto! Bila je vesela, neizmerno vesela in zadovoljna v tem neomejenem prostoru, katerega so prošinjali srebrni žarki meseci. Nad njo je migljalo na miljarde zvezd, ki so so istotako blišeale, kakor ona ; tu pa tam so švigale njen« tovaršice — snežnice, a v ni-žavi je črnela zemlja, zavita v nočno meglo.
Rada bi bila videla snežnica ta neznani kraj in začela se je spuščati vedno niže in niže A kroglja zemlje je rasla, postajala je vedno očitnejša in naposled so se vile pred očmi snežnice ulice velikega mesta, šum in hrum se je razlegal nad njimi. Bliičeče kočije so srečavale druga drugo; pešci so s« zbirali krog oken prodajalnic, napolnjenih z množino razkošuili in potratnih reč i j . . .
o tem, k a k o v b 6 d i naslednik prej- ! š njemu držav, poslancu za mesta dolenjska. :
Žal, želu žal nam je, da nam naše prepričanje ne dopušča, da bi mogli pritrditi menenju g. dopisnika ^lede Viškarjeve kan-diduture; ampak izreči nam je decidirano svoje mnenje, da naslednik gosp. S 11-k 1 jej u nikakor ne bi smel slediti istemu v nazorih in v taktiki.
Osebnim svojstvom kandidata Višnikarja vso čast: mež je polten, je delaven in pozna tudi stiske in potrebe našega ljudstva. Na to stran nočemo oporekati g. dopisniku niti z jedno samo besedo. Ali vprašati se moramo, ali zadoščajo ta lepa osebna svojstva, da smemo koga smatrati p r & v i m z a s t o p -n i k o m naroda slovenskega v parlamentu na Dunaj«? In tu moramo izjaviti odkrito, da n e zadoščajo nikdar in nikoli, v sedanjih kritičnih časih celo ne. Delavnost, poštenost in talent so pač neizogibno potrebna svojstva pravemu poslancu, toda spojena morajo biti z značajem in stalnostjo v načelih. Talent more koristiti mnogo, ako služi velikim načelom in čistemu programu; istotake pa more tudi mnogo škodovati, ako ne dela za uresničenje onih narodnih teženj in idejalov, o katerih smo urerjeni, da nas jedini morejo dovesti do za žaljenega cilja : d o o s i g 11 r a n j a narodne • kzistencije.
Kako resnična je ta naša trditev, nam je n aj sijaj n ejši vrgle d baš — profesor Suklje, ta poznani i n spi ra t o r in pol i-t i š k i mentor g. kandidatu V i š-n i k a r j 11.
Kdo bi mogel odrekati bivšemu državnem« poslancu Šukljeju delavnost, zgovornost in — talent? In vendar: kako živo občutimo zlasti mi pokrajinski Slovenci za narodni naš razvoj pogubne posledice delavnosti, zgovornosti in — »državniške modrosti" istega!?
Talent brez načel iu brez stalnosti v borbi za ta načela je za narod mrtev kapital. In ne samo to: tak talent je balast na narodnem vozu!
G. k uklje je dober govornik ii bistra glava. V krasnih besedah je včasih dokazoval vladi pogubnost nje politike nasproti narodu slovenskemu — opozarjamo le na tisto glasovjto razpravo proti bivšemu na-učnemu ministru Gautechu — ali kaj so nam kasnilo njegove lepe besede, ko jim nikdar niso sledila primerna dejanja?! Koristile nam niso, pač pa škodovale, kajti taka nesrečna
Snežnica se je ustavila pri uhodu v kliščečo palačo. Bogate oblečene gospe in gospodje ho hiteli po mramornih stopnicah v razsvetljene in z razkošnjem okrašene dvorane. Gosti so se zbirali na ples pri berznem bogatašu, požeruhu zlatega teleta, tega mu-lika našega stoletja. S hladnim pihljanjem vetra se je zaletela tja tudi snežnica, obu-sivši se na vratnik kožuha nekega gosta, ki je šel v dvorano. A tu jo je zadelo hudo razžaljenje. Mesto da bi se čudili njeni krasoti, so mahnili ubogo snežnieo na zemljo in malone poteptali z nogami. K sreči so se odprla v tem trenutku vrata in snežnica je zopet srečno sftlela na ulico. Toda mestno razkošje je ni več mamilo, temveč eanioljubje jo je gnelo ven, čem dalje nožno od vzne-mirjajočega šuma in lirama . . .
Kot ozek trak se vleče cesta iz mesta nekam daleč. Na tej cesti, zraven katere stojč sive, razpadljive koče in tu pa taiu žalostno brleče luči, zapazila je snežnica dva človeka.
Zavita v raztrgan robec nesla je neka ženska na hrbtu težak koš s perilom. Z jedno roko je s trudom pridržavala neznosno breme, /. drugo je pa krepko stiskala juho ročico plakajočega dečka.
To je bila vbožna perica. Ves teden je 1
taktika mora vzbujati pri vladi in pri nasprotnikih domnevanje, da Slovenci — oprostite banalno primero! — pač lajajo, a ne koljejo. Kakor rudeča nit vilo se je po vsem delovanju poslanca Šukljeja „načelo* : govoriti in glasovati za vlado, ali pa: govoriti proti vladi in glasovati z a isto.
Posledica tej zgrešeni taktiki je bila in je morala biti le ta, da naši poslanci niso imponovali -- nikomur. In to posledico občutimo po vseh žilah — ponavljamo iu na-glasamo to je enkrat — posebno mi stražarji našega naroilueg-a obstanka ob mejah. A kdo ne ve, da je obstanek vsega naroda naravnost zavisen od krepkega razvoja lastnega življa ob mejah ? Gospodu Snkljeju je povsem nedostajalo zmisla in ljubezni — one ljubezni, ki vse stori in vse žrtvuj* — za ono veliko načeto, koje smatramo mi kot življenjski pogoj našemu obstanku: nedostajala nm je zmisel za tesno v z a j e m n o s t med rojaki slovenskimi, ne glede na zemljepisne meje, ki nas ločijo v našo neizmerno škodo. Gosp. Suklje je bil separatist najčistejše krvi: da je šlo vse po njegovem, Slovenci ne bi si uredili svoje taktike niti po deželah, ampak po volilnih okrajih. Vsaki volilni okraj ima svoje lokalne potrebe; kar pa je tam /t mejo, tega se morain spominjati tu pa tam, kadar govorim, a me ue sme peči, kadar glasujem. To je bila velika skrivnost »državniške modrosti" Šukljejeve.
Gosp. profesor Suklje je bil kot poslanec oportinist. Nismo nasprotniki zdravega oportinizma, ali neizprosni protivniki smo onemu oportinizmu, ki poklada vodilna načela in velike cilje na oltar — malenkosti.
Mi smo gotovo zadnji, ki bi hoteli odrekati priznanje resničnim zaslugam. In priznavamo drago volje, da je omenjeni poslanec marsikaj dosegel v gmotno korist svojega volilnega okraja, v prvi vrsti je po svojih močeh pripomogel Dolenjcem do železnico. Protestovati pa bi morali, ako bi g. Suklje hotel zapisati to železnico lo na svoj račun.
V polni zavesti o važnosti železnice za Dolenjsko moramo se vendar vprašati: ali imamo v istej — sami na sebi — kakovo jamstvo za osiguranje naše narodne bodočnosti? Nimamo je!! A gospod poslanec Šuklje je bil med onimi, ki za take pridobitve mirnim srcem žrtvujejo vse — tudi koristi onih, ki so jez vse m u n a r o d u proti sov r a ž 11 i m n a v a 1 o m.
težko delala noč in dan, da bi nesla perilo svojim klijentom še pred prazniki, nadejaje se, da dobi zasluženo plačilo in napravi ž njimi siučeku iu sebi skromno večerjico. In radovala se je uboga perica že naprej, kako zadovoljno bode njeno dete, ko bode videlo pSeničen Itolač, katerega mu je obečala j>ri-nesti iz mosta, ako bo priden in hrabro prenašal zimski mraz. A njeno pričakovanje se ni izpolnilo. Povsod so se zahvalili perici, da je držala obljubo in prinesla poiilo pred prazniki; veliki koš se je napolnil z zamazanim perilom, a zasluženega plačila ni našla nikjer. Kaj pak, prazniki stanejo gospodo mnogo denarja, treba jo bilo pripraviti najraznovrstnejša jedila, kupiti drage pijače, a nikomur niti v glavo ni padlo, da bodo tudi pri ubogi perici prazniki, da ona morda nima niti toliko denarja, da bi kupila sebi in svojemu otroku vsaj suhega kruha . . . Bogatin reveža ne pozna! . .
Tužnoga srca se j«: vrača'a uboga perica iz mesta domov. .Mati je hitela, a sinček jo je komaj dohajal, ker le s trudom je potegoval iz snega polubose noge. Mraz ga je ščipal za nos, solze so mu zmrzuvale na bledih licih, roke so mu postalo plave. Toda to ui bilo dečkovo najveće gorjd. Plakal je marveč zato, ker mu mati ni kupila kolača, ka-
S kratka: g. poslanec šuklje je bil pri vsej svoji zgovornosti, pri vseh svojih zmožnostih in pri vsej svoji parlamentariški rutini vendar le poslanec, k a k o r i n i h si ne moremo želeti Slovenci.
In ker si po anticendencih gosp. V i š-nikarja, po vsem njej;a politiškem življenju in po g 1 a s o v a n j i h v deželnem zboru Kranjskem moramo misliti, da hoče nadaljevati politiko g. Šukljeja, moramo že, kakor n a u je s i c e r ž a 1, n a j o d I o č-n e j š e odkloniti kandidaturo g o.r i o m e n j e n e g a g o s p o <1 a, dokler ne dobimo določno zatrdilo, ki nas prepriča o nasprotnem.
Ne prihaja nam na misel, da bi hoteli »rivati kake nasvete dolenjskim volilcem, tem manje, ker se bojimo, da je veliki mojster že pripravil teren svojemu varvancu; ali storiti smo morali svojo dolžnost: povedati smo morali svoje menenje, kakor je dostojno zaresnih in računajočili politikov. Odgovornost naj nosijo — drugi.
Gospodu dopisniku pa bodi povedano, da tudi mi ne želimo hrupnih kričačov, pač pa neupogljivih značajev a la Laginja in pa mož, ki ne tirajo politike od rok do ust.
Ako pa so „hrupni kričači* vsi oni, ki mislijo in delajo drugače kakor g. poslanec Šuklje, potem seveda si moramo tudi ini t božjem imenu nadeti naslov — hrupnih kri-čačev.
Politiške vesti.
Sijajna narodna manifestacija. Shod volilcev, kojega je bil sklical pri sv. Petru v Sumi minolo soboto državni in deželni poslanec gosp. V e k o s 1 a v Spin f- i razvil se je do sijajne manifestacije probujoče se narodne zavesti v Istri. Cel<5 službeno poročilo naglasa, da je na tem shodu, vzlic ogromni vdeležbi — sešlo se je nad 1000 kmetov - volilcev — vladal od prvega začetka do konca uzoren red. Kolika razlika med vedenjem teh treznih in zaresnih mož, in pa med vedenjem onih širokoustne-žfv, kateri ne umejo manifestovati svoje volje drugače, nego — s komedijo! Tu imamo pač jasen dokaz, kje. nam je iskati pristnega in z dna duš prihajajočega javnega nienenja.
Zborovanje odprl je glavar Tinjanski, g. šime I) e f a r, predsedoval pa je župan Pazhiski. g dr. D i n k o Trinajsti č. Vlado je zastopal voditelj ces. kr. okr. glu-
teri se mu je tako zapeljivo smejal iz pekarne. In plakal ji* dečko, razmazuje po lici snize z umazano pestjo . . .
A na to pestico se j« nenadoma spustila snežnica in zabliščala z vsemi barvami mavrice. Dečko jo je zapazil in nehal plakati, obrnivši na njo vso svojo pozornost. Snežnica se je pa lesketala, kakor nikdar poprej! V njenih kristalih so se igrali jasni žarki meseca in eelo motni svit bližnje sve-tiljke se je razdrobil na mavrične iskre ... Dečko kar odtrgati ne more presenečenega pogleda od snežnice. Kako divna krasota!... Kaj je proti njej kolač, zaradi katerega je pred minuto pretakal solze...
Med tem se je začela suežnica tiho. počasno tajati. Toda ni jej bilo žal, da se no bode več sprehajala v neizmernem prostoru, da ne bode videla ne mestnih ulic, polnih šuma, ne razkosanih, jasno razvetlje-nih palač. Ona je marveč rada umirala pod presenečenim pogledom deteta, katerega je vsaj za trenotek pripravila do tega, da je pozabil svoje otroško gerjo ...
Drug za drugim vgašujo v sne/nici raznobarven'! žarki ... Evo, spremenila se je v malo, kristalno kapljico... še trenutek — in snežnica je izginila.	(6m —»V.)
varstva v Pazinu, jr. I. š o r I i. Zbor j" »•-glasno odobril poročilo Spinčičevo; nadalje je odobril soglasno in velikim navdušenjem, da so narodni poslanci istrski ostavili deželni zbor; protestoval je proti posropanju italijanske večine v deželnem zboru in vs prejel sifdnjič soglasno devetero važnih resolucij. Zborovanje trajalo je nad 2 uri ter so naši isti>ki poštenjaki pazno poslušali razprave do zadnjega, vzlic neprijetnosti, da j<* morala ogromna večina ves čas stati v snega, k r so bili prostori veliko pretesni za toliku množico ljudij. — Po vsej pravici smo ton i rekli, da j" bil to impozanteu in sijajen pojav narodne volje, kakoršnega morda še nismo doživeli v Istri.
S priobčevanjem podrobnega poročila pričnemo v današnjem večernem izdanju.
Za splošno volilno pravo. Minolo nedeljo vršil se je na Dunaju velik shod socijalnih demokratov, pri katerem so priredili veliko demonstracijo v prilog splošnemu volilnemu pravu, (tovorniki so izjavili, da delavci ne morejo dopustiti, da bi se nadalje zavlačevalo vprašanji! o splošnem volilnem pravu. Kakor hitro s -, snide državni zbor, opozoriti hočejo delavci poslance na njih obljube glede splošnega volilnega prava.
Tudi o politiškem položenju v Italiji so se izjavili govorniki, izrazivši nadejo, da Orispi pade po volji naroda, kateri poslednji pokaže svojo veljavo pri prihodnjih splošnih volitvah.
Socijalni demokrati dunajski hočejo sedaj organizovati ludi ženske za svoje svrhe.
Podržavljenje južne železnice. V
drugi polovici meseca tVbruvarja odpotuje minister za trgovino grof \Y 11 r m b r a n d t Budimpešto, kjer se zopet lirično pogajanja radi podržavljenja juž e železnice.
Različne vesti.
„Italijanska" duhovščina tržaška. V poročilu o poslednji seji mestnega .sveta tržaškega omenili smo „protesta" duhovščine „italijanske* narodnosti, katera svečano ugovarja proti trditvi, da je „izdala laško narodnost" s tem, ker je podpisala zaupnico škofu tržaškemu ter naglasuje svojo „pristno" laško čutstvovanje. Izmed teh „pristnih* La-hov-svečenikov nosijo nekateri ros prav pristna slovenska, seveda po laški popačena imena, kar smo zabeležili v omenjenem poročilo. Da pa svet spozna če bolj« »pristnost* italijanskega pokoljenja teli duhovnikov, podajemo jim tu nekoliko genealo* giških podatkov o njih. Pričnimo torej :
J. Ji u 11 i g n o n i G i o v a u u i, nI pristojen v Trst, Očes mu je bil iz 15uzeta, mati iz T o 1 m i n a.
2. U u 11 i g n o n i G i u s t o. Isto kakor gori navedeno.
.'i. P a c o r G i o v a n n i, nI pristojen v Trst; starini so mu bili s K r a s a.
4.	F 1 e g o .1., pristojen okraju 11 u z e t-skeinu, od koder so mu bili stariši.
5.	J o n o s o v i č D i o c 1 e z i a n o: po krstni knjigi vulgo G io van ni. Oče mu je bil Hrvat iz Dalmacije, mati pa Sln-v e n k a iz Opatjega sela na Krasu.
*». Pretnar Oscarre. <>*'•« mu je bil i/. K a m n i k a na Kranjskem, mati i/. P I a n i n e.
7.	V a 1 e n s i t z (čitaj : Valetičič) je bil rojen v Trstu od slovenskih starišev. NI pristojen v Trst.
8.	Skočir G i u s e p p o : oči z V r lini k e , mati iz U o r o v n i c e. Ni pristojen v Trst.
i). J u r i /. z a (čitnj : J u r c a) O i u-s e p p o. Oče mu je bil iz K o p r i v e n Krasu, ICrašovka bila je tudi mati.
10.	Masten IJ g o. Oče mu jo iz V oj-ščice na Krasu, mati rodila se je v Trstu, a bila je hči slovenskih starišev.
11.	Ostane nam še don G r m e k , ko-operator na Opčinah, Oče liil »m je iz Kobil jeglav« na Krasti, mati iz Šmarij pri I pavi.
Takega pokoljenja so torej dotični duhovniki. Komentarja nočemo napisati, ker bi utegnili pomočiti pero — v žolč.
Zakaj ne povedo pravega vzroka?! V jutranjem izdan ji dne m. m. pisal je „II Piccolo" o tržitnki duhovščini, da jo oceni po narodnosti. Itazsrdil se je nad tem, da je večina Slovanov. Dokazal mu jo potem ,11 Popolo* dne 29. m. m., kako si oni listič
Lastnik politično
nasprotuje sam, ko imenuje Slovane tak* duhovnike, ki so rojeni v Trstu, Piranu, Izidi itd., to je v krajih, katere so „Piccolo" in tovariši proglasili /.>• sto in stokrat z > čisto italijanska mesta. Kesnica je, da je večin* č. duhovščine slovnice narodnosti in prvi kakor drugi vesta zakaj, a noč'ta tepa povedati in priznati. Povemo jim mi, baš za to, k^r resnica bode v oči, zakaj se iifiajo imenovati za Trst večinoma slovainki duhovniki ! Italijanski svečeniki so -amo za italijanski živelj v Trstu; slovanski pa za vse tri narodnosti, ti-le p rop o ved u jeji) v drugih dveh jezikih kakor v materinščini. Daj Italijanu prepovedovali nemško!!! Tu je torej, ljubi naš „Piccolo*, vzrok, da je v Trstu več slovanske duhovščine nego ti je i všeč . . . Sposobnost, sposobnost .....
a b.
Za družbo sv. Cirila In Metoda nabralo se je v namen, da postane pevsko društvo „Velesila* pokrovitelj, v gostilni pri udovi K. Sancin v Skednju po veselici »i kron 20 stot. Tej svoti je dodal g. Josip Kuret iz Rieraanj 60 stot. zato, ker se je pri veselici dobro zabavljal. — V gostilni pri „Vittoriji-' nabrali so narodni znanci pokojnega Josipa 1'egana, (po domače Medic) svoto 2 gM., v spomin obletnice smrti Pegnua.
Podružnica sv. Cirila In Metoda za Beljak in okolico bodo imela v nedeljo dne 10. tebi livarja 1. 189B. svoj redni občni zbor v gostilni „pri Majerču" v Št. Lenartu pri sedmih studencih. Vspored: 1. Načelnikov pozdrav. 2. Poročilo tajnikovo in blagajnikovo. 3. Volitev pregledovalcev računov. 4. Volitev novega načelništva. 5. Volitev 'zastopnikov pri veliki skupščini. 6. Kazni nasveti in predlogi. 7 Domača zabava. Začetek ob 4. uri popoludne. Vstop je dovoljen le udom in po udih povabljenim gostom. Pri domači zabavi se bo marsikaj koristnega in veselega govorilo in pelo ; igrala se bo igra .Od hiše". — Da se tega zbora udeleže domoljubne Slovenke in domoljubni Sloveuti, vabi najiiljiidnejše	Načelništvo
Pevsko društvo .Hajdrih" na Prošeku priredi v nedeljo dne 17. februvarja veselico z igro in plesom
Izdaja uradnega besednjaka za sestavljanje brzojavk v dogovorjenem jeziku, od slavnega poštnega in brzojavnega vodstva smo prejeli nastopno vest:
„IJ r a d it i bese d n j a k /. a s o s t. a v-ljenje brzojavk v sestavljene m jezi ku', ki je bil naznanjen v jeseni leta 1893., in kojoga jo uredil mednarodni brzojavni urad brzojavnih uprav (Hureau interna-zional del ailniinistratioiis teldgraphii|Ues) v Uernu, izšel je dne 1. januvarja lH!ir> in se prodaja po 5 gbl. a. v. Po členu VII, 2. brzojavnega pravilnika, pregledanoga na mednarodni brzojavni konferenci v Pai izu, bode vporaba tega oficijelnega besednjaka po preteku lut. od dneva izdanja, t. j. od 1 januvarja 181)8. obligatorična Za brzojavke v izvanevjopskem prometu bodo pa fakultativna. Omenja se, da se sme ta besednjak zasebnikom prodajati le s privoljenjem visorega c k. trgovinskega ministerBtva in tla so nanj naročujo pri c. k. poštnem in brzojavnem vodstvu v Trstu neposredno ali potom (.. kr. poštnih iu brzojavnih uradov.
Nmuška vojna ladija rStein* odpltilaje niinolo soboto ob le. uri 30 min. dopoludne iz našega pristanišča.
Novo ustanovljeno pevsko društvo „Kolo" v Trstu, obrača se tem potoni do slovenskih društev iu rodoljubov v Trstu s sledečo prošnjo:
Ker je \sakomu Slovencu znano, kako težko je dobiti slovenskemu društvu v Trstu primerno sobo v svrho poučevanja v petju, 1'iosi podpisani odbor, če bi kdo izmed tržaških Slovencev vedel za tako primerno sobo (če mogoče z glasoviijom) za primerno odškodnino, naj blagovoli to naznaniti pri upravnišlvu „Edinosti", ulica Mulino piccolo štev. 3. 11., za kar um odbor že sedaj izreka najlepšo zahvalo.	ODBOH.
Iz Baršta nam pišejo: Dospevši dno 17 i. in. v ISoršt, zapazil sem, da so v.«i ljudje v praznični obleki. Na moje vprašanje, zakaj to, pojasnili so mi, da slavo praznik sv. Antona, patronata tamošnje cerkve. Šel sem v cerkev, da se udeležim veliko sv. maše. Kako .-•m se vzradostil, znčuvši toli krasno s 1 o-v e u s k o cerkveno petje ! Takega polja je pač liialokje čuti po deželi. Zvečer so se seš'i pevci v gostilni ter se razveseljevali
divnim narodnim petjem. Slednjič so zapeli lepo vspodbnjevalno pesem, nadahujeno narodne zavesti. Čast takim pevcem, čast njih pevovodji!
Vabln n+ plesni venček, katerega priredi „Obi-e delalsko izobraževalno, prava-var-stveuo in podporno društvo" v Trstu v mi* boto. 9. tebruvarja 1895. v dvorani „Tržaškega Stikola* \ia Farne to št 352 (nasproti . st. 31.) Pri plpsn bode igral orkester in gla-] so vir. Vstopnina za gospode 30 uvč., za go-■pire 2i> uvč. Začetek bode ob 8. uri zvečer in tiaja do 5. ure zjutraj.
Delalci iu prijatelji delalskega stanu so j iiajuljudneje povabljeni k mnogobrojni ude-[ ležbi tega plesnega venčka, ker je čisti pri-! hod namenjen edino v društveno korist. Po-j sebno piije naprošerio premožnejšo občinstvo ! in inteligentnejši krogi sploh, da se pri tej priložnosti spomnijo društva, katerega so si delavci «ami ustano-ili iz lastne inicijative v svojo izobrazilo in moralno povzdigo, da s tem dokažejo svetu svojo čut za človeštvo ter da se tudi oni želijo udeležiti kulturnega napredka.	Društveno vodatro.
Darovi f.Del. podp. društvn". Povodom velikega plesa so podarili temu društvu: ekscelenca namestnik Kinaldini 20 gld, policijski ravnatelj, dvorni svetnik Tschernko 5 gld., višji policijski svetnik Busich 2 gld , Oskar Gentilomo 5 gld.; inženir Mat. Živic 3 gld.; vojni kurat Anton Jaklič 5 gld.; Josip Tnrk iti Fran Žitko po 2 gld., lekarna Kavasitii in Anton Šorli po 1 gld,, Ivan Ša-bec 15 gld., Gašpar Kastelič 5 gld, Ivan Nabergoj 2 gld. &u uvč:, Drag. Delkot, Drag. Vrabec, Mandič, Prelc, Fran Podgornik, M. Jug in A. Kalan po 1 gld., Anton Jakič 5 gld , Jakob Sotler, Ant. Žitko, dr. Mandič, Ivan Prelog, dr. G. Gregorin, K. Stoka, po 2 gld., Truden Anion 10 g.d,, Vek. Grebene 1 gld. ud nvč. Vsem blagim darovateljem bodi izrečena prisrčna zahvala.
Zamonjan dežnik. Na plesnem venčku „Tržaškega Sokola" dne 3. t. m., zamenjal je nek gospod svoj dežnik s tujim. Dotični gospod u.ij blagovoli prinesti zamenjan dežnik v Dolenčevo tiskarno (Piazza (Jaserma hšt. 2), kjer dobi svojega.
Sodnijske. SiGietni kmet Milm Kapot.ec iz llodika, okraj Sežana, dobil je pred tukajšnjim sodiščem zaradi tatvine in prepovedane vrnitve v Trst 15 mesecev ječe. Tekom meseca septembra, oktobra in novembra, ukradel je raznim osebam v Kačicah iu drugod razne predmete. Po noči na 26. novembra vtihotapil se je v klet posestnika Glesiča, ukradel posodo napolnjeno a petro Ijem, potem pa sedel v isti kleti kraj sod-čuju, napolnjenega z žganjem in se tako na->rkiCT slastne mu pijače, da je omamljen trdno zaspal. Tako so ga našli na licu mesta in ga izročili orožnikom. — 31 letni Josip Ursicli iz Trsta dobil je pred tukajšnjim sodiščem 18 mesecev ječe zaradi tatvine in žaljenja Nj. Veličanstva. Ursicli je bil na sumu, da je ukradel trgovcu Singerju nekoliko jopic. Ko so ga prijeli stražarji, dal je svoji jezi odnška s tem, daje prok'el vse oblasti od vrhovnega glavarja države doli. — 28letni rudar Josip Jereb, rodom iz Kranja, dobil je zaradi težkega telesnega poškodovanja 2 meneča ječe. Kanil je dne 3. decembra min. lota kmetovalca Ivana Tomšiča. s katerim se je bil spri v Kaluže vi gostilni v Dolini.
Policijsku. Nepoznan lat uloinilje v ložo vratarja hiše, št. 7 v ulici deli' Olmo ter mu odnesel razno čevljarsko orodje, vredno okolo 5 gld. — :t7letni težak Miha S. iz Trsta iu 38letni krošnjar Alojzij P. i/. Gorice razgrajala sta po noči po ulicah. Prišli so stražarji ter ju vzeli s seboj, da se pomirita. — Iz kurnika na dvorišču hiše št. 2 na trgu S. ('aterina izmaknil je neznan tat 4 kokoši, vredne 5 gld. In to je bilo predsinočnem, torej misli dotični uzinovič praznovat sveč-nico za-se in pozneje. — Po noči na včeraj prijeli so stražarji na raznih krajih mesta 18 pijancev iu jih spravili na hlad. Seveda, nikdar no i z umrejo taki ljudje, katerim je nedelja ali praznik le ugoden povod za pijančevanje.
Koledar. Danes, (">.): Agata, devica; Japonski mučeno,i. — Jutri (G.) : Rotija (Dora). devica, mučenica; Amand, škof. — Prvi krajec. - Solnce izide ob 7. uri 32 min, zatoni ob 5. uri .*> min. — Toplota včeraj: nb 7. uri 13 stop., ob 2 pop. 6 stop. <\	.
Najnovejše vesti.
Sredec 4. Včeraj bilo je 20 dopolnilnih volitev. Izvoljenih je 18 vladnih pristašev in dva opozicijonalca, med tema je Karavelo v.
Be!iyrad 4. Prizivno sodišče povišalo j' ka/.en Cebinjcu na tri leta; Tavšauoviču, stojanoviču in Kužičn pa jo je znižalo na dve leti.
Antverpen 3. Sodišče spoznalo je zavda-jalko Joniaux jednoglasno krivo umora in jo obsodilo na smrt. (Joniaui zavdala je baje trem svojih najbližjih sorodnikov, katerih življenje je bila osigurala za visoke svote. Usmrtila jih je s strupom zaradi tega, da si je potem prisvojila denar iz zavarovanja. Jo-niaus bila je jako znana oaeba v najboljših krogih belgiškega kraljeatva. Uredn.)
Trgovinsko braojavka.
r*cftl.-«	apitralnd e »7 - e .'«9
Pienir« i a je»on 1895 «-90	11»,.. >\n »f-
niU'1 fl,— «.01 Hi iiovii & 51 - .Vf»8, Kni uc« eoT» z* lu.ij-juni ri-2J rt 21.
PAouirn novu o,I 7W Uit. f. (J'55—«§0. o,t 7J kil. f. - «-fin, <>,t «C kil. f. « »5-A-70, ni kil. t «70 -«7.'» uit S« kil. f'.r 6'7fi—a.sO,
Irf-mnn 0 .H i 815 ; prtmn 0 20—6'Il0
Pi»iiic»: Slabe j unuribe. poTpraA«r*njc omejaa«« prodaja IftdOO uit. sto«. V rama: lepo.
PriSfv Xerahiitr«ni sladkor tn, fafaruir f. Id,— maj 12 20 nominelno .
Pra^ft. Cftntrifu^al novi, po.itarl.jaii » Tr*l i« • oai ino vred, »dpoiil jater ptecoj f, 28.2.V -S9 Fabr.
Avff. f. 2U.50--CotiPiisKi1 /a f")iruii--inara fi.&n
—1—■ CotTuriii 7.a lebr, 30-7R. V glavah taadili) ■a fcb. urar 30 25
Havro. Kava Baulm (jeo I avorag« »a februvar ftri.2o ca juni 94 i>0.
Baabnrg. Saiitoa good arerage zn mare 77 25
i >t a i TU.—, september 7&"25.
Dunnjaka bona 4. labruvavjli 1B6S
Državni do!j; v papirju .
„ „ v arebru , AvutrijKkft rcMiltt v zlatu , „ t kronali Kreditne akcija . . , ,
London 10 Lat........124,10
Napolouni.........8-80
100 mark ........«0 7?»
100 italj. lir........4945
* pet-k 1U 0.85 100 71 125-50 91)20 . 414 «0
dnaa«
100 80 100 05 185 75 M-30 414-75 124 25 t-8« 00.70 46.90
Trgovina.')
Moka i n otrobi. Meka. Tudi v mi-nolein tednu prodalo »e je par stotin vre« „Econoniove" številka »i po gl* 9.70 iz druge roke. To številko prodajali so, tudi iz druge roke, na drobno po gld. 9.90 do 10. Mlin v Mariboru prodal je nekaj svoje številke 1 po nepoznani ceni. V ostalem pa je vladala ves teden navadna iu predolgo trajajoča inlačnost. — l'o najnižih vrsteh je vedno dobro povpraševanje za izvažanje, a to ne vpliva kar nič ugodno na naše tržišče. Z oairom na neznatno kupčijo pa so cene vendar prilično stalne, teda, četudi bi prodajalci dovolili olajhščav, bilo l>i to še slabše, kajti kupci bi so umikali še bolj.
O trobi. Na Ogerskom so »talni ter so se podražili neznatno. (!ene »o povprečno iste, kakor smo jih objavili posledojič.
Drobni otrobi tieapremenjeni. kakor v poslednjem poročilu.
Goveil. Od 24. do 30. m. m. prodalo h« je v Trstu 402 volov in 48 krav klavn« živine ia sicor 42 volov iz Kranjske, 314 iz Hrvat., — iz Istre, 98 iz Dalin., 1 iz Furlanske in 7 domačih. Plačevali bo se : voli iz Kranjske po f. 47.— do 47.50 ; voli iz Hrvatske po f. 43.— do 44.—; iz Istre po f. —.— do —.—; iz Dalm. po f. 43.—44.— iz Furlanske po f. 47.50 in domači po f. 47.— do 47. 50; domače krave po f. 45.— do 40 — in krave iz Furlanske po f. 45,— do 4ti.— kvintal mrtve vage.
Seno iu slama. Seno I. vrste prodajalo se je v tera tednu po f. 3.90, II vr. po f. 2.80 slama I. vr. po t. 2.90. in II. vr. po f. 2.65 kvintal.
Surovo maslo, jnjeu in kokoši Kranjsko surovo maslo prodajalo se je v tem tednu v partijah od 20 do 30 kg. po 92 do 94 nr., v part. od 30 do 50 kg. po 90 do 92 nč., furlansko surovo maslo v part. od 20 do 30 kg. po t'. 1.00 do 1'. 1.08 in v jiart. od 30 do 50 kg. po f. 1.04 do I'. 1.06 kilogram. Tolminsko surovo maslo I. vrsti po f. 1.04 do l.Of, kilogram.
.1 a j c a na debelo po 1'. 3.:tO do 3.45 sto komadov.	^
Kokoši po f. 1.— do 1.35 komad, piščeta pO t'. 1.40 do f 1.55 par.
Krompir navadni, na debelo po 3.3o do 4.— kvintal.	„K. M."
*) To poročilo zaostalo jt< iz aobotno 4tovilko,
Uredn.
Dobroznaiia gostilna
ANTONA VODOPIVCA
(po domar« .pri PrTaćkevuu")
v Tntu,
ulica Bolltavlo it, 13
toči kolikor v gostilni, tolikor pri t«aeli«>li t "okolski telovadnici, vedno 1» pristna vipavika, Prračka ia kraika ln črna vina. — Sladki riesling t »toklenii-ub, in modro fr&n-klnjo. vsaka »teklonica ilrii 1 lit r in T«lja lili novč.— PoHtrežba je pnStrnn, cena urnemu. Kuhinja je preskrbljena r tefnbni, toplimi ia mrr.lhui jedili.
I'riporoi'-a »s rojakom v Trstu iu t dežale
Toči rino tudi drulinam 4 uvč reuejt, «k'i se odvzame nujmuuj i litro».
EaSio B)grfliniagiHPiniBTiaginiKpiC| r"falHr'riliMi iitiiiBi r"nMlflfiW
društvo »Edinost*. — izdavatelj iu odgovorni urednik: Julij Mikota. -- Tiskarna Dolenc v Trotu.